VARSTVO NARAVE Ma~ja u{esa  in  Dušan Klenovšek* K aj varujemo? Mačja ušesa? Je to kakšna šala ali celo pomota? Mnogi med ljubitelji avtoh- tonega rastlinstva se ob takem uvodu le nasmeh- nejo, saj se za tem rodovnim imenom skriva ena najzanimivejših skupin orhidej pri nas. Po videzu in še bolj po načinu razmnoževanja. Preko 70 vrst orhidej (kukavičevk) uspeva pri nas – od travnikov do gozdov, od suhih do mokrotnih rastišč. Rod mačjih ušes (Ophrys) je pri nas zastopan le s sedmimi predstavniki, že na Hrvaškem in v Italiji jih je veliko več. Cvetovi so s svojo obliko in barvito- stjo vsaj enakovredni v cvetličarnah prodajanim trop- skim vrstam orhidej, le da so manjši. Mogoče pa je to celo dobro, saj tako niso zanimivi za gojitelje. Vse naše vrste mačjih ušes uspevajo na suhih travnatih površinah z revno travno rušo. Prvo med njimi zacveti osjeliko mačje uho. Zakaj osjeli- ko? Naše oči (in možgani) tudi ob pozornem opa- zovanju v cvetu ne prepoznajo osje samice. Za osje samce to ne velja. Najprej jih med letom v bližini cvetoče rastline pritegne njegov vonj, ki »posnema« vonj samice. Vonju sledijo vse do rastline. Z moza- ičnimi očmi, ki so značilne za žuželke, vidijo precej drugače (z našega vidika gledano slabše), zato cvet zamenjajo z godno samico. Pristanejo na njem in se skušajo pariti. Pri tem se na njihovo telo prilepita le- pljiva polinarija, polna cvetnega prahu. Po neuspe- šnem poskusu oploditve samec odleti, a ga kmalu spet premami vonj druge »samice«. Sedaj zgodbo že poznamo, le da pri ponovnem poskusu parjenja »odda« cvetni prah s prejšnjega cveta. Na tak način rastlina poskrbi, da bo njen cvetni prah gotovo pre- nesen na istovrstni cvet. Za svoje posredovanje žuželka ni nagrajena, a tudi hude škode ne utrpi. Čebeljeliko. Dva »paketa« peloda čakata čebeljega snubca. * Zavod RS za varstvo narave 54 APRIL 2009 Po d o b n e z g o d b e v e lj a j o z a d r u g a p r i n a s n a j b o lj razširjena mačja ušesa – muholiko, čmrljeliko in čebeljeliko. Že njihova vrstna imena nam razkri- jejo, kateri vrsti žuželke je cvet po obliki, barvi in vonju najbolj podoben. V novejšem času je bilo sicer na slovenskem ozemlju najdenih še nekaj vrst, ki uspevajo le na redkih lokalitetah, pred- vsem na Primorskem. Pri rodu mačjih ušes je varovanje učinko- vito le, če varujemo njihovo življenjsko okolje (habitat). Suhi, s travinjem borni travniki so v da- našnjem času zelo ogroženi. Prevladujeta dve glavni grožnji. Zaradi opuščanja košnje se mnogi med njimi zaraščajo z grmovno in kasneje dreve- sno vegetacijo. Druga grožnja je v tem, da skušamo tak travnik spremeni v »donosnejšega«, običajno z gnojenjem, neredko tudi z dovažanjem zemljine, ravnanjem terena in sejanjem travnih mešanic. Marsikateri izmed z orhidejami bogatih travni- kov se nahaja tudi znotraj območij Nature 2000. Za njihovo ohranjanje je preko LIFE-projektov in kmetijskih nadomestil mogoče pridobiti tudi fi- nančna sredstva, ki lastniku nadomestijo izgubo dohodka zaradi ohranjanja njihove tradicionalne rabe. m Osjeliko. Le kateri osji samec se lahko upre dvema samicama hkrati? REPUBLIKAS LOVENIJA MINISTRSTVOZ AOKOLJEINPROSTOR UredbaoK rajinskemp arkuLjubljanskob arje (oktober2008) Mejekrajinskegap arkainvarstvenih območij- priloga2 /1 II. v a r stv e n o ob m o čj e I. v a rs tv eno o bmoč j e III. v a r s tv eno o bmoč je me j a kr ajinsk ega p a r ka obči n s k e m e je (G UR S, 2008 ) M=1: 100.000 Legenda: K a r tog r a fsk a p o d l a g a: TK25, G U R S Zemljevid sodi k članku Krajinski park Ljubljansko barje 55