ISSNQ350-5S61 za Honse t«dnft sončno in vroče bo. dnevne temperature okoli 30 stopinj 00 WWW. na številka 22 četrtek, 13. junija 2002 2S0 SIT KálHO Veliko srečanje pesnikov in pisateljev Herbersteinski dnevi odprti za javnost Že v prejšnji številki smo napovedati velik kulturni dO' godek, ki se v Velenju pričenja danes. Društvo sloven^ skih pisateljev in Velenjska knjižna fundacija organi' zirata in vabita na Hrebersteinsko srečanje sloven^ skih književnikov. Na vrtu vile Herberstein bo poteka-h vse do nedelje, 16. junija, številni dogodki pa bodo odprti tudi za yavnosi. Jolanda Ceplak, Colin Jackson, Kenijci ... Adíjo garažnim hišam v Desnem bregu? s ERlCo postavil na Cankarievo Vidro Ob vrsti zanimivih dogodkov, ki se bodo zvrstili v Velenju ob le^ tosnjem prazniku rudarjev, bo nedvomno nadvse zanimiva fu-dl jutrišnja velika atletska prireditev na mestnem stadionu. To bo gotovo najodmevnejša letošnja tovrstna prireditev v državi. Ljubitelji atletike bodo nedvomno z navdušenjem pozdravili tre-nutrro prvo zvezdo svetovne atletike Jolando Čeplak in enega najboljših atletov na svetu Britanca Colina Jacksona. VELENJE. 5. junij« - V sredo. iiH svetovni (Mn vdrstv>i okoy». sonaCunknrjevi v\elcn|u, poisUí-vili itkuiptum Vidra-prel)h';ilkii ćisiih voda.dolo domačo^ umet> nilci BL'mHr(bi ScšIh. Pobudnik in {xikrovitelj poNhivKvcjc bil ERlCo, In.slitul M likolo^ke ni/JskH-ve Velenje. Vidra jtf prebivalka ijstiii vod. ki seje /aradi človekove dejavnc^ii moral.i umaknili iz mnogih slo-vcn.skiii rek. tudi iz Pake. Njena skulptura na (Tanknrjevi naj hi optTOinjaia slehernega od nas na lo, da jc treba naravo va- rovali. K lemu lohko svoj tlele? prispeva sleherni í:ímeJ nas. Tudi 5. junij, svetovni dan varstva okolja, je že leta usmerjen v opcy/arjanje na oki^ljske pr^ihleme in v .spodbujanje dejavnasti, ki lahko pomagajiT pri njilK>vem rai*-rcScvanju. Tokralm^ geslo je bilo »Dajmo/emljiprilo?nosllu. ERlCo pa je na U\ dan. 15 let po ?aCet-ku ekološke Sanaeije šaleške doline ill deset lel pi^ ustanovitvi, Velenju podaril vidro in upanje, da se la morda spel pojavi v Paki. ■ mkp Iz Velenia na svetovno prvenstvo Oh ^nogometnem mesecu' so y sohoto v velenjski kdeći dvorani prišli do sape (udi ljubitelji rokometa. Vrhunec âestnega dneva slovenskega rokometa, s katerem so sklenili minulo tekmovalno sezono, Je hila povratna tekma z Izraelci. l/brana slovenska vrsla je /mahala še drugič in se uvrstila na svetovno prvenstvo. I Ikrati je hila to tudi prilol;^-nosi za Čestitke domaćim ro-kometasem/a ponovitev irel-jega mesta v dr/avnem prvenstvu in njihovo vnovično uvrstitev na mednarodno sceno. Sekretar R7S Leopold Kalin jim je podelil medalje RZS za novi imcnitev uspeh. ■ vos Bernard SešI s svojo vidro (Mo: vosj ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/897 50 96 TSiTDteOOartD Sosvet So ustanovilelji .sosveta za izboljšanje varnosti občanov mislili resno in tega niso ustanovili samo zato, ker ga iniajo drugi, pa bi ga imeli tudi mi? Zatrjujejo, da so. Toda. kaj naj bi sosvet sploh pctCelî? Na lo vprašanje pravega odgovora ni. Pričakujemo ga v kratkem. Programje v pripravi. Bo po telefonu prejemal klice razjarjenih lîbCanov, ki jim otroci pod oknom nabijajo žogo, ker z njo nimajo kam drugam? Poslušal, ker se mladi zbirajo v parku, drui^ijo vskupine po pei.iU:st - o groza! - in glasno debatirajo? Posredoval, ker jih Œcm sedi na klopi, kupljeni s sredstvi hipnega s-vcta in kritizirajo nerazumevajoče ta si are? Pča čez poletje? Bi sc M>s-vciu zdelo vredno v.saj poskusili? ■ Milena Krstić • Planine 9770350556014 n ONOVitEC e Večja poraba premoga V[^LENJE - Poraha premolil je v prvih štirih leto.šnjili mesecih presegla pričakovanj». IVťmogovnik Velenje je iKicIal -većino Term«»elektrarni Šoštanj • U9t>.(M)0 ton premoga, ali skoraj četrtino već kot v enakem obdobju lani in desetino več k<»t so načrtovali / letnim delovnim načrtom. Zmanjkala sc je ludi deponija premoga, na njej je nalciženc-ga ta čas okoli 200.1)00 ton premoga. ■ mkp Sodišče določilo sodnega izvršitelja SOLČAV\ - Pred častmi smo na straneh našeKa tednika /e pisali o zapletih, povezanih s sanacijo Macesnikovega pla/u v občini S(»lćava. Zaradi nasprolovanj priya deli h lastnikov/trn Ijišč ob plazu -kmelov Pcler Krivie, Alojz Krivie in Rok Krivic, st> dela stala. Drsava Slovenija, ki jo zastopa dr/avno pravobranilstvo, pa jih je zaradi oviranja pri izvajanju nujnih ukrepov za preprečevanje in širjenje Macc.snikovega plazu ložila. Prizadeti so Čakali na ra7-^odbo sodiSča, v lem číisu pa niso dovolili delavcev Podjetja za urejanje voda Celje ptfiegov napla/u. Pred nedavnim pajc sodišče v Velenju seznanilo točene stranke, daje imenovalo sodnega izvrsiielja Aleša Krivea. ki naj bi bdel nad izvajanjem predvidenih del na plazu. Po besedah prcd:»cdnicc države komisije Sonje Bcseničar se bo to zgodilo konec ledna. ■ tp Praznil« KS in 120 let PGD REČICA OB SAVINJI - Od 15. do 24. junija se bo v krajevni skupnosti Rečica oh Savinji zvrstilo karnekaj prirevah pra/nik KS. Svoje pa bodo k praznovanju prispevali tudi člani PGD Rečica oh Rečiui lAt Savinji, saj društvo praznuje 12(1-letnico delovanja. V soboto, 15. junija bodo pripravili pohod mladih planincev na Kuglo, dva dni kasneje bo slovasna maša v farni cerkvi na RcČici. Najbolj /ivahno pa lx)vsoboio, 22. junija- Ob Ifi-tih bodo v ga.silskcm domu začeli slavm")stno sejo PCÎD in sveta KS. ob 18. uri bo osrednja proslava v poČa.$litev obeh praznikov. Ob lej priložnivsli bodo gasilci predali svojemu namenu novo ORxino vozilo, bogat kulturni program pa bodo pripravili učenci tamkajšnje osnovne šole in dekliški pevski 7bor svetega Kandjana. Praznovanje bodo sklenili v pone-deijck, 24. junijas kresovanjem vBorseki. ■ tp Dan državnosti v Skornem SKORNO • So^tanjeani IxmIo dan dr/avno^ti počastili na osrednji prireditvi 24. junija v Skornem. Srečanje pripravlja lamkajAnje lurisiično druSlvo pri obeležju NOD, v neposredni bližini cerkve sv. Aniona, na kmeiiji Mo^ivnik. Uradni del prireditve se bo priCcl ob 11. uri. ■ mkp Stopinje na odru 2002 VELENJE • Plesni studio N zaključuje že deveto sexono plesa. Kot je /e i^iČ^, hodo tudi letos |)rípravili /akljuCno pro« dukcijo, ki jo imennjvjo ^Stopinje na odru«. Na ogleV mestni j^alerijiho v petek. 14. junija, ob 2<). uri, predavanje ?. naslovom Egipt drugače. Dejan Tonklibo.s Petro in Uršo Peunik prikazal življenje v Egiptu, tako k<»t gaje doživel na svojih potovanjih. Večer bodo pope-slrili diapozitivi in čaj. Vstopnine ni. VELENJE Pre$ernovalA SIOVENJ GRADED. CeUsKd 45 IfL : 03 898 47 24 7ÎL. 02 S81 25 00 KLIMATIZIRANE VfíOČE CENE H!!! ^rabljena vozila HONDA CIVIC 1.4 IS (klima, elektrika...)lBt.96 ohranjen 1.499.000,00 SIT HONDA CIVIC 1.4íS(velikoopremejlet990dllčen 1.850.000,00 SIT LANDR0VERFREELANDER1.8 5V (vsaoprema)let99ođličen 3,150.000,00811 *Nova vozila POPUST ZA LETNIK 20G1 HONDA STREAM 1.7 lES NOV, HONDA CIVÍC 1.6ILS. 5vrat do 300.000 SIT OSEBNA VOZILA MERCEDES BENZ 10% popust UGODNE MOŽNOSTI FINANCIRANJA STARO ZA NOVO. WWW.FOfíl.SI Evropska okoljska nagrada Tudi Gorenje kandidira za prestižno nagrado Sl4»vent|a,fe «n» od pťtíhdr/av kiinclidatk. kjiterih |>c)djet|a .se bmli) Itftos prvič potv^ovabi iH ťvn>psla) uk4»ljsko na^nidu, ki Jo Evn»pskH komisljit podeljuje »d leta 1987 vsaktj drugo leto.Pod-Jeljji na natečaju lahko sodelujejo v^tlrlh kategorU^h in sicer v kategoriji okoljski manage* nent, tehnologija, i/delek in mednarodno povezovanje. Ker sc na naiečaj za evropsko okoljsko nagrado lahko prijavijo Ic podjetja, ki so zmagala na državnih natečajih, je Gospodarski vestnik (organizator slwcnskega naleCaja), v Bruselj poslal prijave podjetij (hirenje, Cîcasol in Limnos. Ob svelovncm dnevu okolja, 5. juniju, jc Informacijski center DcIegacije Evropske komisije v Ljubljani organiziral prcd-staviivc ireh slovcn-skih podjel ij, ki kandidirajo za to prcsiiž.no okoljsko prizna nje. Posve tu jc prisostvoval ambasador Delegacije Evropske komisije v Sloveniji g. Erwin Foiiere, ki je posebej poudaril dobro okoljsko pripravljenost Slovenije in slovenske industrije na vslop v EU. Gorenje iz Velenja tekmuje v kategoriji okoljskega manage-menta, 7aio je Vilma Fecc pri predstavitvi prijave izpostavila pozitiven odnf« podjetja do tra-jno.stnega razvoja in širše družbene odgovornosti, da jc varstvo okolja del razvojne strategije» delovanja in vodenja podjetja. Ambasador g.Fouore jc posebej pohvalil dosežke Gorenja pri doseganju rezultatov zmanjševanja obremenjevanja okolja tako v proizvodnih procesih kot tudi pri uporabi njihovih izdelkov. V kategoriji okoljskih procesov bo Slovenijo zastopalo podjetje Limnos in podjetje Geasol v kategoriji okoljski izdelek- Na 7adnjem tekmovanju leta 2n()(}se je za evropsko okoljsko nagrado potegovalo 85 podjetij, Ictaspaje prijavljeno 99 pcxijctij in sicer v kategoriji okoljskega managcmenta 33, proccsov 32, izdelkov 30 in 4 v kategoriji mednarodnih povezav. V vsaki kategoriji bodo podeljene 3 nagrade, rezultati leioSnjega natečaja in razglasitev zmagovalcev pa bo 3. in 4. oktobra v Budimpešti. Čistilna naprava v obcini Šmartno ob Pakl Odločili so se za projekt PUV-a Poročati smo že, da se svetniki občine Šmartno oh Paki mi /aJnji seji pred tremi ledni niso odloČili, po katerem projektu lH»d(» |*r^idtli Čistilno napnivo: pt» tistem, ki gaje i/delalo celjsko Podjetje za tirejatije voda ali |H> projektu hrvaSkeua pod*^ jetja interplaii. Dogovorili so se, da se hodo odločili na osnovi mnei^ja ctanov del<»vne skupi* ue za pridol)itev lokacijsko« teh* nične in projektne dokumentacije ter }>radhene^a dovoljenja /a čistilno napravo. Sredi prejšnjega tedna so čla- ni tc skupine na sestanku dali prednost projektu celjskega podjetja. Šniarški svetniki naj bi njihovo odločitev potrdili na seji sveta, ki bo predvidoma koiicc lega mescca Glede na predhodni dogovor pa jc obCinska uprava že pristopila k rebalansu letošnjega proračuna in začela aktivnosti za pridobitev razpisne dokumeniacije. Naložba bo - po ocenah pro-jekianlcv-veljala približno 151 milijonov SI T. Od tega bo omenjeno ministrstvo zanjo prispevalo 51 milijonov tolarjev, občina iz letoSnjega proračuna 17,6 milijona, iz proračuna za prihodnje leto slabih 15 milijonov tolarjev, s sredstvi iz naslo va takse za obremenjevanje voda naj bi letos in prihodnje leto zbrali 25 milijonov, 32.B milijona tolarjev pa naj bi bi] »težak« kredit CKO sklada. Po izdelanem terminskem planu naj bi dela končali junija prihodnje leto. Ob tem naj 5e zapi.^mo, daje omenjena delc^vna skupina že pred časom izbrala projekt, ki ga je izdelalo Podjetje za urejanje voda Celje. Komunalno podjetje Velenje se je na osnovi i/branega projekta kot investitor prijavilo na razpis/a pridobitev nepovratnih sredstev iz evropskega strukturnega sklada ISPA. občina pa je pridobila gradbeno inlokacij.'ikodovoljcnje. Kasneje je velenjska komunala na priporočilo ministrstva za okolje in pr(«ior Smar.^ci čistilno napravo izvzela iz programa naložb sklada in s projektom kandidirala za pridobitev republiških sredstev. mtp Gasilska zveza Velenje Pionirji, čiani in veterani ŠMARTNO OD PAKI, 8. in junija - Minuli koncc icdna so se na nogometnem igrišču pri osnovni Soli v Smartncm ob Paki namesto nogometašev mudili gasilci. Gasilska zveza Velenje je namreč tu organizirala tekmovanje desetin pionirjev in pionirk. VABI K SODELOVANJU nove sodelavce za delo v konstrukciji UNIVERZITETNEGA DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA Od kandidatov pričakujemo: - 2 leti delovnih izkušenj na področju konstruiranja orodij - inovativnost, pripravljenost za izot)raž8vanje in timsko delo - obvladovanje dela z računalnikom - znanje tujih jezikov (zaželena francoščina) Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da nam pošljejo pisne ponudbe v 8 dneh na naslov: Gorenje Orodjarna, d.o.o,, Velenje» Partizanska 12,3320- mladincev in mladink, članic in članov A, Članic in člancw D ter veteranov in veterank. Skupaj je nastopilo 84 dcsciin ali blizu 84i) gasilccv in gasiJk i/ ohCIn Velenje, Šoštanj in Šmarino ob Paki. Vrstni red najboljših treh v posam«/ni konkurenci: pionirji (13 desetin): Šmartno ob Paki, Šentilj, Pesje; pionirke (5 desetin): 'Ib-polšica. Vinska (iora,Skale; mladinci (12 desclin): TopoISica, Velenje l.Lokovica; mladinke (5 desetin): Smarlno ob Paki» Saiek, TopoUica; članice \ (4 dc.sctine): TopolŠica, (»abcrke» ŠoStanj inc-sto; ciani A (17 desetin): Velenje 2, Velenje 3, Premogovnik: Članice H (8 deselin): Pcsjc, Škale, Šalck: Člani B (7 desetin); Premogovnik, Šo?>lanj mesto, Šentilj; veteranke (4 desetine); Cia-berkc, DevOe, Šmartno ob Paki; veterani (9 desetin); Šmartno ob Paki, Šoštanj mesto in Škalc2. Desetina PGD Paška vas pa jc nastopila izven konkurence. mtp Desetina PGD BevČe med vajo z motorno brizgalno. dm2b3lah jc ^ prostih, vvsakcm vricu jci>c nekaj prostora, feil ne već «i vse starosti. Vpis seveda poteka ludi v poletnih mesccih.« In kako je t vpisom v manjših enotah, v okoliških krajevnih skupnostih? >^Prav v teh enotah smo priť^akovall najvcOji upad, vendar imamo zaenkral !ep vpis. V Šenlilju je vpisanih že23olrok, lako daje skupina polna. V Skalah in na Konovem je odziv prav tciko lep, obe skupini sla polni. V Vlaski CiorI pa bomo morali '/manjkati slevilo oddelkov iz dveh na enega, pa še ta bo ver-jelno Ic poldnevni. snj je vpis /a dnevnega irenulno premajhen.« lakoj po končanem rednem vpisu so Slekle priprave na novo šolsko leio. V njem naj bi se zmanjkali ludi normativi - v skupinah naj bi bilo manj otrok kol doslej. Zalo tudi ne bodo zapirali nobenega (xl većjih vrtccv, vraia bo zaprla le cnoia Mojca. »Normativi naj bi se /manjšali/.odhodom seslletnih otn»k v šolo, mtci nam je MO Velenje /.aRo-tovila vpis po novih normativih. Vsi oddelki hod» hli/je /gornjim kol spodnjim mejam vpisanih. To pa z;ito, da bomo lahko /iJ^ofovili ni/jo cx'no programov. Z osmimi oddelki, ki jih zapiramo, pa se ho /manji>alc» tudi število zaposlenih. Potrebovali homo ml 20 do 22 munj zaposlenih. Nekaj jih ho od^lo delat v i>ole, nekaj je tak^nik kijih l)omo prem/po-redili na druga delovna mesta. Nekaj tistih, ki so hili zaposleni lil določen cas, p:i nimajo dokonáme obvezne i/.4»hra/l>e, zal ne homo mogli več zaposliti. Vseje še zelo odprto, vendar bo ml N iUt 10 delavcev ostalo hre/. slu2l>e.« pravi Časova. ManjSe število oddelkov in olrok pa naj ne bi vplivalo na ceno programov v Vrlcu Velenje. »Z iVtO Velenje smo se dogovorili, da ceno .spreminjamo enkrat Iclno. Predlog ekonomske cenc damo pred zaCeikom novega Icia, /ato vcCjih sprememb letos ne pričakujemo.« ■ Bojana Špegel Vloge za republiške In Zoisove stipendije do 6* septembra oziroma 4. oktobra Cenzus za republiško štipendijo 704.813 toiarjev Po tistem, koje izšel skupni razpis kadn»vskih štipendij la novo šolsko leto je Zavod Kepu-1)1 i ke SI oven ye za zapo.^lovarye konec muja objavil tudi razpis republiških in Zileja seje že zvrstilo već priieditev, o.sred-nja slovesnost pa ho julri (v petek) v dvorani Doma Il.sl<»venske$:a tabora vžsdcu«na kuteri hode» med druj^im predstavili monogratljo ustanove. P(ï podatkih direktorja inšiiiuia mag. Andreja Simončiča danes uspeva hmelj le še na približno 2000 hektarjev zemljišč, kar je seveda preeej premalo, da bi se njihovi su'okovnjaki. med katerimi jc veliko raziskovalcev, ukvarjali le s to kmetijsko panogo. Zalo so '}c pred leti usmerili svoje znanje, izkušnje tudi na nekatera sorodna področja, kol so varstvo rastlin in zemlje, zdravilna zelišča in podobno. mtp V MIsllnJI se pripravljajo na praznovanje Znani nagrajenci ob občinskem prazniku letos bodo v Mi.slinji pripravili kar nekajdnevno praznovanje t^xinske^a prazni kji. Nil p<»sel)nem prizorišču hodo leden dni potekiile športne in z.ahavne prireditve, ki hiHlo vrhunec doživele v sohct-fo. 29. juniju, oh 10. url, kose ho pričela slavnostna seja občinskega sveta. Na njej bodo tudi letos piKJelili občinska priznanja in priznanja župana, dobitnike |>a so doh»čili na junijski seji. In kdo so letošnji dol)ilnikiV Zlati grb bo prejela Leopoldi-na IJezlaj.srebrnegaJože Kotnik in bronastega Ivan l^ekse ter I.e»)pold VocovTiik Ptnlcli- li bodo tudi tri priznanja občine, prejmejo pa jih Kihard Kozjak. Zdenka in Franc Ošlak ter Rudi Krehl. ^.upan Mirko (irešovnik bo podelil zahvale vsem učencem osn<)v-ne št>lc, ki so bili osem let odlični. Na junijski seji, ki je polekala prejšnjo sredo popt^ldne, so svetniki dalisogltisje k imenovanju Branka Cepina za ravnatelja glasbene šole v Skwenj (îradeu. V Svet Koraških lekarn pa so imenovali mlslinj-sko zdravnico dr. Tilko Pre-volnik. Mestna občina Slovenj Oradcc in občina Mis I inja sta ustanovili poseben javni za- vod, ki bo skrbel za pomoč družinam in posameznikom na domu. V večini .slovenskih občin 10 dejavnost opravljajo občinski centri z*i socialno delo. Nov javni zavod bo pričel delovali najkasneje v začetku le la 2(103. Koroške občine imajo v načrtu ustanovitev skupnega Kort^^cega pokraj laškega muzej in kort^wke galerije likovnih umetnosti. Na junijski seji so se Mislinjski svetniki izrekli za ustanovitevobeh,vc»talih koroških občinah pa se bodo o lem izrekli do dvajsetega juni- m bš Občina Gornji Grad Dom bo kmalu pod streho '/Mp-àjx ol>čine (îomji (iradTo-ni Uifelj jeoh pogledu m gradbišče, Kjer isradijo Center m starejše ol>čane. zelo zadovoljen. Objekt ^o namreč |K>zi-dali do strehe in f^lede na dosedanji potek del ni bojazni, da 1,12 milijarde tolarje^' vredne naložbe, ne hodo končali do predvideneua roksi. to je le-tošnjeua I. decembra. Prvi askrbovanci naj bi napolnili prastore doma do božičnih praznikov, ko pripravljajo tudi shwesno otvoritev. ( llavni inve-Rlitor je ljubljansko podjetje za upriMjanje in gradnjo varovanih stanovanj Dei)s. občina pa je za- golcwila komunakio t^pre mijeno zemljišče in dokumentacijo, kar predstavlja desetino vrednmli naloži«. V domu bo 85 sob. v njih pa bo prastora za 147 oskrbovancev. Za njihiwo prijetno pt^uije in oskrbo bo skrbelo približno 70 delavcev, ki naj bi bili predvsem iz /gornje Savinjske doline. V nekaj dneh po objavi razpisa so na občini zbrali kar 230 vlog, od tega scjih največ zanima za delovno mesto negovalke in strežnice. Kitr prceejšnje zanimanje je za bivanje v domu tudi med oskrbovanci, na evidenčnem seznamu jih je bilo do konca minulega tedna blizu 70. >Zaradl ugodnih klimatskih razmer se nadejamo, da ImkIo k nam prišli tudf oskrliovanci iz Ijiihljanskei^a, ^orenjske^a in celjskej^a ohm<»čjn. Ce ho pi»v-praševai\Je večje itd zmo^Ui^"^^ sti centra. iHimo v pnhminjih letih v njei^ovl okolici postavili še hiš ice. >» Cene storitev bodo znašale od 3400 do 58130 tolarjev na dan, za izvajanje predvidenih dejavnosti pa bo center potreboval od f)00 do K(JO milijonov SIT na leto. ■ ep POSLANSKI VEČER 0 BOIANA KONTtČA »Mtenua.$Dv MRS V ponedeljek, 17. junija 2002 ob 18. url v dvorani MO Velenje, Titov trg 1 v Velenju. Gost večera bo dr. Vekoslav Grmič, naslovni ikof Vabljeni! Pteno« v ŽIVO preko imefnetd ns etfaneh svw«v.v«l«A)e.$i m na kanalu S 33 KRS Velofije Ravne pri Šoštanju Peto srečanje krvodajalcev Mimilo sol>4ito popoldne mi se v Ravnah pri Šoštanju srečali krvodajalci ohCIn Smartne^a ob Pa ki, Šoštanj in Velenje. Zbral(»seje več kol petsto krv4KÍajalcev, ki so v prijetnem vremenu in sproščenem raz.polo/enju vztrajali oh ;>lashi do poznih večernih ur Ob sreianju jih je pozdravil župan MO Vele- nje Srečko Meh, se jim zahvalil za humana dejanja ter jim zaželel prijetno druženje. Darinka Herman, sekretarka OO RK Velenje, pa je dejala, da so ta sr<řčanje eden izmed načinov pozorncxsli Rdečega križa in zahvale za plemenita dejanja, darc5\anjc krvi »teh sUwcnskih rekorderjevt<. B J. M. Srečanje )e bito prijetno in družabno kot te redko kdaj UTRIP «»íÉiLS 13. junija 2002 Avtorji prvo nagrajene raziskovalne naloge Darlan Murkovič, Andrej Božnik in Aleš Mijatović Odprtih ostalo še veliko vprašanj »Verjeli smo vas«. (Jpiili, da bo nul^e delo na m/Is kova Ine m pudn»Cju teniu piim«*- na so hihi pričakovanja. Ni.smo osTiili pni/nih rok«« so komcn-lirali dodelitev prve nagrade na državnem srečanju mladih razis-ktwalccvspodrocjatehnike Pa- rian MurkoviC, Andrej Božnik in AJcS Mijalović, avioiji naloge Notranja ra'/sveiljava prosiorov Šolskega cenira Velenje, /anjo so dijaki Poklicnc in lehniške eleklro in računalniške <(>le ŠCV na medobčinskem gibanju Mladi ra/iskovalcl za razvoj Šaleške Avtorji prvo nagrajene raziskovatne natoge Notranja razsvet» I java prostorov Šolskega centra Velenje: od feve proti des-ni:Darian Murkovič, Andrej Božnik in Aieš Mijatović doline prejeli drugo nagrado. Fanlje so povedali, da so pričakovali manj ;?ahievno delo. Zmogli so ga ob podpori menlorjev Simona Konećnika in CVela Fendrela 1er ludi nekaterih zaposlenih na centru, Njihovo zadovoljstvo pajc danes toliko vcCjc zaradi nagrade, predvsem pa uporabntwii nalo ge. Rezultate raziskave lahko s pridom upt^rabijo na Šolskem eentru in ludina drugih šolali, saj so ti polrdlli, da si^di razsvetljava med večje porabnike električne energije naeenlru. Po njihovi raziskavi predstavlja v ptw-prečju kar 80 odstotkov vseh slroSkov. Zanimala jih je Šc kakovost razsvetljave, njen psihfv loški učinek tcrvpliv nazdravjc in sposobnost konccntracijc, ki dobi posebno težo ob podatku, da prostore koristi približno 3()IK) dijakov in zaposlenih delaveev na dan. »K anali/.i olistoječej^a stanja smo med drticím dodali Idejni projekt prenove razsvet* Ijave s svetlobnimi viri nove ue-nerjcife in i i/računum ekontmi-ske upravičenosti nalt>/he. P<» HHŠih podatkih bi lahko na cenim na ta način prihranili več kot 2 nnlijona Sil* na lett>. Kaj o vodst\'o centra ures- ničilo in kaj ne, pa seveda ni nasu stvar« Darian, Andrej in Aleí so pba-nje mladi raziskovale! uvrstili med dejavnosti, ki spodbujajo mlade k iskanju novih znanj in spoznanj, k odzivu na izzive iz vsakdanjega življenja, nenazadnje pa ludi kt)t koristno delo za družbo, saj na takšen naêln pridobiva mlade strokovnjake. V.si (i razlogi, predvsem pa želja po dodatnem znanju jih na nek način spodbujajo k temu, da bodo prihodnjo leto znova mod udelcženci gibanja. Nenazadnje pige tudi pri tej razii>kovalni nalogi oslalo odprtih i5e veliko vprašanj. mtp Mladi raziskovalec Gregor Jelene »Naučil sem se samostojnega dela « (řreijor Jelene, dijak>4. letnika PokJicne in tehniške elektn» in r«ičiinalni^ke šole SolskeKa centra Velenje« pravi, da tudi Wtus lie bo vedel, kaj so počitnice. Po končani maturi ga namreč čaka že delovno mesto in izreden študij računalništva nu fakulteti v Ljubljani. A, bi si simpatičen in redk<»beseden fant vsaj nekaj časa pravo lenar-jenje zaslužil. Če že zaradi uspeha na maturi ne, pii vsaj zaradi raziskovalne naloge OperacUski sistemi, za katero je na državnem srečanju mladih raziskovalcev s tehniškega pc»Jročja Znanost mladini v Mariboru prejel prvo nagrado. Na leta^njem gibanju Mlad; raziskovalci za razvoj Saleiíke doline pa je zanjo prejel priznanje. Nalogo je Gregor izdeloval dve leti. Z njo je želel podrobneje predstaviti dekivanjc operacijskih sistemov, njih(W namen, razvoj oziroma naučili se programiranja v strojnem, pro-^amskem jeziku c -I- -î-, ki je že v asnovi zelo zahtevna stvar. »Dosegel sem zastavljen ci(|, saj je naloga pokazala neka te* re re/ultate, predvsem pa je dokaz več, »Tisti, ki se vsaj mult> spo/najt> na to, vedo, da Je zadeva zvUt zahtevna. Kar težko sem v tem času usklajeval šolske obveznosti in Aihteve, ki jih je terjala naloga. 'Ilidi k;tk.šno noč sem »raz* kiral«, sploh tik pred i/tekom roka za oddajo. Nekatere stvari je bito namreč treba tudi preizkusiti. Vedno ni šlo taka, kot sem si želel.« Datées jc žc pozabil na težave, na posmeh na začeiku in zavisi nekaterih so^lccv ob koncu naloge. Míč kot nagrada mu pomeni nova izkušnja, več znanja, spoznanje, da se je naučil delati samostojno, da mora biti Človek vztrajen. Gregor jc prepričan. da mu bodo vse te vrline priSle v življenju Se kako prav. mtp Gregor Jelene, avtor raziskovatne naloge OperacijskJ sistemi: "Naioga Je dokaz, da nekaj zmorem in znam." Po Savinjski dolini je zagrmeio Z^ornjff Savirysko tiotirw, predv*!em ohmeKje moziryki! občine, jc Uiti nje dn i prizadel vúÍ »neurja«. Občani z vseh strani so grmefi prO' ti vodstvu občina. Ljudski glas je namreč vedel povedati, da jvze za prtncj, da fxnlo na tem (Římočju gradiii odlagališče redioaktivnih odpadkov. Pntdali naj bi se hili zđ prgisšče tolarjev. In kot je ohíčtyno. je hi/o la phz mnogo teíje zou-*itaviti kot sprolifi. íjtpan nije lahko Še tako prizadeval z razlagami, da je šlo resnično le za informacijo, hrez kakršnih kolid4)govoruv,sutnjeostaJ. Take govorice so prišle še kako prav tistim, ki jim je lupan te zaradi nekaterih drugih vzrokov trn v peti. Res pa je, da je po merilih strokovnjakov to območje pri' memo za tako odlagališče. Kot še območje več občin v Z^rnji Savinjski dolini, in še v mnogih drugih krajih /w> Sloveniji. Agencija za radioaktivne odpadke ho imel seveda teijio delo, preden bodo t* kakem kraju pripravljeni sprejeti fako odlagališče, pa Čeprav strokovnjaki za-trjuj^o, da ho vxe urejeno fako, da ne bo vplivalo na okolje. Pa še ohčina, ki se ho za to odločila, ho deležna primerne odškodnine. Se-vetla se oh tem ni prvič izkazalo» da ljudje strokovnjakom ne zaupa-jo. Kar spomnimo se radarjev, pa scfjganje zivabkih odpadkoi' in drugo. Delavci Širrjm Slovenije po so sr zadnje dni ogreli dlani oh ploskanju, da je pogajalcem uspelo spreJeJi skupna stališča o plačah. Te nesrečne nmečne prejemke so vlačili po ustih predstavniki najrazličnejših socialnih partnerjev; eni so dokazovali, da zaradi konkurence proizKXídnja nepřenese višjih plač, divgi. du dehnvi s (akinii plačami ne morejo več slu/juti. In krtí je običajno, so sprejeli nek kompromis. da je volk sit in koza cela. In ko so eni Še vedno odvisni le od plač, se dmgi vse pogosteje odločajo za različne načine, kako hitreje priii do več denarja. Pa ne mislil le na loto; vse pogostejši so zadnje času ropi v raziiùvh oblikah. >'Najho^lejši<( so seveda ropi bank ali dnigih ustanov, kjer imajo večje količine denarja. Na našem območju je bila nazadnje no udari Krekova banka v Celju. Čeprav nekaj awmijencev že imajo, v.Ke storikcvše niso prejeli. Prav tako v Celju pa se je ob približ/io istem času začela sodna ohramava proti trojici Ktmt.Šcev, ki naj hili povezani z ropom poslovalnice NLD v začelhi kiwnjega leta ÍMČali. Glavni (?siaiiljenec, ki je de/ai'ki v banki grozil s pišloh, je dejanje priznal, ostala dva, ki naj hi mu bila pomagala, ne. To razni^minjeima Šemo iH)manjkljivost: THišli so mtm-Ijence^ ne pa tudi denarja, /n tudi ne pištole, za katero osumljenec trdi, da je biht navadna igračku. V središču pozornosti veČine Slovencev pa so bila zadnje dni dogajanja na svetox'neni nogometnem pnvnslvu. Tja smo se uvrstili kot najmanjša driava, izkazali smo se po velikem škandalu. Ne vem, če je lo del .scenarija, da hi poslala naša driava v svetu res bolj pi'epoznavna. Čepa nas bodo še naprej zamenjevali, je seveda bolje, čela /Jatko ' Srečko pripišejo državi, s kateri Slovenijo lako pogosto zamenjujejo. Pri nas pa se je íe začelo Še eno tekmovanje. Tekmovanje za novega pred.'^ednika države. Vse kaže, da bo tokrat na tekmovalni stezi wliko kandidatov, glavna favorita naj hi bil/i sedanji premier in >»ljudski« Arhar Če bo izvoljen, ho to res ljudski predsednik, saj ho kandidiral z glasovi ljudi. Nekateri volitve primerjajo tudi z dogajanji zverin jaku. pri ruts pa imamo pravi zverinjak že zares v naravi. Medtem ko na našem območju sme pokončiijejo klateškipsi, je drobnica in govedo marsikje Žnev medvedov in volkov. Medvedje iHt so se že večkrat izkazali za nevarne ttidi za ljudi. In tudi tu se bi jejo boji med zagovorniki čim večjega .^tn ila takih di\jHi živali, ker da smo iudi po tem neka posebnost v Evropi, in tistimi, kijih lake Živali ogrožajo. Njih ali rxjihove domače živali. Tudi tu bi morali pri rws uhrttli neko p nivo uravnoteženo pot. A kaj ko pri nas kaj takega težko dosežemo. Ne k pri zverinah živalske vryie. m (k) I va PlŠe'.Denis Oštir FuzbBl Prav nenavadno je bilo v soboto opazovati ljudi, ki so, ko je Slox^eni' ja proti Južni Afriki izgubila z nič proti ena, nemo zapuščali lokale in se razhajali z me.ft, kjer .\'o .še pred nekaj rniniitaini na velikih platnih h ulji I i v nogorneino lek m o. Mrki, razočarani, nekateri celo besni. Slovenske nogometne pravljice je konec, piko na i pa sia dala z medsebojnim zmerjanjem in kupovan^ jem po nepremičninskem trgu prvi moč in pr\'i igralec. Slovenija se je razdelila. Več je bilo t is lih, ki so dali prav selektorju, nekaj manj tistih, ki so dali prttv kupcu: Šmarne gore namreč. Vendar je stvar pravzaprav zelo banalna. Spor z reprezentanco in obnaŠanjetn nafnreČ nima prav nobene z\'eze. Je le farsa, ki jo igrajo pred javnostjo. Takole mi je, hudo zanimivo, pojasnil spor in njegovo ozadje nekdo, ki se na nogomet .'iprjzna, predvsem pa je hudo prizemljen nekdanji športni novinar, danes urednik. Bilo jez\'ečer oh kozarcu vina. Poglejmo najprej najbolj banalna dejstva ozadja športi. Slovenija se je J 4. novembra lani uvrstila na svetovno pr['enslvo. Zaradi lega se je na.šim nogometašem in selektorju zelo dvignila cena, nekaterim so se odprla vrata ť najbolj.še svetovne lige, drugim spet je cena narasla za ne kaj h al. Če ne d/'ugega smo dvakrat remizi rali z.hi' gos lova ni, en ha I premagali in enkrat igrali neodločeno z Romuni, kar je hrez dvoma velik uspeh. Povedano drugače: vsi 50. namesto da hi računali, kaj storiti na svetovnem p/venstvu, razmi.Ujali, kaj početi po njem. Igrati za Southampton ali Arsenal, Real aH fíarcelono? Pristati na milijon in pol evrav, alt pa morebiti zahteiutli dva? In Ï' vsem skupaj hi nttj krajši konec potegnil selektor slovenske reprezentance. Ne glede na to, ah hi Slovenija izgubila vse tri tekme, kakšno zmagala, aH pa se ce-lo uvrstila r naslednji krog svetovnega prvenstva, je Srečko Kalanec heroj. In heroji ostajajo na svojih mestih, njih .íť ne menja, čepa odidejo sami, so - reci piSi • izdajalci. In Srečko hi moral ostati selektor slovenske reprezentance, kar pa mu najverjetneje ni najbolj po godu. Reprezentanca je v krizi. Pri nas ne igrajo najboljši, igrajo edini. 23 moz, ki igrajo nogomet na reprezentančnem nivoju, drugih, ki bi stopili na njihovo mesto in odigrali tekmo ali dve enostavno nt. M 24. moža, ki hi ga Kalanec lahko s sabo vzel Korejo. Tam so resnično vsi I Tudi zato nošenje Triglava na prsih ni privilegij, je dolžnost. In od tod izvirajo spori. Tudi igralci, ki igrajo, so povečini pripadniki jugoslovanske nogometne šole, ki jim bo rok trajanja zagotow potekel v kratkem. Večina jih ne ho več igrala na kvalifikacijah za prihotinje svetovnopn^enstyK), nekateri med njimi celo ne na ii.ftih za Evro 2004. In Kalanec ho ostal na suhem. V višku slave (Slovenijo je popeljal na Mundi-al) ho ostal hrez reprezentance, z razmeroma slabim podmladkom, t katerega ho moral iztisniti vse. Dobri igralci si bodo našli dobre klid^e (konec koncev so za uxrstitev na Mundial izločih Jugoslavijo in Romunijo!) in jih reprezentančni nogomet ne ho več zanimal. Krivulja ho poča.ii .šla navzdol in z njo Kalanec. Ko Slovenija ne ho .šla več naprej, bo pozabljen nogomet... in ho pozabljen Srečko Kalanec. A se je stvar teatralno obrnila. Veliki hum. spor med glavnim zvezdnikom in selektorjem (kjer je tako ali tako vrelo že prej) in katarza. Selektor zaradi sporov v reprezentanci (?) r solzah na novinarski konferenci nepreklicno napove svoj odhod in enostavno gre. Kam. zaenkrat še ne vemo, bo pa hrez dvoma znano v kratkem. Ne verjamem namreč, da bi Kalanec odhod napovedal ne da hi imel že kakšno dobro karto v rokah. Konec koncev je človek strateg! In ko smo spili zadnji kozarec, mi je bila zgodba vedno bolj všeč, vedno bolj sem ji verjel. Saj ne da bi verjel v zarote, samo stvari se enostavno preveč prekrivajo. Konec kortcev temu pritrjuje tudi irski primer z istega .svetovnega pr\'enstva. Roy Keane, ki je v primerjavi z našim pr\ im strelcem zvezdnik z veliko začetnico, je moral zaradi podobnega spora ostati doma. Njihova nogometna zx'eza ' ne selektor- je ii^avila. da Irski (državi, ne reprezentanci) taksne sramote ne ho delal nihče. Hrez pompa, brez medijskega pranja perila, brez jokanja ... in Keana i' reprezenlatici enostavno ni. Irska pa kiji th t em u zi n agi ije! 13. junija 2002 MíČAS POGOVOR Z RAZLOGOM Jožef Kavtičnik - poslanec v Državnem zboru RS. áí Politika je podobna športu, do rezultata pa je pot daljša 99 Čeprav jc )x: dolg» leta Vclcnjčan, ga nn^las tu in t^m šcncla« (Jajc otroštvo in mladost pre/ivcl na Koroškiin. K(h renin scvctopil v politiko, se mujcsiccr mar> sikaj spremenilo. Na rvk> »Navada jc železna srajca«<, pa Je moral, hote ali nchotcf povsem pozabiti, ko Je poslal poslanec v Državnem /boru R.S. Večino Jih Je namreč spremenil, na nekatere se še navaja. A k<»l vedn<» v življenju, ki je že od malega /Jiznamo« va n<» s športom. n<»vodel<> in obveznosti Jemlje resno» posvoje kot !>portno tekmo, kjer je re/ultat še kako pomemben. Pa ceprsivjedo nji^a dolga pot. Jožef, ki ga vciina kli^c kar Jože, je r(^jen v Cmi na KoroSkeiu. Do tretjega k'ta jc družina živela na Prcvaljah, potem pa so očeta lola I956zdckre-lom prestavili v Draviigrad. Bil je na-nircć klcparsko-vt>doiJišta]aierski moj-sler. ki jc na nc^ postavil firmo Mouler Dravxigrad- Kmalu se je odloČil za saniosiojno pi^ klic no pí5t, lako da je lože odra-^Cal v eni prvih obriniSkib dnižin v državi, 'lo je hkrali pomenilo, da je bilo ireba od malega pomagali v domaći delavniei. Jože je osnovno Šolo konCal na lainkajšnji .šoli Neznani laici, v.sa leîa pa se je veliko ukvarjal s športíím. /e v pelem razredu je bil nekak.^ne razredni selektor, po potrebi Judi irener. igral pa je v skoraj vseh Šolskih reprezentancah. Najvei uspehov je Žel pri plavanju, nekaj manj pri namiznem tenisu, rokometu. nogomclu.atletiki... »Tudi smueaii smo, a vlečnico sem prvič videl pri svojih i^cMnajslih.« se spomni med smehom. In nadaljuje: »Živeli smo v majhnem kraju, kjer smo se vsi pomaii. narava pa nam je bila bli-z.u. (»ojili smo spo.Šlovanje do starejših. prednost vaške vy^^oje pa je bila v tem, da smo lahko glasno opozarjali eden drugega na napake.« .loželovo mladosi je zaznamovala tudi glasba. Igral je vkîlino. Irikrat teden-.sko jo je mahnil na Ravne na Koroškem v tamkajšnjo glasbeno Šolo. Ja, velikokrat je devet kilometrsko pol karprehodL ker jc pozabil pogledali na 111X1 in zalo zaniudil viak. Je bila pa tu dobro za kondicijo, NiJ^o glasbeno .iolo je končal .skupaj z osnovno, po dogovi^ru 2 starci in pričakova- JoM Kavtičnik v objektiv uj&t v sr&dišču Vetenja njem. da bo Jože nekoč prevz^il di^-mačo delavnico, sc jc vpisal na srednjo strojno v Maribor. Športm'» vz^i-jo ga jc učii oče vsem znane Aienkc PimariČ, ki je bil tudi violinisl, zato sta zJožeiom hitro na.^la skupni jezik. Kmalu je zastopal Šolo na atletskih lekmovanjili; najbolje se je odrezal pri leku na srednje proge. Prii^el je čas za .siudij. Upo.števal je družinske želje in sevpisal na strojno lakullclo v Ljubljani. Ko jc opravil vse obveznosii za prvi letnik, je slopil pred slarša. ki sta ga ves čas tudi štipendirala. zalo je račune polagal le njima, in jima povedal da v strojne in poklicu ne bo srečen in zagotcjvo ludi ne tako uspesen. kot bi si želel. Vmes je že opravil izredni sprejemni izpil Iz telesnih zinogjjivtwvti na takratni visoki šoli za telesno kulturo (danes je lo Fakulteta za Špm). Tudi la papir jc pokazal slarŠem. Mama je zelo burno odreagirala, z obveznimi čustvenimi vložki. (X'c pa je sinovo željo sprejel zelo korektno. Se daiies mu v uwisih zvenijo njegove besede; »Ce hoâ svoje obveznosti opravljal tako kol do sedaj, (i bom vedno stal ob strani«. CXJ m naprej ima .lože na.študij same le|K spomine. Obveznosti je opravljal v rednili n^kih. vse obveznosti jez lahkolo opravljal. Zalo je vedel. da se je prav c^dločil. Prvič sc jc Jože resno zaljubil že v srednji Šoli Ko je odíel v Ljubljano, je ljube/en počasi umirala, Z deklicx^ sla se pi") licli lelih prijaleljsko razila. In naključje je lioielo. da je v Ljubljani spozjial dve Velenjčanki. Ena od njil) je bila Jana, njegcwa žena in mama njunih dveh otrok; skoraj 22-leme hčere in 18-leinega sina. Ko je pripravlja diplomsko delu, se je zafi me-secevvrnil domov. V tekstilni lovarni Otiiki vrh je spremljal vpliv a*kreativnih odmorov v tekstilni tovarni na k-valiteto in kvaniiïeloproi7vvce in gostince. Vmes se jc na velenjskem Z'JXO-ju sam ponudil brezplačno pomoč pri delu v športnih klubih. »Malo so se /ačudili. ker sem pri.scl kar sam. a ž-elei sem si čim prej vzpostaviti kontakt $ športnim življenjem v Dolini. Najprej sem veliko delal v smučarskem klubu. Po letu dni i>a sta ZIKO zapustila Veljko Mahovič in Bojan Prašnikar. ki sta šla poučevat v Celje, ja/. pa sem profesionalno prw/el delo na športni zveri kol referent za šolski in klubski šport. To je hilo moje naJiHilJ inovativno in aktivno življenjsko olHJohje. Začeli smo s pionirski* mi selekcijami, i>a olimpiadami na osnovnih M)lah, uvedli smo alpsko .^olo smučanja in plavalne tečaje za C'ctrlosolee. Vse to seje dobro prijelo, Opravil sem anali/o zdravstvenega stanja vseh <»sn<»vnoMj1eev in uj^otovil, da seje otrokom, ki s<»jim zaradi zdravstvenih težav omejili ukvarja« nje s sportom, to |H) nekaj letih §c poslabšalo. Z doktorico Vrečkovo .sva želela pripravili poscl)cn zdravstveni knr(cnciiii. Imel je sicer dobro plačo in pogoje dela. a srečen ni bil. Ob začelku gradnje šole v .daleku je zato 7. veseljem sprejel mesto v.d, direktorja Sole v izgradnji Kasneje je poslal ravnatelj le osnovne Sole, ki ob iz^adnji ni imela telovadnice. Uspelo mu je, da je bil ob prvih predsedniških volitvah v <îkoliîvkih krajih izveden rctercndum o samoprispevku za telovadnico. Ljudje st> se ga udeležili v večjem številu kol predsed-ni.ri-li, da v prostorih Sole ne bodo kadili. Držali so .se prav vsi. Rad pa je imel tudi glasne, težje vodljive otroke, » taki imajo nekaj v sebi. Ponavadi so bolj kreativni, ali gibalno ali verbalnem. Na nasi Šoli je bilo veliko takih, pa smo znali pri njih poiskati tisto» kar je bilo dobro in lo p<îmagaii razvijali,..«. »Ati, lepi si!« /Jvljenje vsakega od nas jc niz prijetnih in manj prijetnih naključij. Pa če verjamemo v usodo ali ne. Jožeta jc v piililiko, najprej lokaliioseveda.zancs-10 na povabilo Draga Martinčka. Prišel je na šolo in ga vprašal. Če bi kandidiral za ^pana na lisli LDS. To je bilo sredi lela 1^98. Pop<'B>vem združiaski-mi člani je rekel ja. saj mu je bila po-liiika stratîke simpatična že prej. upan ni postal, ludi ni pričakoval da 1)0. poslal pa je občinski sveinik in na zadnjih državnozborskih volitvah še ptwlance v najvi.šjem državnem orça-nu odločanja. Seveda spet po posvetu z družino. Ta mu namreč ogrcmmo pomeni. Pravzaprav največ. Zanje je vedno dosegljiv, pa naj gre Se za lako pomembno sejo ali sestanek, ki nm ga ob Številnih obveznostih narekuje sedanja služba. Će drugega ne jim po liho pove, da jih pokliče takoj, ko bo lahko. Kerve,daga, Ccga kličejo, ludi zares píHrebujejo. feprav niso veliko skupaj, so, koso, kvalitetno. Ktije bij sin še majhen, mu je nekega lepega dne rekel: »Ati, lepi sil« in še danes se vsa družina poslavlja z besedami: »Lepi siU. To je njiiiov pi^zdrav, ki pravzaprav pc^menL da sc imajo iskreno radi. 'ludi sedaj, ko je Jože pt» cele dneve in ludi ledne v Ljubljani, kjer stanovanje deliš ličero Študentko. J'Jv-Ijenje se je Kavi ičn i kom pravzaprav temeljilo obrnilo. »Ne le na jilavo. povsem,«(doda k (emu. »Najbolj me moti, da pri mo|cm sedanjem delu ni vodnih rezultatov, da dela^ dolgo* ročno in da gre za loitj^romnočasa. V Velenju imam poslansko |)isamo vsak ponedeljek popoldne, v n,{ej bi si ž^ elel št večji od/iv mojih someščanov.« Največja sprostitev mu je.sedaj -»priti domov«. Pokosili Iravo, uredili okiv [ico hiše in se vsak ponedeljek zvečer srečali na rekreaciji s »trhlimi vejami*'. vNoja, tudi )>oir igram. A Imij zato, ker to počnejo mo ji prijatelji. La^e lako, kot iskiilt nove, a ne?« ■ Bojana Šp&get Z dobrodelne prireditve Z roko v roki žarek svetlobe v življenja drugih ŠMARTNO OB PAKI, 8. juniju-V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Psiki so člani sklada Z roko v roki» ki m) ^a pred dvema letoma ustanovili na osnovni !^>li bratov Leeonja v Smartnem oh htki pripravili dohrotkino prirc*čeh, po svojem prepričanju. Povedala je, da so sklad Z roko v roki ustanovili na asnosi dobrih Lz-ku.uje premojjovnik i lesom, ki ga potrebuje 2h svojo dejavnost. Danes se mora tudi t» podjetje, lako kot dru){e hčere premogovnika, vse bolj osamosvajati in potijevati na zunanjih tr}(ih. Zadarski program, kije bil dolgo edini program širijo in mu dodija-jo višje stopnje predelave. Tudi zato, ker premogovnik les postopno nadomešča z drugimi materiali. Nekaj kdvakovv ntwo smerjo bik)v prc-Icklcm obdobju žc slorjcnih, zlasti lani, z zagonom linije za lepljene plošče in lami-nalc, !5e več se jih obcla v prihodnjem ob-dot^u. Prav lepljeni elementi so lisli, na katere novi direktor podjetja Bojan Stropnik (bivSi Mirko Zager odhaja sredi leta v pokoj), posebej računa. Predstavljajo mu enega od temeljev rasli podjetja, kije lansko poslovno ielo sklenilo / izgubo. Za letos, kol pravi, težko napoveduje, kako se utegne zaključili, a je oplimist. Prve mcsc-ce letoišnjega leta jo skupaj z vodstveno ekipo, ki je ostala praktično nespremenjena, nameni! ugotavljanju stanjav podjetju in pripravi razvojne strategije in razvojnega načrta za petletno obdobje. Pohištvo p» meri'.' Bojan Stropnik: »Caka nas trdo delo.« Zmanjšanje Števila prodajnih programov, povečanje aktivnosti na programu lepljeni elementi in uvajanje novih, pri č-emer računajo tudi na izdelavo pohii^tva po meri, bo tisto, okoii česar .se bo v PLP letos in v prihodnje, vrlelo vse. Bodo pa, tega se zavedajo, za to potrebna precejšnja Kdo je novi? Se ne 3y-leini Bojan Stropnik je univ. dipl. in^. rud. Vse dosedanje delovne izkušnje, petnajst let jih ima, je pridobival v premogovniku, odločilne za prevzem vodenja podjetja PLP pa so biie tiste, ki si jih je nabra! v Službi za realizacijo poslovnih zamisli, ki jo jc oblikoval in vodil tri leta. Moto njegovega novega dcia jc - prestrukturiranje podjetja iz podjetja v težřivah v podjetje s prihodnostjo. vlaganja. Žagar.ski program bo šc naprej ostal osnovni program podjetja, vkaterem pa bo v prihodnje delalo manj ljudi kot jih je doslej; lepljeni elementi so program, ki ga bodo še razdelali, v njem načrtujejo nove zapiislitve in z njim tudi dober po.slov-ni rezultat. S tem programom se povezuje program pohištva po meri, v katerega bodo prcza-poslili nekaj delavcev in jih nekaj na novo zaposlili, predvsem vi.soko usposobljene mi/^ije. S temi programi pa se povezuje še eden, zadnje čase v.se bolj aktualen in tržno zanimiv, program biomase, ki temelji na prodaji toplotne energije v abiiki briketov ali peletov, produktom predelave lastnih in tujih lesnih ostankov. Bo potrebna dokapftalizacija? Ra/voji načrt je lahko šc tako dober, če pogojev, ki ga spremljajo ni, ostane mrtva črka na papiiju. In tega sc Bojan Stropnik zaveda. »Veliko dela nas čaka na področju prestrukturiranja poslovanja, poslovnih iunkcij in kadrov. Dokapitalizacija podjetja in pokritje izgube iz poslovnega leta 20(11 iz rezerv, pa bi za podjetje pomenilo precejšnjo razbremenitev, saj bi omogočilo uspešnejše kosanje podjetja s konkurenco, ki je je v naši panogi, v lesno predelovalni industriji, precej. Ob tem, da sc zavedamo tudi dejstva, da tudi rezultati drugih podobnih gospodarskih .subjektov v Sloveniji kažejo precejšnje zaostajanjem za poprečjem branže v Evropi«. ■ Milena Krstič - Planine Glin Pohištvo Nazarje Konec večletne agonije? Pred nedavnim je bil na celjskem sodišču končan postopek za uvedbo ukrepa prisilne ptiravnave za podjetje Glin P(»liiš1vo Nazarje. Z njim iii^ bi lastnik podjetja Brest Pohištvo Cerknica presekal večletno agonijo, v kateri se je znašlo do vratu zadolženo nazarsko podjele. 60 odstotkov dolgu naj bi poplačali upnikom v naslednjih treh letih. Takšen razplet jc direktor (ilin Pohištvo Nazarje mag. Ivan (ilušič pričakoval. Že ob ra/pisu naroka na sodišču je namreč napovedal, da se bo lastnik podjetja glede na opravljeno revizijo poslovanja ob nakupu edine tovarne ivernih pk)šč v Sloveniji in na osnovi programa razvojnih možnosti odločil za ukrop prisilne poravnave in ne za stečaj. Sam je torej zadovoljen, prccej manj pa najbrž .'^0 delavcev, ki bo na osnovi tega ostalo brez dela? »Ocenjujem, dajo ohranitev proizvodnje v Nazarjah ins tem 90 delovnih mest v tem nezavidljivem položaju, v katerem sc je znašlo podjetje, vsemu navkljub uspeh,« se jc odzval na zastavljeno vprašanje CiiuSič. Iz na-slova ukrepa prisilne poravnave znaša dolg podjetja blizu 350 milijonov tolarjev, največji upniki pa so Nal'ta Lendava, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in tudi sosednje pt)djetje Glin K&M. Po (liušičevih besedah program reorganizacije predvideva, da bodo fiO odstotkov dolga poravnavali v naslednjih treh letih. Poleg lega in že omenjenega zmanjšanja števila zaposlenih (večji del ob reorganizaciji, manjši pa v naslednjih dveh, treh letih) med ukrepi predvideli še reorganizacijo poslovanja in naložbe. ■ tp Telkom sistemi ponujajo internetno telefoniranje HOJLA! plod domačega znanja VELENJE, 5. junij - Hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje, 'lelkom sistemi. d.o.o.. Je pridobilo vsa duvo^eivja za opravdanje storitev mednarodnega internetnega teleloniranja VolH Načrtujejo. da bodo z njim pridobili n >iinjc. r<» »igotovilih prcdNťdní-ka KS Pflvia ŽupcvcH aktivnosH za prvo omenjeni nalo/ht tťčcjo po zastavljenih smernicah, o načinu daljinskega ogrevanja pa se bodo odločili krajani na osnovi študije, ki jo pripravlja* jo na Komunalnem podjetju Ve« lenjc. Dela pri izgradnji prve faze kanalizacijo in omrežja so končali, v tcni trenutku zbirajo odslopnc izjave la-stnikov zemljišč za drugo fazo. Ik dcijc precej večji od prvega, na omrežje pa naj bi priključili 88 gospo-dinjsicv, Akcijo vodijo skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje 1(1 po predvidevanj ill l>odi> dela nadaljevali letošnjo jesen. Vlaganja v izgradnjo omenjenih omrežij bi^do go^^podiiijstva veljala: priključek na kanalizacijski vod 135 tisoč tolarjev, k. znesku je treba prišteti šc 30 \hoČ Sn (za loliko so ovrednotili dela krajanov pri ureditvi ohiSnic). priključek '/Á kabelsko pa tisoč tolarjev, «/ne.ski m vjSji od prvotnem načrtovanih zaradi inflacije,« je pojasnil Župevc. Ali se bodo v prihodnje gospodinjstva v krajevni skupiKfiti Gaîwrke c ogreva la na daljinsko t^evanje ali ne, pa v tem trenutku Pavel Župevc ne ve. Priča k<5vali sni(5, da bonm odgovor na zastavljeno vprašanje vedeli že v začetku leta, a se je izdelava študije, ki jo pripravljajo na Komunalnem podjetju Velenje, níočno zavlekla. Po informacijah naj bi se člani iani imenovanega projektnega svela in sveta KS jutri vendarle se.sta-li s predstavniki velenjske komunale 1er izvedeli, kaj bi bilo glede na gct^afsko lego in oddaljenost od vira energije za nai>e okolje primernejše in ce-ncjše: izgradnja plinovodnega ali toplovodnega omrežja. Na tem sestanku ne bomo sprejemali nc^benih odločitev, končno besedo bodo namreč imeli krajani. Zbor krajanov načrtujemo v pt>lelnih mesecih in takrat bo znano, kaj boz daljinskim ogrevanjem naših gospodinjstev. Seveda obstaja možnost, da se krajani ne b(^do določili za nobeno od ponudb in bt>do gospodinjstva še naprej ogrevali tako, kot jih miimle zime.^' Mimogrede - v KS st> že pred nekaj leti izvedli anketo, s katero so preverjali, kt^liko so gospodinjstva Pavei Župevc, predsednik KS Gaberke: »Veliko pričakuje» mo od študije, ki jo priprav-Ijajo na Homunatnem podjetju Velenja. H •«ogreta« za daljinsko ogrevanje. Zaradi premajhnega zanimanja so takrat nadaljcvaJije ak-tivnc«ii opu.stiii. lani pa so zamisel zntwa obudili. Naloga v morebitno izgradnjo daljinskega ogrevanja bo zelc^ velik finančni zalogaj. Kako velik in od kod naj bi zagcUovili denar pa b<^ odvisiio od odločitve krajani>v. Občina Šoštanj je zanjo v letošnjem proračunu predvidela 40 milijonov tolarjev, kar naj bi zadoščalo za prtv jekte in za začetek del. »Cn se Ixîdo krajani odločili za vlaganja v ekološko čistejSe okt^lje, bo lega denarja kljub prispevkom ga^podinjstevsevcda daleč premalo. Potrebno bo pi^iskati dodatne vire financiranja, kar pa .seveda spet ne bo enostavno.« Ob vseh prizadevanjih se vprašanje, zakaj si prizadevajte za daljinsko ogrevanje, ko pa drugje, kjer imajo le moint'isii, k'urijo 7, drvmi. vsiljuje samo po .sebi, »Tudi član i sveta KS in projektne skupi)ie se o tem precej pogovarjamo, Veliko pričakujemo od že omenjene študije. Informacije, zakaj se gospc^dinjstva v KS Skale ^ llrastovecledločajo za okolju manj prijazne vire energije, so zelo različne. Ob tem pa seveda nc smemo pozabiti še na ekološki zakon. Sam ne navijam ne za eno in ne za drugo možnost. Svoje bo pokazal čas, vodstvo KS pa bo upoštevalo voJjo krajanov.« Kol je še ptwedal Župevc ob morebitni odločitvi krajanov za daljinsko ogrevanje obstajajo možnosiiza začetek del se letos proti koncu leta oziroma spomladi prihodnje leto. Idejni priv jeki za toplwod namreč h: ima-jo, izdelava slednjega za plinovod pa je že tudi dokaj daleč. ■ tp Krajevna skupnost Škale - Hrastovec »Osebno ne vidim rešitve, rešiti pa se mora!« V krajevni skupno.sti Škalc Hraslovec so si v precejšnji meri že oddahnili glede vladanj v izgradnjo kanalizacij* skega omrežja. Prihodnje leto naj bi nanj priključili vseh hiš. Po besedah pred.scdnika KsS Hermana Arllča sv hodo tako »znebili« enega večjih vprašanj, nerešenih p» imajo še nekaj »IcžJiih« zadev. Arlič pravi, da jih b(Klo rešili, pa naj sijih nekateri v Mestni občini Velenje še tako prizadevaj«» po* mesti pod preprogo. V Vaški skupnosti .^kalc so izgradnjo kanalizacijskega onîtežja končali prejšnji mesec hi nanj priključili 80 gaspodinj-slev. Za preostalih 17 na področju Škale-jUg. ki so na ruSnem ob-níočju.pa načrtovalci žc izdelujejo ustrezen projekt, lu naj bi uredili kanalizacijo spomladi prihodnje leto, »Omre/je smo gradili sedem let. naložba Je bi- la vredna 145 milijonov tolarjev. Poudariti moram, da smo ena redkih vaških skupnosti, kjer smo krajani /a naložbo sami zbrali 52 milijonov SIT in še vsak je moral opravili prostovoljnih ur. Zadeva ni bila po* ceni. Zaradi rudarjenj» smo namreč morali 74>raditi črpališče, kar je naložbo podražilo za 30 milijonov tolarjev. Na približno 10 km dolj^o kanali-zacij.sko omrežje se bo lahko priključila tudi KS Plešivec.>» Učinki so, po zagotovilih Ar-liča. že vidni v čistcjSem potoku Sopota, V vaSki skupnosti Hrastovec st") na glavni vod Že priključili 3(1 gospodinjstev, letos jeseni naj bi Še preostala- Vrednost del so tu ocenili na približno IIO milijonov tolarjev. Gospodinjstva v MtŠki skupntîsli Pod-lube la pa naj bi priključih na to omrežje priltodnje leu>- Poleg ziipisancga bodo lelosvKS po- sodobili Še približno 20IÎ m javnih cest, v jeseni oziroma najkasneje prihodnje telo naj bi pristopili k režitvi ležavv zvczJ z elektrifikacijo področja Škale - jug, načrtujejo tudi izgradnjo javne razsvetljave v Podlu-beli (gasilski dom - Dom KS). Z razvojem okolja bi bili lali-ko v KS Škale - l lra.'itcwec zelo zadovoljni, če bi lahk<^ napovedali tudi, kdaj bodo rešili tri osrednja vprašanja, ki so med krajani povzročila že precej razburjenja: u redi lev po kopališča, rekonstrukcija klanca oziroma izgradnja ccste stari gasilski dom-ribiška koča. >»Ciledepo» kopališča se /iideve le premi-kiijo. Velik napredek je, da smo |H> 10 letih pri7J)devanj vendarle dobili ureditveni načrt in da so nekatera predvidena dela po njem že steklu. Po napovedih naj bi pokopališče uredili v naslednjih treh letih. Za loje predvidenih 15 mili- Spomi kianac jonnv SIT. Za sanacijo klanca oziroma ix)iramo terjali (Hlškinlnino za stroške, ki smo jih imeli za* radi tega, ker smo 30 let morali hoditi po daljši cesti, Z zbrano odškiulnino se bomo sami lotili rekonstrukcije klanca,« je Se poudaril predsednik KS Škale- •Ilraslovec Herman Ar-liC. ■ Tp Odbor vaške skupnosti Gavce -Veliki Vrit Razočarani nad odločitvijo svetniicov Člani odbora vaške skupnosti (VS> (;avce -Veliki Vrh so na nedavni sgi med drugim razprav^ali o sklepu sveta kcga sveta. vezane so predvsem s spremembami v volilni enoti st. I. ki sojo doslej tvorili volilci VS (forenge, Skorno, Psiska vas in Gavce - Veliki Vrh. »Na sklep smo čakali .skor^ dva meseca. nad odločitvijo svetnikov |hi smo /xU* razočarani. Me* nimo, da bi ti morali zastopati interesie vseh občanov,« nam je dejal predsednik VS Gavce -Veliki Vrh Janko Avberšek. Kol smo >.Q poročali, so šmarški svetniki spremembe odloka sprejeli na oyinvi izražene volje krajanov vaških ř>kupni>sii Cíorenjc in Skomo, ki so ptibudo o oblikc'vanju samostojne volilne enote pixlali že ob koncu Uuiskih lokal nili volitev. Znova pa sojo izrazili na zbotu krajiuiov marca le-lob. Pozbopj krajanovy C Korenja in pred sejo ohčin^ega sve-ta, na kateri so svetniki razpravljali o lej temi, bO člani cxl-bora tc VS na.slovili na občino dopis. V njem so zapisali, da ne nasprotujejo legilijuni pravici krajanov VS Gorenje in Sklárno po obliki>vanju lasuie volilne enole. Nasprotujejo pa postopku, po katerem je občiiLski svet sprejel odločitev o uko pomembno spremembi in lo brez prej.^njih usklojeviinj z ostalimi VS volilne enote št.l. »Za nas je bil nesprejemljiv in nedemokratičen. Prav bi bilo. díl bi se na lo temo prcdhodr^o sklicali /heh VS v omenjeni volilni enot i. na ka- Predsednik VS Gavce -Veliki Vrh Janko Avberšek: »Ne nasprotujemo iegitimni pravici vo* liicev VS ùorenje in Skomo. Nasprotujemo pa postopku.« icrih bi občinski moSgc predstavili pri^jekt, kiajanipabisc Utlv kozglasiwanjcm opredelili do spremcmbe.-Vrii^isuso.še pisali, da bodo ob morebitno sprejeti spremembi ludi oni izrabili legiiinin^) pravicti in pod enakimi pogoji kot volilci VS Gorenje in Skomo zahtevali svojo volilno ent^lo. soj imajo 1x1 vseh VS v volilni enoli šl. t največ volilnih upravičencev (blizu 350). »Do Iciožiijih volitev postopku za oblikovanje lastne volilne enole ne b^xlo začeli, (>;enili smo, daje bila že la sprememba nepnxlukiivna in ni v skladu z večinskim nuie-njem krfganov naše VS,« Kolje še povedal Avberšek pa se glede na novo nastali položaj priprjivjjeni pogovagati s predstavniki VS Pa.skavaso morebitnem skupnem nastopu na bližajočih se lokalnih volitvah, vendar le. če bodo nađi skupen jezik pri programu predvidenih vla^canj v njiiiovi VS. ■ ip Eiico lirttnut a Motoiit ranslan, tonHa SI. Sowiits U'illi »leol«, 2t tO. OS} tít ?(0. f<9 Oti 8SC »1 ii. SnOO UMSMl upravni odbor ERICO Velenje. Inštituta za ekološke raziskave Velenje, Koroška 58, razpisuje v skladu z 21 členom statuta delovno mesto DIREKTORJA INŠTITUTA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, Izpolnjevati še naslednje pogoje. •da ima visoko strokovno izobrazbo; •pellet delovnih izkušenj; •aktivno znan]e vsaj enega svetovnega jezika; •da ima sposobnost vodenja, organiziranja in koordiniranja dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat' pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa v zaprti Kuverti na naslov: ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Velenje, Koroška 58, Upravni odbor, z oznako » Za razpis«. Mandat direktorja ERICo Velenje traja štiri leta. Kanddati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. 8 V SREDISCU POZORNOSTI 13. junija 2002 S parkiranjem nimajo težav samo snovalci, ampak tudi krajani Adi jo garažnim hišam v Desnem bregu? Oucie/ bi bil. iv hi hilo s parkiranjem v Mestni celrti Desni hrejž v Velenju ksij (lrii}>ače in biilje kolje v drugih delih me-.sta in ^e večji čudež« če se tu nad purkininjem ne hi prilo/-evnl nihče. Cepr.iv jehiio m ta predel it pred ćasoni pred^ide• no, dn ho dohil nek^j i;ara/nlh his. s (Minier se bo problem vsaj malo omilil, se ni /godilo nič. Upanjxi, da se v kratkem ho, pa je tudi vsemai^j. Letos absolutno nobenega. Vsi plani, ki so predvideni, se Ixdj ali manj xačenjajer ?. »rekonstrukcija«, nadaljujejo pa / imenom ceste ali ulice, ki bi hila /a to kar pravšnja. iokiicij jc hiio v DcKncni bregu prciividcniii za garažne ÍÚŠL". iri med Ki Jriicvo, Koroško in Sianctovo, ena med KoroSko in Scrcerjcvo in ena nad 'Ibmáiícvo. Kje sc jc I'aiakniio? Predsednik svela Mei^inc čcirii Desni breg. Srećko Korošec, pravi: »Lokacije xa postavitev ga-ni/nih hK so hite dolr>čene, lana je hita Idejna dc»kun)enta-cija, interesa /a sovlau^itije kra* ja nov pa /a rad i očitno previsokih cen, ni bilu. Ve^md je iskal soinve.stitorje, ki ps) jih ni našel dovolj.« Da bi k lemu pristopila mcsi-na ohCina, ki bi s kakSno finančno injekcijo, zadevo ubliii^ila in spodbudila, pa tudi ni bilo za računati. Krajani, vsaj nckaicri, ra/umcjo, dasc občina »ru bo prva modra cona,» kaže Tone Brodnik /aradi garai^ ni mogla iU; d^^dai-no zadolževali, in da jc sredstva, ki so bjl?jvi kakino modro rcAitev, saj jc blizu predvidenih modrih con. ki so menda za mesio edina reSIlev. Morda je njena sreča v tem, da je blizu liste prve m^xlrc cone, ki bo v prosioru zdravs!\'cnega úo-ma, SoLskcga centra, lekarne ... Pravijo, da Se lelos. ■ MUena Krstič - Planine Kaj načrtujejo? v planu zu Icuw jc Izdelava d(^kumemacijc za prekinitev ^elezniSkili imrv na ( esii talcev, /n rekonstrukcijo Koroške ceste od i^.elezniškega prehoda do rondiija in z« sanacijo Jenkove ceste. Plan vključuje sanacijo Tomšičeve, rcki^asirukcijo Stanetove 1er razširitev ceste med Kidričevo in Slaneiovo pri osnovni šoli MIhe Pintcrja - Iblcda. Kaj Jih jezi? Ob neprestanem op(«'arjanju na probleme sparkiriSči še to. da marsikje ulična nizsvetljava ne deluje kot bi morala (Vi->d-nikova.'irgniladosti pri šolskem cenlu in zdravstvenem domu); neurejeno igrišće v RaktJveni gozdu, kasnja iravo. Kaj je dobro? /a dobro štejejo preplastilev lbmšičeve In Jenkove, postavljeno midstrc^nlco na avtobuřincm postajališču pri osnovni šoli, ograjo okoli vrtca Kekcc. Tinkara pa ludi, če hoCcie, zadovoljni so. ker sc krty^.^Cc na Kldriiicvl lako redno in Icpo^cvc-lliii«. Rekli so: Srečko Korošec, predsednik sveta mestne četrti: »S košnjo trave absolutno nismo zadi> voljni. Mesto Velenje jc razdeljeno na vci con. V nekaterih kosijo zelo pogasto, v nekaterih zcln redko. Prepričani pa smt:i, da bi morali biti vsi meščani dele:^nl enake pozornosti, ('c nas i^e ločijo po conah, naj nas tudi obdavčlj<'» po njih.« Po novem za nekatere brezplačno plakatiranje So lepa plakatna mesta v Velenju predraga? <>otovo so občani mestne «»bčine Velenje opa/ili. da so ohiasti v mestu poskrbele za več reda na podn»čjii plakatiranja. Na najholj opaznih področjih v so postavljefii novi, sojjovto dogajalo, da so pnreetonske cevi Podjetje AMICUS Je namestil veliko sodobnih oglasnih mest, stara naj bi pristala na odlagališču. Z vet reda na področju plakatiranja pa Je žal tudi plakatov mnogo manj. Za mnoge je to postalo predrago. tolarjev (in DDV) za en plakat na dan za mnoge veliko pre\'iso-ka. Tu ludi vidijo razlog za zmanjšano zanimanje za plaka-liranjc. To je namreč poslal lakSen stri")Sck, da so, recimo, v Mladinskem centru izračunali, da bi jih piakaliranje prireditev stalo več kot celotna prireditev, saj delajo z majlinimi sredslvi. Podobno velja za kullumi center in mnoga dru:ilva. 10-krat na leto brezplačno Na MO Velenje si> upoštevali pripombe organizatorjev prireditev, zato bodo po novem lab-k»Vsaka humanitarna organi-/m-^a In vsak«» druiittvo mora vložiti vl4»^o o oprostiui plačila stroškov oglaševanja pri uradu župana In spk»šnih zadev; o od^h hritvi proi^nje pa hiKlo miločali na koleiiiju,« nam pove Campa. Taje zelo pomembna novost, ki je bodo golovo veseli vsi, ki si v času po uvedbi sprememb niso mogli privc^iil reklamiranja s pomočjo plakatov. ■ Bojana Špegel, foto: vos 13. junija 2002 «»Hias 107,8 MHz UDUSia IM Ù^nSMI MOZAIK* mim IM ÙiSOPISMIMOWK Kťf seervc- 1er! Saj se reče lako, ne? Ze junija pa bo del dopusta koristil ludi tortski lehnik Drajjan IWr-kenjaćević. med sodelavci priljubljen zaradi svoje înim(»il (n sirpnosii. Ni je stvari, ki bi ga spravila s lira in Še manj stvari, ki bi ga spravilavpaniko. Mahnil-pa ne sam - jo bo na Mali Lošinj. ■ mkp Dragan Berkenjaćević se že pripravlja. Junija osvaja Mali Losiny (foto: vos). R. Kellyja obtožen otroške pornografije. R&B pevca R. Kellyja so v Chicagu nedavno obtožili otroške pornografije in bi ga lahko v najslabšem primeru obsodili na 15 tel zapora. Obstaja M9h NAKMTKO KAfíMEN STAVEC Skladbo 'Še In poraîenko z letí^šnje EME In fiKrall zmagovalko na mednarodnem festivalu ev-rovizilsklh pora^enk v Madridu. |e Karmen posnela ttidi v angleščini. Naslov: 'Upside Down". DIVAS Hnra^ lepotice in m(Hstrlce petja z druge strani Kolpe, članice skupine Divas, bodo svoj novi album izdale pod okr lile m založbe Menart. PUPE Najmlajša slovenska pop skupina so se (tobro znašle v svetu slovenskega iov biznisa. Posnete so deset pesmi za svoj pn/l album "Di-rendar» zdaj pa je lu tudi prvi vi-deospot. Naslov? Kaj drugega kot "Nogometne punce\ ŠANK ROCK V oddaji "Sobolna noč*' minulo soboto so v dokumentarcu o skupini napovedali tudi možnost za nastanek popolnoma novega avtorskega albuma. Pustimo se presenetiti. SIDDHARTA 13. {unij je sedaj dokončni datum Izida novega albuma skupine Slddltarla, ki bo prinesel kolekcijo remiksov njihovih znanih skladb, večinez albuma ^Nord'' In dvez albuma Id". Naslov plolče je znan U nekaj časa; "Silikon delta'. D FACT D Fact se imenuje skupina z na$e obale, ki je vtekmovanju "Kdo bo osvojil Triglav, slopila na njegov vrb In si priborila prvo nagrado. To pa je pogodba za objavo prvenca pri založbi Nika Records. namreč video posnetek, ki naj bi ga posnel sam R. Kelly, prikazoval pa naj bi 33-letnoga pevca s 14-letmm dekletom In drugimi ženskamiv nedvoumnih položajih spolnega odnosa. SodiSčc je za večkratnega dobiinika glasbene nagrade grammy že Izdalo zaporni nalog. R. Kelly, ki je sicer zapleten Še v iri sodne procese zaradi domnevnih spolnih odnosov z mJadolelnicami, je £103© â [íDiDDřaLte W SÛOS Dnma^i tr^ popularne kiil» lure j« v teh únvU |K)stal bogatejši Štt M an izdelek kovačev ruperskih stihov. Svoj prvenec sUi n;imreč lik pred /^Četkom vročih poletnih dni dtâ'sikula ljubljanska r^iperja JOKe & Murat (izgovorjava. Džous in Mu-nil). Ljubljančana^ oba rojena leta 1978, IX'le^ rapanja nekaj prostega časa namenjata tudi študiju, in to kar uspesno. saj.|(»Ke že zaključuje pravo, Murat pa jena polovici študija ekononitie. Nekaj prostega iasa namenjata ludi Sportu, kakopak košarki, seveda ulični, ki je po- leg skejtanja ludi najpopularnejši raperski Spori. Njuna glasbena pol sega ^ v čas drg-njena srednješolskih klopi, ko sta delovala kot člana skupine Captamur, kasneje, po vstopu v akademski svet, pa so skupaj 7. Niko lovski m delovali kol Ncdoiakljivi. V dveh letih delovanja jim je uspejo objaviti dva po.snclka, od katerih je eden pristal ludi na odmevni vseslovcaski hip hop kompilaciji ^5^00" or FAME /A NARODOV BLAOOR«, na kateri se je J ose predstavil javnosti tudi kot avior pivega singla »V letu no«. • ■ t r \ 1 i l'iî Njun prvencc nosi naslov »V besedi je mt^«, poleg tekstiw pa sta Jase & Murat v sodelovanju 7 DJ JaMirkom, sicer vodjo ekipe Radyojo (najbolj znane domače hip hop insli-tucije), poskrbela tudi za glasbo. Album se v prcccjšnji meri spogleduje s t.i. organskim hip hopom, manj skomercial i/i rano različico lovrsinc gla.sbe, katere svetovni protagonisti so The Roots, The Pharcyde in Mos Def. Na njem je začutili različne glasbene vplive, (xi jazza, soula in reggaeja, pa vse dt> lalinske glasbe in vplivov sodobne elektronike, svoj delež pa so kol vokalisti prispevali ludi Številni znani izvajalci, predvsem z raperske scene. Med njimi so Bolesna braća iz /agrcba, pa kočevski vokaILsi Semo, znLrani vek'njskej^la.slw-fív ^olc u/iviili na .simpatičnem ki»nci>rlii Mbidinske»» pihainv-gH orkťslra šole, |>od (Hkdrkn Mnljaža EmentiC». Poln oder radosli in mladostno vneme (to sta vsekakor prav« raniayauspclOjc lavećcrspremenil v nadvse obelaven knncert, s kalerlm sla nas orkeslcr in njegov dirfgcni prepričala, d3 se v velenjskem jtobenem " rastlinjaku " negujejo izbrane vrste mJadIh glasbeniki^v, lisllli. ki bixJo vjîMîko pt>siavljeno iradicijo velenjske gtnJbe popeljali v hndořntwt. Dobni i/bfiin pn)^am, sestavljen iz kra Ikiij skladbic, sc jc pi>ka-zal kol pravšnja mera za ta mladi orkester. Prol.Matjaž EmerŠic (odličen klarinetist in dolgoletni lzkii?enjgi')dbenik)na.s je sicer že pred leli prepričal, da ima " vgrajene" vse potrebne elemente za uspesno vodenje takšnih in podobnih orkestrov. Kot pedagog in dirigent jc na tnlru pokazal, da ga oia->ci (orkester) imajo radi in dii zveseijem sledijo njegovim idejam - topa jevsekaki>r na tem nivoju, eden (XJ najpomembneji^h pt^gojev za uspešen rezultat. Strateški dobro lempiran program je prikazal tudi stiliste: akordeon ista /maga Štiha in pevko Sanjo Mlinar, /mago Slili je v skladbi A. Piaz/olle poka/al di >bro odmerjeno Željo za značilnim "zibanjem" metra, kar jc za tako mla- di orkester to še očitno pre-težkt>./a orkestrsko "zibanje" metra je ie potrebno dosti gUisbene kilometraže. Sanja Mlinar, sicer študentka Ireljega letnika AG v Ljubljani na klavirskem oddelku, seje pokazala kot odlična pevka. Lepa barva njenega alta, muzikalnost inodlična intonacija ponujajo vse íanse da mlado umetnici^ prepeljejo v najvišje nivi^je sUwcaske zabavne glasbe , če sc bo sevtda za lo odločila. Veselje, s katerim smo zapustili la večer dvorano, na.s vsckiikor obvezuje. Jii temu mlaUemu orkestru pomagamo na vseh po-dR>čjih.NAVlJA.IM() ZA NJIH! ■ Slavko ŠuMar Veliko srečanje pesnikov In pisateljev Herberstelnski dnevi odprti za javnost NadaIJtranje t /. strani Danes sc ho .srečanje pričelo ob 2íí.h, ko pripravljajo Petrolov »Herl>ersfeinskj vt?Čer s slovenskimi književniki«. Literarna branja bodo pripravili [vo Svetina, VcnoTaufcr, Fcri LainSCek. Maja Vidmar, Goran CUuvič in Aleš Šleger. Cilasheni gostjo večera boJo pevka Sansonjerka Molila Ostijnik in klavirski trio. Jutri se ho dogajanje razživelo ob 9.30 uri» prav tako na vrtu Vile llcrbcrstein. Do 12-10 bo potekalo prvo hcrl>erstcinsko knjižcvni.sko omizje na temo »Slovenska pw/y» zďclr\jega de-selletj««. Diskusijska izhodišča bodo predstavili Denis Poniž, Darja Pavlic, AleS Debeljak, Urban Vovk idr. Od I5,3(ldoi7.3(.lbovgi\siil-nici na velenjskem gradu potekalo drugo književničko omizje, lokrai na Icmo »Slovenska proza zadnjega desetletja«. Di- skusijska izhodi^^a hodo predstavili Silvija Borovnik. Mitja Cander, Lenart Zaje idr. Ob 20. uri pa se bo návrtu Vile \ lerher-stein pričel Gorenjev »1 lerber-sieinski večer s slovenskimi književniki«. Tokrat bodo literarna branja pripravili Andrej Bj'var, Milan Dekleva, AleS Debeljak, Marko Kravos, DuŽan Mere in Bina Štampe /.mavc. ( ílasbena gosta pa bosta 5anso-njcrka Uršula Ramtwei in pianist Joži Salej ml. V soboto med in 12.45 uro bo na vriu Vile Í lerberstein potekalo tretje íierbersteinsko književni.^ko omi/je. Tema bo: »Socialne, politične in kulturne spremembe v okolju, v katerem se je uveljavljala slovenska literatura v zadnjih desetih letih.« Diskusijska i/hodi5Čabi>do pripravili Tone Peršak, /dravko Du.^a. Matej Bogataj, Peter Kol.^ek, Veno Taufer, Slavko Pregelj idr. /. omizjem bodo pi>poldnc nadaljevali na Kavčniko\'i domačiji v /avodnjah. zvečer ob 2U.h pa vas spet lahko povabimt) na vn vile 1 íerbcrstcín. Večer so poimenovali irelji »Herl)erslein* ski večer s slovenskimi ki\jižev* niki«. Literarna branja bodo pripravili Barbara Korun, Milan Vineetič» Dane /aje, Vlado Ž-abot, Nina Kokelj in Ivo Stropni k. Glasbe ni giKtji večera pa bcv .sta tokrat pevka sopranistka (lordana Hleb in piani.stka Jerneja Grebeašek, obe iz Velenja, Će bo vreme organizatorjem nenaklonjeno, sc bodo dogodki preselili v Iloiel Paka. In to ob istih urah. Glavna pokrovitelja srečanja sta podjetje GORENJE, d. d. in PETROL, d. d.. px)dprlipasogtiludi Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Velenje, A.soeiacija Velenika. (iorcnjeen^k - klavir in Jcrid Zgeč-violončeli>, ka/.stHvo Im d peresix g*>stujočtli strokovnjak. Sc*ve-da je naiie delo vezemo na matič-nost pnKHtora in umetnikov, ki so setu rodili ali Aveli. Doslej smo i/dali monopnitlje naslednjih umetnikov Ivana Napotnika (IH88 -1960), Mire Pre-îielj ÍIWi5 -1966), Aloj7.a Zavo-lovska (1928) in Franceta Kolar-Ja (1933 -2001) ter nekaj -sežnejsih katalogov ob pregled« nih ra/.stavah Cirila Ce.sarja tl923). Majde Kurnik {1920 -1967) in drugih .VeČin«» projektov Je .si^Hnancinilo Minislrst>o KS /h kult un K« pravi i3o?ičkova- Najnovejši projekt galerije je p^^svcčen slikarki Eldi Piščanec (18^7 -1967). »Gre /m prezrlo umetnico, ki seje nidi in s spoštovanjem s]>omJnjaJo tudi nekateri veliki po/na va Ici in strokovnjaki umetnostno zgodovin s ke stroke (npr. dr. Nace Sumi. kije NI njen učenec, kiji je posTctil svoje s])o« mine.)« Besedilo v katalog, izbor del. ureditev kataloga in postavitev razstave je opravila Milena Ki^ren B<5?iček. »IVipranli smora/.slavo96del in izdali mom^grafski Litalog nje« ne>>a liogaiejja opu.sa {4H9 del Je evidentiranih v katalogu). Katalog obsega KH) .strani. Pilonova galerija bo sprejela prenos te razslave v Ajdovščino in verjetno (udi Zavod Sv. .Stanislava v Šentvidu. Delovno in finančno M) se angažirali tudi so-r(ičina Velenje, (Wenje, d.d,. Velenje, lermoelektrarna kostanj, d.o.o.. Pikmova galerija Ajdovščina. Okviri Vrliunc." ■ bš 6d/eW/a KC IN Velenje »t« »»I Razstava, iii prevzame Ze dolga lela spremljam ra/- ki je tik pred diplomo na akitde-slave diplomantov ljubljanske m^ji. S pristopom, raz.stavo in Mirjant Marusslg Je v velenjski galeriji pripravila prvo samo-stojno razstavo v svoji karierif ki dokazuje, da bo ta še boga- ta in uspešna. Akademije Zii 11 koMio umetnost, ki jiii pripravljajo v velen,|ski Gaderiji KC IN. l)rugjo hkratnostjo in spremenljivc^ljo ter ga navajajo k ra/misleku o svojem lastnem položaju.« In res je tako. Mirjam pa je poskrbela tudi za drugačen oivnrilveni večer, saj je za glasbeno kuliwî skrili DJ Noire, ki je ves večer vrtci am-biental glasbo, ie kako povezano z zgodbami njenih .slik. Skoda, da je bilo Velenjčanov na (îtvoritvi íe za pi^te obeh rok, zato pa so pri.^li številni slikarkini prijatelji iz vseh koncev države. mbš Končana letošnja kolonija diplomantov ALU Na 13. koloniji 13 diplomantov slikarstva v peiek opoldne seje na velenj« skem gradu i/tekla Že tradicionalna petdnevna kolonya diplomantov ljubljanske ak^tdemije likovno umetnost, ki jo pripravlja galerija Kulturnega cenira Ivana NaiKitnikii. Letos seje koloni* je udelei^.ilo 13 avlorje> iz razreda pror. Zmaga Jeraja. Aviorji«> se z veliko vnemo lotih dela že prvi dan. pa tudi okolje Velenja in gradu je pri vsakemu na svoj način zaznamovalo prilagoditev na nove razmere izven ateljeja in navelike spremembe, ki ji pričakajo v novem oki>lju. Velika .svoK>da individualnega izražanja in zelo različnih tehno-lo.^kih pristopov pa je sploli le-toinja posebnost te kt>lonije. Med udeleženci je hi)a tudi studentka iz Avstralije, kar odpira tej koloniji pot v tujino in v nove izzive. Kolonija Imi zaključena / razstavo 5. julija in s podelitvami Ireh tradicionalnih nagrad. Žiriranje so ziidnji dan opravili dr. Nadja ÎCgonik, profesorica na akademiji ALU, Iztok Hremrov, dipl. umetnostni zgodovinar in urednikom kulturnih oddaj na RTV, ter Milena Koren Boiâèek, vodja gjilerije KC IN in víkIJo tega projekta. ■ bš šoštanjski bazen odprt! ŠOŠTANJ, 11..IUNI,U - v torek so odprli priljuliljeno letno kopališče v Šoštanju. Ze prej so na nJem opniviti vsa |Mitrehn» vz» dr/walna dela. Prvi dan so hili z ohiskom z^*lo /iidovoljni. Bazen bo do22. junija odprt med KI. in 18. ur>, med počitnicami pa med 9, in l^, uro. <'ene so, kot pravi upravnik bazena, Ljulx>mir Glnbačnik, sprejemljive, dnevna karta za otroke stane 30(1 tolarjev, za odrasle pa fiOO tolarjev, kar res ni pretirano. mkp STPM 2002 Včasih st mu je reklo Šale.^ki lulMirniŠk(>-pjrti/;inskj mm^^u-hoj. Danes ostajii STRM. n km-lice ponienijt) neksij >lH»lj pri-memei^u«« (bn;]^n)eniii času. In res «tudi leto.s ješet» piiča.sne-mu minilo... Dri ne ho pt^molc • nihOe sť ne řcli norčevati iz počasnejših ekip, ki so .sodelovale na izvedbi Š'i"PM-a. Se ta počasnemu mine jc pač »Času primcrncjfva« i/vcdba kratice STPM... Tokrai so ga člani Roda je/erski zmaj iz Velenja, na čelu z organizatorjem Primožem Vrahičem in ira-scrjem proge Markom Ranzin-geqem • Razijcm, izpeijali v okolici bliinje Lubele. Vremenski bogovi de velim ekipam sploh drugi dan lekmtwanja (mimogrede, vse skupaj seje dogajalo le leden dni pred začelkom SP v nogometu, naiančneje 25. in 26. maja ...) niso bili najbolj na-kl(mjeni, Še manj so bili »z darom od zgoraj« zadovoljni kon-Irolorji; a pustimo zdaj podrobnosti. Prijeten hlad je gotovo dobro del na ne najiiižje postavljeni progi. Tisii X vsaj kančkom hazarderslva si pred twrslnimi tekmovanji seveda ne morejo kaj, da ne bi na hitro Se kukSne Slave »vogali«. In sojo. Inpoiem .sojo ludi dobili. In eni in drugi ... Verjemite, da Se sami ne vedo ločno, kdo je zmagal. '/a\ pi-co bodo dobili oboji J. Sicer pa je bilo <)ba dni tekmovanja vse skupaj izjemno prijateljsko. Na progi, ob njej, družabni večer se je zavlekel v zgi>dnje jutro (a se Se kdaj ni J), tudi dež (drugi dan jo je najbolj zagtidci našemu vrlemu trobentaču Huupiju) pa ni mogel zmotili resnično prijetnega v/duija. Se najbolj neprijetno je bila za vse skupaj novica, da so naSe Sestre v Tallinu blago rečeno popustile pod bremenom odgovornosti. Kot zanimivosl zgolj napovedi sodelujočih pred Eu-ros(ing(5m o slovenski uvrstitvi (ja, tudi slavimo resnično radi pri lahornikih J): trikrat prvo, po enkrat drugo, tretje, četrto in Seslo mesio, dvakrat peto in tri-kiai sedmo mesto. Optimistično, ni kaj... F\)gled kontrolorja nav.se skupaj je približno takSen: dokler dela Ch postaja zna bili dovolj zanùnivo, ko CD p pogovori z okoliškimi lastniki ptwesiev, bolj ali manj zanimivi pogovori po CB postajah in vse prej kol atraktivno iskanje omrežja za mobilne teleťone. In, jasno, kaj bi bilo tekmovanje brez rezultatov. Res niso bili v prvem planu, a nekako je potrebno napisati, kdo je vendarle bil boljži od (xsialih. Po kategorijah je vse skupaj izgledalo takole: -BABY FACE: zmagala ekipa ŠLEPERJl in pri kategoriji-SENIOR pa ekipa A-fenkiči... Inje bilo vsega skupaj /a leto dni spel konec. Še ta počasnemu pu bo čas gotovo hitro minil ludi do ŠTPM-a 2003 ... Zahvala Se sponzorjem, ki .so: [IT/. IlABli; MC^DONALDVS, MOBITEL, CÎOREN.IKA. MLEKARNA ŒLEA ... in pa seveda Skal-skim lovcem in gasilcem ...Î!! m Hugo MNENJA IN ODMEVI Napad na Šoštanj leta 1941 (3) Nimam namena odgovarjati in ptflimizirali ^ avtorjem članka objavljenega v »Našem času«, 30. maja letos v rubriki »Mnenja in odmevi«, pod zgornjim naslovom in izpod peresa Mihaela S livarja. Polrebnopase mi zdi bralcem v vcdníwt ponudili nekaj skrbno zamolčanili resnic in opiw^rili na hude žalitve mnogih, ki so drugačnega mtSljenja in prepričanja, kol ga prikazjije imenovani avtor v svojem za člane ZB NOB žaljivem pisanju, ki v skrajnem primeru lahkci doživi svoj epikig na sodišču. 7,veza združenj biueev NOB je organizacija uslanscbno in naj zn ta odstrel, kol ga siim imenuje, ne krivi in obtožuje drugih. Í e je g Slivar /.a^l med stx ialne probleme, kot v članku navaja, potem drži njegov napisan rek: »Narod na^ spermine hrani«! Tudi socialno zavarovanje hrani î^imine. Kolikorje kdt)j3rispeval. za toliko je upravičen. I isto s tam geslo, ki pravi, da kdor družbi ne daje, ko jc aktiven, ne more od družbe zahtevati, ko mu poideji^ moči. Kdor je v mladosti delal, si je zagt^tovil dostojno jesen svojega Življťnja, da mu ni potrebno jadikovaii, da je socialni problem. Če v primeru g. Slivarja ni bilo tako, ne more po časopisih zmer-jaiičlanovZB NOB,dasc>roparji in morilci, pa boljSevIki, pač pa se naj pc>gleda v ogledalo m presodi. med kako drhal spada sam, kot edini uvoženi poStenjak v Šale.^ki dolini. Pardon! Se v Šoštanju je eden. Ce g. Slivar razpolaga z dokazi o Rïpilî in umorih v železnih časih, naj to izpove na dcwtojnem mestu. Demokracija mu zato daje vse možnosti, Ne more pa vse v prek obtoževati in člane /B NOB nazivali z obtožbami, ki jih v članku izraža. Sicer se pa ve, ko-mu jc to pcîdobno. Morda je g. Slivar naredil usodno napako, da se ni pridružil somišljeniku iz fic^ianja in od^cl v tujino ponjivat posodo, da bi bil preskrbljen za stara leta in bi mu ne bilo treba tarnati, daje s{»cial-no ogr<>žen. Vsvojcm članku g. Slivaromen-ja ludi Cîraiki^ Goro. Naj mu bo za vselej jasno in vsem drugim, ki se pridružujejo njegovim gledanjem na preteklost, da je GraSka Gora svetinja v slovenski polpretekli zgodovini. V zgodovini slovenskih partizanov, ki so se poSteno Ivrili za svojo zemljo, za svoj narod, záj svoj dom. ki so ga z odprtimi mkami p tega dojeti. Na Gra.ški Gori se srečajo ljudje takega ali drugačnega mišljenja iiî prepričaiíja. a ljudje, ki imajo tak odni^s in spoštovanje do zgodovine in žrtev, niso na tem posvečenem kraju dobix>doSlivsaj ne ob srečanju borcev na Cîori ju-ri.^ev. Vedno pa so vabljeni vsi tisti od daleč in hlizu. ki vedo. da je zgodovina del naše pretekJosd. ki jo pa^amezniki ne morejosprem-injaii, kot hi sami želeli- ■ Predsednik KO ZB NOB Vehnje desni breg, Stavko Hudarin Kruha in iger VsvojI repliki na mojo kolum-nojc Aies Cmič zapisal stavek: *^BoStjan Kuzman se namreč bridko moti, če misli, da vSO za dobro življenje mladih potrebne zgolj perspektivne službe, stanovanja in ugodna posojila.*' Ker je to nekoliko zavajajoče, bi rad poudaril, da tega ne mislim niti nisem tega nikjer zapisal. Pod vse tislo, kar sem v kolum-ni zares napisal, pa se Se enkrat podpišem. ■ Boštjan Kuzman Pravi naslov za uspeSno reklamo! B9817 50 Sedmica poleg mundijla Slovence v tem času ranima samo še loto in up-ar^e, da bomo .sednilcf) nadeli m^ iio mi in si /. njo ptivo^čili sUari, o kilerili lahko cliisedaj sumo sanjamo. Lotoevtoriji sose priključili tudi loto skeptiki; torej usebe. ki ne g(TvoriIi, da lx>do pri prijatelju, ki je prejšnji teden posnel žrebanje lota na video, pogledali skupaj žrebanje in morda jim bo sreča naklonjena. Seveda Janez ni vedel, da v rasnici gleda posnetek žrebanja in z vsako izžrebamo številko mu je bilo bolj vroče, saj je imel na lističu prav vse Številke, ki so jih žrebali na malem ekranu. In Janez je pri sedmi izžrebani številki žačel Wdv-dušeno vzklikali: "Sedmica!!!!!!" "Imam sedmico!!!!!!" Prijatelji, ki so pripravili potegavščino, so seveda svojo potegavščino nadaljevali, zato so srečnemu dobitniku predlagali, da je treba tak-šne milijone zadete na lotu dodobra splahniii z žlahtno kapljico. In seveda Janezu, ki je bil prepričan o milijonskem dobitku, ni bilo težko prijatelje, ki so mu navsezadnje tudi kupili in ludi izpolnili llslič, peljati na obilno večerjo, na obhod vseh gastiln in seveda tudi na obisk lokalaz mičnimi vzodno evropskimi plesalkami. Ja res je - občutek, da S) milij<5nar, mora res bili nekaj posebnega, .seveda čc ti to zares aspe. Janez je s prijatelji popival tudi na.^^lednji dan, tako da je počasi zapravil vse svoje prihranke, a kaj bi sc sekiral. naslednji leden bo dobil nakazanih nekaj milijonov. Po dvodnevnem popivanju .so mu prijatelji le priznali, da je šlo za potegavščino, a jim Jazen ni hotel veijeti; pa saj je videl televizijski žreb na lastne oči\ Da ni lastnik sanjskih milijonov, mu je resno povedala tudi gospa pri okcncu na prodajnem mesiu loterije in našemu Janezu sc je podrl svet. Vse sanje skupaj s prihranki so padle v vodo! A občutek, ki gaje imel kot milijonar, ga je spremenil za vse Čase. Od tistega dne Jíinez i^a loto vsak teden, da bo enkrat le pravi milijonar - loto milijonar! Pa še ena aktualna loto šala: Janez (pa ne junak nase zgodbe), je bil strasten igralec lola. Nekega dne jc pozabil s seboj vzeti listič s kombinacijo, zalo domov pokliče svojo ženo in ji nan">či: "/ena, vzemi listek in jaz ti mi boš povedala katere številke imam na lističur Rcčeno.stoijcno in Janez vpra.ša: "Je gor peika?" "Jc" odg(Tvori žena. "Pa devetica?" "Je" .še enkrat odgovori žena. In tako je bila gor ludi treija, pa četna, peta in tudi šesta številka! Janez povsem Živčen izdaline pol upanja še sedmo .številko: "Ženkica moja draga, je gor ludi .Številka petintrideset?" "Jc, pravi žena, samo nc vem. zakaj jc prečrtana!" ■ Big Joco In memoriam V torek, 4. junija, je r hol-niinict v Slovenj GraJcn v seclenwwxeàeseten} letn umr/a proj' Marija Zupane, za mnoge v Velenja gospa Marinka ali gospa pn/j'esor. V ňoboro, S. 6. 2002., je hi I a pokopana na pokopališču v Kamnika. Jn na njenem pogrehn se mi je iilmi' la misel i hitero F. Scott Finirai d zaikjučujc roman Veliki Guíshy: "Mnogi so prihajali na njegove zabave, na njegov pogreb nt Mo nikogur/ Velikose nas je^yred sedmimi leti zi)ralo na zaba\i ob osenulesetfeinici gospe Marinke, mah nas jebi' k) na njenem pogivhu in prav nikogar, ki bi izreke! vsaj par poslovilnih besed. S pričujočim zapbiom lv)m, upam. vsaj delno zadostila njenemu sjxjminu. Gospo Marinko sem spoznala, ko sem lyila v .seâiem razredu, (n potem hodila k njej enkrat na leden sedem lei. Se\'e-da nisem bila edina. Bilo nas je veliko, ki smo jo klicali "gospa profesor'\ Prihajal i smo po jezikovno znanje- nemščine. italijanščine, jmncoščine in lat-in.k^ne- dobili pa vedno veliko več. Učne ure pri gospe Marinki niso bile .'jamo sklanjanje, spreganje in seznami tujih besed, ampak pravi kalejdoskop zg<)dar čutite In nnsiile Mor-dabi potem stvsri stekle Ëko kot si želite Ne boste vedeli, če ne boste po^siii, lQine?Ce pa vas še naprei skrbi vaše zdravje, nikar ne računa-ite na Čudež Obiščite zdravnika in čim prej odpihnite dileme. Ribi od 20.2. do 20.3. Če boste zmogli ohraniti mirno kn ob vsem, kar se bo dogaia-|QV naslendjih dn^, bo^ naredili najbolje Mnoge bi zelo presenetili. $aj so vajeni da se moia svet rahlo vrteti okoli vas. sicer niste srečni. Tokrat se pač ne bo vrtel se bo okoli drugih, te^e pa boste imeli vi Ker ste pravzaprav tegaže vajeni, ne bo vse sloipaj nič l^j n^omo Visok krvni tlak P() stutistlcnih p4xhtkjh Je v Sloveniji osnovni v/r<»k »mrti prt v.s;jj umrlih t>ole/en srca ali žilja. Med .skupiruini iúxh vodijo l«ihťmična hole/en srca in nui/^ansko Žilne hoi«^-ni s pojavni) obliko srčnega in-larkta aH mo^gansk« kapi. V/rok pri t)l)ťhje najpof*osleje prav \isok krvni ilak tKT). Visok krvni ilak (arterijska lii-pcrtcnzija) je pomemben dejavnik tveganja /a nasianek in tix/-voj a^eR^sklcroze ter p{*;lcJičnih srčno-?iJnih bolezni. Pogostnosi k;irc)narne bolc/ni in možganskih ?iinih 7apklov jc v neposredni odvisnosti od višine Kï. Tveganje za te bolezni naraSča zviiinodiasioličnegR (spodnjega) in sísit)iií^iicga (zgornjega) Ki: Svetovana ciljnu vrednost še n(3mialncga KV/n odraste ljudi je mmllg. za bolnike s sladkorno boleznijo pa 135/85 mmKg. Po podatkih, ki jih je zbral CINDI v tem 1997, ima v Sloveniji kar 26,9^ preiskovancev povifein K'ť. Tistih z mejnim KT pa je prav toliko. Pri 95% bolniki)V v/roka za visok KT ne pcvnamo in govorimo o primarni arterijski tiiper-tcnziji. V ostalih 5Ç?. jcvzrokv obolenju Icdvic, ?lezz notranjim izločanjem, sr^no žilnih in sistemskih bolezni 1er bolezni živčevja. S siarixsijo KT' raste, zato je tveganje pri starih ljudeh .^povišanim K ť večje. Pričakovana življenjska starosi pada z rastjo KI. i veganje povezano z visokim K'r gre na račun posledičnega obolcvanja nHs^gan..srca, Icdvic in obilja okončin, Visok KT preko 16(V95 n^m I Ig poveia tveganje za srčno řílni dogodek za 5 do30-kral. Bolniki z visokim K T 7 krat pogosteje utrpijo možgansko kap, 6 krai pogosteje zbolijo zaradi srčne odpovedi, 4 kral po-g(xstcje dobijo srčni infarkt in 2 krat pogosteje razvijejo hude pretočne motnje na okončinah, kot píísamczniki z normalnim K'i: V zadnjih letih seje prognoza zdra\djcnc maligne arterijske hi-pertoiizije (vrednost IG' preko 191/131 mm Hg) izbolf^ala. fVed uvedbo učinkovitih zdravil je več kot bolnikov umrlo znotraj enega leta. Sedaj be-leî^imo pet-let no preživetje pri več ko Si)7ť. bolnikov. /clo pomembno je zdniviti tudi blago povižan KT, spiidnji tlak niha med 9(î-10() mm lig. /manjkanje K i" za 6 mm Hg /manjSa verjetnost mo:^ganske kapi za 35-40% ter srCnega infarkta za 15^-. Med mlajžimi in srednje starimi ljudmi je po-memlmejšidiastolični K'ilvsta-rosli pa je sisiolični KT pomembnejši dejavnik tveganja. Zdravljenje pri slarast ni k u tako zmanjSa veij<^tnosl moi^gaiLske kapi za 36% in srčnega infarkta za 27^.. /Jvo^rcbrni manometer je vedno standard za merjenje KT Meritev moramo opraviti pri sedečem preiskovancu na obeh nadlahteh. Pred meritvijo se mora preiskovance umiriti. Manuto merilca namestimo na nadlahl v visini srca, pritisk v maašetj pa naj vsaj 7n 20 mm I Ig presoje tlak, ki ga otipamo na žili v zapestju. /.a osebno uporabo so zelo ugodni novejši digitalni meril-tf i, saj je rokovanje z njimi enostavno, dodatno pa merijo tudi srčno frckvenco. Prednost je tudi v velikosti številk, ki so preglednejše. Vsi bolniki zvLsokim KT bi morali imeti aparat doma ter si K r tudi redno kontrolirali. Za natančno oprcdelitevstop-nje visokega Kť izvajamo amt>u-lantno 24-urno merjenje KT, ki nam da sliko eeliKincvnega pnv iila. Odločitev gîede načina in (Dblike moretnlnega zdravljenja je tako lažja, zdravljenje pa učinkovitejše. Pomembno je, da visok KY odkrijemo dovolj zgodaj in tako preprečimo okvaro tarčnih organov. Prav zato ol^ preiskavah pozornost usmerje-mo v izključitev bolezni srčnega ožilja, popuščanja srca (srčne vodenike), bolezni žilja okončin 1er okvare mrežnice. Podatek o visokem KT med ožjimi družinskimi člani zahteva redne in zgodnje kontrole KV. Napadi jutranjega glavobola, prelnxJne motnje vida ali govora, mtHnje v ravnotežju, drsenje. tlScoča bolečina v predelu srca, bolečine v kračah, otekli gležnji, izguba ali neustrezen pulz, težave ali spremembe pri mokrenju sti lahko že znaki oziroma simptomi prisotne arterijske hiper tenzije. Ob prvem t'^dkriîju je visok KT pogosto še povsem brez simptomov. /ato je razumljivo, da se nekateri ptxsamezniki v trenutkih polnega zdravja ne morejo iHlpovcdali:^tcvilnim nepotrebnim razvadam- Vendar lahko le tako preprečijo razvoj obolenja lersijK>da[ji^jo kvalitein< i življenje. '/áú se ludi mnogi posamezniki, ki so se že srečali z boleznijo, obnašajo piwscm enako. V razvitih deželah že vrsto let uspeîno izvajajo številne preventivne akcije ter neprestano osve.^ajo prebivalstvo. Pot do uspeha jc za družbo poecni in brez tveganja (v.iroma stranskih učinkov terapevtskih učikwin. odvisna pa je od osve^nosi i in sodelovanja posameznika. Tudi pri nas p(wkusimo naprej z nefiďmakolof^kimi ukrepi. Bolniki! poučimo o bolezni, predvsem pa o dejavniih tveganja ter načinih, s katerimi lahko preprečimo prezgodnji zagon bolezni. Pri debelih osebah moramo daseči znižanje tele.sne leže. Izguba 3 kg povzroči padec KT za 7y4 mm \ Ig. Omejili moramo porab(^ alkohola v obliki žganih pijač. Pri vseh, ki dnevno zaužijejo fi ali več enot alkohola, se krvni tlak za vsako opazno enoto zmanji^a za 1 mm I Ig. Dnevni vnos soli ne sme preseči 3 g. Redna telesna aktivnost zniža krvni tlak skoraj povsem v enaki meri kol uporaba zdravil iz skupine bela blokatorjev. Svetujejo vsakodnevno aerobno lele^o akliv-nosi v trajanju 30 minut, v okviru mej priporočene frekvence srčnega utripa. Nikotin povzroči krč žilja in posledično zmanjka pretok krvi. kar povzri>či porast krvnega tlaka. Poleg tega vpliva neugodne tudi na presnovo maščob in na razmerje med holesteroli, kar Se dodatno pospcSi razvoj ate-roskleroze. Jlila postane Se tanj.^ in začaran krog je zaprt. Kajenje je zato p^Mrebno obvezno opusiiti. Z vajami relaksacije dosežemo manjši padec krvnega tlaka, močno pa izboljšamo splošno počutje ter /manjšami^ vplive različnih sirescw. Ob slabem .sodelwanju bolnikw, ki Iščejo rešitev le izven sebe, zdravniki v skoraj 30% prezgodaj predpišemo zdravila. Zdravljenje z zdravili je sicer namenjeno le visoko rizičnim bolnikom. Po mnenju Britaniike delovne skupine za anerijsko hipertenzijo so lo bolniki, ki imajo diastolicni KT večji od Itli) mm lig, bolniki z visokim K\\ ki so že pret>olcli mi5žgaaski incident ali srčni infarkt, bolniki mlajši (xl 25 let ter bolniki, pri katerih so prisotni šc ; ki z vplivom na živčevje preprečijo ožitevžih ki zavirajo delovanje snt>vi katera sicer dviga KT, ki zavirajo vsiop kalcija v celice mišic. Uspešnost zdravljenja visokega KTje v veliki meri odsisna od nas samih, poznavanja bolezni in njenih pasli ler dobregasodelo-vanja z osebnim zdravnikom. Pomembno je, da se zaveda-mc^, da na bolezen in njene posledice lahko vplivamo sami. Vse imamovsvojih rokah! Potrebujemo tc nekoliko dobre volje ter vztrajnosti. ■ Prim. Janez Poies, dr. med. t nternist Serenadni večer Rudarskega okteta VELCNJC-Rudarki oktet prireja že triindvajset lel v mesecu juniju končen. Ibkrat-ni se bo zgodil to soboto, 15, junija, ob 20. uri v atriju Velenjskega gradu.lokriiini ki.m-cert so poimenovali Serenadni večer, v goste pa povabili vokalno skupino PIPI ROMEO iz Ljubljane. Vstop je prosi. 14 TV SPORED 13. junija 2002 ČETRTEK, 13. Junija PETEK, 14. junija SOBOTA, IS. junija NEDEUA, 16. Junija PONEDEUEK, 17. junija TOREK, 18. Junija SREDA, 19. junija SLOVENIJA 1 0S.3C Pofcćda 08.40 Mostoví 09.10 Pod klobukom 10.00 ^odbeizžKoOke 10.35 Alpe. Donava Jadran 11.05 Mario, ponovrlev 13.00 Poročila, ipotl. vreme 13.15 Dobro jutro t$.05 Gospodarski iZ2fV) 15.35 Opus 10.00 Slovenski utrinki tô.30 Poročila, ^ort, vreme 16.40 Vaš tolar 17,00 Doseiki 17.20 Resnična resničnost 17.&5 EnalsQšola 18JO 2apleSimo. 23/26 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19 30 TV dnevnik, šport, vreme 20.10 Tednik 21.05 Prviindmgi 21.25 Osmi dan 22.X Odmevi, Sport, vreme 23.00 Zgodl)e o knjigah 23.10 Alica, dokum. film 23.40 Samuel BecketL 1/2 00.40 Resnična resničnost 01.10 Osmi dan 01.40 Tednik 02.35 Gtedali&čevhSi, 54. d^ 03.05 Veter v hrbet, 3/13 03.50 Plaćani morilec, ňlm 05^5 Ameriškipokaivjadranju. ^rtni fifm SLOVENIJA 2 10.00 Tvpfodâja 10.30 Vremenska panorama 12.55 Tv prodaja 13.25 Tobačne vojne, 3/3 14.10 Polnočni klub 15.25 Zgodovinski laborčitorij. 1 /S 16.15 Gledališče v hiši, 54. dd 16.45 Veter v hrtet, 3/13 17.40 Srebrni žrebec. avsL film 19.15 VUeospotnice 20.00 Turandot v prepovedanem mestu Peking, opera 22.05 Ljubezen naju bo razdvojita, hongkonikj film 23.55 Praksa. 8. del 00.35 Novinka. 10/14 01.25 Videospotnice : ^ "T-v^ 09.10 Odpadnik, nan. 10.00 Močno me objemi, nad. 10.55 Tli sestre, nad. 11.50 Esmerakla. nad. 12.40 Tv prodaja 13,10 Tretja izmer« 14.10 Dragon Ball, rí&serija 14.35 Jekleni Max. rís.senja 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Newyorská polKija, nan. 16.25 Esmerakla. nad. 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Močřío me cèjemi, nad. 19.15 24 ur 20.00 Zaljubljena družabnika, amer, likïï 21.40 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 Odpadnik, nan. 23.30 Prijatelji, nan. 00.00 24 ur, ponovitev © wii 62 09.00 Letni koncefi Me&anega mladinskega pevskega ?bora áC Celje posnetek 09.45 Vabirrw k ogledu 09.50 Odpita tema, ponovitev 10.50 Najspotdneva 14.00 Videostr^ni 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regnnalne novue 18.15 Mladinski program • 6re: panike 18.55 Nai spot dneva 19.00 Podiranje meja, dokun>eniama oddaja 19.30 Videostrani 19 55 Vabimokogledu 20.00 Skrbimo :a zdravje 21.00 Regionalne novue 21.05 Izobraževanje, dokumentarna oddaja 21.20 Naj spot dneva 21Í5 Vabimokogledu 21.30 Geii pianino, zabavno* glasbena oddaja 22.45 Videostrani SLOVENIJA 1 08.40 Prisluhnimo tišini 09,10 Pnjatelja spoznaš v nesreči. 2/10 09.35 Zaplešimo. 23/26 09.45 En^ta §cla 10.25 Oddaja za oUoke 10.40 OoseSki 11.00 f^esnična resničnost 11.30 Oljudeh in živalih 11.65 Sylvia, 2/15 13,0 Poočiia, 5p«t vreme 13.20 Dobro jutro 15.05 Prvi in dmgi 15.25 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila. Sport, vreme 16.40 Vaâ tolar 16.50 Mladi vinuozi 17.00 National geografi», 4/23 18.00 Marl«^, mavrična ribica 18.10 Iz popolne torbe 18.30 Oeteiiica 18,40 Risanka 19.0 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, špon, vreme 20.10 Odvetniške zdrahe, 6/6 20.40 Prevara, 1/3 21.30 Cikoak 21.50 Olimpijski kotiček 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni kkib 00,10 Ssdem dni. 2/22 00.55 National geographic, 4/23 01.50 Gledališče v hiši 55. del 02,15 Vetervlirt)et,4/13 0300 Zgodniad^a. jug. čb film 04.15 Umetnostno drsanje, športni film 05.25 Vsakdanji In prčiznik SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.»D Tv prodaja 10.50 Vremenska panorama 15.45 Tv prodaja 16.15 Gk(lališčevNšL55. del 1645 Veiervhit)eL4/13 17.40 Moga mbo, amer, film 19.30 Videospomice 20.00 NadčtoveK 1/6 20.55 Notranje zadeve, amer fim 22.45 Praksa, 9. d^ 23.30 Soutt) park, 15. del 23.55 iz slovenskih jazz klubov 00.50 Videospotnice 09.10 Odpadnik, nan. 10.0 Močno meobismt, nad. 10,55 Tri sestre, nan, 11.50 Esmerakla. rtad. 12,40 Tv prodaja 13.10 Bolnišnica upanja, nan. 14.10 Dragon Ball, ns,s<íiia 14.35 Jekleni Max ris.sarija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorika policija, nan 16,25 Esmeralda, nan. 17.20 Trisestfe.nan. 18.15 Močno me objemk nad, 19.15 24 ur 20.00 Pustolovičřnevtajnisluíbí, amer, film 21.40 Pnvkl zločina, nan. 22,30 OdpadniKnan. 23.30 Pniarelji, nan. 00.00 24 ur © 93 09.00 Dobro |utro. informativno • razvednlna oddaja 10.00 VaUmo kogfedu 10.05 SiQtimo 2a zdravje 11.05 Kaj spot dneva 14.00 Vkleostrani 18.00 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Miš Maš, oddaia za otroke 18.55 Mladinski program Listvariajmo skupaj, ponoviËv 19.40 f^aj spot dneva 19.45 Vkleostrani 19.55 Val^mokogtedu/Oglasi 20,00 Leini koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora ŠC Celje posnetek Z dela 20.45 Regionalie novice 20.50 Avstrija, dokun)entamtfilm 21.20 Naj spot dneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Na obisku... pri Janezu Kud^u 22.20 Regionalne novice 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Naj spot dneva 23.00 Vkleostrani SLOVENIJA 1 06.00 Zgodbe tz Školjke 08.35 O hišia hadici. 13/23 06.50 P^doved ni Teček 09.05 Male sive celice. kvi2 09.55 Kačji paslirji, 1. de] 10.16 Kfec divjine, 11/13 11.00 Radio aktivnost, 10/26 11.25 Enaj^šola 12.00 Tednik 13.00 Poroč la, šport, vreme 14.00 Mostovi 15.00 Samo en cvet, posnetek tz CD 16.00 P^si, m^ 16.30 Pon)čla, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.16 Ozare 17.20 Návrtu 17.45 Kuhinja dO nazga, 6/15 16.15 Jesenska zgodba. 4/8 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19J0 TV dnevnik šport vreme 20.05 Povabilo na (des 21.05 30 let vala 202 21.15 TV poper 21.45 Parada plesa 22.05 Sprehod z zverinami. 2/6 22.40 Poftjčla, špoa vreme 23.15 Mestne zgodbe. 3/6 00.15 Poligraf, Koprodukc.lilm 01.50 Kuhinja do nazga, 6/15 02.20 Skivensio n^azin 02.50 Smrt v vesolju, nemški film 04.30 Sport SLOVENIJA 2 09.15 Frasier. 19/24 09.40 Jean Ciiristophe, 2/9 10.35 Med pnjatelji. 6/13 11.15 Kaj je novega, 3/5 11.30 Horace in Tina. 15/26 12.00 Gr^o na potep, kontaMna oddaia 12.50 Tvprodaia 13.20 Slaba letma, ang. Drama,1. In2 del 17.25 Šport 19.15 Videospotnice 20.00 Prave barve, amer, film 21.45 Jean Christophe, 3/9 22.40 Pratea, 10. del 23.25 Sobotna noč 01.25 Videospotnice 08.15 TV prodaja 06.45 Oliver Twist ris.sehja 09.10 Mali helikopter. ris,seríja 09.25 Princesa Sissl, ris serija 09.50 Dragon Bali. ris.ser^a 10.15 JekfeniMax. ris.serija 10.40 Godzila. ris.senja 11.05 Družinsko pQvo, nan. 12.00 Preverjeno 12.50 Zresniseže! 13.20 Smola pa taka 13.50 Pustolovščina v tajni služte. amer. Him 1530 Družinsko pravo, nan. 16.30 Močno zdravilo, nan, 17.20 Zaljubljeni, amer, film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je Uli miliionar, amer, fifrn 21.10 Nadarjeni gospod Ripley. amer, film 23.40 Osumljenec, amer, fi^ 01.50 24 ur, ponovitev kflnall 2T 09.00 Miš Maš, ponovitev 09.40 Vabimo kOQledu 09,45 Najspoldneva 09.50 Koncert MeMPZ Šolskega centra Celje 13.00 Videostrani 16.55 Vabimokogledu 19.00 Us^^r]aimoskupai, ponovitev 19.40 Najspoldneva 19.45 Vkleostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1093. VTV magarti, regnnalni informativni program 20.30 Lučka v očeh, ponovitev 1. dela dobrodelnega toncerta 21.40 Cetovečemifilm 23.10 f^j spot dneva 23.15 Vkleostrani SLOVENIJA 1 06.00 2ivžav 09.55 Delavska godba Titovlje 10.25 Med valovi 10.55 Sveldiv^ih2ivali,5/10 11.25 Ozare 11.30 Obzoijaduiti 12,00 Liudje in zemlja 13.00 Poročila, šport vreme 13.20 30letvala202 13.30 Odvetniške Zdrahe, 6/6 14.00 Tistega lepega popoMneva 16.00 OživaJitiinljudeh 16.30 Pon:^i)a, šport vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Gobe na sk>venskem, 4/4 1630 žrebanje k)ta 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo ledna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mano 21.50 Intervju: Vladimir Velebit 22.45 Poničila, šport vreme 23,20 Skrta obzorja 23.55 Gravitacija, hrvaški čb film 01.10 Gobe na slovenslœm, 4/4 01,40 Zgodovhs^ laboraforij. 2/6 02.30 SoutfiPari<,15.del 02.55 Ultr3V^oKna.6/6 03 .50 Vsakdanjik in praznik 05.20 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.15 Tv fffodaja 10,45 Rad imam Lucy 11,10 KomisarRex 12,00 Koroška. Štehvanje in svati)eni plesi 12.25 TV prodaja 13.00 33. tabor pevskih iborov ŠentvkI pri Stični, prenos 14.30 Motocikllzemzavn Katak)nliedo250ccm in 500 ccm, posnetek 17.00 Speedv/ay • grand prix, posnetek 18.00 Odbojka (2), Sloveniia- Švedska, posnetek 1915 Videospotnice 20,00 ZgodoviisM Isboratoni. 2/6 20,50 Fra^r, 20/24 21,15 Homo turisticus 21.35 Ulhavijobčna. 6/6 22.25 Večervopenzrelfseriem Franom Sžkom 23.35 Videospotnice 08.15 TV prodaja 08,45 Oliv^ Twtst, ris.&enia 09.10 Mali helitopter. ris.senja 09,25 Princessa Sissl, ris.serija 09.50 Oragon Bali, ris.senja 10.15 Jekleni Max. ris.seriia 10,40 Godzila, ri$ser|a 11.05 Družinsko pravo, nan. 12 OO Močno zdravik). nan. 12.45 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja 12.50 Zresni se 2e, nan 13.20 Smola pa taka, nan. 13.50 Moj medvedi amer, film 15.30 Družinsko pravo, nan. 16 30 Močno zdravilo, nan. 17.30 Lov na čarovnice, avstralski film 19,15 24 ur 20,00 Lepo je biti mIGjonar, amer, film 21.30 Reve2i z Beverly Hitea, amer, film ^.10 Striptiz smrti, an>er. Rim 01.10 24 ur, ponovitev kanali ar 09.00 Miš maš. ponovitev oddaje 09.40 12 ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10.30 1092, VlVmacazin, regionalni informativni program 10,50 športni torek, športna Informativna oddaja 11,10 Iz olimpijskih kn>gov 11.15 Dan slovenskega rokometa, 12.00 Vabimokogledu 12.05 PostobitBzase -Se pravočasne! 13 .05 Iz sredine oddaje Dobro jutro 14.00 Vkleostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 1093. VTV magazin, 18.35 12 petkove oddaieDobn^jutn:) 19.25 Letni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora ŠC Celje posneti 1. dela 20,10 SIctimo za zdravje 21.10 LetnikoncertMešanega mladin^ Kanali ST sa 09.00 30letPAKAFILMA 10.00 Vabffno k ogledu 10.05 Nalspotdneva 14,00 Videostrani 18,05 Vabimokogledu [ 09.00 Dobro jutro, informativno- : 16.10 Mladi upi, ponovflev razvedrilna oddaja j 18,50 Vabimokogledu 1 10,00 Vabimokogledu \ 1655 Več kot dekle, oddaia 0 1 10.05 Naj ^ot dneva j 19.25 Najspotdneva i 10.10 1093. VIV magazin. \ 19.30 Videostrani ponovitev i 19.55 Vabiffio k ogledu 1 14.00 Vklecetrani i 20.00 1094. VTV magazin. : 1805 Vabimo k ogledu j regionalni-infonnativni 1 1610 Regionalne novice 1 program [ 1815 f^ obisku.. priJanezu i 20,20 športni lorek, športna Hodeju. ponovitev i informativna odds^ [ 19.10 f^ j spot dneva i 20,40 Iz oiimpijsidh krogov \ 19.15 Vkleostrani \ 20.45 Športni gost 1 19,55 Vabimo k ogledu : 21.30 Viva turistica i 20.00 30 fetPAKA FILMA : 22.00 Vabimo k ocpedu 1 21.00 Regcnalne novice \ 22.05 Krajevna uprava. 1 21.05 Več kot dekle, oddaja o lîimu : ddojmenti^rna oddaja i 21.35 Iz oddajeDobn:^jutn? i 22,35 Nai spotdneva 1 22.25 Vkleostrani i 22.40 Videostrani SLOVENIJA 1 08,40 Oober dan. Koroška 09,10 Trojčíce, 21/26 09.35 Pipsi,2/26 10.00 ZlaikoZakladko 10,15 Skrivnosti: ljubezen 10.20 Kniiga mene briga 10.35 Otroci Airate, 2/10 10.50 Skrivnosti piramkl, 1/2 1140 Cikoak 12.00 Portret Lc^taSpacaia 13.0 PonDČtó, šport vreme 13.15 Dobnjjutn? 15.05 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 16.40 Vašk^ar 16,55 Rt dobrega upanja, dokum. oddaja 17,50 Pod klobukom 16,40 Risanka 19.00 Oanes 19.05 Vaš M 1930 Dnevnik, šport vreme 20.10 MeseČnica, amer, film 22,00 Odmevi, ^orl, vreme 22.55 Slovenk Irobilni kvintet 23,05 V duhu narave, posnetek koncerta iz festivala Sibelius v Lahliju na Rr^skem 00j3S Rt dobrega upanja, dokum. oddaja 01.30 Gledališče v Hiši. 58. del 02.20 Veteivfirtet,7/13 03,05 Dvojčici zla, ang. filn SLOVENIJA 2 08-00 Vremenska panorama 10J]0 Tvprcdaia 10.30 Vremenska panorama 14.40 Tv prodaia 15.10 Slovenski ljudski plesi 15.35 HomoTunstkius 15,55 G}eda«ščevliiši.56.del ia45Vetervrirbei,7/13 17.40 Krištof Kolumt), ang, film 19.15 Vldeospotiike 20.00 šport 22DÛ Nedolžne laži, 2/2 23.00 Praksa, 12. del 23.45 Prvi val, 22/22 (^.30 VideospoEnk» TV/^ 09,10 OdpadniKnan, 10.00 Močno me objemi, nan. 10Í5 Tri sestre, nad. 11.50 Esrrieraida. nad, 12.40 TV prodaja 13.15 Lepo je biti milijonar 14.05 Dragon Gal, nan. 14 30 Jekleni Max ris.serija 15.00 Tvpn>daiâ 1530 Newyorškapoleija,nan, 16.25 Csmerakía, nad. 17,20 Trisôstre, nan. 1615 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur 20.00 izgubiiena vera, amer, film 21,45 Tretja «mena. nan. 22.40 OdpadniKnan. 23.30 Pniateljl, nan. 00.00 24 ur. ponovitev kanali aT sa 09X0 Dobro jutro, inlormativno razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Športni gost ponovitev 10.55 Naj spot dneva 14,00 Vkleostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regnnalne novce 1615 Mladinďd program Cas za nas 18 55 1094.VTVmagazin, ponovitev 19,15 Športni toreK ponovrfev 19^5 Iz oiimpq^h krogov 19,40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 GosqavsiudruVTV: Reb^ Dremelt 21.00 Regional novk^ 21,05 Institucije evropske unije, dokumentarna cdd^ 21.20 Najspoldneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odpmiema,koniakma oddaja 22^0 iz oddaje Dobrojutro 23,20 Vkleostrani Jutri velenjskem mestnem stadionu velika atletska prireditev Jolanda Čeplak, Colîn Jackson, Kenîici... 01) vrsti zanimivih cJoj^ucIkov. kl se Ikkíc) /.vrstili v Velenju «ib lelu.^njem priizniku ru(hirjev. bt> nedvomno nadvse zanimiva ludi Jutrišnja velika atletska nočna prireditev na mestnem stadionu« na kateri Ihi ptt napovedih prirediteJja -velenjskega atletska kluba - nastopilo kar 156 atletov in alietinj iz 15 d» 20 držav. Ljubilclji kraljico Športov bodo golovo Še ptwebej níivda^no pozdravili letoSnjo rekorderko in dvoransko evropsko prvakinjo v icku na 800 niclrov Jo-landoČeplak.kivtejsezoni ne piY/iià poraza, ter (xiliénega Dri-tanca Ct>lina Jacksona, .svetovnega rekorderja in svelovnc-gaprvaka na i 10 m z oviram in Icio^jcga dvoranskega prvaka v icku na 60 m 7 ovirami- Nadvse zanimiv pa ludi ick na 300U m z ovirami v spomin na nekdanjega ireneija Valterja Štaj-nerja. ki je vzgojil Dinogo velenjskih alielov in atletinj. Tudi v lej disciplini bo nadvse moCna konkurenca, saj bodo nastopili nekateri znani kenijski in nigerijski le kači. O bene m bo la lek veiika prilo^noslza vse boljSega domačega allcla Btňtjana Buča, ki bo skuhal svoje Icios šc zelo dober iziđite izboljSali.Jc v zelo dobri formi, kar je dokazal lu- Ěoštjan Buč: teket bo na evropskem prvenstvu {foto: vos) di v Dorlmundu (Nemčija) pred dnevi, ko je izpolnil normo za naslop na leiošnjem evri'jpskem prveasivu. " Trdimo, da bo letošnji že 7. alleiski miling z motaleta na 4 krat JOO m v sestavi Andrej l?ompe, Matjaž Kra|nc, Aleš Škoberbne tn Sergej Salamon. Zlahica tudi v Atenali Jolanda Ceplak si je v ponedeljek na mitingu VN prve kale go rije v glavnem grSkem mcsiu vzelo močni konkurenci s časom 2:00,16 pritekla ^e -^10 zmago v tej -sezoni v teku na80i) m. Druga je bilo Kubanka Calatayud (2:01,21), tretja pa BolgarkaKirilova (2:02^22-■ vos Mislinja V nedeljo 21. gozdni tek Smučarski klub SMUK Mislirvja in MTS Oorer^e prirejata 21. Uo/dni tek, ki Ik> v nedeljo,l6« Junija, na tradicionalni pro{»i v MislinjskemJarku. Oeprav je kazalo, da ludi letaš v Mislinji ne bo nekdaj zelo priljubljene tekaške prireditve» so se organizatorji v smučarskem klubu SMUK Mislinja in maratonske tekaške skupine M1"S Gorenje dogiîvorill za skupno izvedbo teka, ki bo štela tudiza tekaški pcjkal štirih dolin. Priredilev se bo pričela v nedeljo ob 9.30 z otroškimi teki na progah 300,600 in l500zasiarosine kategorije do 7,9, i 1, 13 in 15 leu ločeno za dečke in deklice, lek na 1500 m bo štel tudi za osnovnošolski pokal občine Mislinja. Ob U, uri bo slan go/dnega teka (10 km) na tradicionalni progi v Mislinjskem jarku. Start bo pri itwami Prevent» od koder bo proga speljana ob reki Mislinji po poti proti Pohorju in se po petih kilometrih obrnila nazaj proti ciljnomu mestu. Udelei^enci se bodo potegovali za priznanja v kaUïgorijah do 19,39,49,59 in nad 60 let, absolutna zmagovalca (moški, ženska) na 10 kmpa bosta prejela umelniško sliko domače slikarke Stanislave Arsovskc- Naj omenimo še to, da je pred leti za zmag(walce .slike podarjal slikar Jože TIsnikar, čigar rojstna hi§a stoji ob progi tega tradicionalnega leka. Stane Rozman, Marjan KrempL Igor Šalamun in Se več znanih ailetovje iz Mislinje vselej odhajalo z lepo nagrado. Tako bo tudi letos, Poleg priznanj za kar šest najbolje uvrščenih v vsaki kategoriji bodo udeležencem razdelili šešlevibie bogate nagrade, kijih bo dovolj ludi za žrebanje in vse udeležence, Udeležcnci do 15- leta bodo c^proščeni plačila starlninc, odrasli pa bodo prispevali 1.500 SIT Orgii niza t orj i bodo poskrbeli za napitke in malico, udeleženci pa se bi^do lahko prijavili na prireditvenem prostoru še eno uro pred startom. Več informacije dobite na tel. 041/514998. ■ KK Era Velenje še četrta zmaga Košarkarji velenjske Ere, ki tekmujejo v tretji liui. so bili spel b»ša. V sotM)tnem 5. kr(>)>iJ letne li^se so /nova /ai^rali odlično in preniacali Prebold z 88 : 81. Odločilna Je bila zadnja četrtina« ki sojodol)ili s.sedmimi točkami razlike. To je bila že četrta /nta^a Velenjcanov v tem tekmovanju. Obe ekipi sla imeli do sedaj po 3 zmage in I poraz, kar je napove-dtïvalo, da bo zelo zanimiva tekma. Izid je di^ konca zadnje četrtine izenačen, v zadnjih dveh minutah pa so si Erini igralci priigrali razliko sedmih točk in se na koncu ve.selili nove zmage nad dru-goliga5em- Vrstni red je tako asial enak kot po prej.Šnjem krogu: I- Lenart (brez poraza), 2. Cra (4 zmage. 1 poraz), 3. Prebold (3 zmage,2 pt^raza). Jutri bodo kc^arkarji Ere gostovali v Kamnici, nato pa bo sledi odmor mor do septembra, ko bodo odigrali šc drugi del lekmovanja. Mladinci se niso uvrstili V nedeljo pa so mladinci odigrali drugi krog kvalifikacij za uvrstitev v L Ligo v v^entjurju- Obe tekmi so odigrali zelo dobro, a nasprotnik je bil le premočan, tako da so prvo tekmo z Banexom izgubili za deset točk, drugo tekmo pa s Kemc^lastom iz Senjturja za samci šest točk. Pionirji pa so v nedeljo igrjili redno kolo v Sedlanju proti Elektri. Po pričakovanju so visoko izgubili (120 : 30), saj imajo že txi kroge zapored terža s poškodbami, tako da so imeli v ekipi dva igralca iz prve petorke, ostali pa so bili tudi leto do dve mlajši. Era Velenje-Prebold 88 jXI {24:21,2« ; 22,16: 17,2»: 21) Kra: Sodin 3, Milčič 12, Jelen, Pog(3revc 8, Vaupoiič T. 8, Aračič, Petrovič 2, Vaupoiič G., Pungartnik 32, f Ir^enjak 15 in Valenčak (kap.) JO. ■ Finale atletskega pokala Štirje državni prvaki Prejšnji Četrtek je bilo o v Žalcu, na novem atletskem stadionu, finale državnega prvenstva za mali in veliki atletski šolski pokal Slovenge za učence in učenke. Udeležilo se ga Je 473 posameznikov in 19 štafet iz cele S love nije. Učenci i/ velenjske rej^ije so dosegli večje število vidnih uvrstitev. Državni prvaki so poslali: Nina Kokot (daljina 543 em), Neje Lipnik (daljina 615 cm) oba Livada, Špela Jandrok Šalek ( lOOI) nv 2:56,61 ) in Nada Simončič MPT (1000 m -3:113 )- Špela Jandrok in Nada Simončič sta imeli tudi najboljši rezultat (po ali.tablicah zařU>lsko atletiko) in prijele pokal. Srebrno ke Im^ji^e rexultate. V ekipnem delu je vvcliki meri pripomogla k uvrstitvi reprezentance Slovenije v polfinale, v igri parovsc je uvrstila med o.sem iia-jboljáih parov tekmovanja, v pa^^imični konkurenci pa seje c>dreza-la§e bolje in na koncu osvojila odlično tretje mesto. Tamara se je v teli dneh že začela pripravljati ludi na evropsko kadetsko prvenstvo, ki bo julija v Moskvi. ■ DH TENIS Tenis center AS Velenje organizira začetne tečaje tenisa za otrola na najlepši možni način polepšali i/hranci novega selektorja Nika Markovlća /, novo uvrstitvijo na svetov m» prvenstvo prih(Kln|e leto na Portih (*alskeni, ^aj so hili v oheli tekmah v dodatnih kvalillkav-ijah l>olJŠi a je Rekli so: Kiko Markopus;ili na zbranosti, in paslabsali umciniSki vtis, vendar v celoU gledano, zadovoljen sem." SiKHimo HolTman. trener Izraela: "V Velenje smo priSIi po zmago,-^al zaradi poškodb nismo bili kompletni. Nismo razočarani, saj je sloveaska reprezentanca boljSa in zasluzeno gre na svetovno prvenstvo .smo, mi pa smo upanje nanj izgul>ili na prvi tekmi, ki smo jo prav tako morali <3d-igrati praktično v osteh. Na Portugalskem bomo navijali za Slovence. Zijhvaljujem se tudi domačinom ah izredno gostoljub-nosi, ki so nam jo izkazali med našim bivanjem v Velenju." Franc Plaskan, predsednik RK (lorenje: **V posebno zadtwij.stvo nam je, da je naŠa reprezentanca prav pri nas potrdila uvrstitev na svetovno prvenstvo. Na ta dan smo se skrbno pripravili in naš organizacijski odbor se je res potrudil, da so bili, sodeč po odmevih, danes v Velenju vsi zadovoljni. Veseli .smo ludi, daje kljub nogometu ta na^ nogometni dogodek imel velik odmev. Najbolj spodbudno pa je. da je nov duh, ki je zavel v reprezentanci, prinesel nove kvalitete." mlada tudi članska repre/en* tanca, zato mislim, (bi lH>mo še dolu<» v Evropi. Zato sem prepričan in verjamem. da bomo doživeli tudi toliko zeleni) medaljo na enem izmed naslednjih prvenstev. In ^e to: k le|H*mii koncu sezone so z vrhunsko organizacijo svoje • kot vťdno - dodali tudi Velenje-a nov." Dan so začeli mladi upi Praznično je bilo v Rdeči dvorani v soboto ves dan. Ob dnevu slovenskega rokometa, ki so ga prireditelji, RK Ciorenje, vključili tudi v praznovanje 50-leinice rokomela v Šaleški dolini, so se predstavili tudi mladi upi vzhoda in zahoda. Selekcija vzhoda je slavila lako pri mlajših (33 : 31) kot pri starejših dečkih (33:32). Nato so se predstavili najboljši kadeti Slovenije in Madžarske (24:25) in mladinci obeh držav (30:27). Umetniška slika tudi Borutu Plaskanu Pred tekmo Slovenije in Izraela je predsednik RZS Zoran Jankovič skupaj z direktorjem reprezentance S tane lom Oster-ličem podelila dvanajstim ro-kometašem plakete in umetniške slike /a dolgoletno igranje v državnem dresu. /a več kot slo nastopov so umetniška dela prejeli Ales IV jovič (Celje PL). Beno Lsipajne (M. Prule) in .\ndrej Kastelic (M. Prule) ter Rorul Plaskan ((rorenjev k2ipetan),ki se je odločil. da ne bo več lekmoval. V reprezentančnem dresus je zaigral kar 48-krai in dcisegel54 zadetkov. Predsednik /veze druženja rokometnih sodnikov Skwenijc .Alíi>nz (íramc pa je pi>delil sptv minska darila (kristalen vaze) nekdanjim sodnikom, sedaj v glavnem delegalom. Prejeli so jih: Henrik Salecl. Kado VVutej (oba Mariln^r), Martin Dolanc (Skopa Loka), Ivan Cvelbar íNovo mesto). ■ vos Zasfuženo priznanje Borutu Ptaskanu, ki se po doigih 19-ih ietíh igranja za prvo mošřvo Gorenja postavtja od fgre. ne pa od rokometa. V Mubu vsi pričakujejo, da bo pomagat novemu trenerju /vu Vajdlu pri vodenju prve ekipe kot njegov pomočnik Hijub nogometnemu mesecu Je veilko ljubiteljev rokometa prežive/o de/ sobote v fídeči dvorani NK Rudar V nedeljo prva prijateljska tekma Novi Rudarjev trener Marjan Marjanovic je /adovidjen s prvim clkhi&om priprav. Ilreniit-no ima na treninuih trideset iuralce. la teden se jim je pridružil tudi Klemen Lavrii. ki mu pogodba z Velcnjčani poteče konec tega meseca,vendarspomočjo svojih menedžerjev Še zavzeto išče nov klub v tujini. Ni pa več Romana Plesca, ki mu je vodstvo klui'ia ponudilo v podpis novo, zanj manj ugodno pogodbo, kot je bila prejšnja, 'le pa Plesec ni sprejel. Marjanovič. ki bi zelo rad imel tega igrak'av nu^Sfvu, ima trenutno na preizkašnji šiiri lujeijffalceza prosto me.stoene-ga lujca v zvezni vrsli. Ob kon- cu priprav se bo odločil za enega, seveda pa je vprašanja ali bo cenejši (tudi sedanje bivanje štirih tujcev ni zastonj), koi hi bil Drav<^gra}čan. V ponedeljek se naj bi člani Rudarjeve disciplinske komisije (do)kt>čno odkrili, kakšnii ho usoda vratarja Dina LhÍíčh, ki so ga pred koncem minulega prvenstva oddaljili iz moštva. V vadbo prvega mnoštva je trener vključil ludi šliri mladince. Končno naj bi v naslednjih dneh, ko se bodo vodilni Rudarjevi možje vrnili iz Koreje, pogodbo podaljšal lu-di Borut Ariič. ki mu klub dolguje nekaj denarja. O dosedanjem poteku priprav je Marjanovič povedal: "V Marjan Marjartovič pnem tednu smcMipmviii dva delovna cikJusa. Skupno smo imeli enajst treningov. Isralci vadijo zel<» z^ivwto in |)repr»čan sem. da hodo zelo dobro pripravljeno za novo naponio tekmovalno se/ono. Ekipa počasi dobiva končno obliko. Od trideset i;>ralcev jih ho na koncu 24r Novi irener je priprave popestril ludi z zanimivimi predavanji o psihologiji .športa. Tako bodo nogometaši danas poslušali predavanje na temo PripadnCKt klubu. V nedeljo bodo "rudarji" imeli prvo pravo preizkušnjo z žogo. V Odran-eih, v Prekmurju, bodo odigrali prijaieljsko lekmo z Muro ob otvoritvi novih nogometne tribune tamkajšnjega iretjeligaša. ■ vos NK Era Šmartno Še sestavljajo moštvo Nogometaši Ere so se prejšnji |)etek zuičeli prlpnkvljiiti na novo nogometno sezono. Vse i}>ralce je na (mnovneni snidenju po odmoru pozdní vil direktor kluba Jože iinijncjim razložil prodnim dela in želje kluba v novi sezoni. Moštvo Ure bo na.^vtopila zelo spremenjeno glede na prej.šnjo sezono, kajti odšl<3 je kar cxscm igralcev, zaenkrat pa je prišel le Bunc (Čakovec), Pogovarjajo so še z nekaterimi drugimi igralci, na preizkušnji pa je ludi nekaj i^alcev izBiH.JugCRlavije in Hrvaške. Tn teden bodo trenirali dvakrat dnevno v Šmartnem, včeraj so odigrali tekmo na Rogii s Primt^rjem. vsobotopa bodov PoljČanah odigrali tekmo z Dravinjo ob obletnici nogometa v tem kraju. Potem bodo odšli na Kope, kjer se bodo pripravljali teden dni. Mlade selekcije končale prveastvo Mlajše selekcije Ere so končale sezono. Uspehi so Isti. razočarali so le mladinci in kadeti, ki se niso uvrstili v višji ranjg, lako kot so to načrtovali. Razvi'slitevekip: Cicibani 4, malčki V-83. mlajši dečki 3, starejši dečki 3, kadeti 3, mladinci 2. ■ Janko Ooričnik 13. junija 2002 «»Hias SORT IN REKREACIJA, MODRO BELA KRONIKA 17 Plavanje Sestri Sovinek v ospredju Koncc preteklega icdna jc bilo v slíwcnsklh bazenih zelo živahno. V Kranju je na dvodnevnem mcdnyrodnom mllingu nastopilo 30(J plavalcev b. 49 klubov in 17 drŽav. To jo bilo doslej najkvalitetnejše plavalno tekmovanje v Sloveniji. Med velei\jskiini plavalci sta se iika/nii Muja in Ninu Stwinek. Osvojili sta pu eno prvo, ciruuo in tretje me^to. V Krhkem so na »Lilcgovcm memoriálu« nastopili najmlaj.^i plavalci, Nastopilo jc 600 plavakcv I/. [ Irvaškc, Dmnc in Ilcrcc-gcwine in Slovenije. V lej množici plavalcev in plavalk so se odlikovale mlade velenjske plavalke. Na zmu^ovalne st m hrbtno: 2. Maja Sovinek 2:26.49. Rezultati iz Krškega: Mlajši tieiki - 50 m prosto: 7. Maljaž Borovnik 34.0ň; 50 m pr.sn(K4. MaljazBor(wnik43.f)9;50m dellln; 10. Jo/e Blaži na 36.34; 50 m liriuno: 6. Matjaž Borovnik 39.31. Mlajše deklice • 50 m prosto: 4. Nina Drolc 36.20, 6. Ajda Praznik3fi.79,9. Ines Pečečnik 38.71; 50 m prsno: 1 Ines Pečecnik 47.98.4. Ajda Ariič 48.38.5. Ajda Praznik 48.49, KK Nina Drolc 49.92; 50 m delfin; 3. Ajda Pra/nik 39.64,4. §pela Hir^l 41.68,6. Nina Drolc 4115,8. Ajda Arlić 44.56; 50 m hrl)tno: 4. Ajda Pntznik 42.57.5. Nina Drolc 42.57,7. Špela HirSel 43..55. Dekik-e -100 m prsno: 4. lamara Martinovič 1:39.47; 100 m delfin: 3. Tamara Marlinovič 1:24.00, 10. Staša Kojíčič i :2.\62. ■ Marko Primožič Karate klub Velenje Trije državni nasiovi v Ilirski Bistrici je hilo letošnje dr/avno pnenstvo /a dečke in deklice do 15 let. kjer je nastopilo kar 295 tekmovalcev in tekmovalk. Odličen uspeh so dvom:»S športom prriti dn>^i«. Tekmovai^ja v Man« iHiru, seje udele/llo preko 140 tekmovalcev iz Slovenije in nu ta način ksiko sed;i s šp4»rtninii aktivnostmi, v lM>j proti dr<»- Med njimi so bili tudi mladi leiunovalci Karate kluba Velenje in dosegli zelo lepe uvre t i tve: Jasmina llodžič in Dalibor Pavlovic sta zmagala vsvojih kategorijah, Marasa Su;nč jcbila druga, na tretje mesto v svoji kategoriji pase je uvrstila Eva-Nina Kozmas. ■ Tretja tekma za pokal stirih dolin V konkurenci za priznanja že nad 180 tekačev MTS G<»r(;Tde v sodelovanju/oruani/atorji tekHskih prircditevv kraju pri Velenju. Muti, Mislinji in Mežici pripravlja tekmovanje za tekaški pokal stirih dolin (Šaleške. Dmvske, Mislinjske in Me/iske), kise gaje doslej udeležilo/e nad 180 tekačev iz vseh koncev Sloveni* je (od Vipave in Sevnice do Črne na Koroškem In Ribnice na Pohor^ ju).Trcija lekma bo to nedeljo, Ifi. junija, dopoldne na tradicionalni progi gozdnega teka v Mislinji. ■ H. J. TRGOVINA KOŠARICA Penioťo 17a (uri Veliki Piresici) Tefe/on/tox: 03/ 572 80 80 POSEBNA PONUDBA rrffov/fla z meèanîm bí^gom in i(metijsí($ trgovina ííošarics vam tudi v vročih dneh nudi ve/iko živit, pijač, čistil, krmil, krmnih žit po zelo vroče nizkih cenahf SLADKOR v 50 KO VfBčh ko 159.90 RASTLINSKO CUE DIAMANT 1 I PVC nain12iecer3 199.30 MLEKO TRAJNO ALPSKO 3.2% Î2/1 I 139,90 MOKA POSEBNA BÊLA ŽITO 10/1 kg 134,90 BARKAVAlOOg 149,90 ORANŽAOA FANY1,51 samO 79.90 NAPOLITANKE LEŠNIKI kg 549.90 PERSIL 6 kg 2,149.90 GNOJILO SUBSTRAL 21 1.099.00 PESNIREZWJCIlkg 40.90 PéENifîW KRMILNA MOKA40/1 k024.90 BRiKETI ZA MUCE HOBBY CAT Z kg S99.90 *KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE! S tovornjakom v Pako PAKA PRI VELENJU, 5. junija - V sredo, okoli 11. ure, ju 48-lel-ni voznik tovornega avlomobiJa S. N. iz Velenja, med vožnjo od Hude luknje do Velenja, prebil varovalno ograjo moslu in zapeljal v reko Pako. Pri lem se je tovorno vozilo prevrnilo na streho. Sprva je kazalo, da bodo posledice prometne nesreče za voznika hude, se je potem k .sreCi izkazalo, da se je ta v nesreii le lažje ranil Zaradi prometne nesreče in odstranjevanja vozila, je bi promel na lej cesti oviran v,se do večera. Z avtom v drevo GAHERKE, 6. junij VćelrIck,malo pred polnočjo, jcvGaber-kah, domnevno zaradi neprilagojene hitrosti, z osebnim avtomobilom jugo, zapeljal scestc in irčil v drevo, 45-lelni S. M., kije pri lem uirpcl hude telesne poSkodlv. Predrzna neznanca ŽALEC« 5. Junija - Kako zelo previdni morajo bili dandanesv trgovinah, kaže naslednji primer, ki se je zgodil vprodajnem vrinem eenlru v !^alcu. Neznanca sta okoli 18. ure stopila v cenier, pri č-emcr je eden molil prodajalko, drugi pa med lem i/ registrske blagajne odtujil okoli 55.0IH) tolarjev gotovine. Seveda sta potem oba zbežala. Avtomobili tarče ob-jestnežev in viomilcev VELEN.IE, ŠOŠTAN.I, MOZIR.IE - Na Jenkovi v Velenju je v noči na petek,?, junija, neznanec vlomil v golfa. Odnesel je avto- radio, zvočnik, ojačcvalcc in dve zga^čenki. La^iinik O. A. jc oškodovan za 150.UI)0 tolarjev. Med četrikom in soboto pa je nczjiancc na parkiri^u na Aškerčevi v Šoštanju z ostrim predmetom poi^kodoval Scsi parkiranih avlo-mobiicw in s tem oškodoval lastnike za skupno okoli 61i),()()ll tolarjev. V noči na ponedeljek, 10. junija, jc ncznanccvlomil v rcnauli 19, parkiran na Sianielovi v Velenju. Lastniku D. K. je ukradel avlo-radio, vreden okoli 15.000 tolarjev. Na Ibmšičcvi v Velenju pa je nekdo v isti noči namerno piï^kodoval lak na mazdL Lastniku M. G. K. jc pov/r(")čil za 50.000 tolarjev i>kodc. Na aviobusnem p<3siajali^u v Mozirju pa je neznanec vlomil v avtobus in odnesel avtoradiokasciofon, vreden okoli 4<).n0() tolarjev. Giasni vikendi MotoveteranI SostanJ Srečanje mladih motoristov Sošianjski motorisli veterani vabijo vse mlade s kolc.^i z motorjem do 50 ccm, da se udeležijo i. srečanje mladih mt> torislov na letaliSČu v LajSah v stîboto, 15. junija, Xibirališčc bo med 9. in 10. uro pri gasilskem domu v Šoštanju, od k(xlcr sc bodo skupaj odpeljali do letališča. Vse mladim (vabijo ludi drugi, tudi ncmtHorislc) bodo prometni policisti iz Celja pokazali osnove varne vožnje, veterani pa bodo poskrbeli za hrano in pijačo. Za j>vojo varnosi je odgovoren vsak sam. Ob slabem vremenu srečanja ne bo. Oh solK>t;ih in ntddj'ih so velenjski parki polni, ne samo |XHlne-vi, rudi ponoči. V njih /t>inijc> skupine mladih, v katerih eni \xy\j, drugi manj hrupno >»proslavyaj(>« konec In začetek novega tedna. Nekatere občane, zla.sii bližnje, tak nočni hrup moli in ne zgodi sc redko, da se v lakih nočeh spomnijo na policisie. Samo v noči iz sobote na nedeljo, 9. junija, so pi^licisti zabeležili pel lakih klicev. Veščino zaradi klasičnega motenja nočnega miru, en klic pa se je nanašal na hrupno vožnjo z motorji po Sončnem parku. Eni pa niso samo glasni» ampak delajo ludi Škodo. V Skalah pri gasilskem domu so poSkodiwali reklamno lablo in o^ajo; vvriičkar-.<5kcm naselju »Kunla-kinte« sc je pet mladih Vclcnjčanov najprej malo preganjalo med vrtovi, pred drugo uro zjutraj pa so očiino različna mnenja usklajevali s pestmi. Cîlede na to, da so ene in druge policisii iz-sledili, jih najbrž Čaka kakšno vabilo k sodniku za prekr.^ke. V kraikcm pa bo najbr/jasno že tudi, kdojc bil ali pa so bili listi, ki sose v Skalah s kladivom lotili mini bagra. Na njemsoslol-kli vsa slekla in avioradio. Preprodaja in izsiljevanje Velenjski policisii v teh dneh piScjo ovadbo zoper I8-lctncga Ve-lenjčana S. B., ki ga sumijo storitve sedmih kaznivih dejanj ptwe-zanih s preprodajo mamil in izsiljevanjem. Nagradna križanka »Pizzeria PICADILY« PE^NO ZIM&ico prejme Džordzevič Jožica, Cesta tatcev 18. 3320 Velenje, 2. nagrado: ten za sušenje las prejme Dušan Drobet Jeza 13,1231 Črnuče. 3. nagrado: dve videdAlen{e. tel.:03 897 39 30 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne intonnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Pollcijsid nasveti; 8,30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poračila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,ige,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Music mix; 19,00 Na svidenje. PETEK, 14.iunija 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18,30 Poročila; 19,00 Na svidenje. SOBOTA, IS. junija 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročila Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Česlifite; 14,30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17,00 Rock šok; 18.00 V imenu Sove • študentska oddaja; 19,00 Na svidenje. NEDEUA, 16. junija 6,00 Dobro jutro: 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8,30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje. kaj; 9,30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14,45 EPP; 15.00 11. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.. PONEDEUEK, 17. junija 6,00 Dobra jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacijo - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročita; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;, 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Atóualno; 15,30 Poračila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Ponedeljkov šport; 18,00 Gajin kotiček; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 18. junija 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8,00 Radijski džuboks; 8,30,9,30 Poročila; 9.00 Gajin totiček - oddaja o okolju; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila: 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila: 17,00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila: Pesem tedna; 19,00 Na svidenje. SREDA, 19. junija 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila; 8,00 Težava je vaša, rešiev je naša; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16,30 Poročila; 17,00 Vi in mi; 18.30 Poračila; 19.00 Na svidenje. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, Tel.: 03/ 891 00 30, Mob.: 050/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI I • UREDITEV DOKUMENTACIJE ' • NABAVA CVETJA I MOŽNOST PUČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO V tednu od S.junija 2002 do Q.junija 2002 so povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dnefi; 5,junija 2002 AMP ŠOŠTANJ 152 mikro-g S02'm3 7.junija 2002 AMP ŠOŠTANJ 233 mikra-g S02/m3 MESTNA OBČINA VEIINJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 802 Od e.maja 2002 do 12.maja 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka) rhiLin.li ŠOŠTANJ TOPOLilCA ZAVOĐNJE CRASIU VELEKJE VELKIVflH $KAlE PESJE GORA |B3,)un □4.jun BS.jun ae-jun ST.Jun DS.juti Q9.|un j mejna vrednost; 350 mil 03/492 ć>& lK>to gostitelj sreĆHt^ia Članov turističnih društev slovenskih objezerskih mest. V letu, ko turistično društvo slavi 11K). obletnico delovanja, so se na srečanje še |)osebej dobro pri- pravili. LlJelc^cnccm, v Šoštanj prišli i/ petnajstih liirlsliCnih društev, so rayka/ali znameni-losti med drugim so jih popeljnil v Rotovnikovo jamo, ki je /a »navadne« c>l>isko-vaicc dolgo zaprJa. Za obisk so organizatorji polrebovaii REKLI so Peter Radoja Peter Radoja, predsednik dnjšiva: »Pixsel'wj nas vesli, da smo srečanje organizirali v Icui, ko praznujemo liJí). obletnico druslva. Kol orgsini/atorji smo s potrudili po svojih najbolji^ih motieh in prepiii^an sem, da so udeleženci iz ŠoStanja tvjnesli lepi VILSC.« Boris GoUčnlk Doris ((OlicnikvixJjh sreètinjB: »Srečanje je leklo tako, kot smo si /amisliii. Dokazali smo. da smo vešči orgjtnizaiorji, čeprav vschdejčivnosli^kismojih ptcú-vidciivpopi^idanskemdelu^ nismo mogli spelj;ačnik. Na* taša Tajnik« Milan Todič, Božidar Ščurek in Stojan Spe^el. Ustvarjali so v Topolšici. kjer so imeli odlične pogoje za delo. največkrat so se slikarji in slikarke odločili za upodobitev tipičnih rudarskih motivov, ponudili pa so jim tudi Sončni park. ki pa ni izzval toliko udeležencev kol prva tema. Za konec še to. Tudi leios so organizatorji poskrbeli za zanimiv glasbeni program na otvoritvi. Nekaj jazz tem sla odigrala .študenta glasbe saksofonist Jure Pukl in kontrabasisi RobcriJu-kič. Oba Sla dt>mačina, J ure t re-nutno Studira v Bostonu, Robert pav Ctradcu. m bi Turistična društva so s seboj pripeljat a tudi domače godce. Najbolj obiskani so bili »štantit'r kjer se je pokušah. Zlata poroka Pustoslemškovih iz Gorniega Grada Utrinek iz otvoritve v Črni garderobi Prečila leta 1952. Ona Pcikíwa iz Florjana pri Gornjem in uživa v zaslužcn-em pokoju po nekaj hudih boleznih, Oba sta danes iskriva sogovornika in rada sc spominjata trdili Časov, ko jc bilo življenje icžjc kot danes, a so bili ljudje srečni in nasmejani. Taksna sta kljub življenjskim prcizkui^njani ostala naSa »zlatoporočenca« tudi danes. ■ Jože Mikiavc Se danes iskriva sogovornii