Leto LXVL, št, 114 Ljubljana, petek i*, nagi *B3 Ctsa Dfai 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemai nedelje tn praznike. — Inserati do 30 petit UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO Podrninic«: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit tjimiJiKi KlMf|.____ telefon It 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon 81, 65,
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< """'^ Mmjevm ane* m. o podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo, Telefon št. 3122, 8123, 3124, 3125 tn 3120 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
TEŽIŠČE ZOPET V ŽENEVI
Danes popoldne se zopet sestane razorožitvena konferenca, na kateri se bo pokazala iskrenost Hitlerjevih izjav
Pariz, 19. maja. AA. Listi prinašajo poročila o vtisu, ki ga je napravil Hitlerjev govor v inozemstvu in vztrajajo pri svojem rezerviranem stališču. Listi izjavljajo, da bi se tudi sami in brez pridržka veselili miroljubnih izjav nemškega državnega kancelar ia, če bi jim nasprotje z nedavnimi govori in dejanji Hitlerjeve stranke ne vlivalo upravičenega nezaupanja. Poročevalci pariških listov iz ženeve in Londona naglašajo, da mislijo podobno tudi uradni krogi v Londonu in v Ženevi, Zdaj gre za to, ali bo tudi nemško zadržanje v Ženevi v skladu s spravnimi željami, ki jih je fzrazil Hiiler v svojem govoru.
Kaj pričakujejo ctK Nemčije
»Excelsior« piše v tej zvezi: »Nemška delegacija, ki je dozdaj odklanjala razpravo o listinah, ki se nanašajo na nedovoljeno oboroževanje Nemčije, bo morala zdaj dokazati točnost Hitlerjevih navedb o efektivih in nemških vojaških organizacijah. Izjaviti bo morala odkrito, ali pristane na razpust Reichs\vehra tn aR mesto njega uvede kratkoročno milico, ali pa misli obdržati oboje. Prav tako bo morala odgovorita na vprašanje o mednarodnem nadzorstvu nad oboroževanji, o čemer je dozdaj nemška vlada trdovratno molčala. Evo, končuje list, to je tisto, kar zdaj \Vashington. London in Pariz pričakujejo od Berlina.
Pariz, 19. maja. AA. Današnji >Ma-tin« se bavi z nemškim preokretom in med drugim pravi:
Reakcija, ki so jo zbudile nemške grožnje v Londonu, zlasti grožnja, da se
bo začela vnovič oboroževati, je prisilila Adolfa Hitlerja, da je izpremenil svoj prejšnji ton. Danes bomo videli, koliko bo ta izprememba v besedah in v obliki vplivala na taktiko nemške delegacije v Ženevi. Splošno prevladuje mišljenje, da bo nemška vlada, da se izogne diskusiji o svojih lastnih a m and mani h, pristala na sprejetje nove procedure.
Nova taktika nemške delegacije v Ženevi
Po obvestilih iz poluradnih virov bo Nad o In.v opustil svojo dosedanjo taktiko izsiljevanja z orožjem, toda istočasno bo odklonil tudi vsak drugi predlog o iz-premembi sedanjega sistema nemške vojske. Nemška delegacija bo skušala dokazati, da je sedanje stanje v Nemčiji nemogoče izp remeni ti in bo izjavila, da je zdaj vrsta na drugih državah, da stavijo glede zmanjšanja oboroževanja take predloge, da bi Nemčija mogla svobodno podpisati splošno konvencijo o razorožitvi. Tako hoče Nemčija opustiti sleherno inicijativo, da bi mogla, če bi
se razorožitvena konferenca izjalovila, zvaliti krivdo za to na druge države.
Nemci hočejo pridobiti na času
Pariz, 19. maja. AA. Iz Londona poročajo, da so včeraj strokovnjaki britanskega zunanjega ministrstva podrobno proučili vsebino Hitlerjeve deklaracije. V britanskih političnih krogih je pomirljivi ton nemškega državnega kan-celarja zbudil precejšnje zadovoljstvo. V Londonu zdaj čakajo, da Nemčija sprejme britanski razorožitveni načrt. Zadržanje Nemčije v tem vprašanju, izjavljajo v angleških političnih krogih, bo služilo britanski diplomaciji za njeno nadaljno orientacijo v Ženevi in iz bodočega stališča nemške delegacije se bo najlažje dalo presoditi, v koliko je bil Hitlerjev govor iskren. Za zdaj se lahko reče samo to, da je imel Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru to glavno svrho, da si Nemčija pridobi časa v ženevi.
Sestanek Daladier - Hitler ?
Sestala se bosta na nevtralnih tleh v Švici, da skušata v osebnem stiku resiti sporna vprašanja
Pariz, 19. maja. AA. Današnji »L* Ordre« poroča z rezervo o vesteh, ki jih širijo o predstojećem sestanku med Daladier jem in Hitlerjem, V zvezi s tem pa list vendarle pristavlja, da francosko in nemško zunanje ministrstvo pripravljata ta sestanek. V dobro -poučenih krogih parlamenta so včeraj celo govorili, da se Daladier sestane s Hitlerjem v Švici.
Koncentracijska taborišča
v Avstriji
Povsod dvojna mera klerikalcev — Sami blagoslavljajo,
kar pri drugih preklinjajo
Dunaj, 19 moja. r. Vel'ko pozornost v vsej politični javnosti je iz/val uvodni članek lista »Freiheir«. ki je bil osnovan po uvedbi klerikalne diktature n ki velja za osebno glasilo kancela-rja dr. Dollfussa. Č!a-nerk namreč jasno kaže. kakih metod »e namerava poslužiti klerikalna diktatura, da se ohrani na krmilu. Čeravno avstrijski kle-rikalic tako vehi inentno napadajo narodne socialiste in nemške min^tr-e celo 9 polici o izganjajo iz Avstrije, jih v metodah naselja vendarle dosledno kopirajo. Tako objavlja »Freheit«. da nameravajo tudi v Avstriji urediti koncentracijska taborišča /a nasprotnike sedanjega režima. List poudar;a
med drugim, da se avstrijska vlada ne bo plašila vtakniti vse nasprotnike sedanjega režima v končentrao jske taborišča, in jih držati tam tako dolgo, da se bodo uklonili. To velja zlasti za narodne socialiste, ki niso le »notranji sovražniki«, marveč se jih lahko ftcnatra že za »zunanje sovražnike« A v str je, ker streme po priključitvi Avstrije k Nemčiji in hočejo na ta način ukiniti samostojnost avstrijske republike, k" je zajamčena po mednarodnih pogodbah Za take izdajalce domovine, ubežnike iz avstrijske fronte, sovražnike države, bo tudi Avstrija zn*la pripraviti koncentrao" jska taborišča kjer bodo meli časa dovolj, da se spametujejo.
Otvoritev Meštrovićeve razstave v Pragi
Svečani otvoritvi so prisostvovali najodličnefši predstavnici ČSR
Praga. 19. maja. AA. CTK poroča: Včeraj so 6večano otvorili razstavo jugoslovanskega kiparja Meštrovica. Svečani otvoritvi je prisostvovalo veliko število zelo uglednih osebnosti, med njimi člani vlade, diplomatski zbor. generaliteta, zastopniki cerkvenih oblasti, umetniki in kni ževniki, univerzitetni profesorji Ln novinarji. Meštrovič je bil predmet zelo toplega pozdrava. Otvoritveno svečanost so prenašali po praškem rad'iu. Minister Krofta, ki je nadomestoval zunanjega ministra Benesa, ie v svojem govoru izjavil, da ie Mestroviceva razstava začetek globljega kjlturnega sodelovanja med državami Male antante, katere smotri so popolnoma pozitivni. Nato je minister Krofta dodal, da bo pr hodnji sestanek dr--av Male antante v Pragi uresničil te pozi-
tivne smotre. Za njim je govoril v češčini jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Grieo-gono. Naglasil je, da je Meštrovićev talent volik in smemo od njega pričakovati se mnogo umetniških del. Nato se je sahvalil
Češkoslovaški za veličastno organizacijo te razstave, na kateri je zbranih okoli sto umetnin. Prosvetni minister Derer, ki je govoril v imenu predsednika republike Masarvka, je naglasil veliki talent Meštro-viča, ki je prežet z ielrom iigcslovenskega '»iha in ki »e zmožen prodreti v arce Človeštva samega. V Mest rovi ću je pozdravil velikega patriota in zastopnika jugoslovanske kulture; njegova dela krope zveze med dvema bratskima narodoma. Svečanost se l*e zakliačila s sviranjem češkoslovaške m jugoslovenske binme.
Odlikovanje
Beograd. 19. maja. Na predlog ministra s»ocia!ne politike je Ni  Vel. kralj odlikoval
2 redom jugoslovenske krone HI. stopn-ic Pavla Bolho, predsednika Zveze jugosloven-sk h dekvskih društev v Nemčiji. Frai ca Doberšeka. podpredsednika te zveze. in Ivana Zupanca. voditelja jugoslovanskih delavcev na Holandskem Odlikovance je danes dopoldne sprejel zastopnk zunaniega ministra g dr Kramer ter jim zročU od-1'kovao ja.
Iz državne službe
Beograd 19 maja Z odlo* rn m.n stra pravde so napredoval v višjo skupir.o tocn: uredoaki Anton Križnic v Radovljici, Marija
Rekar pri deželnem sodišča v I. j ubijeni, Ferdinand Habjan v skorji Loki, Rtniolf DeČma-n v Celju, Josip Peron č v Kf.čevMi. Vpokojen je sodni kanoh6t Rud-m? Knof v
Novem meetu.
Obsojen italijanski špijon
Beograd, 19. maja. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bila danes 00-j avl j ena sodba v procesu proti dvema Italijanskima špijonoma. Italijanski državljan Lodovico Rosmini iz U dina je obsojen na šest let ječe in trajno izgubo častnih pravic, jugoslovenski državljan Herman Fried-man iz Karlovca, bivši avstrijski ofictr, pa na tri leta robije in pet let izgube častnih pravic
Izpred sodišča
Pred velikim senatom, ki mu je predsedoval s- o. s. Anton Mladič, sta se davi zagovarjala 25Ie\tn«'. brezjposalma mizarski pomočnik Jože Premik iz Šrnartna pod Šmarno goro in 231e*tnri mesarski pomočnik Jože Gubane iz Vodic Obtožena sta bila razbojništva, in sicer j« je obtožnica dol-žiila, da sta lan* 17. julija v Vižmarjih napadla hlapca Franca Pogačarja, ga podrla na tla, mu kleče na njem preiskala žejjre ic ga hotela oropati, bila sta pa zasačena. Prejnk je bil tudi obtožen, da je še iste noči napadel tudi mizarskega pomočnika Antona Vetrbiča, ki ga je vrgel na tla mu vzel 90 Din in tedensko tramvajsko karto.
Premk se je zagovarjal, da z Gubancem nista napadla Pogačarja zato. da bi ga oropala, temveč zato, ker sta masMa, da ima pri se&i orožje. Pogačar da je Preroka nagovarjal k vlomu v neko trafiko v St. W du. Pri Pogačari« sicer nista našla njkalke-ga orožja, sta ga pa navzlic temu pehate k orožndfcom. Glede Verbiča zanika, da bt ga bili oropaj. Gubate trda giede Pogačarja prav tako kakor Premk in pravi, da nrista imeia namena Pogačari a oropati. Zaslišane priče so v glavnem kapovedaJe približno tako, kakor sta trdila obtoženca, tudi napadeni Verbič sam ni mogel povedati, dafc ga je Premk napadel. Sodišče, je oba obtoženca oprostilo, češ, da ni nobenega đLreflrt-nega dokaza za njuno krivdo.
Iz policifske kronike
Včeraj ponoči sta hotela dva mlada potepuha vlomiti v stojnico Marije Zajčeve v Latterm annovem drevoredu. Odtrgala sta bila že zapah in polomila ključavnico. Ropot je pa privabil blizu stražnika, nakar sta vlomilca pobegnila. Stražnik ju je preganjal tn se mu je posrečilo oba ujeti. Bila sta to 204etni brezposelni France Simčič in 25letni brezposelni Josip Čbtar.
Krojaški vajenec Dean Petrovič v 3e-lezijanskem zavodu na Rakovniku je opazil, da nosi njegovo obleko, ki mu je bila nedavno ukradena, neki Bosanec. Ovadil ga je policiji. Bil je to Omer CL. ki Je povedal, da mu je obleko prodal brezposelni delavec Ivan Strumbeij. rojen leta 1501 v Ljubljani Strumblja so povabili na kriminalni urad, tako kakor običajno, je pa tudi to pot tajil krivdo m zatrjeval, da Rakovnika sploh ne pozna m da še nikoli ni bil tam. Policija je Janeza, ki je bil že devetkrat kaznovan zaradi tatvine, izročila sodišču.
Poročali smo, da je bilo prijetih več Bosancev, ki so vlomili na Jezici v neko privatno stanovanje ter odnesli dvema uradnikoma mnogo obleke. Zdaj je policija sodišču izročila Džemola Okanovića, ki je sodeloval pri vlomu, in Ibrahima Ham žica,  Husa Vezoviča
Obrtniki za dobre odnešaje
z vajenci
trene besede naših obrtnikov, ki se dobro zavedajo dolžnosti do vajencev
Ljubljana, 19. maja. Po zborovanju, ki gra je sklicala Strokovna komisija, in po ožjem sestanku obrtnikov, ki ga je sklicalo Obrtniško društvo, je priredilo to društvo še snoci predavanje za mojstre in vajence o odnosa jih med mojstri in vajenci; predavanje je pa imelo značaj obrtniškega zborovanja, na katerem so se obrtniki izjavili, kakšno stališče zavzemajo glede odškodnine, ki jo naj prejemajo vajenci po obrtnem zakonu, glede številčnega razmerja med pomočniki in vajenci in o tem, kdo ima pravico vzgajati vajence ter kakšna naj bo ta vzgoja. Predavanje je bilo v dvorani OTJZD. Dvorana je bila polna. Največ je bilo obrtnikov, precej pa tudi vajencev in vajenk. Predsednik Obrtniškega društva g. J. Re-bek, ki je predsedoval in predaval, je med številnimi udeleženci lahko pozdravil tudi zastopnike obrtniških organizacij iz drugih krajev, za Združenje mesarjev za ljubljansko okolico in sodni okraj Višnjo goro g. Kebra in Marolta zastopnika Obrtniške zadruge iz Domžal g. Vrečarja in za kamniško Obrtniško društvo g. Polaka. ZTOI je zastopal g. dr. Pretnar in okrožni odbor obrtniških združenj njegov predsednik g. F. Pristou.
Predavatelj je stvarno tolmačil vse določbe obrtnega zakona, ki določajo razmerje med mojstri in vajenci, in s katerimi so tudi določene pravice in dolžnosti vajencev. Dckazoval je, da imajo mojstri mnogo obveznosti do vajencev, ki jih v splošnem tudi radi izpolnjujejo, zato si pa laste tudi pravico odločati o vzgoji vajencev, ki naj bo taksna, da se bodo iz obrtniškega naraščaja razvijali dobri mojstri in državljani. Zato bi moral vajenec gledati v mojstru učitelja. Obrtniki so za harmonično sožitje med vajenci in mojstri, ker smatrajo do se lahko le na takšni podlagi vajenec pravilno vzgoji in strokovno izobrazi. Teh dobrih odnošajev med mojstri in vajenci ne sme nihče pokvariti; ker je bilo sožitje med našimi mojstri in vajenci vedno dobro, so izhajali tudi iz naših delavnic dobri obrtniki ter se je pri nas obrtništvo tako lepo razvilo. Osnovno načelo vzgoje obrtniškega naraščaja bodi, da budimo pri vajencih veselje do dela. Obrtništvo odločno zavrača očitke, da naši mojstri izkoriščajo vajence in ugotavlja, da je samo najprej reguliralo število devalcev z zahtevo, da naj bo v obratu, v delavnici, kakor tudi v tovarni, le največ 5 vajencev. Pri nas pripada po statistiki na 3 mojstre le 1 vajenec in število vajencev zadnje čase še pada. Lahko pa pride tudi do tega, da bo treba iskati mojstre, ki bodo hoteli še sprejemati vajence, če se bo smatralo, da so mojstri taksni izkoriščevalci. Glede odškeninine, ki bi jo naj prejemali vajenci za delo, obrtniki ne nasprotujejo zakonski določbi, pač pa ugotavljajo, da ni plačan trud, ki ga imajo z vajenci, in škoda, ki jo napravijo vajenci, toda mojstri ne glede na to dajejo vajencem nagrade, ki presegajo vsoto, predlagano od delavskih zbornic. Obrtniške organizacije in gospodarske zbornice so se pa izjavile za minimalno odškodnino vajencem zato, da bi lahko mojstri zviševali plače vajencem po njihovi sposobnosti.
Izjave gosp. Rebeka je podprl v imenu okrožnega odbora obrtnih združenj g. Pristou, ki je dejal v uvodu, da obrtništvo ni moglo molčati, ker se je vprašanje glede vajencev tretiralo napačno. Na zborovanju Strokovne komisije se je govorilo o nehigi-jecdčnih delavnicah in stanovanjih vajencev ter da bi zaradi tega morala biti uvedena stalna zdravniška kontrola za vajence. Toda imamo inspekcijo dela, ki skrbi za to, da nihče ne krši zakonskih določil. Številčno razmerje med vajenci in pomočniki so obrtniki uredili že zdavnaj, kakor tudi vprašanje odSkodnin. Zato pa protestirajo, da se vajencem tolmačijo njihove pravice na tako Škodljiv način, da se jim prikazuje mojstre kot izkoriščevalce. OdnoSaje med vajenci in mojstri urejuje zakon, da ga obrtniki spoštujejo skrbe nadzorni organi in ObrtniSka »druženja, ki pa morajo tudi Ščititi obrtnike, ki zadnje čase zlasti trpe pod težo davkov. Nepoklicani se pa ne smejo vtikati v obrtniške zadeve.
V imenu ZTOI je pozdravil zborovalce g. dr. Pretnar, naglasajoč, da je taksen način razpravljanja o odnosajm med mojstri in vajenci edino pravilen. Naglasa! je, da je zbornica storila vse, kar je bila njena dolžnost za obrtni naraščaj, žrtvovala je ogromne vsote za njegovo izobrazbo, zavzemala se Je pa tudi s socijalnoga stališča za njegova interese. O odškodninah bo zdaj odločalo ministrstvo, pristojne korporacije so se že izjavile o tej zadevi, zato pa ni več pri-
meren čas, da delavske organizacije prirejajo zborovanja za vajence. Obrtništvo se zaveda, da mora vajence vzgajati kot svoje vredne naslednike.
V imenu Združenja mesarjev in klobasi-čarjev za ljubljansko okolico in sodni okraj Višnjo goro je preči tal resolucijo g. Reber, v kateri mesarji zahtevajo v glavnem, da se mora preprečiti vsako vmešavanje delavskih organizacij glede vprašanje obrtniškega naraščaja in da bi naj smel mojster zaposlovati na dva pomočnika enega vajenca, dalje, da bi podeželskim mojstrom ne bilo treba plačevati vajencem odškodnine, če jim nudijo vso oskrbo, glede delovnega časa se pa naj izdajo le okvirna določila za mesarsko obrt, ker mesarji morajo začeti delati zek> zgodaj, med dnevom pa o sob je ni tako zaposleno.
Kot odbornik Strokovne komisije je g. Jakomin zavračal trditve, da je Strokovna komisija sklicala zborovanje zato, da vzbuja pri vajencih mržnjo zoper mojstre, ter da je predavatelj bil na tistem zborovanju povsem stvaren. Ce je debata krenila nekoliko v drugo smer, niso tega zakrivili prireditelji, nego obrtniki, ki so začeli očitati sklicateljem, da je zborovanje naperjeno proti njim Zavračal je tudi trditev, da Strokovna komisija ne sme sklicevati takšnih predavanj, sklicujoč se na zakon o zaščiti delavcev, ki daje delavstvu pravico, da se združuje ter brani s svojimi organizacijami svoje življenjske interese. Zato jim tudi nihče ne more braniti, da bi se ne zavzeli tudi za vajence, ki so prav tako delavci. 2elel je, da bi bih odnošaji med vajenci in mojstri tako lepi, kakor so o njih govorili obrtniki.
G. Rebek je odgovarjal, da obrtniki prepuščajo pravice delavcem, protestirajo pa, da bi kdo zavajal vajence in jim prikazoval mojstre kot izkoriščevalce, do debate je pa prišlo pri tistem zborovanju zato, ker so zastopniki delavstva naglasali le izveštna določila obrtnega zakona.
Govorila sta še v imenu obrtnikov gg. Šimenc in Vrečar, nakar je g. M. Krapež I predlagal resolucijo, v kateri obrtništvo ugotavlja, da se je prvo zavzelo za pravilno številčno razmerje med vajenci in pomočniki, da se je vedno dobro zavedalo dolžnosti do vajencev ter je mnogo žrtvovalo za strokovno izobrazbo obrtniškega naraščaja in izboljšanje njegovega socijalnega položaja. Zato zavrača očitke, da izkorišča vajence, saj pride le 1 vajenec na 3 mojstre, zavrača pa tudi trditve, da izkorišča vajence kot brezplačne delovne moči, ker so številni mojstri sami uredili vprašanje odškodnin te dajejo nagrade vajencem, ki presegajo celo zahteve delavskih zbornic in delavskih organizacij. Obrtništvo obsoja, da sklicujejo nepristojni činitelji zborovanja vajencev, na katerih demagoško obravnavajo zakonska določila ter zavajajo vajence. Apelirajo na oblast, da prepove vsak poizkus zavajanja vajencev na tak način.
Zborovanje so brzojavno pozdravila s solidarnimi izjavami obrtniška društva: iz Ptuja, Vranskega, Ljutomera, Šoštanja, Jesenic, Radovljice, Središča in Laškega. G. Rebek je zaključil zborovanje, naglašajoč, da je treba se tesnejše povezanosti med obrtniki in njihovim naraščajem, in ugotavljajoč, da je nase obrtništvo zdravo ter trezno in da je zdrava tudi mladina.
Beg kapitala iz Nemčije
Bertin, 19. maja. AA. Nemška vlada je sklenila post riti odredbe, da prepreči beg kapitala iz Nemčije. Tako bodo poslej vsa pisma m poštni zavoji itd., ki gredo v inozemstvo, podvrženi posebno strogemu nadzorstvu. Kazen za prestopke bo zelo ostra in bo Sa tudi do 10 let zapora
Nora francoska podmornica
Toulon, 18. maja. AA. Davi so spustLH ▼ morje podmornico »Le Diamant« Slovesnosti so prisostvovali zastopniki civilnih in pomorskih oblasti ter mnogo ljudstva.
Borzna poročita.
UUBLJAJ1BKA BORZA Devine: Amsterdam 2307.R3—2318.90, Berlin 1344.58—1955.38. Bruselj 799.41 lo 806.35, Cffrth 1108.35—1113 85 London 193.64—195,M. Ne>w York ček 4947.15 do 4075.41, Pariz 225.82—226.94. Praga 170 90 do 171.76, Trat 298.51—300.91. (Prem.ja 28.5V«). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.76—8.90.
INOZEMSKE BORZE Curih, V9. maja. Pariz 20.3750, Lond>n 17.50, New York 448.50. Bruee* 72.1250 Milan    26.9750.    Madrid  44.30, Ani^-r^n. 208.20, Berhn 121.50, Praga 15.42. Va**—v 5846, Bufca«>3ta 8.08.
Stran 2.
Dvoje novosti ljubljanskega gledališča
Drama »Karel In Ana" — Glasbena drama
Chenier"
Ljubljana. 1U. maja.
Sredi viharja se izkaže pogumna vztrajnost pomorščakov. Zato vsa čast osebju naše drame rn opere, ki očituje a redi usodne krize našega giedailsca toliko produktivnost. Nada ansambla vršita vzgledno in v zvrhani meri svojo dolžnost, in na občinstvu je, da se odzove v enaki meri in vztrajnosti. Ker le tako dokaže, da mu je za obstanek in napredek naše najvišje nacionalno reprezentativne dramatske institucije m pa upravičenost, da zahtevamo več trpostevanja in podpore za slovensko gledališče doma in v Beogradu Gledališče brez publike je rastlina brez korenine; umetnost brez gledalcev in poslušalcev je kakor slika pred slepcem ali simfonije pred gruščem.
Zato stori vsak Ljubljančan v današnji kritični dobi vse za naše marljivo in dobro gledališče in dokazi z vztrajnim pose-čanjem predstav, da je izobraženec, ki mu jt dramatska beseda in glasbena umetnost prav tako življenjska potreba. kakor kruli, zrak in mč! Le takrat, ako se to ^godl, lahko rečemo: gledališče je naša ljubezen, ki si je ne damo vzeti nikdar več!
I>voje novosti zadnjega časa sta povsem taki, da morata pritegniti najgloblje zanimanje vsega našega občinstva. Kdor je prečrtal v založbi >Prijatelja« Lenarta Franka izredno napeto in fino psihološko medvojno in povojno novelo »K a r e 1 in Ana« ali kdor je gledal na našem odru dramatizacijo, bo zaznal duševne borbe in moralna valovanja novega časa in novib Ijndi. Problemi ljubezni, prijateljstva, zakona in čisto animalnega seksusa so tu načeti z redko smelostjo in vendar z nežnostjo; odpirajo nam se novi pogledi, novi <fnševni in nravni konflikti, pa odhajamo s predstave boljši, pravičnejši. Vse je na sedanjem svetu že mogoče, romantika sredi krute realnosti, a večno nad vsem zmagovita jrt spolna ljubezen, ki podira vse postave in pravila Otrok pa je alfa in ornega razmerja obeh spolov.
Kritično bi sodil o tem velezanimivem de-'sniu le glede čudne paralelnosti dogodkov in oseb: dvakrat se dvigne sekira, a nikdar ne pade; prijatelj se zaljubi ob moževem pripovedovanju o najintimnejših telesnih in doživljenih tajnostih z ženo v ženo, prijateljica se zaljubi ob ženinem pripovedovanju v tega moža in končno se ustali razmerje z izpremembo prostorov v zakonski postelji kakor v figuri četvorke. T>a bi žena po le štiriletni odsotnosti povsem zanesljivo ne razločila tujca od moža, je neverjetnost, ki jo utemeljuje edino le ženine — želja po kateremkoli možu. Ali vse to ni bistveno, ni važno. Drama je fina umetnina, ki zadovoljuje močno miselno, et"čno in gledališko.
Predstava v režiji g. I>ebevca je žela lep uspeh. Vsa drama se odigra le med tnend osebami, a življenje polje široko kot bujna reka.
Najtežjo viogo je Imel z Rikardom gosp. D e b e v e c, ki je bil mimlčno in v tihih, zgovornih gestah močan in naraven. Karla je predstavljal z mnogo iskrenosti in čustvenosti g. Jan. Ano je imela gdč. Bo!, terjeva, ka. je prav dobra v dramatičnih, zadovoljiva v tihih, le na igro omejenih prizorih. Odlična tudi v mali vlogi Marije je ga. š a r i č e v a, umetnica v nežnih, pastehrm barvah Gg. Plut in B r a t i n a sta podajala prav realistično dva nemška ujetnika, ru^ki paznik, sadist-no brutalen, pa je g. Potoka r.
V sredo zvečer pa smo imeli zopet izvrstno predstavo operne novosti: Umberta Glordana glasbeno dramo v štirih dejanjih >A n d r e C h č n i e r«. V režiji gosp. prof. Šesta smo dobili predstavo z vele-okusno opremo, novimi stilskimi dekoracijami in tudi kostumno prav zadovoljivo oskrbljeno.
Seveda je naš oder pretesen tako za ve-Kk steklen jak. ki je obenem razkošna sprejemna dvorana gradu grofov de Coignv L 1789. na Francoakem v zadnjih mesecih Ludvika XVX    A tudi za pariški trg ob
>SLOVENSKl   NAROD«, dne 19. maja 1933
tev »14
Se ini je naš oder kajpak preosek in premalo globok.
Da naš zbor ne more podajati čisto pravilno vedenja in nastopanja dam in gospodov, plemičev in plemkinj najbolj kapriciozne in preci ezne dobe, je odpustijivo. Vse delo zahteva pač največje elegance v 1. dej., a Izredne rutine za poosebljanje tako različnih tipov franc. revolucije. Vsaka oseba zase je težak problem. Ah* za naš oder in naše osebne razmere je bilo storjeno vse. kar je možno, da je pestrost in močna drametičnoet prišla čim bolj« do efektnosti.
An drč Chenier (1762—1794) je bil sin francoskega poslanika v Carigradu, pesnik, ki je spočetka pozdravljal zoro nove svobode, a je po svojem bivanju v Angliji začel pisati proti brutalnostim in zverskim zločinom revolucionarjev. Opeval je Char-lotto Cordav, ki je zabodla Marata, grajal Dan t o na in Robespierra. se zavzemal za ustavno monarhijo, pisal politične članke v rovalistlčni Journal de Pariš in umrl na šafotu 25. julija 1794.
Ta pesnik je junak opere. Dejanje se godi le med tremi osebami: Chenier in Ge_ rard ljubita Madeleino de Coignvjevo. Gerard, bivši sluga Madeleinine matere, se je še kot otrok igral z Madeleino; ko postane revolucionar jo hoče dobiti zase. Ker pa Madeleine ljubi Chenierja, ovadi Gerard tekmeca kot "izdajalca domovine. Madelei-na se hoče sama žrtvovati Gerardu, ako reši Chenierja. Gerard se skesa, občuduje njeno ljubezen in izkuša rešiti Chenierja. A zaman. Madeleina stopi prostovoljno na mesto neke obsojenke in umre skupno s Chenierjem pod sekiro giljotine.
Dejanje je torej polno romantike in patetike, velikih gest in besed; splošno je besedilo polno duhovit03ti. finih petezic in tudi poezije, ki pa se deloma, med hrupnim orkestrom izgubljajo. Med čitanjem libret-ta sem imel torej še večji užitek, kakor med poslušanjem
Giordano je komponist »udarne, a ne preveč fine melodike«. sodi Einsteinov Novi Glasbeni slovar. Pravilna sodba! Melo-dika je jasna, tudi široki publiki užitna, orkestracija efektna, morda prebogata in hrupna.
Opero nosijo povsod tenor, bariton in so-pranistka, ki imajo velike, igralski in pevski zelo hvaležne partije.
Pri nas poje Andreja g. G o s t i Č odlično in je žel prav zasluženo priznanje, par-krat tudi sam ali v duetih. Veliko revolucionarno arijo v 1 dej., zlasti pa dueta z Madeleino v 2 in 3. dej. je zapel sijajno, dasi po svoji bolezni še ni bil čisto svoboden. Lep, zelo časten uspeh v pevskem in igralskem pogledu Da je zmagal v 3. dej., ki je čisto herojski, mu štejem v posebno zaslugo.
Zopet se je izkazal izvrstnega ;gralca in karakternega pevca g. Primožič kot Gerard, spočetka sluga, potem med voditelji revolucije. Zlasti krasno je pel arijo, preden napiše ovadbo in prizor z Madeleino mu je močno učinkovit.
Vso svojo pevsko in igralsko umetnost pa je zastavila za Madeleino ga. Gjungje-nac Gavellova. Z duetom s Chenierjem v 2. dej. dvigne opero do napetega zanimanja in jo vzdržuje v vrelišču interesa do kraja Scene Madeleine z Gerardom in Andrejem so učinkovale sploh najlepše in najbolj dovršeno. Višek pa prinaša zaključni duet pred odhodom v smrt.
Izmed ostalih partij je pevski pomembna še Madlon ge. Golob-Bernotove, grofica ge. španove. Roucher gosp. Marijana Rusa. Popuhis g. Zupana in mulatke ge. Kogejeve. Ostale so skoraj bolj igralske: incrovable (ovaduh) gosp. Janka. Tinville, javni tožilec g. M a g o-11 č a in opat g. J Rusa.
Vsi solisti in solistke so prejeli šopke ter bo bili klicani z dirigentom m prevajalce-!! libretta. g. N. Stritofom vedno iznova na rampo. Bil je velik, zelo glasan uspeh. Na} bi ostal operi zvest m privabljal čim več In čim dalje naše publike!
Fr. G.
Dve novi šoli
Gradac, 18. maja. Ze 21 tet se je horil sicer napredni rn Tjobfo Gradac za samostojno šolo, ker je doslej bila tu le ekspozitura pod-zemeljske šole, vsi domači otroci od četrtega razreda dalje pa so morali obiskovati precej odda-Vjeno šolo v Podzemlju,
Za-.ro d' težkih gospodarskih razmer je bfti nemogoča zgraditev novega postopjn, pa je na prošnjo domačinov lastnik prostorne tukajšnje gra^ome g. šutej rr Zagreba za. ma-k) najemnino oddal v šolske namene grajsko poslopje za dobo desetih let. Z malenkostnimi adaptacij*mi so bili dos^da-njV stanovanjski prostori preurejeni v šolske, obenem pa urejeno rudi stanovanje za šolskega upravitelja in še za eno učno moč.
V torek je končno prišlo do ustanovitve te nove šole. Kljub delovnemu dnevu so se udeležm proslave vsi 6om*&tm t domačim županom g. PezcSrcem, podz^eljsknrn županom   narodnim poslancem Dakom Ma-karjeni, zastopokom sreskega načelnika g. referentom TonČvčem in drugimi odTičrnki. Izrečenih je bik) več zdravac, a po žutoto-vem pozdravnem govora je pojasnil pome« astenovitve nove šole podzemeljski šoteki upravitelj g. Matico Ljobie, zgodovino ustanovitve šole referent g. TooŠč, pomen šolstva poslanec g. Makar, hvaležnost staršev iti ljudstva pa' stare&m tukajšnjega Sokola, n gasilcev g. Mezelie.   Kot predsednik krajevnega šolskega odbore k domači župan g. Pezdarc izroči kl toče novih šotekih prostorov     novopostavljetierau šolskemu upravitelju g. Vinku Ljubiču, ki ]€ bil k nam premeščen s svojo soprogo učirelJKO ia Koprivnika, pa ga prosil naklonjenosti do novega našega bolokranjskega kuHurne-ga žarišča. G Ljubic je podal svoj program za delo v našem kraju in preči tal pismo dolgoletne tukajšnje učite*} če gdč. Melite Butare, premeščene v Črnomelj, katere se narod, Ć jo je zelo vzljubil, vedno s hvaležnostjo spominja.
Slevtiosti se je udeieiH toda sfačajoo to mudeč-' se direjktor poŠte g. dr. Tavaes. Po proslavi ustanovitve je bik prirejena mala zakimka a naročene aduumvat Nj. V. kralju
in prosvetnim čin-iteljem, kakor tudi kulturnemu napredku naše Bele Krajine. Vsa vas je bilo seveda v zastavah in vsa okrašena.
Nekaj tlni preie pa je bila ustanovljena eno razred ni ca v Jugorjn pri MetFki. pa imamo srdoi v kratkem Pasu kar dve novi šoli v Beli Krajini.
Trboveljski slavčfci v Bratislavi
Bratislava. 17. maja.
Pri včera^n fem odhodu iz Brna, kjer ?mo nekateri bili na predvečer gostje idr. Mihajla Rostoharia in njegove ve!'ko preveč dobroti ji ve soproge, smo izgubili kar oba dirisrenta, Sulinoja m Molla, ki sta zsre*?!a pr* c« kolodvor. Prtili sta i"t.* popoldne za nami. Tako nsta moffla biti priča nrekrasnecra sprejema na bratislavskem kolodvoru, ki nam so ea pripravili. Liga, obema, učKelJBtvo m šolska mladina. Kaj tako PffsffceejM in lepega nismo nčakab' nikjtr. Na stotine m stotine otrok v pisanih narodnih nošah je delalo špaTir prav v sredino mesta, zastavice, vzkliki, pozdravi, fotografov je kar mreole»lo. VaSa deca je od zaru-dclftjtl t ar f^emera. Tn ^ h.' »>wM triumfalni sprevod.
Nastanili so nas v TWCA m v šolo. kjer imamo rodi obilno. preob:mo prehrano. Popoldne je bfl koncert za Šolsko mladino v mestni redu ti. Velike dvoran« nabito polne. Koncert ie v drtici polovici oddajala rudi rad i o-postaja. Po koncert n bo bih" etevčki pogoščeni v ^Slovenskem klubu«. Dame so ffh skoro zasule v slaščicah in oranžah, skoro utopile v kakau in raju. Ne rnorern vam popisati vseh prisrčnih nagovorov in liubern-:voe1i. Zvečer koncert v isti dvorani, ki fe bila zopet do vrha polna. Spontana, gromovite ovacije so ee ponavljale skoro sa vsako pesmijo. Slavčki so čudovito Čvrsti. Nikake utrujenosti jim ni poznati. Popoldne so prispeli sem tuda jugoslovanski učitelji, ki so na pedagoški ekskurzij? po Ceboelo-vaški.   Na kolodvoru   jih   je  pozdravil tudi
Drago Supanftič v našem imsnu. Po koncerta je bil v PHlasthotelu prijateljski veder. Deuw p cela vsete. narodnih prireditev
ct naše pevce, pozdravi, pogostitve, ogled mesta itd. Popoldne pa zaključimo naše potovanje po nepozabni Cshoelovaški in odrinemo na Dunaj. Vsake reei, in naj bo še iako 'epa, mera biti enkrat kon^o in pra je tako! Vkljub vsemu se nam je stož lo po domu m y petek se vidimol —e.
Akademija Sokola LJubljana - Šiška
Lj*ib<iana. 19. marca. Jutri ob 20. uri priredi sokolsko društvo Ljubljana — Šiška telovadno akademijo, za katero ie veliko zanimanje ne Is v Saški, tomveč tudi v LJubljani«. Vse kaze* da bo ta akademija daleč prekostta vse dosedanje. PredrrjackS zbor je za to prireditev vloži! m rorabil vsa svoja veiika izkustva in pridotjrtve v zimskem času. Vsi teto vadim oddelki so n vež ban i in bodo pokazali > so lepoto in moč te-ieisoe in soko-Lske tod- f ture.
Akaderrtrja s; bo vršna to pot na letnem tedovadišcu ob svitu močmh žarometov, ki bodo montirani na strehi So kolske ga doma. Prireditev ho z lepo razsvetljavo močno dvignjena m mnogo bola učinkovita kot v dvorani.
Spored akademije je sestavljen skrbno in •z razumevanjem. Nastopijo vsi telovadr: oddelku Tudi vrsta stareflših članov nastopi, da pokaže mlajšim bratom, da se še vedno čutijo mđade in močne.
Vrstni red sporeda akademije je sledeči: deca: kolo, članice: r.roste vaje, mošk naraščaj: skupine, staredši člani: proste vaje, ženska deca: zastavice, člani: raznoterosti, ženski naraščaj: gimnastačne vaje. moška deca: metuljnace, člani: kava trii* te«r članstvo in naraščaj: redovne vaje.
Vabimo cenjeno občinstvo in naro-lno javnost, da v velikem številu posetl to prireditev. Vstopnino zmore vsakdo, tudi niž jim slojem je omogočen ob:sk. Posemte to lepo sokolsko priredite/v, kajti ne bo .am žal ne denarja in ne truda za pot v Šiško!
Zdrivo! —br.
Kmetski dan v škofji
Skofja Loka, 18. maja. Kmetijskih prired tev smo imeli doslej v loškem območju bore malo. Zato nas tem bolj razveseljuje dejstvo, da nam pripravlja Živ "nore jska zadruga v Škofji Loki za pr-i-hodnjo nedeljo pravcati kmetska dan, ki bo trajal od jutra do večera v telovadnici nove škofjeloške šole. Pametna je zamisel, napotiti kmetovalca z zanimivimi preda vonji no polja novh pridobitev, ka utegnejo njemu samemu itak najve*'1 koristiti. Življenje je večna šola, zato pametne, pretehtane in na izicušnjah sloneče besede nikold niso odveč.
Predavanje se prične ob 7. umi zjutraj. Prvi bo predavaj sresk' kmetijski referent Josip Sustič o izI>oijšanju živinoreje, nakar bo govoril ing Beno Weoko o onga-ni-atoiji pospeševahio >iuž.be za »lvnor^jo^.Sila zan, mrvo bo fiimsJco preda\-anje direktorja HLgjjeiiskega zavoda v Ljuibljani dr. I. Petnico o hig/ijen* na vasi. Po Susnčevem predalu j u o zatiram >u bolezii' na krompirju se bo vršil še dopoldne icredni občni zbor živinorejsike zadruge, ki ja načeluje Franc Logonder iz Virloga, njen tajnik pa j© Franc Kalan s Suhe. Popoldanski čas bo 'z-rabljen za teoreti^^e raspra^ in praktično delo. Zgolj sadjarska vprašanja so na sporedu. Pričakuje 9e prihod znanega strokovnjaka Dnajgotina Humeka in pa Karla Mar-telanca. Gospoda bosta govoriia o pogojih za dobiČkanosno gospodarstvo, o oskrbi sadnega drevja in o žafran ju sadnih škodljivcev.
Dostop k predavanjem je brezplačen in je namenjati kjnetski dan najisiršm pLas:em prebivalstva. Vabljeni so zato p*>ie*j kmetovalcev vsi, ki imajo veselje in zanimanje za taka vprašanja.
Zanimiv teniški turnir
Ljubljana, 19. maja.
Oni eportnikj in naša javnost, ki je v nedeljo prisostvovala teniškemu turnirju med Rapi dom io Ilir jo, so bili navdušeni nad lepo in skrajno napeto ter zanunivo igro, ki je trajala od 9. ure zjutraj pa do pol 1. Zmaga Ilirije nad Rapi dom je gotovo najlepSi uspeh, kar .je je Ilirija do sedaj -z-vojevale. — Rapid ,e bil vsa dol^a leta nepremagljiv v dravski banovun, nobenemu slovenskemu klubu ni uspelo, da bi porazil simpanene Rap dovoe. — Gotovo je, da je glavni steber ilirijenske ©kipe klubov prvak g. Aleksander Truden, ki je v odločilnem doublu dopirinesel s Silvkcm kot partnerjem — glavni deL
Po zmagi oad Rdpd<m čaka Ilirija ie v nedeljo 21. t m. težak boj. V Ljubljanu se vrši il. kolo drž. prvenstva moštev in nasprotnik Ilir,:je bo znani akademski TVn.'s Klub »Zagreb«, ki ima za prvaka znanega Pailado. \ moštvu igra še Tomi ca, Kukulje-v č in drugi.
Postave ATK še nimamo, prejeli smo pa sporooik), da nastopi A TK v najmočnejši postavi s Pa^jado na ceiu. Simpatil-n.] Pai-ia-da je bival lani v avgustu teden dni s svojiimi pr jatejji, sedaj ie pukojn:m Bri-gioem, v Ljubljioni, pred turnirjem z.i prvenatvo dravske bani/vine. Lansko leto je odrvesel mednarodno prvenstvo cirav^ke banovine 'n se v ka**ue;ših turnir j'h izvrstno rzkaza4.
Letos ma PaiLaoa že prvenstvo D«lma-o je-, najlepši so pa bili njegovi uspehi i a izŠociioem turnirju za sestavo Davi* v up moštva, ki je nastopilo v Firenci, i'oruzil je Franca Kukuljevioa 0 : 2, 6 : 2, i : 6, 9 : 7, Schafferja pa celo 6 : 4, 6 : 3, 6 : 2! Ko je za Velikonoč igral v Splitu, 9i je na mah pr'dobđl vse sknparije splitskega športnega obftiinetva. Tedaj so časopisi paali. da tako precizne, strmo popolnoma dovršene igre z bese Linije na protivne base linije, umno plasirann iog, vzornega starta in za pro tivnika vedno neugodnega rezanega servisa niso se videli v Splitu, in vse to. kar se odlikuje pri Palladi, je prineslo zmago nad Rado vanov čem.
V izločilnem ttirntrju je Pallada najbolj irnonadil   Lepe zmage nad Sohiifferjetn in
KuJculjevicem so dvic-oile dober renome PuHa^Ie Skupno je proti Soha fer ju dosegel
18 : 9 gemov. proti Kukuljeviou pa 34 : 17. Podlegel je edino Punčecu.
It rrjo caka težka borba, da bo dosegla čim ugodnejši rezultat!
Apeliramo na našo športno javnost, da v velikem številu poseti turnir — vstopnine ni nobene — in tako pokaže gostom, da je v Ljubljani zanimanje za tenis vel ko
Začetek je ob 9. zjutraj, igralo se bo na prvih treh igriščih — sedeli bodo pripravljeni. Turah* bo trajal predvidoma do pol L ure, popoldne se rje bo "gralo.
O turnirju bomo šo poročali.
Lep delavski večer
Ljubljana, 19. maje. V >Svobodi< in >Zarji« edruženo delav_ stvo je imelo v torek zvečer že 19. prosvetni večer, ki je do zadnjega kotička napolnil dvorano Delavske zbornice. Kar se pa izvajanja dve uri trajajočega programa tiče, moramo takoj ugotoviti, da je prekosilo vse dosedanje večere s svojo v resnici visoko umetnostno kvaliteto. Največji aplavz j« tel večno mladi dr. Henrik Turna, ki je majniško vedro govoril o življenju in ljubezni. Kakor oče je z ljubeznivimi bese. dami poučeval mladino, ki mu je izkazovala svojo hvalo z neprestanim aplavzom. Ivan Skok se je tekaasal za prvovrstnega recitatorja z v srce segajoče Klopcičevo pesmijo >Moj oče«, prav posebno posrečeni so bili pa govorilni zbori >Svobode«, kt jih je sijajno izrezi ral Mile Klopčič. Mladi fantje »Save« so pod vodstvom Adolfa Groma sijajno zapeli več pesmi Adamiča, Deva, Jereba, Marolta, Ipavca in Gotovca, da so si s prav umetniškim izvajanjem zasluzili navdušeno odobravanje. Tudi delav. ska godba >Zarja« je pod vodstvom kapelnika Frana Doli nar ja pokazala največji napredek ter se uvrstila med najboljše naše godbe. Salonski orkester, ki igra tudi v radiu, je izvajal kompozicijo svojega kapelnika z največjim občutkom, da aplavz ni hotel ponehat:, izredno se je pa odliko, vala violinistka Roza LubecOva, ki jo je spremljala na klavirju Silva Hraševčeva. da je bilo občinstvo očarano in je morala svojo težko točko ponavljati.
Višek vseh glasbenih užitkov je bila pa arija iz Traviate, ki jo je ob spremljanju salonskega orkestra sijajno zapela Štefanija Vukova-Frank°vska. Strokovnjaki so s presenečenjem konstatirah silen napredek in soglasno prerokujejo umetnici naj_ lepšo bodočnost Delavstvo s svojimi prosvetni rui večeri neovrgijivo dokazuje, kako stremi za svejo duhovno izpopolnitvijo tudi v umetnostni smeri, zlasti so pa ti večeri tudi dokaz, koliko skritih talentov je v delavskih krogih. Z največjim veseljem in vdanostjo se mladi ljudje požrtvovalno posvečajo umetnosti, da so lahko za vzgled onim slojem, ki imajo mnogo več sredstev in časa za umetnostno udejstvovanje.
Planinsko slavje na Lfubnikn
Škofja Loke, 18. maja.
Prihodnji četrtek, na praznik vnebohoda, bo na Ljubniku zopet veselo in prijetno. Planinci škofjeloškega območij se pripravljajo, da proslave kar najlepše obletnico otvoritve ljufomške koče, ki je postak v razmeroma kratkem času prav prljubljena izletniška točka. Spored planinskega slavja je bosat in ne dvomimo, da bodo odnesbi planinci s tega praznika prav pdjetne vtise. Ob 10. uri dopoldne se bo darovala služba božja, sledili bodo cK>vor', pevci zapojo planinske pesmi, nato pa se bo rarvila prosto planinska zabava. Koča bo okrašena in bo kakor mlado nevesta sprejemala goste pod gostoljubno streho. Upamo, da se tudii naš stari znanec in prijatelj Ljubnik prav n^č ne bo kujal. marveč bo z lep m razgledom razkril vse krasote svojega gorskega okolja. Skratka bo na vse srr.ini poskrbljeno, da že pridobljeni Ljuibnikov planinski sloves ne bo v ničemer trpel.
Koča sama je letos znatno izpopolnjena in nudi vse prijaznejše 1-ice. Kolkor je niso obili z eternitocn, je dobi1« zeleno barvo, vse priti ki me so razširjene in se je zlast' rudi poskrbelo za nemoten razgled, ker so posekali vse drevje, ki je oviralo razgled
Loški plaiinci imajo z urexl tvijo Ljub-rrika in njegove koče mno-40 nesebičnega dela in bo zato tudi njim v prijetno zadoščenje ako bo planinski prazn'k čim lepši. Zato pa vabimo v&e, ki so dobre volje v Ljubnikovo kraljestvo!
Sokol
Sokolska župa Ljubljana javlja, da se bo v dneh 20 do 23. t. m. predvajal v Elitnem kinu Matica rvoom film IX. Vse-sokolskega zeta v Pragi 1 1932 spremljan s kratkim predavanjem o pomenu in veličini zlete Film je krasno uspel, ki povbem živo pr kazuje veličastno manifestacijo sokolske misli in ideje v zlati slovanski Pragi, tako da se bo lahko vž'vel v to manifestacijo vsak. ki mu tudi na bla dana prilika, do bi se zleta osebno udeležil. Predstave se bodo vršile: v soboto 20 ob 14. in 18 uri nedeljo 21 ob H., ponedeljek 22. ob 14. in 18. in v torek 23. t. m. ob 14 uri. Vabimo članstvo ijubliansk'h in okoliških društev, da se fkna udeleže v Čim večiem številu. Šolska mladina si oglede film po dmgem spored«. o čemer so šole že obveščene. Žuona irorava
— Iz Lhibljansfcejra sokolskoga ofcjožja. Seja sodniškega zbora za okrožne tekme, ki bodo 24 in 25. maja, bo v soboto 20. t. m. ob 19. uri v Na rodnem domu. Bratje in sestre, k! so dobili vabila na sejo, naj se je sigurno udeleže m prineso s seboj 'Tekmovalni red za I. medzletne tekme SKJ«, k3 se dobi v Sokolski Matici, Narodni dom. Okrož. načelnik.
— SokoJska akademija v Medvodah. Agilno sokolsko društvo v Med vrdah je miredilo v nedelio, 14. t. m. v pi^s'avo ma-ier;n^ke<?a dpe l^r>o telovadiu akademijo Uvodoma je društveni prosvetar v lepem n 'edrnatem govoru govntfl o sokoNk' de-n. ki je rw vse pr šotne napravil zrio prije ten vtis. Moška in ženska deca v skupnem števrlu 24 je dobro sestavljene vaje s praporci in obroči izvedla strumno m z-»o pohvalno Tudi vaje v ravnotežju so bile prav dobre, le malo več discipl»rae bi bilo treba.
neraSča-j   (\2)   fe  rletne prosite vaje
^pravil ?adovoljv«. rrehs pa bo mnogo piljenj« da bod^ šle fftadk^ Toda 7 dobro
voljo »e bo d«l< rud« to do*»e*i rn prepričani smo, da bodo na zletu vaje obvladala
naraščajniki breziiibno 2ensk naraščaj (10) je zletne vaje odpravil dobro k bu pa ob živahnejši izvedb' dosegle še vsČji uspeh. Strumn h korakov, pevajoč sokolsko korač-n-Voo je prikoraJcak) na telovaddsče 10 članov, ki so zletne proste v^:e izvedli prav dobro »n napravili na občinstvo prav ugoden vtis. Sledile so še deklamacije, pevske točke itd. Končno moramo ornem ti, da bi bil obisk prireditve lahko boljši in bi moralo občinstvo v večjem številu posetiti prireditev. Vrlemu vediteljskemu zboru ter uprav nase priznanje. Le vztrajno po tej poti do popolnega uspeha. Zdravo!    J. H.
KOLEDAR
Danes: Petek, 19. maja katohčani: Ce-
lesiin,  Vitoslava,  pravoslavni, 6. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kinematograf| aaprti.
Prosvetno družabni večer >Krke< ob Mi
pri M,kliču.
Produ kei ja gojence r šole Ola^heoe Kance ob 17. v Filhannonični dvorani.
Predavanje dr« ini. Guzelja >o elektro-
nietričnih titracijah« ob 18. v kemični predavali jc; »irž.  realne gimnazije, Vegovi 4.
Ljubljanski    zimsko    športni podsaves občni zbor ob 20. v damski sobi Iknone, DEŽURNE LEKRNE
Danes* Hanovec. Kongr-*sui traj 12, tta-č-vor. Ljubi.ana VII, Celovška ee«** M W) LTetar, ^v. letra cesta 78.
@xpz?d sita
in r*2£*?ta
Vse kaže, da bo ujedinjenje naših pte-men popolno najprej na jezikovnem polju. Veseli bi bili mi na tej strani, če bi naši bratje z one strani z enako vnemo pripravljali naS>e prelepo jezikovno ujedinjenje, toda temu žal ni tako. Mi se trudimo na vse kriplje, da dobimo čim prej enotno književno jugoslovanščino, oni pa močno zaostajajo za nami in nas ne bodo zlepa dohiteli, če se kmalu ne poboljšajo. Prispevati pa moramo vsak nekaj, da bodo sadovi našega skupnega dela tem bogate jši.
Snago m nesnago smo že zadnjič omenili. Poleg te nesnage v naši snagi pa prispevamo v bodočo skupno jezikovno zakladnico še druge cvetke, recimo: .... da zraven službe vršite še posebno službo ter imate tako dva prihoda... da se ponovno okupimo pod našimi starimi prapori .. . na njegova dela ir. nedela budno paslmo.., da bi zalagali advokate od vseh instanc tn se n je nagodilo... bomo na lojalen načm prosili tožiteljico, da jo makne.. . Končno pa šer Vsak je po svoje prispeval za jedačo in mokroto.
Čestitamo tistim, ki so se napiti s*o-krače, pa niso dobili na trdnih tleh morske bolezni.
Športni pregled
Ljubljana, 19. maja.
V nedeljo se nadaljuje- 1'irino prvetnstvo, V Ljubljani jst« zanTofrški HAftK. ki nastopi proti Primerili. HAšK-a smo že opetovano videli v Ljubljani, to ie klub, ki 9p»-da med našo nogometno elito. Po tehn>6-nem znanju in kombinaciji jra ne doseaa noben k V rb v Jucroelaviji, moštvu manjka tamo borbenosti. Lami f»e je Primorcu t Ljubljani posrečilo, da je Zagrebčane, v vrstah katerih sta bila takrat Še Hitrec in Stare, poras.il s 5 : 3, v revanžni tekmi v Z.iirrebu je pa doživelo katastrofalen pora-L. Mogoče se bo i^riniorin p<vire?ilo rodi Ktos ;rtr"nti HaSkn obe točki, ki sta mu wi nadaljni obstoj v rini več kot potrebni
Največje zanimanje pa vlada za srečanje med BSK in Hajdukom, dvema bivšima državnima prvakoma. Dočim ye I>SK na vročih splitskih tleh lani reiniziral, ga je Hajduk v Beogradu porazil s 3 : 0. To je bila. ena najlspših Hajdukovih zma^ »n splošno se je mislilo, da bodo Splitčani državni prvaki. Toda borbena zagrebška Con-cordija jim je temeljito prekrižala račune in j'h porazila tako v Splita kakor v Zagrebu. Beojrrajaka Jutiosiavija mor-i v Zs>-<rr3b, kjer nastopi  proti Jugoslaviji. Borba
bo precej izenačena. V prvenstveni tabeli
imata vsak po 7 točk, le da je je Coneordijn odigrala eno tekmo več. Lani je Concordija v Beogradu krrala neodločeno, v Zagreb« je pa odpravila Jugoslavijo v razmerju 6:L Gradjanaki iera v Sarajevu proti Slaviji. Zagrebški purgarji so sicer favorit, vendar preeeoečanja niso izključena. Slavi ja si je zadnje čase precej opomogla, kar dokazuje tudi visoka zmaga nad osi ješko Slavijo f Oaijekj. — Osi ješka Slavi ja aprejme v goste Vojvodino. Pričakovati je prav energično borbo, ker gre tema dvema tudi za obstoj v ligi.
Prihodnjo soboto bomo imeh v Ljubljana prvič v gostih Poljake. Proti Iliriji nastopi 27. t. m. dolgoletni poljski državni prvak Cracowia. Tekma se bo vršila zvečer pci umetni razsvetljavi. Poročali smo že, da bo Ilirija igrišče tako razsvetlila, da bo tekma vidna kakor podnevi.
V soboto bodo Študenti kibici Haška m Gradjanskega odigrali > prvenstveno« tekmo, ki jo bo sodil zagrebški komik g. Duba j ić, znan tudi naši publiki izza svojega gostovanja v Tijardovicevi opereti >Mala Floramye-c.
Mariborski Rapkl proslavi v dneh od t L do 18. junija lo^letnico svojega obstoja. Ha programu proslave so nogometne, lahko-atletske in teniške prireditve.
Narodno gledališče
DRAMA
začetek ob 2C. Petek, 19 maja: Zaprto. Sobota, 20. maja: Karel m Ana. Red B. Nedelja, 21. maja: Hamlet  Izven. Tton&nr^ cene.
OPERA
Začetek 00 20.
Petek, 19. maja: Pri belem konjičku. Izv. Globoko znižane cene od 30 Din navzdoL
Sobota. 20. maja: Madame Butterflv. Gostuje tenorist g. Peter Burja. Red A.
Nedelja, 21. maja: Marta. Izven. Znižana cene.
V nedeljo zvečer se poje prvič v letošnji sezoni 1 zre dno melodijo/na opera Marta. Opero djingina kapehrk dr S vara, rež ja je gospe Ciril Medved-rve Nedeljska predstava, je izve-n po rnižafrih ope-mib cenah.
»SLOVEN8K1  NAROD« dne 19. maja 1983
Dnevne vesti
— Napredovanje v na# vojslti. v čin rez. poročnika so pomaknjeni rez. podporočniki Franjo Schwab, Karel sovanec, Zorko Kotnik, Josip Grafek, Franjo Lan-ear, Ivan Bal t, Josip Jakšič, Franjo fcera-vec, Bogdan Golmajer, Slavko Drasler, Franjo Lancar, Ivan Furlan, Maks Domin-fcus, Milan Schvrarz, Viktor Vladimir Era t, Miroslav Gočanrn, Martin Ribarič, Janko Pavlov, Franjo Hang, Mina Ledinek, Vla-dialav Geiger. Stanislav Tercak, Bogomir Debevec, Vinko Ožega. Karel Khmek, Adolf Arzenšek, Vinko Hartelj, Milan Straus, Mirko Rusovič, Radovan Lichten-eeker, Metod Trtnik, Franjo Alojz Rejc, Jože Paternost, Oskar Rataj, Hubert Hau-ke, Vekoslav Masle, Ernest štern. Frane Hleba, Oton Bajde, Marijan Pisel, Ljubivoj Ravnikar. Rudolf Bratok, Jože Kračnik, Franc Preac. Karel Vrečko, Otmar Karlovce, Oto Knešavrek, Adolf Obran, Slavimir Gorenje, Feliks Vebovec. Zoltan Benee, Vla^nmtr Mikel, Rudolf Polak. Josip r>reksler, Anton čeme, V1M Loc, Roman Soklič, Konrad Grims, Milan Kmet, Ivan Mi klavec m Ivan Cvenček; v čin podporočnika so pa pomaknjeni naredniki-dijakl medicinec dr. Ludovik Križ, Ernest Opelc Zvonimir Belaj, Josip Medvedek, Stanislav Bonae, Ivan Kersnič, Libert Iglar, Viktor Dolenc, Viktor Ltndtner, Anton Belan, dr. Rudolf Hitrec, dr. Zdenka Horvat, Božidar Koh, Vladimir Buhač, dr Stanislav Malen-šek, Zvonimir Kundič in Ivan Klinar.
— Razpisana zdravniška »lužb*. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje mesto zdravnika uradniškega, pripravnika v javni bolnici v Brežicah. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno shižbo ter dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž). Prošnje je vložiti pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani, oddelek L, do 25. t. m.
— VeBp u&peh Zinke Vilfa n JFv iničeve. Primadona zagrebške opere gospa Zinka VCfan-Kuneeva je dobila z Dunaja povabilo, naj bi nastopila s slavnim pevcem KiepuTu v operi >Turandot<. Na gostovanje jo je povabila tudi nemška opera v Brnu. Zdaj je Vilfan-Kunčeva na gostovanji zagrebške opere v Dalmaciji.
— Izletniški vlaki \% Zagreba v PJOve-nijo. Od nedelje bodo vozili iz Zagreba izletniški vlaki m. £ušak in v Ljubljano, na Bled, v Bohinj. Krapino. Rogaško Slatino, RjmsdEe toplice rn Celje.
— ?;a£ Jadran v filma. Včeraj je prispela v Šibenik z avtomobilom iz Splita ekspedicija berlinske Ufe, ki izdeluje film o našem Jadranu. V rum pride tud! Mosor.
— OLrrtoiš^ kongres. 18. junija bo v Subotici kongres obrtnikov iz vse države. Kongres bo o*voril predsednik Zveze jugo-skvensliih obrtnikov Milan Stojanovič. — Udeleženci bodo imeli polovično voznino.
— Borza dela v Ljubljani objavlja, da iSče nujno 1 pletiinega rnotrtra m 1 pohištvenega risarja.
— Muzojsko društvo za Slovenijo. Na obenem zboru dne 2S. IV. izvoljeni odbor se je koneUtui-al takole: predaed. gen. insp, v p kig. I. Sbrizaj, podpreds. prof. dr. M. Rupel, blagajnik univ. prof. dr. B. Sarin, tajnika prof. dr. L. Kuscer in prof. dr. S. Kranj c. knjižničarja dr. J. Staudacher, arh. dr. Z. Zwitter. Članarina oz. naročnina, ki jo dolgujejo člani za pretekla leta, bo odločala o rednem izhajanju Glasnika m Prirodoslovnih razprav. Odbor prosi vse člane, ki so še v zaostanku, da poravnajo cV^g čimprej, vsaj del dolga.
— Sporni uski kip d«". Preglu. V au£ gira-^e univerze je bil včeraj zjutraj ob r.o-vzconosti mijodlonejših predstavnikov oblasti ter zastopsr&ov univerze odkrit kip pokojnega ueenjftka dr. Brica Pregla. ka je bi! za svoja dela nagrajen tu<fi z Noblovo norrado. L>r. Fric Pregl je rojen Ljubljančan.
_ V gtuhonemnieo v Ljubljani se sprejmejo ob pri četku šolskega leta 1938/34 vnovič gluhonemi otroci v starosti od 7 do K) let na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnjam, ki naj se vlože do dne 5. junija pri ravna tel jetvu, je priložiti rojstni in domovinski list, ubožno spričevalo, Če ee prosi za brezplačen sprejem, in zdravniško spričevalo, da je otrok gluhonem in da ni slaboumen ali neozdravljivo bolan. Zjpne urade, županstva in šol upraviteljstva prosim, da obveete prizadete o tem. Grm Fran, ravnateli shihonemnice v Lj'jbljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je skoraj po vseh krajih naše države še deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 19. v Zagrebu, Splitu in Beogradu 17. v Ljubljani 15. v Mariboru 13.6. v Sarajevu 11 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.5, temperatura je znašala 4.8
— Sfi ur pod vagonom orijentexpresa, V Osijeku so nedavno izsledili vlomilsko tolpo, ki jo je vodil 23-letni Stjepan Pac. Fant je hotel že pred leti odpotovati v inozemstvo m iz Vinkovcev se je odpeljal pod vagonom ori jentexpresa v Pariz. Na pariškem kolodvoru so ga prijeli, a ko so spoznali, da mu je šlo samo za brezplačno vožnjo, so ga izpustili in mu dali še 20 frankov. Pozneje se je vozil po Franciji večinema brezplačno pod vagoni.
— Neprijetne posledice nepvcvidnosti. Orožniki na Pra^erskem so zveđeV, da je
lani 13 oktobra padel enoletni s'nček pocestnica Potiskove iz Vrbofj pri Slovenski Bistrici v mlako in utond. Medtem ko se je mudn-la mati v hlevu. ;e Ludvk neona/eno odšel iz hiše ter padel v blažilo lužo Otroka so domači pokopali na pokopa' šču v Laporju, ne da bi o tem ODves;!i unarstvo in orožnike. Zaradi te neprem sljenost- se bo morala sedaj posestmea /«igovaT;at; pr^d sodiščem Žena je deji'a, da n, vedela, d j je treba smrtno nesrečo lavini oblastem
— Nenavadna družinska tragedija V vasi KorLaoa pri Raški je ž vel posestn'k Ljubomir Petrovič s sinom Stoikom Ko je sin odslužil vojaški rok se i«? piiTcmil Zena mu je rodila deklico. fakoj po porodu se je pa Stofko zaljubil v T* Jano sestro «»vo-ie mačehe Zapodi ;e ?voio ženo n začel razmerje s Tijono. Oče ,e temu seveda od-
ločno nasprotoval, toda sin je bd trmast m ni popustil. S 'IVano je imel otroka, sina Dušana, ki je zdaj star že U et. Ze v mladih letih je bil Stojko duševno nekol ko omejen, zadnje čase se je pa bolezen tako poslabšala, da je začel »>esnet. Njegov oče ga je zato poslal v baaovin-vko bolnico. Medtem ko so sina zdrav K, je očeta po padel stekel pes- Moč se ni brigal sa ugriz in se je zdravil pri vodkih ženicah. Bolezen je pa polagoma *ia pred ova &. Iz bolnice so poslal domov sina. V hušj je nastal pravcati pekel. Oče m «n sta začela besneti. Prepirala sta se in razbijala vae. kar jri«na je prišlo pod roke. Pred dnevx so sira Štoj-ka Dote^nrH mrtvega iz Tbra očeta so pa moral poslati ▼ Pa^teurje*' zavod - Zagreb.
— Zagoneten samomor   ftsfa davčne
uprave. V torek se je r Zabariu na podstrešju davčnega »irada obesil šef davčne uprave MVorad Bari-č. San>o.n>or je vzbudil veliko pozornost Baje je fs! Ba.'ič v smrt zato, ker je bila proti njenv.i uv»^dena disciplinska preiskava. V zvezi s tem pa krožijo tudf govorice, da ie Bajič zaposlil v uradu neko mlado damo. s katero je »mel ljubavno razmerje, za kar je zvedela njegova žena. Oblasti so trvei'e preiskavo.
— Se o razbojniku Markoviču. Beograjski Irlsti prinašajo obširna por-DČi^ o zločinskem ravnatelju MerkoviČu n njegovitn r^jdašu Miljkovi.ču. Na dan pnbaiajo vedno nove stvari. Tako je prijavil nekii občinski uradn-lc. da ie prišel nekoč v Beograd, kjer ie iskal sluuBKo. V li**b H ie H tal, da išče Adria National Film blagain*ka z večjo kavcijo. Javiti se je moral dir akterju Markoviču. V isti sob* je sedel še nekdo drugi, bii je najbrž Miljkovič. Občinsk' uradnik je dejal, de ima na razoola^o okrog 40.000 do 50.000 Din Markovič ie refe** da je sicer to maiherj zne«>ek. vendar ga bo sprejel v sružbo. ker ie tx>šten čkivek Obljubil mu ie 3000 Dir mesečne plače ter mu naročil, na i še istega dne pr n-^se denar, da bosta podpisala pogodbo. Mož ie šel v banko in dvignil denar, deli «o mu pa sam° 10.000 Din. Vrnil se je k Markoviču in mu povedeL, da je dobil samo 10.000 Din, tedaj je pa v zrcalu opazil sumljve kretnje Milj-kovriča za njegovim hrbtom. Zdek) se mu je. da ga hoče zgrebiti in stisniti za vrat Naglo se je obrnil in odšel, češ, le gre &e po ostaLi denar. — Branko šurjanovič. zastopnik avt<rnob"k)v «Opel« je pa prijavil, da ga je MarkovnČ nekoč vabil v svojo klet. Češ, da ima tam več motoriev ne prodaj in da je pripravi j en zamenjati jih za avtomobil ter rudi nekaj doplačan ^urjanjvič je bil toliko prevd*n. da ni šel z njim m tudi rr" nasedel drugič, ko ga je Markovič" nagovarjal, na i pride zvečer k njemu.
Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »F ran z J ose f ova ; grenčica najboljše olajšanje Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri otročnicah z naj-| boljšim uspehom. »Franz Josefova« greu-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
no
Iz Ljubljane
—lj N»d 300 otokih turistov se je včeraj ob 16. s posebnim vlakom pripeljalo v Ljubljano, da si po daljšem popotovanju po naši državi ogledajo še nase mesto in Bled. Vlak je prispel na kolodvor v največjem nalivu, da ni bilo mogoče organizirati svečanejšega sprejema, pač je pa gostom zaigrala železni carska godba in je vodjo izleta v imenu župana dr. Dinka Puca pozdravil tnjskoprometm referent mag. svetnik g. dr. Brilej, drugo skupino izletnikov pa g. Kozinc. Zaradi slabega vremena in kratkega časa so si Cehi le površno ogledah Ljubljano, kjer so povsod vzbujali pozornost in izraze simpatij. Ze ob 18. so se izletniki odpeljali na Bled, kjer se danes poslove od naše države, ki se o njenih lepotah in napredku izražajo v največjim navdušenjem.
—lj Zahvala Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega kriza je pobiral včeraj po mestu zimsko obleko. Kljub skrajno slabemu vremenu je bil uspeh akcije po voljen. Iskreno zahvalo izrekamo vsem človekoljubnim sodelavcem pri naši akciji, osobito pa lastnikom avtomobilov: Higienski zavod, Kri spe r Anton, colonlale, vele trgovina, T>esa, zastopstvo >Chevrolet«, >Pont!ac< in G. M. C. avtomobilov, Kmeti jek a družba za Slovenijo. Gregore & Cie, veletrgovina, Niklsbacher ln Smrkelj, dež. prid., Breznik Venceslav, trg., Triurnf-Auto (Keršič Ivan), Dukič, ing. in drug. gradbeno podjetje, Pivovarna Union, dd., Splošna maloželezniška družba. Kolinska tovarna kavinih primesi, Mencinger Tomo, trg., Turk Rajko, sped. podjetje, Slamlč Franc, velemesarija in trg.. Rancinger Rajko, spedic:ja, in Reich Josip, parna barvarna in kemična čistilnica, ki so nam dali brezplačno na razpolago avtomobile, godbenikom društva »Sloga«, ki so s svojimi fanfarami delali propagando za akcijo, akademikom društva Jadran, stegu skavtov Kodeljevo, samar!tankam in sa-maritarjorn ter mestnim delavcem. Ljubljansko prebivalstvo je tudi pri tej priliki pokazalo svoje zlato srce. Vendar pa mnoge družine niso mogle oddati pripravljenih paketov, ker niso opazile naših avtomobilov, ali pa ti niso dospeli v njihove ulice zaradi nenadne plohe. Vljudno prosimo vse one. ki žele še kaj darovati, da pošljejo po možnosti svoje darove v našo pisarno. Wolfova 12 dvorišče, ali pa prHavijo svoj naslov, da nošl-i^mo po naket Vsem darovalcem nafenš* hvala! Kraievni odbor ; Rdeče2^ križa v LhibUanV
_M  Gradben«  dela  hre* oblastvenega
I dovoljenja    Mestno načflstvo n>z*?lasa: V j zadnjem ?fw?u =»e vedno boli množp or:meri j da se razna gradbena dela. adaotac!fe. pre-I zidave,   gradim  malin   <*r>«r>odar*»kih poslo-j oii izvr?UT'*k> br<*z odobreni«  oziroma ved-mvri m^tne občine kol pri!»to»nf» gradbene oblafsb"   Tako sa^ovolino  irvr5*>vanie crrad benrh del fe no 9 84 *rraHbene«a askona ne-■ionii^tno m karni'vo 7 denarno kaznijo do Din 10 0D0._   r§ 100   erabenega    zakon al
Prav tako se pogosto primeri, da iauiuitkj
stavbni gospodarp ne samo manjše, ampak tudi obsežnejša gradbena dela po neupravičenih osebah, kar je tjdi nedopustno in kažnjivo.   Mestno   načelstvo je dosedaj —
upoštevajoč nevednost prizadetih strank — take prestopke gradbenega fn obrtnega iskona mileje kaznovalo S tem milejšim kaznovanjem pa se ni dosegla »željenoga uspeha; nasprotno, prestopki po gradbenem zakonu se vedno bolj množe. Zato opozarja mestno načelstvo vse prebivalstvo mesta Ljubljane as n ©dopustnost in kaznjivost sa-molastnega izvrševanja gradbenih del to bo ▼ bodoče vsako kršitev gradbenih predpisov najstrožje kaznovalo.
—lj Bedela iiem eb jamih petih. Mestno načelsrrvo razglaša: Ob javnih potih Ljubljane je mnogo zemljišč zgrajenih % ograjo i« bodeče žice ali pa je m vrhu ograj napeta bodeča žica. Ograje is bodeče žice ob javnih norih so na pasanto, zlaflt' za otroke in stare ljudi zelo nevarne, ker se lahko ob nfih ranijo ali raztrgajo obleko. Po JSL 62 odstavek 3. pravilnika h gradbenemu zakonu so bodičaste ograje ah* ograje iz bodeče žice na uličnih straneh tudi prepovedane. Zato opozarja mestno načelstvo v Ljubljani vse lastnike zemljišč, ka imajo svoja zemljišča ob jhčnib straneh ograjena s takrmi nedovoljenimi ograjami iz bodeče žice na nedo-pustnost takih ograj in jih poziva, da take ograje odstranijo m jih nadomeete s drugimi ne nevarnimi oziroma, da bodečo žico iz ograje odstranijo vsaj do 1. avgusta t 1. Po brezuspešnem poteku tega roka bo mestno načelstvo samo odstranilo take ograje na račun m nevarnost prizadetih lastnikov ograj.
Doma na} ostane naš denar!
Tega gesla  se  držite pri  nakupu mila. >Hubertus< milo je domač izdelek. Vsak trgovec je z njim    dobro založen. Samo zahtevajte ga.
—lj Podražitev  vožnje   s tramvajem.
TJprava električne cestne železnice sporoča, da se od 20. t. m dalja zviša sedanja cena za prestopne vozne listke od Din 1.50 na Din 2.—. Cena za vožnjo v St. Vid na progi glavna pošta — £t. Vid ostane nespremenjena, t. j. Din S.—, na progi Vič— glavna poŠta do St. Vida in obratno pa se zviša cena za 50 par. t. j. na Din 3.50.
—lj Na ribjem trgu so se danes gospo-dinjj zopet lahko zalagale s priljubljenimi majhnimi ribami s sardehcarni. skombri in giricami. Drugih morskih rfb nd bilo na Izbiro. Za morsko postrv (skombre^ je zdaj sezona, zato se je precej pocenila, na 18 Dm. Sardele so po 13 do 18 Din, girice pa po 16 Din. Nekaj kilogramov je bilo tudi nalamid, po 52 Din cele, rezane po 36. Bradača je bilo zelo malo, prodajali so ga po stari ceni, no 40 Din, nekoliko več je pa bilo sajp in sep po 20 Din. Tudi ligenj, ki so po 32 Din, je bik) malo. r*rodajalka, ki prodaja, stalno ribe, je imela danes prvič v tej sezoni rake, ki so nekrterim že dolgo dišali. V ljubljanski okolici je maio rakov, ker jih je pobrala kuga, vendar niso posebno dragi na trgu .komad po 3 Din. Rečnih rib je bilo danes mnego, samo ščuk še nI Gospodinje jih težko pogrešajo. Najdražji so bili veliki somi, po 45 Din, Karpe so prodajali po SO rMn, mrene po 25, belice pa po 12. Trg je bil tudi dobro založen 8 tolstimi žabjimi kraki, ki sc po dinarju do 1.50 Din,
—lj Pri palači Trgovac akademije grade že tretje nadstropje. Delo bi napredovalo še bolj, če hi jih zadnje čase ne zadrževalo slabo vreme. Poslopje grade v skeletnem sistemu, t- j. betoni rajo ogrodje, stebre, nosilce m stropove. Ogrodje izpolnijo s predelnimi m polnilnimi stenami, ki bodo zgrajene z lahko, votlo opeka — Delavski dom bodo kmalu začeli orne tavati zunaj; v ta namen postavljajo odre ob pročeljih. V splošnem je letošnja stavb-aa sezona skoraj povsem mrtva.
—lj ponovitev FOersterjevega koncerta. APZ ponovi v nedeljo dopoldne v Unio-nu stilni koncert Foersterjevih najboljših moških zborov. Zbor, ki je gotovo eden najboljših zborov v državi, zapoje 11 moških zborov A. Foersterja, ki ga karakterizira jo v vsej njegovi osebnosti, ze na prvem koncertu je Ljubljana dostojno s polnim razumevanjem dokazala, da zna ceniti delo moža, ki je ustvarjal dolga desetletja Slovencem na glasbenem polju. Da je omogočen po set koncerta vsem — so cene koncertu zek> nizke (12 do 2 Din) in se vstopnice dobe v predprodajl v unionski trafiki.
—lj Nov grob. Sinoči je po dolgotrajna bolezni netnadorna umrl g. Fran Pečnikar, posti^sSček St 9, dolgoietij' haendk v ljubljanskem Narodnem drenu, sedaj bršnikv hiši Mestne hramrnlce. Dalma»ti.nova 13. Pokojnik je bil vzorno zaveden naroden mož, ki je bil član mrnogih nerodnih društev. Pogreb se bo vts 1 iz matvajšmee splošne bol-nfce v soboto ob pol Šestih zvečer. Blag mu spomin!
—lj Veti ko akademijo na V!ču priredi za mladino Jutri ob 16. v Sokolskem domu podmladek J6 tamošnje meščanske šole, v nedeljG ob SO. pa akademijo ponovi za odrasle. Na programu, ki ga izvaja mladina, so govori, deklamacije, petje in žive slike, na gosi! bo pa zaigral učitelj gosp. Kemc. Id ga na klavirju spremlja katehet g. dr. Ploj. Patrioticno stremljenje mladina pedprtmo s velOChn obiskom!
—BOgOzovo gostovanje v Hnmieta se mora žal preložiti na poznejši cas, ker mu je zaradi repertoarja Nar. drvadla v Pragi že dovoljeni dopust odgođen. Prosimo, da p. n. občinstvo bo blagohotno upošteva.
—lj Pokojninski zavod  ra nameščence
sporoča da se preseli v svoje nove uradne prostore v Gajevo ulico štev. 5. T. in TI nadstropje kjer bo cd ponedeljka dne 22. t  m. dalje uradoval.
—lj V«e prijatelje Sokoli 1 vabimo na društveno javno telovadbo dne 21 t. m. na Taboru. Nastopijo vsi oddelki s prostimi vajami za pokrajinski zlet in z orodno telovadbo Moška deca bo izvajala ljubko igro >Gasilci«. moški naraščaj pa bojno tekmo Telovadba se vrsi ob vsakem vremenu s sodelovanjem društvene godbe. Pricetek telovadbe ob 4. url pop. Pol ure
Stoji dokler že ni prepozno ...
s
■M
•:-_'.V.
Zob je votel in se mora zaliti. Dnevno temeljito Čiščenje z zobno pasto*. Chlorodont bi to poškodbo lahko preprečilo. Chlorodont ne daje zobem samo bleslečega sijaja, ampak jih ohranjuje tudi zdrave. Dobiva se povsod. — Poskusite eno tubo, uspeh Vas bo presenetil! Tuba Din. velika tuba Din. IX-
pred pri četkom koncert društvene godbe. Cene nizke. 312 ha.
—lj Pevsko društvo »Sava« preloži telet po Ljubljanici zaradi narasle vode na 11. junij.
—lj Občni zbor Stavbne hjraoiinice tn posojitauce »Moj dom« v Ljubljani se mora vršiti zaradi nepredvidenih zaprek v nedeljo 21. t. m. v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti št. 22 A v pritlični dvorani.
313/n
Iz škoffe Loke
— Zloraba zaupanja Rivšn lastmea Ce-netove hiše na Mestnem trgu v Škofji Loki ga. Minke Leitrerjeva. stanujoča sedaj v BeT^-Hauptrdatru v Avsrrij', je no roči ki pred odhodom v inozemstvo nekemu oko-Hčami Fren-ctitu. na-j ji očisti £c*7d nad Še fertorn. kar je suhega pa da je lahko njegovo. Frortce si ni dal dvakrat reči in je šel prav temeljito na dele. Pospravil ni samo suhega vejevia. marveč je moralo past* tudi precej kosten ievih dreves in par bre^ V jih je porabil France na drva. Gosrxvdrnia ceni, da jih je šlo na ta način okoVi 10 sež-njev drv v premet. Dobra polovica je Via prodana kar doma. drw?a p* so šTa v Tacen pod šmarno goro N ero drv France bo moral kajpak škodo poravrnari. zraven tega bo mvel pa še sitnosti 7 obla^rm"
— Velik manifestacijski sbod JRKD Ko 28 t. m. v Novem S^du. Udeležene" rmajo četrtam\o vyyžni-o. Somišljenike opo^arieTno na shod Vse nofebne iTvformaciie se dobe pri ereskem pododboru JRKD v Skofji Loki m pri kra >vn i h organizacijah
— Seja občinske 'ipra-ve »od vodstvom župana Jospa Hafrjerv\ je oiW v torek popoldne v mestni uosv etow1naci. Pole 5 tekočih zadev je rarprflvljal odb-or o računskih zaključkih m«^ne občme Rl posebej Mestne hranilnice. Referiral je c4>čaTvs<ki r^agajmk g. M*ha©l Lurnar.
Iz Trbovelf
— Nevihta 1 točo. Včeraj popoldne okroi. 3. ure so se prčeli rbirari za Sv Planino in Mrzlico b»mni oblaki, ki so kmalu -atemn'li celo trboveljske kotliaio. Med hudim viharjem se ;e vlila ploha s točo. Neurje sicer ni trajalo dolgo, vendar pa ie toča ponekod nar»ravila občutno škodo, zlaeti na drevrn in vrtovih.
— Kmetijska podminiea v TrV> liah razglaša, da ji je žrpanst^ občine Trbovlje ponudilo 3000 ke koruznih otrobov do nizki ceni 3o par za kg.^ Naček?tvo podružnice vabi porotnike hn živinorejce, da prijavijo takoj, koliko otrobov ze"e kupiti, Ver bo podrrržn"rn ute^sula od občine otrobe le, če bo dovoli naroČil Koruzni otrobi so cd nedavno m dar jem razdeljene koruzne moke, ker je dala koruzo občina zmleti, izkupiček od otrobov pa bo za kritje stroškov mletja, prevoza itd.
— Težka nesreča pri dela. kletni vozač-KlenovšQk Branko, stanujoč v Lokah, je bil zaposlen pri žičnici Gvido-Limberk % dovozom polnih m odvozom praznih vozičkov. V sredo dopoldne pa je med obratovanjem žičnice zle-zel na ™ozeeo tružioo, ki visi na žični vrvi, hoteč namazati tečaje. Voziček pa so je nenadorra iztiril ter padel na Kle-novSka tako. da rm je zlomilo levo nogo v stegnu.
— Izplačevanje bre«po*emih podpor. Tudi fond za podpiranje brezposelnih rudarjev se zaradi številnih redukcij rudarjev močno črpa. Rudarji, ki so ob koncu aprila napravili pri rudniku zadnn" siht, so dobili 15. t m. izplačano zadnjo mezdo, se-dai pa bodo v najkrajšem času izpostavljeni s svojimi družinami najhujšemu. Zato je glavni odbor Bratovske skladniee sklenil ukiniti predpogoj 6 tedenske brezposelnosti do pravice brezposelne podpore m odredil, da bodo prejeli podporo vsi nujno potrebni, ki eo rjeprekrnjemo že 7 dni brez dela.
Iz Metlike
— Mali Ljubljančani pojdejo ^etos na letoviSče v Medno, Breznieo. Žirovnico tn Kraijevico. Ali bi ne bilo umestno, da pride za prihodnje leto tudi Bela Krajina v noMev, sai ima idealno podnebje in živi se v njej zelo poceni.
_ Nov vozni red, ki je 15. t. m. stopil v
veljavo, je končno po neštetih naših prošnjah vendar vsaj malo izboljšan. Medtem ko je prere zadnfi vlak proti Metliki odhaja! že pred drugo uro popoldne, ko so še val Ribijanski uradi odprti, odhaja sedaj zadnji ob pol petih rjorx>kme tako, da lahko *eak posloven človek konča svofe opravke in ee vrne domov. Popoldanski potniški vlak proti Ljubljani odhaja sedaj kaaneje namreč ob 16.50. jutranji pa tudi kasneje, namreč ob 4.52. Redni nedeijski izletniški vlak nam bo sfotovo vsako nedeljo pripeljal stare in no*e prijatelje, da prežive ^saj en kratek dan v naši lepi Beli Krafini.
— Javno delo. S kreditom banske uprave za javna dela prično prihodnji teden popravljati ktemce oz. ovinke na Vejarju in pri Podzemlju. Kako težek je danes naš položaj, nam jasno dokazuje dejstvo, da se \e za dek) ponudilo čez 300 ljudi, ki bi radi v«**' reksi zaslužili. Vsi seveda ne bodo mogli dobiti dela. vendar pa se bo skušalo vrnili veČino zaposliti za krajši čas. da bi do dovrši t ve del prišli skoro vsi na vrsto.
— Mestno kopališče, ki ga prične v kratkem graditi naše agilno Tujsko prometno društvo, bo najbrž tik nad mostom proti Hrvaški. Največje težave so se pojavile pri izbiri in določitvi zemljišča, ker se je a kmeti selo težko pogoditi. Ce ne bo mogoče dobiti primernega privatnega zemljišča, bodo porabili mestno. Zgraditi nameravajo
t idi manjšo kabino pri Lovšinovem mlina, kjer je voda tudi sa skakalce selo ugodna in kjer sfalno tabori ljubljanski Sokol L
— Plačilni dnevi, ko naš najstarejši denarni zavod Dolenjske in Bele Krajine L dolenjska posojilnica v Metliki izplačuje vloge, so zelo ž vahuL Dnevno prihaja nad 150 ljudi po prihranke, vendar pa inorom© ugotoviti razveseljivo dejFtvo, da naši preudarni domačini kljjb težkim časom Se vedno nalagajo slučajne prihranke ta tako omogočaio reden obtok dejnerja.
— Zahvalna pi*ma izletnikov, ki so as ude leži b nedavnega fotoamaterskega ixle*a v naše kraje, so dobili od mnogih privatnikov vsi vodniki posanvoznih skupin. I Tratniki se z največjim navdušenjoni zahvaljujejo m obljubit jejo ponoven obisk; rek) pohvalno ee izražajo o odlični organizaeiii izletov v Metliki rn okoli5kih v««eb.
Iz Trebnjega
— popi* živine, vOzOv in opreme   ho v
Trebnjem v petek, dne 9. junija pred podom g. Pavlina, m sicer za občine Trebnje, Sela, Šumperk in Mirna. Dne 10. junija na istem kraju za občini Velika Loka in Dobrni če. Komisija prične s popisom m pregledom točno ob 7. uri zjutraj in bo poslovala ob vrakem vremenu.
— Veiesejrnsfee legitimacije za spomladanski velesejem od 2. do 14. junija dobe interesenti v občinski pisarni za Din 3.—, ostanek 27 Din plačajo pri blagajni vele-sejma. Z nabavljeno legitimacijo imajo ugodnost polovične vožnja, L J. pravico do brezplačnega povratka.
— Curino poetoptioje. Kljub temu, era je bilo Trebnje Še lani proglašeno za letovišče, nimajo obiskovalci in letovjšcarj! niti 60 danes pravice do popusta na železnicah, kakor je to pn vseh drugui letoviščih. Lani so vsi letoviSuarji tudi na povratka morali plačati celo voznino. Skrajni čas je, da železniška direkcija izda potrebna navodila naš: domači postaji, ker ista bres uradnega obvestila ne more izdajati leto* viščaijem polovičnih kart za povratek.
— Manjšo skupino fatoamaterjev pričakujemo za svečane dni ob priliki razvitje našeg* «*>kolskega prapora. Predvidene so tudi denarne nagrado za najboljše posnetke slavnostnih motivov.
— Zlat žebljiček za prapor je darovalo med drugimi tudi osobje uprave »Slovenskega Naroda< m ravnatelj kavarne nebotičnik g. Jefta Petrovič. Posnemajte!
—1 Ciganska nadloga. Pred dnevi je btflo vlomljeno v hišo posestniiua Eršteta v L»p-n ku rn so vlomilci odnesi več moških m ženskih oblek. Ze ye kazalo, da vlomilci ne bodo izsledeni, ko se je pri preiskavi izkazalo, da so biki vlomilci bosi, kar so orožniki ugotovili po odtisih nog Istočasno so ljudje opazili, da ae po okoti ci potikajo c oeni, ki jih je orožarštvo v zvezi z vlomom takoj aretiralo. Brajdiči sicer vlom taje, vendar pa jim to ne bo pomagalo ker jih izdajajo ravno bose noge. Ukradeno bia-go so spretno skrili in prepričevalno trdijo, da so to pot res nedolžni. Po končam preiskavi so Ki\i izročeni tukajšnjemu *o<Bfcu. ki jih bo aa vkm primerno nagradilo.
Iz Celja
—c Mestni proračun za 1. r9S8. je ministrstvo financ pred dnevi potrdilo v nekoliko izpremenjeni obliki, kakor je bila sprejeta v predzadnji seji občinskega sveta.
—c Javne produkcije gojencev Glasbene Matice bodo letos v Mestnem gledališču v naslednjem vrstnem redu: v četrtek 25. t, m_ ob 10. za gojence nižje, v petek M. t, m. ob 18. za gojence srednje, v soboto 27. t, m. ob 18. za gojence srednje tn višje, v četrtek 1. junija ob 20. pa za gojence višje stopnje.
—e V cetjald botinci je umri v sredo 17. t. m, najstarejši Celjan, 93 letni bivši slikarski mojster ln Tegetthoffov veteran Jakob Batič. V četrtek 18. t. m. je umri v bolnici 1 leto stari kočarjev sinček Edvard Podgoršek iz Trnovelj pri Oelju, ki ga Ja bfl 17. t m. popoldne brcnil konj v celo in mu prebil lobanjo. Dne 18. t. m. je umrl v celjski bolnici tudi 60 letni prevžitkar Martin Dolar iz Trnovelj.
—e Obrtni nadaljevnlni soli v Celju je daroval ob njeni 50 letnici odvetnik g. dr, Ernest Kalan v Celju 100 Din, dotoki odbor se Iskreno zahvaljuje za ta lepi dar.
—c Celjski sport. V nedeljo 21. t. m. ob 16.30 se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti< izbirna nogometna tekma med reprezentancama Celja in Gaber ja. V obeh reprezentancah bodo igrali najboljši nogometaši vseh štirih celjskih športnih klubov. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Ob 15. se bo pričela pred tekma med SK soštanjem tn rezervo celjskih Atleti-kov. Na praznik 25. t. m. ob 16.30 se bo pričela na istem igrišču prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom ln SK Jugoslavijo, ob 15. pa bo predtekma rezerv SK Atletik tn SK Olimpa. Croascountrv v teku, ki ga je nameraval prirediti na praznik 25. t. m. SK Jugoslavija na Glaziji, je valed odpovedi uporabe Glazije preložen. Prireditev bo najbrž v nedeljo 18. junija na igrišču pri >Skami kleti«.
>8LOVBN8Kl NAROD«.
H4
A. D Mnnerv:
siroti
l? o m ac
Sodniki so odloči-H, da bo Frochard, zasačen pri premišljenem umoru mitijo-narja 'cte Frolandisa in njegove nečakinje Marte, odpenjam na morišče na trg de O reve. kjer mu zlomi rabeij roke in noge. potam ga pa priveze na kolo z obrazom navzgor ter ga pusti taiko. do'kler ne izdihne svoje grešne duše.
Obsodba je bita potrjena in morilec izročen krvniku.
In bliskovi-to je šla po Parizu vest, da se pripravlja nova usmrtitev. In ker je bil od začetka vladanja Ludvika XVI. ta način usmrtitve zelo redek dogodek, so bili že davno pred usmrtitvijo vsa okna na trgu Gre ve najeli plemiči in dVvorne dame.
Zločin je bil kot rečeno, zelo razburi ljudstvo, ki se ni dalo pomiriti, pa naj je bitla obsodba še tako kruta, Bi&o je jasno, da bodo hoteJe velike množice prisostvovati usmrtitvi in videti prihod obsojenega moridca na mo-nkšče.
Usmrtitev je bila določena za četrto uro popoldne, toda ljudstvo se je začela zbirati na trgu že zgodai zjutraj.
Drugi dan po umoru, še pred/no je bilo razglašeno morilčevo ime, je Frochardka zapustila svoje stanovanje. Zatekla se je v okraj na periferiji Pariza, kamor so se zatekali navadno zločinci.
V novem stanovanju je čakala, kdaj napoči dan usmrtitve njenega moža.
Otroka, vznemirjena po njenem nemiru in vedno objokanih očen, sta jo vprašala, kaj se je agodilo z očetom.
— Odpotovati je. — je odgovorila FfrochardJka.
Potem je pa priix>mnila, obarniena k
Jakobu:
— Počakajmo. kmalu ga bomo vi-deii. Da, videli ga bomo. Ofotobila sem mu to. Vsi trije bomo tam.
Spo-mnila se je. da ji je dejal mož ne-koč:
— Ce bom kdaj sta<l na moriščn, hočem, da pridete tja.
— Da, da, bomo tam! — je šepetaila . . . Vkiel nas boš zadsuHč v življenju, ki v trenu iku tvoje smrti bomo prisegali, da se osvetimo tistem, ki so te spravili na morišče.
Zq zgodaj zjutraj usodnega dine, ko naj bi hrochaTdjka videla svojega moža umirati na morisču. kakor je umrla večina njegovih prednikov, je odšla ndegova žena z otrokoma in se napotila na tirg Gre ve.
Že opoldne so vojaški zasedli središče trga, odkoder so morali večkrat pregnati ljudi.
Treba je bi<lo zagroziti kjudem z orožjem, da so mogli vojaki zastražiti neposredno okolico morišča.
Držeč v naročju mlajšega skioka, je ostala Prochardika po obupnem prizadevanju v prvi vrsti tistih, ki so se bili prerinili do ograje trga.
Odtod bo videla voz z obsojencem, videia bo svojega moža. odtod mu bo lahko zaklicala zadnji »zbogom«.
Kmalu je po naraščajočem razburjenju množice o<krog sebe spoznala, da se oboroženi sprevod bliža.
Silen vihar klicev ie sprejel voz z obsojencem.
Na čelu siprevoda je delal oddelek orožnikov na konjšn pot in potiskal množico nazaj. Oblasti niso pričakovale, da bo hotelo toliko ljudi videti usmrtitev.
Trne Frochard. dan pred strahovitim
zločinom še neznano, ie sk> naenkrat od ust do ust.
Vedelo se >e že, da je iz rodu zločincev, ki so šli vsi za svoje gnusne zAočne v dosmrtno ječo ali pa na morišče. Z mrzlično nestrpnostjo je množica pričakovala usmrtitve tolovaja, ki ie bil z brezmejno krutostjo umoril nedolžno deklico nad truplom njenega strica.
Ljudstvo je hotelo videti smrt te zveri v človeški podobi in spremna ti jo s kletvami, dokler jih bo mogla slišati.
Ko se je prikazal voz, obdan z vojaki, so pritisnili ljud&e naprej, začeli so kričati, dvigati pesti m zabičevati kr\mku, naj podaftša moke krvoioč-nega morilca.
Vihar je dosegel višek, ko je prispel voz do odra sredi trga.
Frochard se je povzpel na oder ponosno, brez krmikove pomoči. Njegova visoka postava se je vkiete dateč naokrog vzravnana, ponosna.
Zdelo se je, da hoče napraviti lopov iz smrtnega ©dra stol slave m dušeč v dmi duše nepremagijivo grozo, ki vendarle obide v zadnjem trenutku pred smrtjo tudi n a jtza grizenej -še zločince, sikušal s -pogledom največjega zaničevanja odgovoriti na preklinjanje ogorčene množice.
Potem je zablodil njegov pogled po trgu, kot bi iskal nekoga, ki mora bitd tu.
Frochardika je razumela ta pogled.
Vzela ie oba otroka v naročje in se začela obupno prerivati napred. bliže k odru. Hotela je, da bi bil obsojenec v zadnjih trenutkih življenja prepričan, da ni pozabila na obljubo, ki si jo je bil razbojnik izprosil od nje.
Potisnjena nazaj, se je vedno znova prerinila najprej, odstranjusjoč vse ovire. Končno je dosegla svoj cM.
Komaj nekaj korakov jo je ločHo zdau od vojakov, kri so bili napravili živo ograjo okrog odra.
In v trenutku, ko je položi! krvnik obsojencu roko na ramo, da pokaže s tem, da je zdaj v njegovi oblasti, je prijela Frochardka Jakoba pod roko in da bi si zanomnil ta trenutek, da bi zanetila v njegovem srcu čut sovraštva in želje po osveta nad onimi, ki so obsodili njegovega očeta, je dvignila otroka in ga držala z obrazom proti odru.
Vsaj mislila je storiti tako; toda v svoji zbeganosti, v strahu in obupu, ki jo je bil prikoval k tlom, je dvignila mlajšega sina namestu starejšega, fai namestu Jakoba je pokazala ubogega, šibkega dn slabotnega otročdčka, z iz-buJdenkni, s solzami zalriitimi očmi.
Kaj se je godilo tisti hip v teh dveh bitjih, v enem na pragu življenja, v drugem na pragu smrti? . . . Kakšen vpliv je mogel imeti na to nedolžno in čisto otroško dušo zločincev duh?
— Oče! Oče! — je klical otročiček neprestano sklenjenih ročic in zrroč nepremično na obsojenca.
Pri pogledu na svojega otroka je Frochard nepremično obstal, oči izbuljene, usta široko odsprta. Drhtel je, da, tresel se je . . . Odvrnil je pogled in njegove izbuljene oči so se srečale z mirnim pogledom duhovnika, ki je spremljal obsojenca na morišče.
In tudi ta mu je kazal z roko proti nebu.
In naenkrat je zagledal Frochard pred seboj vse zločine svoje preteklosti. Videl je pred seboj vse svoje žrtve. 2ene, starce, otroke. In tudi vse žrtve so mu kazale s prsti proti nebu in zdelo se je. da kličejo: »Tam gori je pravi sodnik, zadnji sodnik!« m tisti hip je začutili, kako se poraja, raste in doni v njem glas vesti, ki ga je po vsakem
novem ztočkiu tako temetito zadušil v sebi. A maJi Peter je še vedno klical:
— Oče! Oče! . . .
hi tedaj se je njegov oče, končno strt, poln strahu in groze, drhteč po vsem telesu, obrnil h krvniku, rekoč:
— Vzemi me, hritro*! DukoMnrifeu je pa zašepecaJ:
— Molite zame! Usmrtitev se je pričaka.
Krvnik je izročil obsojenca svojima pomočnikoma, ki sta ga tmdno privezala k odru, noge in roke razkrečene, glavo podprto m obraz obrnjen na-vaeor.
čudna pota štirih žensk
ftripa je pobraia letos v Londonu tudi kraljioo znanih angiešUrih nočnih lokalov Kate Mayerrikovo. Njeno ime je bik) znano tudi med člani lordske zbornice, kajti biLa je nedrvomno angleška poseboost, da se je tašča dveh članov zgornje zbornice šestkrat seznanila z ječo. Umrla je prt svojem zeta grotu Kmou&u- Bfla je čudovito lahkomiselna in za zakone se nikofc no ernenila. Njeno giavmo delo je bŠo nstanavfoande nočnih klubov, kjer se je popfvaJo m veseljaci lo ne gjlede na policijsko uro m javno moralo do ranega jutra. V krasnih dvoranah se je zbir a-da pestra in bogata družba, plemači ki banikiTJi, mladina iz najboibjSih družin, nedolžna dekleta in lahkožive dame starejših letnikov. Kraljica nočnih lokalov je zaslužila pri tem okrog 50 milijonov dolarjev. Bila je večkrat kaznovana, toda vedno, kadar je prihajala •iz ječe, jo je čakala množica elegantno oblečenih dam, ki so jo obsule s cvetjem in odvedle domov. Nadzorstvo nad odenjrnd klubi je bik) poverjeno policistu, ki ga je pa Maverikova podkupila tako, da ie vedno zatisnil oči nad raznimi rjedostojnostmd. Ko sta se pozneje sprla, so priše na dan razne afere, ki so ji prinesle 15 mesecev ječe. Njene nočne klube vodita zdaj dve njeni hčerki, poročeni s potomcema starih plemiških rodibin. Hčerki sta pa zelo previdni, tako da s postavo še nista prišUi navzkriž.
Žrtev takega nočnega kfeuba je postala lepa plesalka Afece Masonova, ki so jo našli te dni mrtvo na uKci v •New Yorku. Vržena je bila že mrtva iz avtomobila, ki je dirjal PO vfacL Ustrežena je b&a v pajanosti. Najbrž so jo kam povabili, jo napojiM m nstreiffi iz osvete, ker je izdala policiji nekatere zločince. Ona je tudi nastopila pred tremi leti kot priča proti trgovcem z dekleti. Pred perima leti je prišla kot l81etno dekle iz Portđanda ▼ New York, kjer je hotela napraviti karijero kot gledališka igralka. Elegantno se je oblačila in nosila zaročni prstan z velikan? dem an tom, K maki po prihodu v New York je prišla v roke ■trgovcem z dekleti, ki so napravih iz nje vabo za bogate goste. Pred tremi »leti je bila aretirana z njim v nekem nočnem lokalu, trgovci so bSH obsojeni, ona pa oproščena, ker je nastopila pred sodiščem kot priča proti rtftm.
Žena Johna Marcusa v Brooktvriu je skrivala denar pod blazino, mož in sin sta morala pa trpeti najhujšo lakoto. Ker mož ni mogel dobiti dela in poravnati računa za phn, so ustavili družini tudi p&n, tako da je morala povrhu še prezebati. Zena pa ni hotela povedati, da ima pod blazino skrit denar. Denarja ni dala niti, ko je njen 61etni sinček Maks ponoči lačen in pre-imražen bridko plakaL Mož je pomagal tu pa tam bratu v slaščičarni, toda nekaj denarja je dobil če je brat kaj prodal. Končno so hoteH družino deloži-rati, ker ni plačevala najemnine. Ko je dobila družina nedavno   25 dolarjev
— Ljubica ameriških zlo-
— Konjski zobje
podpore od nekega dobrodelnega društva in je biia žena sama doma, je *vaela denar in ga odneada v hranimico. i-ačnerriu sinčku je pa dejala, da mu nima dati kaj jesti.
Nekega jutra so s&šali sosedše k atanovanoa stokanje. Redar je našel ■vse trt člane rodbine ooesveščene na tleh. Prepevali so jih v bolnico, kjer •so zdravniki spoznati, da je rodb.ua omagala, ker je imela premalo hrane. Iz moževega želodca so izčrpali nekaj akohola. iz ženinega malo kave, iz otrokovega pa sploh nič. PoHcHa je pa nada pod ženino blazino poleg hranilne knjižice še 1600 dolarjev. Ko so vprašali ženo, zakaj je pust S a moža in sinčka gladovati, je dejala, da je denar njen m da je moževa dolžnost skrbeti za družino.
Pred sodiščem v Chicagu se je obravnavala nedavno zabavna zadeva. Neka žena je potožila sodniku, da je napravil dentist tri umetne zobe, da ji pa noben ne ustreza. Ko se je na sodnikovo zahtevo zasmejala, se je začelo smejati tudi vse občinstvo. Sodnik je zaman razbijal po mizi in miril ljudi. Zena je namreč morala vzeti iz ust umetne zobe, da je lahko govorila. Zobe si je dala vstaviti na prošnjo svoje hčerke, da bi lahko šla na šolsko prireditev. Videč mater z umetnimi zobmi je pa hčerka izjavila, da ne pojde z njo, češ, da ima konjske zobe. Sod-nSx je res priznal, da so umetni zobje mnogo preveliki hi dentist ji je moral napraviti druge.
Najstarejši pariški šofer
Na dobrodelni prireditvi, ki bo te dni v pariškem cdrku, nastopi kot junak dneva najstarejši pariški šofer Erlig-man, ki je šofiral najstarejši taksi francoske prestoUce. Mož je pričel svojo šofersko karijero leta 1900, ko so bili v časteh še izvoščki in ko so se ljudje prvim avtomobilom še smejali, ker so b£fi nerodni in so voziiH počasi. Z duhom časa je prehajal Erftgman s starejših na novejše avtomobile in tako pozna ves razvoj avtomobilske industrije iz lastnih izkušenj.
ErMgman ponosno pripoveduje, da je vozil tudi angleškega kralja Gduarda, popularnega vladarja sosedne Belgije Leopolda II., ruskega veižkega kneza Mihaila, prezidenta Poincarea m še mnogo drugih francoskih in tujih veljakov. Pravi pa, da kronane glave in drugi mogočniki tega sveta niso baš najbolj dobrodošla, kar se tiče napitnine, ker šofer navadno od njih ne dobi toliko, kolikor pričakuje. V tem pogedu so se vedno odlikovali in se še odlikujejo zaljubljeni parčki. BrHgman računa, da je prevozil z avtomobila nad poldrugi milijon kilometrov, tako da bi bil lahko prispel 38 krat okrog sveta. Na denarnih globah je pa plačal toliko, da bi lahko kupil s tem denarjem najlepši avtomobil.
Nova človeku
mi i m i j i
©ona opica
Izmed vseh živečih opic je človeku najbolj podoben širnpanz. Toda tudi Šimpanz ima roke daljše od nog. dočim je pri človeku, kjer nosuo noge težo vsega telesa, to baš narobe. Zdaj so se pa začeli učenjaki zanimati za opico, ki pomeni tudi v tem pogledu prehod razvoja od opice k človeku. Ravnateli živalskega vrta v Munchenu H. ricck ie 'kupil v Hamburgu opico, ki je bila zelo podobna šimpanzu, imela je pa rdečkasto dlako, dočim ima šimpanz črno
To opico so že prištevali v novo vrsto, pa se je proti koncu decembra 1931 ogolila in dobila naenkrat črno dlako. Živa se ni dala meriti, šele po smrti lani v marcu so jo lahko natančneje prouoiH in i zime ril i. Ta opica ima daljše noge, kakor druge, in tuda darjše, kakor šimpanz. Stoji torej glede nog med ši<rnpanzom in človekom. Nova opica Je dobila ime Anthropopitchecus hecki. Toda zaenkrat je znana samo ena opica te vrste.-
Iz Novega mesta
— Desetletnica Feri jal nega saveza s*» \t
pred dnevi proslavljala v Sokolskim domu. 33. podru^rrica F  S  n« realni gimtnaziji j*» priredila izvrstno aloademijo  Pevake točke, orkester P. J. S., solistica, nastopi  n živahna enodejarvka  »Malomeščanske tradicij^.* vse je bilo izvrstno načudi rano in podano. Skoda le, da prireditve nriso videli mnogn. k" bi bili v to akoro poklicani. Vodje Fer jalnoga   Saveza  na gimnaziji  prof. DaTiiln Fon >e pokazal sanotrem* uspehe Gimnazrij ska podmornica F. S. postavi e p<^močjo Učiteljskega F. S. vsako leto sv opernu poru jo 6emu članstvu 3vtmH3t«» v noslopiu omovnr Sole.
— Gibanje tujcev v preteklem meseca Mesoca aprila je olbn-sknlo naše m^to 2°1 tuj cev ^ od teh 134 po«Jovno. Rai»n Jug-o^lo vanOv je prišlo v Novo mesto v *e«m času 10 Avstr jcev, 2 Italijana, 2 Mud'ara. 2 F r« meo za, 5 Nemcev in 1 Poljak.
— Preseljevanje prebivalstva. V prvem četrtletju ^eko6ega leta se je priselilo v Novo m os to 11 družin in 14 posameznikov, slnrpno 58 oseh (3 mosterh. 25 žensk). Od selile so se v tem času tri dTU-žine in 6 posameznikov, skupno 15 osdb (S mo-sk h, 7 žensk)
— Materinski večer. V soboto zvečer je priredil v Sokolskom domu pomladek R. K. na trak. gimaazrj^ s sodelovanjem K. J. S. materinski večer. Po odigranih komadih »d lenega sokolskoga orkestra je nastopila knt govornica učiteljica gdč. Jožica Aha-ciceva, ki je v zanosnim govoru orisala pomen večera. Nato je nastopala v Tievsti salo točki, hčerka »rezkega načelnika gdč. Edrte Lo-gerjeva, ki je ob spremljav' klavirja po £dr. Jožici Srra^kovii z lepim sopranom zapela PavSičevo: »Pred durmi« h> arijo iz opere Faust: »Cvetke ljunljene ve«. Mlad: vijoli-n'«t Saje Miro pa je odigral k^ncertn1 komad Accofev. davna toka večera pa je bila Petrovičev« drama v treh dejar.j.h »Duše«, v režiji prof. g. Ferdo Kozaica, ki so jo prav zadovoljivo vprizorili iz-icljucno di>*K. 'n dajaskinje
— V šmibchi bo v nedeljo po prvn jutranji maši pri gostilničar u H raster ju ustanovni občni zbor JRKD, na katerem bo poročal podpredsednik srezke organizacije, odvetnik g. dr. Jos p Trošt.
— Velika župna gasilska vaja. V nedeljo popoldne bo v mestu velkia gasilska župne vaja. K udeležbi so pozvana v mesto vaa podeželska gasilna društva. Pr va^ah nastopi nad 200 mož z 10 rnotOTnimš in parnim' brizga ina mn. Sodelovalo pa bo tudi večje število ročnih briz-gakn. Znak za vaje. ki se bodo to pot vršile v samem mestu, bo oddale oh 13-30 uri mestna sirena, ki je nameščena v mestnfim stolpu vrt bi služi samo za pr'mer požarov. Toliko rrreščan^m v vednost, da ne bo nepotrebnega fUHlllir-jenja.
Postani in ostani
član Vodnikove dm^e!
KE RIBE
Danes v veliki izbiri fine ribe, brodeto s polento Ltd.
GOSTILNA ^LJUBLJANSKI DVOR44,
KOLODVORSKA ' "---ST 28
azpis
Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske
razpisuje izvršitev zidarskega, tesarskega, krovskega in kleparskega dela
pri adaptaciji mestnega Šolskega poslopja na Vrtači.
Pismene ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu do
ponedeljka, dne 29« maja 1933 *° 11. ure dopoldne.
Tam se tudi dobe potrebni ofertalni pripomočki.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE,
i dne 12. maja 1933.
Predsednik:
Dr. Dinko Puc L r.
>mMLaXi o^lasi<
* aaka bemeda &0 par  Plaćo mo lahko ta odgovor znamko/ — Na vprašanja
■   ■ adenvaHmru*       Najmanjši otfln* IMw
NtPBtfttLN,INI
GOSTILNO LN KAVARNO
oddam v najem v Mariboru, Glavni trg. — Pojasnila: Plauc, Maribor. 2278
KUPIM PARCELO
>koli 1000 m2 na severnem delu Ljubljane. — Ponudbe pod »Takoj 2299« na upravo >Slov. Naroda«.
PARCELO V ZGORNJI &IŠKI
blizu remize prodam. — Poizve se v Dravljah s t. 124. 2296
GOSTILNO
v neposredni bližini Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja, Novega mesta ali Zagreba vzamem takoj v najem. — Mevželj, Mokronog. 2294
SLUŽBE
ČEVLJARSKE POMOČNIKE
sprejme Ignac Pajk, čevljarski mojster v Višnji gori. 2297
PRODAM
MOTORNO KOLO
znamke B. S. A. 350 cm3, dobro ohranjeno, prodam. Dam ga tudi za hranilno knjižico popularno varnega denarnega zavoda. — Naslov: Skedl, mehanik, Novo mesto. 2301
ČEVLJARJE
sprejme v stalno službo Gre-gorc, Maribor.
2293
STROJ ZA TAMBURLRANJE
dobro ohranjen, za 3600 Din proda Tischler, Maribor, Ale-ksadrova 12. 2295
Lepi čevlji niso dovolj
Potretoa   Vam.  je lep* ofcl«fca. Fooante: SHB» Vat oW«6e in poiepfa.
Mk
A. Žlender, Mestni trg 22
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKER. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14 11/T
PAZNO
CE SE NE BRIJETE SAMI brijte   se   v   brtvnici   hotela i »Slon«. 27/L
MILOSTLJIVA!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. ROT, LJubljana, Mestni trg st, 5. — Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele jeseni ob prevzemu. 2298
čevlji obroke
nA L V A4*
Selenburgova 4
Sveze, najfinejše norveške
RIBJE OLJE
tx lekarne DR O. PIOOOUJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim   ln   slabotnim osebam
Tudi gospodje imajo za spomlad
svoje želje.  Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrdka
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije
vas najbolje postreže s kam-garnom.   sevjotom, športnim
SUknom   ln  drugimi tlran^naml
za vaš okus.
Moderni slamniki pod lastno ceno
vsled opustitve trgovine.
Stuchly - MaSke,
LJUBLJANA« Židovska al. S.
IVAN MAGDIĆ
krojač
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za spomladansko sezono. 30/L
J. MAČEK,
LJubljana Aleksandrova c. 12 nndi
krasne birmanske oblekce,
modre in bele, vseh velikosti.
LEPO OSTRIŽEN BOSTE, ako se strižete v brtvnici hotela > Slone. 27/L
DOPISOVM
POROČIL BI
trgovsko naobraženo, do 45 let staro gospodično ali vdovo brez otrok, z lastno opremo in nekaj gotovine. Sem 66 leten, čil samec, zelo soliden, moralen in agilen. Zaslužim najmanj 1500 dinarjev mesečno. Gotovino rabim za povečanje dohodkov. Ljubim mirno domačnost! — Ponudbe prosim na oglasni oddelek > Jutra< pod značko »Cher amie 121/2139.
Specijelni entel oblek
ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn
Matek & Mikeš Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov   perila, zaves, pregrinjal: intlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja —  nalntžle cene.
Najnovejši modeli avokoies. otroških va igračnin vozičkov, prevoznih trtcikljev. motorjev ln šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Cer «. Cranko
«>TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokolee* tn otroških vozftešcov. *   IBMA.NA   Rarlov^ka cesta Št 4.
Urejuje: Josip aa#—CM Z« >JNarodno tiskarno«: Fran Jeaeršek. — ^a upravo m insentim 4ei Usta: Oton ChrlsLot. — Vsi v t^janijani