Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 2 Oglasi Tema tedna: Za lastno varnost lahko kolesarji največ naredijo sami .............................. 4 Mozirje: Otvoritev krožišča Gaj v sklopu prireditev ob 700-letnici prejema trških pravic .................. 7 Intervju: Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi ....... 8 Jesenice: Zgornjesavinjski godbeniki ponovno zlati ... 10 Piran: Vitezu svetniku Danijelu Grudniku se je pridružil Mihael Fajfar .................................... 14 Brezno nad Semprimožem: V jami našli vzmetnice, sod, bojler, embalažo, oblačila ... .................................................. 28 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 21, 25. maj 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (BK) (JM) Hočemo kolesarske steze! Kolesarjenje je fizična aktivnost z uporabo kole- sa, ki se lahko izvaja v transportne namene ali pa kot oblika športa, rekreacije oziroma turizma. Po- jem kolesarstvo tako lahko označuje vsakodnev- no vožnjo s kolesom po opravkih (dnevno migraci- jo), obliko rekreacije ali pa profesionalno ukvarja- nje s tem športom. Priljubljenost kolesarstva, ki je sprva služilo kot hitrejša oblika transporta od hoje, v zadnjem ob- dobju hitro narašča. Kolesarstvo je postalo naj- pogostejša oblika rekreacije, o čemer pričajo tu- di vedno bolje organizirane kolesarske prireditve v Sloveniji, ki postopoma dosegajo nivo tovrstnih prireditev v zahodni Evropi. Istočasno s povečevanjem števila kolesarjev raste tudi število konfliktnih situacij na cestah in drugih prometnih površinah, kjer se uporabniki koles srečujejo z drugimi udeleženci v prometu. Idealno bi bilo, da bi bile kolesarjem povsod na vo- ljo kolesarske steze, seveda pa je realnost, vsaj za- enkrat, daleč od takšnega ideala. Kolesarji moramo (tudi sam sem rekreativni ko- lesar) v principu za vožnjo uporabljati kolesarske pasove, kolesarske steze ali kolesarski poti, ki so označene s prometnimi znaki in talnimi oznakami. Kjer teh površin ni, smemo voziti po cestah, če pro- metna signalizacija tega izrecno ne prepoveduje. Pri tem moramo voziti čim bližje desnemu robu vo- zišča, vendar ne smemo zavzeti več kot en meter od roba vozišča. S kolesi ni dovoljena vožnja v naravnem okolju zunaj naselij, zunaj vseh vrst cest, zunaj kolovo- zov in poljskih poti. Prepoved velja tudi za gozdne in planinske poti. Parkiranje ali ustavljanje v na- ravnem okolju je dovoljeno le v pasu največ pet metrov od vozišča, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča in če je to v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Najbolj nevarna so za kolesarje srečanja z mo- tornimi vozili, saj so hitrosti slednjih običajno bi- stveno višje. Da bi zmanjšali tveganje za prome- tne nesreče, je zelo pomembno, da kolesarji upo- števamo cestnoprometne predpise, zlasti previd- ni pa moramo biti pri spreminjanju smeri vožnje. V teh primerih se s pogledom levo nazaj najprej prepričamo, če lahko to storimo varno, spremem- bo smeri vožnje pa nato nakažemo pravočasno in odločno z bočnim iztegom roke na strani, v katero zavijamo, nakar se pravilno razvrstimo na vozišču. Zgornja Savinjska dolina se glede na njene na- ravne danosti sama po sebi ponuja kot imenitna kolesarska destinacija, toda da bi to v resnici pos- tala, je potrebno zagotoviti ustrezno infrastruktu- ro. Prav nobenega užitka, vam povem iz lastne iz- kušnje, namreč ni, če se na sončno nedeljo s kole- som zapelješ do Logarske doline, ker te je vso pot tja in nazaj strah, da te bo kakšen nepazljiv voz- nik oplazil z avtom in s tem povzročil padec, ki lah- ko ima tudi usodne posledice. Torej: hočemo kole- sarske steze! Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa So kolesarji ogroženi ali ogrožajo? Spomladi, ko se število rekreativnih kolesarjev v prometu pre- cej poveča, na asfaltnih cestah ti velikokrat postanejo »sovražnik« voznikov osebnih in drugih motornih vozil. Vozniki ob iskanju pra- vega trenutka za prehitevanje namreč radi nakažejo, da jim kole- sarji predstavljajo oviro, saj njihova navzočnost upočasni motorni promet, kar spodbudi nesoglasja. Biti kolesar pri nas po objavlje- nih statistikah še vedno pomeni biti prometno ogrožen. So takega mnenja tudi Zgornjesavinjčani? Stanka Verbuč, Dobletina Sama sem na kolesu zelo pogosto in ne zdi se mi prav, da nas vozniki ne upoštevajo. Zdi se mi prav tako neprimerno, da za nami hupajo. Moja nepri- jetna izkušnja pa je bila prometna nesreča, v ka- teri sva bili udeleženi s peško. Gospa me ni opa- zila in sem jo oplazila. Sicer pa se na pot podajam vedno s čelado. Kolesarsko stezo zelo pogrešam in se med vožnjo, če se le da, podam stran od regionalke. Vozim bolj po gozdnih poteh. A tu upoštevam načelo zmernosti in ne divjam po strmi- ni. Tudi kot vozniku osebnega avtomobila se mi zdi, da kolesarji predpi- sov ravno ne upoštevajo. Sašo Štiglic, Gornji Grad Kot voznik avtomobila še nisem imel slabih iz- kušenj s kolesarji. V preteklosti sem tudi sam ve- liko kolesaril in imel sem občutek, da vozniki pa- zijo na nas. Sicer pa se mi zdi, da se tudi kolesar- ji med seboj ogrožajo in vozijo vzporedno ter ne pazijo na ostale udeležence v prometu. Vožnja po strminah je najboljša le po za to določenih stezah, saj so kolesarji pogosto moteči za pohodnike in ob veliki hitrosti so pravi šok za tistega, ki hodi, saj se nepričakovano pojavijo pred njim. Roman Čretnik ml., Loke Kolo koristim za krajše relacije po domačem kraju. Sem pa v preteklosti kot kolesar imel bli- žnje srečanje z voznikom avtomobila, čemur je botrovala njegova nepazljivost. Vozniki avtomobi- lov moramo biti zelo previdni, ko so kolesarji na cesti. Hkrati pa se mi dozdeva, da so cestni kole- sarji kar pogosto objestni, in včasih naletim, da se dva kolesarja vozita vzporedno. Sicer pa zagovarjam strpnost, oboji mo- ramo biti pozorni na dogajanje okrog nas. O kolesarski stezi, ki bi tekla od Kolpe do Logarske doline, se že dolgo govori, in vesel bi bil, če bi jo v naši dolini v prihodnje dobili. Pa ne le zaradi domačih kolesarjev, temveč tudi s stališča turizma. Menim, da bi se nam tedaj povečal obisk turistov. Pri vsem je potrebna zdrava mera razuma, tako tudi pri vožnji po brezpotjih in strminah. Za take ljubitelje spustov bi predlagal ureditev območja, po katerem bi se lahko vozili. Tovrstno progo imajo že na Krvavcu. Špela Orešnik, Solčava Kolesarji znajo biti nadležni in hitri po klancu navzdol. In ob naših ozkih cestah moraš biti kar pazljiv tudi, ko se kolesarji držijo cestnoprome- tnih predpisov. Kot voznici se mi zdi, da bi bila ko- lesarska steza vse do Logarske doline idealna re- šitev. Damjan Novak, Okonina Sam sicer ne kolesarim in se s kolesarji pogos- to srečam kot voznik. Ob tem opažam, da nekate- ri zelo lepo upoštevajo prometne predpise, spet drugi pa promet ovirajo. Zato bi še kako bila do- brodošla kolesarska steza vse do Logarske doli- ne, saj bi se tako kolesarji nemoteno peljali, ne da bi v nevarnost spravljali voznike ali sebe. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo KOLESARSKA SEZONA JE TU, Z NJO TUDI VEČ IZPOSTAVLJENIH PROMETNIH UDELEŽENCEV Za lastno varnost lahko kolesarji največ naredijo sami Stopili smo v obdobje, ko je vre- me vedno bolj ugodno za kolesar- jenje za sprostitev, nabiranje kon- dicije ali za vožnjo v službo. Ob tem je dobro obnoviti osnove prome- tne varnosti za kolesarje, saj so le- -ti poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prome- tnih udeležencev. Da bi kolesarje opozorili na njihovo ogroženost in jih spodbudili k večjemu upošteva- nju prometnih pravil, Javna agenci- ja RS za varnost prometa (AVP) or- ganizira projekt, v okviru katerega bodo pripravili številne terenske akcije opozarjanja in ozavešča- nja kolesarjev. Trajal bo do 27. ma- ja, v tem času bodo policija in ob- činska redarstva izvajali poostren nadzor nad kolesarji in vozniki mo- tornih vozil. MED KOLESARJE BODO RAZDELILI 500 ČELAD Z omenjeno akcijo želi AVP v sodelovanju s policijo, ministr- stvoma za infrastrukturo ter za iz- obraževanje, znanost in šport in nevladnimi organizacijami, opo- zoriti kolesarje na odgovornej- še vedenje v cestnem prometu in povečati uporabo čelade. Upo- raba le-te je za otroke in mlado- stnike do 18. leta obvezna, imeti jo morajo tudi otroci na poganjalčku in sopotniki na kolesu. Ker je fi- zično še tako dobro pripravljen kolesar ob trku z avtomobilom v bistveno slabšem položaju, AVP uporabo čelade priporoča vsem kolesarjem. Letos bodo v okviru različnih aktivnosti med kolesar- je razdelili 500 čelad, s katerimi želijo njeno uporabo povečati tu- di med starejšimi kolesarji. Čela- da namreč ob nesreči zmanjšuje težo posledic in poškodb glave za 40 do 70 odstotkov, kar je vseka- kor vredno upoštevanja. NAJVEČ NESREČ SE ZGODI POLETI IN MED VIKENDI V analizi nesreč iz leta 2017 so na AVP ugotovili, da se je več kot 80 odstotkov prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodilo znot- raj naselij. Kot kažejo podatki za osemletno obdobje, ki jih je posre- dovala Policijska postaja Mozirje, so se v naši dolini nesreče z ude- ležbo kolesarjev zgodile pogoste- je na cestah kot v naseljih, čeprav tudi število nesreč v naseljih ni za- nemarljivo. V obdobju od 1. januar- ja 2010 do 31. decembra 2017 je bilo po podatkih PP Mozirje v naši doli- V lanskem letu se je na območju PP Mozirje zgodilo šest nesreč z udeležbo kolesarjev. Kar pet kolesarjev je pri tem dobilo hudo telesno poškodbo. Od šestih kolesarjev, povzročiteljev nesreče, sta bila dva alkoholizirana. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 5 Tema tedna ni obravnavanih 32 prometnih nesreč z udelež- bo kolesarjev. Največ se jih je zgodilo v mese- cih junij (7), julij (7), maj (5) in avgust (5). Dnev- no gledano je pričakovano, da se največ nesreč zgodi preko vikenda, in tako je bilo tudi v naši dolini. Po dnevih se je na soboto zgodilo 12 ne- sreč, na nedeljo 8, po največ štiri na dan pa pre- ko tedna. NESREČE Z UDELEŽBO KOLESARJEV ZAKRIVILI KOLESARJI SAMI Med najpogostejšimi vzroki prometnih ne- sreč z udeležbo kolesarjev v Sloveniji so po na- vedbah AVP neupoštevanje pravil o prednosti (26 odstotkov), neprilagojena hitrost (21 odstot- kov) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (16 odstotkov). Po podatkih slovenske policije pa so vozniki koles v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. V lanskem letu se je na območju PP Mozirje zgodilo šest nesreč z udeležbo kolesarjev. Kar pet kolesarjev je pri tem dobilo hudo telesno po- škodbo, smrtnih žrtev k sreči ni bilo. Od šestih kolesarjev, povzročiteljev nesreče, sta bila dva alkoholizirana, pri štirih je k nesreči pripomo- gla neprilagojena hitrost, dva sta vozila prebli- zu desnemu robu vozišča. Na AVP opozarjajo, da lahko kolesarji za lastno varnost največ naredijo sami. Potrebno je upoštevati cestnoprometne predpise, v križiščih naj jasno nakažejo smer zavijanja z roko, za bolj- šo vidnost naj poskrbijo z oblačili čim bolj vpa- dljivih barv, veliko vlogo pri njihovi varnosti pa igra tudi varnostna oprema. Kolesarji so na ce- stah zelo občutljiva skupina udeležencev v pro- metu. To potrjujejo že preprosti izračuni, namreč po podatkih projekta Mobile 2020 je verjetnost smrti kolesarja ali pešca ob trku pri hitrosti vozi- la 50 km/h kar 85-odstotna. Tatiana Golob PROJEKT KOLESARSKIH POTI V SAVINJSKI REGIJI Pred dokončanjem idejnih dokumentov je potrebno načelno soglasje lastnikov Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je na Ljubnem ob Savinji pripravila predstavitev dveh idejnih projektov ureditve državnih kolesarskih povezav v občini Ljubno. Občina Ljubno in DRSI sta na dogodek povabili več kot 170 lastnikov ze- mljišč, na katerih so predvideni posegi. Dogaja- nje je potekalo v sredo, 16. maja, in je bilo dobro obiskano. Prikazana sta bila dva predloga ume- stitve kolesarskih poti z namenom, da se dose- že načelno soglasje, kar bo omogočilo nadaljnje postopke. Podobne predstavitve so potekale v teh dneh tudi v Lučah in Solčavi. VEČ VIDIKOV KORISTI KOLESARSKIH POVEZAV V uvodu je spregovoril župan Franjo Naraloč- nik, ki je dejal, da so urejene kolesarske pove- zave dobrodošle tako za domačine kot za gos- te in tako z varnostnega kot turističnega vidika, pomembne so za okolje in zdravje prebivalcev. Sama občina se je že dalj časa pripravljala na umestitev, toliko bolj dobrodošlo je, da se zače- nja s projektom z državne ravni. PREDSTAVITEV IDEJNIH REŠITEV Izgradnja kolesarskih povezav bo v okviru do- govora regij sofinancirana delno z evropskimi in delno z državnimi sredstvi in naj bi bila končana v roku petih let. Predstavnika podjetja Lineal iz Maribora sta na video projekcijah prikazala idej- ne rešitve dveh povezav skozi občino Ljubno. Razložila sta, da bosta tukajšnji poti del večje povezave. Prvi sklop je Vojnik-Velenje-Kamnik, kjer gre skozi ljubensko občino kolesarska pot od občine Rečica ob Savinji preko Radmirja do občine Gornji Grad. V drugem sklopu gre za po- vezavo od Radmirja do Pavličevega sedla. PONEKOD IZGRADNJA, PONEKOD PO OBSTOJEČIH PROMETNICAH Za poti je predpisana širina 2,5 m in dodatne- ga pol metra na vsaki strani za bankine. Pov- sod zaradi terenskih danosti ne bo mogoče loči- ti kolesarske poti od sedanjih prometnic, zato je predvidenih več načinov izvedbe. V poštev pri- dejo čisto nova izgradnja poti, ki bo omogočala promet tudi kmetijski mehanizaciji. Mnogo kje pa gradbenih ukrepov ne bo in bodo poti vodile po že zgrajeni infrastrukturi. Ponekod bodo po- ti delno ločene, kjer pa to ne bo mogoče, bodo pomožni kolesarski pasovi s talnimi označbami. Vse rešitve so nivojske in nadvozi ali podvozi ni- so predvideni. VPRAŠANJA IN PRIPOMBE PRISOTNIH Prisotni so najprej vprašali, ali so bili priprav- ljavci idejnega načrta na terenu, saj predvidene poti ponekod v naravi ne bo mogoče izvesti; na primer med dvema poslopjema. Tomaž Willen- part, vodja sektorja za investicije v ceste DRSI, je povedal, da gre tokrat le za pridobivanje na- čelnega soglasja lastnikov in da želijo projekt iz- vesti samo v dogovoru z občani. Zato je možno pripombe dati občinski urbanistki takoj po sre- čanju, celotna dokumentacija pa je na vpogled na občini. POSTOPEK IZVEDBE PROJEKTA Willenpart je predstavil predviden rokovnik za izvedbo projekta, s katerim naj bi v Sloveniji v petih letih zgradili okoli tisoč kilometrov kole- sarskih povezav. Po pridobitvi načelnih soglasij lastnikov zemljišč, na čemer trenutno zelo ak- tivno delajo, bi dokončali pridobivanje projektne dokumentacije, čez kakšno leto pa bi se pričele cenitve in dejanski odkupi zemljišč. Na vprašanje, zakaj država ob prenovi ce- stne infrastrukture hkrati ne gradi tudi kolesar- skih poti, je Willenpart dejal, da gre v večini pri- merov, kot je na primer nedavno prenovljen od- sek med Mozirjem in Nazarjami, samo za rekon- strukcije cestišč. Ovira so tudi predpisane širine poti, česar teren ob cestah ne omogoča vedno. Marija Lebar Tomaž Willenpart (drugi z leve): »Namen je, da imajo od kolesarske poti korist tudi lastniki zemljišč, preko katerih poteka.« (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 6 Iz občin, Gospodarstvo INOVACIJE SREČKA PISNIKA POBIRAJO PRIZNANJA IN MEDALJE Ergonomski izdelki žanjejo veliko zanimanja Inovator Srečko Pisnik je bil odlično sprejet in nagrajen tudi na moskovskem sejmu inovacij. (Foto: ŠMS) Srečko Pisnik s Krope nadalju- je svojo uspešno inovatorsko pot. Ponudbe za sodelovanje na sejmih inovatorjev se kar vrstijo, hkrati pa že nastajajo novi ergonomski iz- delki iz programa EASEBelt za ak- tivno sedenje. Na moskovskem sejmu inovacij je prejel tri prizna- nja in zlato medaljo, kasneje je pri- znanje in zlato medaljo prinesel tu- di iz Banja Luke in Beograda. PASU SLEDI BLAZINA Po uspešni predstavitvi EASE- Belt pasu Pisnik med ergonomski- mi izdelki za aktivno sedenje na- daljuje s promocijo blazine, ki de- luje tako, da je hrbtenica aktivna tudi med sedenjem in se približa simulaciji hoje. Izdelek je bil odlič- no sprejet na moskovskem sejmu inovacij, zanimanje zanj je pokaza- la tudi ruska vojska, rektor mosko- vske univerze pa je Pisniku podelil posebno priznanje. jem v Banjo Luko. Tudi tam so nje- govi izdelki poželi veliko zanima- nja in ponudb za poslovno sodelo- vanje. Na tem sejmu in na nasled- njem v Beogradu je prejel prizna- nje in zlato medaljo. Prihodnji me- sec ga čaka sodelovanje na sejmu na Češkem, jeseni pa v Nürnbergu, kjer je leta 2015 dosegel največji uspeh z EASEBelt pasom, letos pa bo predstavil povsem nov izdelek. HOJA ZA ZDRAVO HRBTENICO Vse inovacije Srečka Pisnika so namenjene razvoju aktivnega se- denja. Kajti sedenje preveč obre- menjuje hrbtenico, česar pa se zavemo šele, ko se pojavijo teža- ve. »Marsikdo v službi ves čas se- di, ker ima takšno delo. Ker pa smo ljudje ustvarjeni za hojo, je po- membno, da dan začnemo z njo in si tako »nastavimo« hrbtenico,« je nasvet Pisnika, ki se ga drži. ŠMS PRIZNANJE UNIVERZE Archimedes je največje združe- nje inovatorjev na vzhodu, Pisnik pa se je z njihovimi predstavniki spoz- nal na sejmu v Makedoniji. Sledilo je povabilo na sejem inovacij v Moskvo, kjer so mu omogočili odličen prostor za predstavitev izdelkov. »Zanimanje za pas in blazino je bilo veliko. Prese- nečen sem bil nad velikim interesom doktorja ruske vojske, ki je v tem vi- del rešitev za njihove vojake in pilote. Čeprav se jezikovno nismo ujeli, smo se poslužili pantomime in na koncu smo vsi vse razumeli.« NOV IZDELEK ZA NÜRNBERG V Moskvi je prejel tri priznanja in zlato medaljo ter povabilo na se- OTVORITEV KROŽIŠČA GAJ V SKLOPU PRIREDITEV OB 700-LETNICI PREJEMA TRŠKIH PRAVIC Župan in moderator z mopedom okoli cvetja Lepo urejeno krožno križišče ob mozirski avtobusni postaji so uradno predali namenu 18. maja. Krožno križišče ob mozirski av- tobusni postaji je v funkciji že od druge polovice lanskega leta, ura- dna otvoritev pa je bila načrtova- na v sklopu prireditev ob 700-le- tnici prejema trških pravic. Oku- sno urejeno in s cvetjem posaje- no s strani Ekološko hortikulturne- ga društva Mozirski gaj je bilo tako uradno predano svojemu namenu 18. maja. NE PRVO NE ZADNJE KROŽIŠČE Župan Ivan Suhoveršnik je iz- postavil pomen varnosti in pre- točnosti prometa, ki ju nudijo kro- žišča. Mozirje ima sedaj že tri, kaj kmalu pa se zna ta številka pove- čati. Projekt krožišča na zahodni strani Mozirja, iz smeri Nazarij, je poimenovan Šola. Državne službe so investicijo že odobrile in priča- kuje se, da bodo prve lopate na de- lu že v prihodnjih mesecih, projekt pa končan letos. V naslednjem letu pa je načrtovana tudi gradnja kro- žišča v Preseki, na križišču cest Le- Župan Ivan Suhoveršnik je izpostavil pomen varnosti in pretočnosti prometa, ki ju nudijo krožišča. tuš, gorenjski klanec, Mozirje. Veči- na zemljišč je že odkupljenih. KULTURNI PROGRAM Z BLAGOSLOVOM Na odru so se nato vrstili glas- beniki. Najprej so zapeli prijatelji iz Lepe Njive, za njimi Duo opala in nato še Up N' downsi. Nastop so sklenili člani ansambla Kratek stik. Za blagoslov je poskrbel župnik Aleksander Koren. Dogodka so se udeležili tudi člani društva Zgor- njesavinjski starodobniki s svojimi vozili in z enim izmed njih dostavili moderatorja Francija Podbrežnika. OTVORITEV BREZ REZANJA TRAKU Sledila je otvoritev. Tokrat brez tradicionalnega rezanja traku, ki bi zahtevalo zahtevno pridobivanje dovoljenj za zaporo ceste, ampak zgolj z vožnjo skozi rondo. Podbre- žnik je na stari Tomosov moped na- ložil župana Suhoveršnika in z njim prevozil dva kroga. Ob smehu, dob- ri volji, postrežbi s strani gasilcev in okusnem golažu je bilo sejmišče polno občanov še dolgo v petkov večer. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 7 Gospodarstvo, Politika VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Kandidatka SD v naši dolini je Aleksandra Vasiljević S kandidatko za poslanko SD-ja v našem volilnem okraju Aleksandro Vasiljević (desno) se je pogovarjala Polona Kramer. V Galeriji Mozirje je 16. maja po- tekal večer s kandidatko Socialnih demokratov (SD) za volitve v Dr- žavni zbor Republike Slovenije Ale- ksandro Vasiljević, ki prihaja iz Ve- lenja. Vasiljevićeva se bo za pos- lansko mesto potegovala v Zgor- nji Savinjski dolini oziroma 6. vo- lilnem okraju 5. volilne enote. Ude- ležence dogodka je uvodoma poz- dravil predsednik Občinske orga- nizacije SD Mozirje Mark Molnar, s kandidatko pa se je pogovarjala Polona Kramer. Vasiljevićeva, ki je po izobraz- bi diplomirana medicinska sestra in zaposlena v Zdravstvenem do- mu Velenje, ni novinka v politič- nem prostoru. Čeprav se na držav- nozborske volitve podaja prvič, si je nekaj političnih izkušenj nab- rala kot svetnica v svetu Mestne občine Velenje. Sicer pa je nekaj časa delala tudi kot voditeljica na VTV-ju. V enourni predstavitvi se je kan- didatka za poslanko dotaknila pro- gramskih točk stranke, predvsem njihov vpliv za Zgornjo Savinjsko dolino. Poudarek bo na izboljša- nju stanja v zdravstvu, prepoznav- nosti doline kot turistične destina- cije, razvoju mladih podjetnikov in kmetijstva ter zagotovitvi boljšega življenja mlade populacije. Tekst in foto: Primož Vajdl STRANKA MODERNEGA CENTRA (SMC) Predstavitev kandidatke za poslanko Mojce Rep Mojca Rep bi se v primeru izvolitve zavzemala za dobro prebivalcev Zgornje Savinjske doline. (Foto: ŠMS) V Muzeju Vrbovec se je v pone- deljek, 21. maja, predstavila kan- didatka za poslanko Stranke mo- dernega centra Mojca Rep. V druž- bi predstavnikov lokalnega odbora SMC Šaleška dolina je povedala, za kaj se bi zavzemala kot poslanka, ki bi zastopala tudi interese Zgor- nje Savinjske doline. Repova prihaja iz Šoštanja, ven- dar ji naša dolina ni neznana. V njenih naravnih lepotah in bo- gastvu gozdov vidi temelj za šte- vilne dejavnosti. Kot prostovoljka in povezovalna oseba zna pristopi- ti do soljudi in jim prisluhniti. Če bo izvoljena, se bo zavzemala za učinkovito upravljanje z gozdni- mi viri in modernizacijo delova- nja obstoječih žagarskih objektov, za povezovanje v turizmu, podporo okolju za lokalno samooskrbo, pod- poro gospodarstvu, izgradnjo kole- sarskih poti od Mozirja do Logarske doline, za cestni krak v smeri Mozir- ja pri izgradnji tretje razvojne osi. Poleg tega vidi veliko prednost v povezovanju v enotno bazo turi- stičnih ponudnikov v Zgornji Sa- vinjski dolini ter enotno informa- cijsko in povezovalno točko pame- tnih vasi za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. ŠMS DRUŽBA GOLTE LE ŠE KRATEK ČAS BREZ DIREKTORJA Paulič je odstopil s funkcije iz osebnih razlogov Samo Krivic obeta skorajšnjo razrešitev kadrovskih potreb družbe Golte. (Foto: Jože Miklavc) Kot smo izvedeli od donedavne- ga direktorja družbe Golte d. o. o. Luke Pauliča in predstavnika Si- com Invest Sama Krivica, je prišlo koncem aprila do kadrovske spre- membe na mestu odgovorne ose- be Golte d. o. o. Paulič je odstopil z mesta direktorja iz osebnih ra- zlogov, nadzorni svet je s 1. ma- jem začasno poveril naloge vode- nja družbe predsedniku sveta San- diju Brezovniku. V teh dneh se ure- ja še formalni status tega vpraša- nja, ki naj bi prinesel rešitev v skla- du z zakonodajo. PAULIČ S PODJETJEM ŠE OSTAJA »V STIKU« Luka Paulič nam je o svoji odlo- čitvi povedal: »Zadeve v zvezi z za- poslitvami so v današnjih časih res nepredvidljive, stvari se hitro odvi- jajo in spreminjajo. Tako sem tudi jaz konec aprila zaključil s funk- cijo v podjetju Golte. Za ta korak sem se odločil iz osebnih razlogov. S podjetjem pa še vsaj nekaj ča- sa ostajam »v stiku«. Mogoče bo- mo v prihodnosti še sodelovali na kakšnih posameznih projektih, od- visno od potreb podjetja in mojih osebnih možnosti, vezano pred- vsem na moje nadaljnje delo.« HOTEL OBRATUJE NEMOTENO Kot nam je povedal Samo Kri- vic, bi naj bila v teh dneh že sklica- na korespondenčna seja nadzorne- ga sveta, kjer bi se dogovorili o naj- hitrejši možni rešitvi te kadrovske potrebe. V tem času pa na Golteh poteka vse v skladu z načrti, hotel obratuje nemoteno, načrtovane pri- reditve pa so v teku. Poletje na Gol- teh je po obetih zaposlenih resen iz- ziv za družbo, saj želijo doseči večji obisk in še boljše poskrbeti za svoje goste ter obiskovalce planine. Jože Miklavc Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 8 Intervju ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD STANKO OGRADI »Investicij nam nikoli ne bo zmanjkalo, želimo pa si tudi razmah turizma« V občini Gornji Grad v zadnjem ob- dobju veliko vlagajo v šolstvo in in- frastrukturo. Zaradi razpršenosti ob- čine, veliko kilometrov občinskih cest in neurij, ki so pogosta, investi- cij še dolgo ne bo zmanjkalo. Župan Stanko Ogradi, za katerim je že tretji mandat, bo na jesenskih volitvah po- novno kandidiral, dosedanje vodenje občine pa mu je prineslo marsikate- ro življenjsko izkušnjo. - Prvo in seveda zelo pomembno vpraša- nje za nadaljevanje pogovora je, ali boste ponovno kandidirali za župana? Zanimivo vprašanje. Vsi že želijo vedeti, kak- šen bo politični parket na letošnjih lokalnih vo- litvah, čeprav nas do njih loči dobrih šest mese- cev. Volitve so obdobje, na katerih si volivci obe- tajo velike spremembe in seveda so tudi priča- kovanja na visokem nivoju. V treh mandatih županovanja že iz vsakega občana razbereš njegove potrebe in želje, am- pak vsakemu posebej ni možno ustreči. Neka- teri so zelo vztrajni, ampak potrebno je obvlado- vati in usklajevati potrebe in želje. Če preidem k osnovnemu vprašanju, se mi postavi vprašanje, ali sem v teh treh mandatih naredil kaj tako hu- do narobe, da se ne bi smel pojaviti kot ponov- ni kandidat? Mislim, da ne. Volivci pač na koncu izbirajo in izberejo. Kakor koli se bo pač novem- bra zgodilo, lahko povem, da mi je vodenje ob- čine prineslo marsikatero življenjsko izkušnjo. - Stroški vzdrževanja cestne infrastruktu- re v občini so zaradi razpršenosti veliki. Ka- ko se lotevate te težave? Glede na to, da imamo redko in razpršeno po- selitev, je strošek infrastrukture toliko večji in s splošnim proračunom ni mogoče dosegati in zagotavljati potreb in želja vsakega posamezni- ka. Vesel bi bil, če bi lahko gradili samo novo in- frastrukturo, ampak potrebe so tudi po resnih rekonstrukcijah na infrastrukturi, ki je že dotra- jana in stara več desetletij. Verjamem, vsak občan si želi, da bi imel as- faltirano cesto do svoje domačije. Ocenjujem, da imamo vsaj 50 kilometrov še ne asfaltiranih cest, ki vodijo do posameznih domačij. Vsaj 30 kilometrov pa asfaltiranih v slabem stanju. Kar pomeni, da za rešitev tega problema potrebu- jemo skoraj štiri cele občinske proračune, brez pokrivanja ostalih obveznosti in dejavnosti, kar je neizvedljivo. - Zadnja leta veliko vlagate v šolstvo. Obe podružnični šoli sta bili deležni prenove, se- daj se veliko investira v matično šolo. Kaj vse ste uredili in kaj še čaka na področju šolstva? V zadnjih letih je bilo precej sredstev vloženih v objekte za šolsko in predšolsko vzgojo. Treba je bilo menjati strešno kritino na vseh objektih. Urejali so se notranji prostori, saj so bili dotraja- ni, vendar še povsod niso zaključeni. Dotrajana je bila centralna napeljava, kar nam je povzroči- lo motnjo pri ogrevanju, menjavali smo okna in pridobili štiri učilnice. Trenutno je treba urediti požarne stopnice pri Osnovni šoli Frana Kocbe- ka v Gornjem Gradu. Treba je rešiti še problematiko telovadnice, ki ne zagotavlja ustreznih pogojev oziroma ima zaradi dotrajanosti igralnih površin in neustrez- nih oken potrebo po rekonstrukciji, ki se ji ne bo možno izogniti. Uporabniki niso samo učen- ci, ampak tudi zainteresirani občani in različna društva. Stroški rekonstrukcije še niso znani, iš- čejo se ustrezne rešitve. - Na katere izvedene projekte v zadnjem mandatu ste upravičeno ponosni? V preteklih letih in mandatih je bilo izvede- nih kar nekaj projektov. Nekateri manjši, neka- teri večji, ampak zopet vsi za potrebe občank in občanov. Ne želim, niti nimam namena dela- ti razlik. Vsak projekt je zase pomemben. V vsa- kem delu in izdelku človek pusti delček sebe in se iz njega tudi nekaj nauči. So pa bili nekateri težji, nekateri lažji. Nekateri projekti so za reali- zacijo potrebovali tudi sodelovanje posameznih občank in občanov, za kar se jim zahvaljujem. - V občini Gornji Grad ni veliko gospodar- skih družb, ima pa odlične pogoje za razvoj turizma. So kakšni načrti na tem področju? Specifika občine je, da se je na tem obmo- čju bolj razvijalo drobno gospodarstvo – manj- ša podjetja in obrtne delavnice. Geografska le- ga in problem poplavnih območij ter odmak- njenost od urbanih središč pač puščajo za sa- bo določene specifike, tako pozitivne in nega- tivne narave, nanje pa kdaj ni možno vplivati. Z novim prostorskim aktom je bilo pridobljeno ne- kaj dodatnih površin za namen turizma. Lokalna skupnost sama na tem področju ne more posto- riti vsega. Tukaj nastopijo zasebne ustanove, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Želja je, da bi se na tem področju kaj premak- nilo in da bi se našel nekdo, ki bi pod ustrezni- mi pogoji lahko izvajal turistično dejavnost v večjem obsegu. Kulturne in naravne znameni- tosti obiščejo večinoma prehodni gostje. Obči- na je vključena v mrežo postajališč za avtodo- me v Sloveniji in v občini si želimo urediti tudi Stanko Ogradi: »Ali sem v teh treh mandatih naredil kaj tako hudo narobe, da se ne bi smel pojaviti kot ponovni kandidat? Mislim, da ne. Volivci pač na koncu izbirajo in izberejo.« (Foto: ŠMS) »Z novim prostorskim aktom je bilo pridobljeno nekaj dodatnih površin za namen turizma. Lokalna skupnost sama na tem področju ne more postoriti vsega. Tukaj nastopijo zasebne ustanove, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.« »Kulturne in naravne znamenitosti obiš- čejo večinoma prehodni gostje. Občina je vključena v mrežo postajališč za avtodome v Sloveniji in v občini si želimo urediti tudi počivališče za avtodome.« Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 9 Intervju, Iz občin počivališče za avtodome. Vendar je tudi ta za- deva vezana na občinski prostorski načrt, ki je bil sprejet. - Vremenske ujme ves čas krojijo tudi uso- do občine, saj so stroški odpravljanja neurij veliki, sredstva zanje pa prihajajo z velikim zamikom. Kar nekaj neurij je bilo v zadnjih obdobjih v naši občini, v preteklem letu dve. Vsako neur- je pusti za sabo razdejanje in seveda stroške intervencije ter stroške sanacije. V preteklosti smo skoraj vsa sanacijska dela iz naslova in- tervencij pokrivali iz državnega proračuna. Da- nes v državnem proračunu ni dovolj sredstev za pokrivanje vse nastale škode, ampak samo prve prioritete in še od tega občina pokrije stro- ške davka na dodano vrednost in projektne do- kumentacije. Tako ostane večji del sanacije na bremenih lokalne skupnosti. Letos bomo s strani državnega proračuna prejeli del sredstev za sanacijo večjega plazu na lokalni cesti, katerega obseg je razširjen na večje območje. Zaradi zadnjega vetroloma pa bomo morali zagotavljati iz proračuna dodatna sredstva za sanacijo določenih odsekov cest, ki so bile poškodovane po neurju in tudi zaradi transporta hlodovine iz poškodovanih gozdov. - Ukvarjate se tudi s problematiko komu- nalne dejavnosti. Veliko je izzivov na tem po- dročju. Ali vam je uspelo pridobiti okolje- varstveno dovoljenje za zaprtje nekdanjega skupnega odlagališča v Podhomu? Komunala Gornji Grad, ki je upravljavec odla- gališča nenevarnih odpadkov, je s strani Agen- cije RS za okolje marca prejela okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje v času njegovega za- prtja. Ostale pa so številne obveznosti oziroma okoljevarstvene zahteve v zvezi z izvajanjem re- dnih pregledov zaprtega odlagališča in delova- nja tehničnih objektov odlagališča. Vse aktivno- sti in naloge pa za sabo puščajo tudi finančne posledice, ki jih bo treba pokrivati. Na področju komunalne dejavnosti je precej problemov tudi s pitno vodo. V času obsežnejših padavin se pojavlja motnost pitne vode. Nareje- ne so bile študije variantnih rešitev. Rešitve so povezane z velikimi finančnimi vložki. Za področje razpršene gradnje je značilno, da je premalo porabnikov na tekoči meter vodne- ga telesa, kar ima seveda slab vpliv na stanje amortizacije. Podobno stanje je tudi pri čišče- nju odpadnih vod. Tudi na tem področju s stra- ni občinskega proračuna poravnavamo investi- cijske stroške in stroške dehidracije blata. No- vosti zakonodaja prinaša tudi pogrebni in poko- pališki dejavnosti. - Ves čas podpirate gradnjo prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah, čeprav skrbi- te tudi za zdravstveno postajo v kraju. Me- nite, da prebivalci doline potrebujejo boljšo oskrbo in še več dejavnosti v Nazarjah? Kot vemo, je veliko zmede na področju zdra- vstva na državni ravni, kar posledično vpliva tu- di na odločitve in strategijo rešitev problemati- ke na območni ravni. V našem primeru na de- lovanje Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdra- vstveni dom Nazarje, katerega ustanoviteljice so vse občine Zgornje Savinjske doline. Namen investicije v gradnjo prizidka je reše- vanje osnovnega problema nujne medicinske pomoči in reševalne postaje, ki naj bi bili locira- ni na enem mestu, kakor tudi dograditev ostalih specialističnih ambulant. Na vprašanje, ali pre- bivalci potrebujejo boljšo oskrbo, bi bili verje- tno odgovori različni. Kdor z zdravjem nima te- žav, bi odgovoril verjetno z ne. Kdor pa je v živ- ljenju že imel izkušnjo pri nudenju prve pomoči, bi pa verjetno dal pritrdilen odgovor. Moj odgovor je pozitiven in se tudi zavedam, da imamo občine ustanoviteljice pred sabo ve- lik finančni zalogaj, in upam, da ga bomo s po- močjo pridobljenih dodatnih finančnih sredstev tudi sposobni realizirati. Vendar bo potrebno ve- liko discipline na državni, kakor tudi na lokal- ni ravni. Zavedati se moramo, da z namerava- no namero rešujemo problematiko ljudi, ki so v tem trenutku popolnoma zdravi, ampak se lahko v trenutku zgodi slehernemu izmed nas popol- noma drugače. Trenutno tečejo priprave za izde- lavo projektne dokumentacije. - Kakšne so vaše želje in načrti za v pri- hodnje? V veliko veselje bi mi bilo, če bi se vsi zastav- ljeni projekti na vseh področjih lahko realizirali, ampak verjamem, da za vse ne bo dovolj finanč- nih sredstev v občinskem proračunu. Nekateri projekti so zastavljeni tudi v sodelovanju z Di- rekcijo RS za ceste. Naj omenim obvoznico, pri kateri je zaradi poplavnega območja na trasi pri- hajalo do mnogih usklajevanj na strani soglaso- dajalcev in recenzentov. V državnem načrtu ra- zvojnih programov je tudi priprava dokumenta- cije za ureditev varnega prometa skozi strnjeno območje v Novi Štifti. Treba bo urediti tudi ostale odseke državnih cest na območju občine, ki so v zelo slabem stanju. ŠMS »Kar nekaj neurij je bilo v zadnjih ob- dobjih v naši občini, v preteklem letu dve. Vsako neurje pusti za sabo razdejanje in seveda stroške intervencije ter stroške sa- nacije.« »Na področju komunalne dejavno- sti je precej problemov tudi s pitno vo- do. V času obsežnejših padavin se poja- vlja motnost pitne vode. Narejene so bile študije variantnih rešitev. Rešitve so po- vezane z velikimi finančnimi vložki.« »Na vprašanje, ali prebivalci potrebujejo boljšo oskrbo, bi bili verjetno odgovori raz- lični. Kdor z zdravjem nima težav, bi odgo- voril verjetno z ne. Kdor pa je v življenju že imel izkušnjo pri nudenju prve pomoči, bi pa verjetno dal pritrdilen odgovor.« OBČINA REČICA OB SAVINJI Za sanacijo plazu tudi državna sredstva Na lokalni cesti Žeronice-Tišler-odcep Polja- ne je Občina Rečica ob Savinji pričela s sana- cijo tamkajšnjega plazu. Plaz je posledica neur- ja in poplav, ki so se nad našo dolino zgrnile ko- nec aprila 2017 . ODPRAVA POSLEDIC LANSKEGA NEURJA Ob ureditvi plazu je občina predvidela tu- di sanacijo tamkajšnje lokalne ceste v dolži- ni približno 400 metrov. V projektu bodo izve- deni podporni zidovi iz kamna in betona, ure- dili bodo cestišče ter odvodnjavanje meteorne in podzemne vode. Občina je za izvedbo ome- njenih del objavila javni razpis, na katerem je bilo izbrano podjetje Nizke gradnje Kladnik iz Prevorja. Pogodbena vrednost za izvedbo gradbenih del je več kot 208 tisoč evrov, pri čemer je obči- na na ministrstvu za okolje in prostor za izvedbo investicije pridobila približno 168 tisoč evrov ne- povratnih sredstev. Zaključek del je predviden v avgustu. Med gradnjo bo na omenjenem odse- ku spremenjen prometni režim. NUJNA SANACIJA CESTE Prejšnji teden so pričeli z deli na asfaltnem odseku občinske ceste Negojnica-Klašte v Po- ljanah. Tam se je letos februarja zaradi taljenja snega in nekontroliranega delovanja zalednih voda sprožil plaz. V sklopu nujnih del bo občina odsek sanirala tako, da bo izveden kamnito-be- tonski podporni zid. Ocenjujejo, da bo investici- ja stala približno 24 tisoč evrov. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 10 Kultura, Oglasi ŠPORT CENTER PRODNIK Večer s šparglji V Šport centru Prodnik v Juvanju so prejšnji četrtek pripravili kulinarični dogodek z naslo- vom Večer s šparglji. Goste večera je z razposa- jenimi ritmi pričakal harmonikar in vokalist Lo- vro Gostečnik, ki je tudi v nadaljevanju skrbel za dobro razpoloženje, strokovna beseda pa je bila v domeni Edvarda Kužnerja, dolgoletnega učite- lja strokovnih predmetov na Srednji šoli za go- stinstvo in turizem Celje. Meni se je začel s pozdravom iz kuhinje v podo- bi dimljene postrvi z mariniranimi šparglji, ki jo je spremljal Gaubejev zeleni silvanec. Sledila je odlič- na špargljeva kremna juha z nadevanimi moš- njički, nato pa so gostje dobili na mize v slanino oblečene popečene šparglje skupaj z domačimi žlinkrofi s špargljevim nadevom na telečjem fondu. Zraven se je odlično podal Gaubejev sauvignon. Glavno jed na velikem krožniku so tvori- li: puranja rolada s šparglji, pljučni medaljon v omaki pisanega popra, zapečen korenčkov pi- re, v tempuri ocvrt špargelj in solatni šopek. Bo- gastvo okusov je dopolnjeval cabernet sauvig- non iz vinske kleti Goriška Brda. Spored Večera s šparglji je zaključil sladki tris, katerega sestavni del je bil na veliko navdu- šenje gostov tudi špargljev sladoled. Pripravila ga je Klara, hči Edija in Fanike Jurjevec, pri prip- ravi večera pa sta bila poleg staršev polno an- gažirana tudi sinova Martin in Jure (mimogrede, oba sta pred nedavnim postala sommelierja), tako da je šlo dobesedno za družinski projekt. Sklepno dejanje s sladico je imenitno dopolnil peneči muškat iz vinske kleti Goriška Brda. PR JESENICE Zgornjesavinjski godbeniki ponovno zlati Člani Godbe Zgornje Savinjske doline so program izvedli na vrhunski ravni. (Foto: Blanka Kroflič) Na Jesenicah je minulo soboto potekalo 38. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji ter 6. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju IMC 2018. Zgor- njesavinjski godbeniki pod taktirko Tomaža Pod- lesnika so sprejeli izziv in nastopili na obeh tek- movanjih. Po tekmovalnih kriterijih za nastop na mednarodnem tekmovanju so dodali programu prve težavnostne stopnje še dodatno skladbo. PROGRAM IZVEDLI NA VRHUNSKI RAVNI Tekmovanji sta potekali pod okriljem Zveze slovenskih godb ter Javnega sklada RS za kul- turne dejavnosti. Zgornjesavinjski godbeniki so se na odru Gledališča Toneta Čufarja prikazali v res izjemni luči. Program so izvedli na vrhunski ravni, ker je bilo konec koncev od njih tudi priča- kovati, saj so se iz minulih tekmovanj vedno vra- čali z zlatimi odličji. Mednarodna komisija, ki je predsedoval To- maž Habe, je izvedbo programa v obeh tekmo- vanjih nagradila z zlato plaketo s posebno po- hvalo. V absolutni konkurenci v prvi težavnosti stopnji pa so si godbeniki priigrali drugo mes- to. Ta uspeh ponovno dokazuje izjemno kvaliteto Godbe Zgornje Savinjske doline, ki jo izkazujejo že na svojih koncertih in ostalih nastopih. God- benice in godbenike veže izredno prijateljstvo in kolektivni duh, kar se odraža na njihovem iz- vajanju programa. STOTINE UR VAJ IN PREVOŽENIH KILOMETROV Glasbeniki so hvaležni vsem, ki so jim finanč- no in organizacijsko omogočili udeležbo na tek- movanju. Na stotine ur vaj in stotine prevoženih kilometrov na vaje je za člane orkestra pomenilo veliko odrekanja ter žrtvovanja svojega proste- ga časa. Orkester je izvedel tudi sklop intenziv- nih vaj v njihovi standardni bazi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Gorenju nad Zrečami. Štirinajst dni pred tekmovanjem pa še odrto jav- no vajo, kjer so tekmovalni program predstavili svojim najzvestejšim poslušalcem. Orkestru izzivov ne manjka in ne namerava- jo počivati na lovorikah. Že 23. junija jih na mo- zirskem trgu čaka celovečerni koncert ob pra- znovanju 700-letnice prejema trških pravic. Pridružili se jim bodo člani ansambla Štajerskih 7 , v glavah pa se jim že pletejo nove ideje za pri- hajajoče projekte. Matej Kranjc Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 11 Kultura, Organizacije JAKIJEVA HIŠA – GALERIJA NAZARJE Prgišče likovne lepote slikarja Jožeta Kotarja Zbrane na odprtju razstave Senses je pozdravil tudi gostujoči slikar Jože Kotar. (Foto: Tatiana Golob) Sekcija za galerijsko dejavnost pri Kultur- nem društvu Nazarje je v uvod v vseslovenski teden ljubiteljske kulture v Galeriji Nazarje prip- ravila odprtje razstave likovnih del slikarja Jo- žeta Kotarja. Gosta, ki je tako doma kot v tuji- ni prejel številne nagrade, med drugim Trdino- vo nagrado za dosežke v slikarstvu, je predsta- vila umetnostna zgodovinarka Anamarija Sti- bilj Šajn. Razstavo je odprl župan občine Nazar- je Matej Pečovnik, dogodek pa je v zaokroženo celoto povezala Vladimira Planovšek, ki skrbi za galerijsko dejavnost. AVTOR RAZSTAVE SENSES JE TUDI ODLIČEN PEDAGOG Slikarja Jožeta Kotarja, rojenega v Novem mestu, je zbranim predstavila Planovškova. Kot je povedala, je obiskoval Robovo slikarsko šolo pri prof. Milanu Butini in kiparki Dubi Sombolac. Zatem je bil sprejet v pariško delavnico prof. Ja- ra Hilberta. Skozi leta ustvarjanja se je predsta- vil na mnogih samostojnih razstavah, sodelo- val na skupinskih ex-temporih in številnih po- membnih mednarodnih likovnih kolonijah. Po- udarila je, da je odličen pedagog, ki znanje že vrsto let prenaša na številne ljubiteljske ustvar- jalce in mladino. RETROSPEKTIVNI POGLED V SLIKARJEVO USTVARJALNOST Strokoven pogled na razstavo, ki jo je avtor poimenoval Senses, je zbranim v galeriji poda- la Stibilj Šajnova. Kot je povedala, razkriva neka- kšen retrospektivni pogled v zadnje dve dese- tletji predanega likovnega ustvarjanja. »Jože Kotar je zapisan figuralnim vsebinam, človeškemu liku, še posebej ženski, krajini in ti- hožitju. In s temi osrednjimi motivi se nam da- nes tukaj tudi predstavlja. Figuralni svet je zanj pripovedno izpovedna in likovno vizualna enti- teta. Je tisti svet, ki mu omogoča nenehno ko- munikacijo z vizualno stvarnostjo.« Stibilj Šajnova je poudarila, da je ta, sicer ču- dovita razstava, ob izjemno bogatem Kotarje- vem opusu vendarle le prgišče njegove likov- ne lepote. Župan Pečovnik je pozdravil umetnika in ob- činstvo ter poudaril pomembnost takšnih kul- turnih dogodkov za občino. Za glasbeno sprem- ljavo sta poskrbela klarinetista oče in sin, Matej in Miha Kranjc. Tatiana Golob V LJUBLJANI PREDSTAVILI DOSEŽKE ENOMESEČNE MISIJE GREEN LIGHT WORLD FLIGHT PO AZIJI Onesnaženje zraka ni problematično le z vidika vpliva na zdravje Rečičan Matevž Lenarčič je odpravo ocenil kot uspešno, saj so instrumenti zelo dobro zbirali podatke. (Fotodokumentacija Green Light World Flight) Na inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani so v sre- do, 16. maja, predstavili dosežke enomesečne misije Green Light World Flight po Aziji. Ta je bi- la posvečena raziskavi onesnaženosti zraka in problemu emisij črnega ogljika v zraku. O njih sta spregovorila letalec in okoljski raziskovalec Matevž Lenarčič ter vodja znanstvene odprave dr. Griša Močnik. INSTRUMENTI ZELO DOBRO ZBIRALI PODATKE Za svoje ultra lahko letalo je Lenarčič dejal, da se je izkazalo kot odlična platforma za meritve onesnaženosti zraka. Te je izvajal na 23 tisoč ki- lometrov dolgi poti. Rečičan je odpravo ocenil kot uspešno, saj so instrumenti zelo dobro zbirali po- datke. Kot izjemo je izpostavil Kitajsko, kjer niso mogli uporabiti instrumentov zaradi zapleta z do- voljenji. Na sliko ozračja so vlivale tudi vremenske razmere. Nad Arabskim polotokom je izmeril več- je koncentracije puščavskega peska, v Rusiji pa so na podatke vplivali gozdni požari. darkov je veljal črnemu ogljiku, ki ga v zrak iz- puščajo promet, individualna kurišča in indu- strija. »Črni ogljik je drugi najpomembnejši povzro- čitelj segrevanja atmosfere po ogljikovem di- oksidu. Misija Green Light World Flight ima si- cer dva glavna cilja. Na eni strani bomo zbra- ne in obdelane podatke predstavili na znanstve- nih konferencah, iz njih pa bodo nastale znan- stvene publikacije. Na drugi strani pa je za ce- lotno ekipo velikega pomena tudi ozaveščanje javnosti,« je povedal Močnik ter poudaril, da se ljudje morajo zavedati, da onesnaženje zraka ni problematično le z vidika vpliva na zdravje v ka- kem mestu ali kraju, pač pa se ti oblaki temnega dima širijo visoko v atmosfero, kjer absorbirajo sončno svetlobo in segrevajo zrak ter prispeva- jo k podnebnim spremembam skoraj enako kot ogljikov dioksid. Marija Šukalo ČRNI OGLJIK PRISPEVA K PODNEBNIM SPREMEMBAM Močnik je prepričan, da je na onesnaženost zraka vplival tudi človeški faktor. Eden od pou- Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 12 Organizacije ZAKLJUČEK PREDAVANJ SKUPAJ ZA ZDRAVJE ČLOVEKA IN NARAVE Desetih predavanj se je udeležilo okoli 400 slušateljev Med predavateljem Rajkom Škaričem in obiskovalci predavanj je potekala sproščena komunikacija. (Foto: TG) V začetku maja se je v galerijskih prostorih Knjižnice Mozirje zaključila serija desetih pre- davanj, ki sta jih v organizaciji knjižnice in PGD Mozirje izvajala predavatelja v projektu Sku- paj za zdravje človeka in narave, Adriana Do- linar in Rajko Škarič. Predavanja, namenjena ozaveščanju ljudi o njihovem zdravju in pravil- nem odnosu do sebe ter do narave, so se med Zgornjesavinjčani izredno dobro prijela, dese- tih predavanj se je namreč udeležilo okoli 400 slušateljev. V zadnjem predavanju se je Škarič posve- pa je končna bolezenska posledica delovanja. Nasprotje izgorevanju in izgorelosti pa je vedno in vselej so-delovanje. Na predavanju so sluša- telji prisluhnili praktični primerjavi poti delova- nja in so-delovanja. TG til aktualni problematiki izgorevanja in izgo- relosti. Kot je dejal, je izgorevanje bolezen- ska, procesna posledica delovanja, izgorelost OB 1. SVETOVNEM DNEVU ČEBEL Skupaj s Slovenijo praznoval ves svet Praznovanja so se udeležili tudi čebelarji zgornjesavinjsko-šaleškega območja. (Foto: Jaka Grošelj) Potem ko je generalna skupščina Združenih narodov decembra na predlog Slovenije potrdila 20. maj kot svetovni dan čebel, je konec prejšnje- ga tedna zaznamovalo tridnevno dogajanje v Ži- rovnici ob obeležitvi tega pomembnega datuma. Nedeljskega programa so se udeležili tudi čebe- larji Saša regije, kar za dva avtobusa jih je bilo. MINISTRSKA DEKLARACIJA Ob prvem praznovanju svetovnega dne čebel se je zvrstilo več dogodkov. V petek, 19. maja, je Čebelarska zveza Slovenije v Žirovnici organizira- la mednarodno čebelarsko konferenco o global- nih izzivih v čebelarstvu, v Višnji Gori pa je pote- kala slovesnost ob odkritju obeležja kranjski sivki. Naslednji dan je na Brdu pri Kranju v organizaci- ji ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no potekala mednarodna ministrska konferenca o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. Na njej so ministri ob zaključku sprejeli politično deklara- cijo, s katero so se zavezali h krepitvi sodelovanja držav na mednarodni ravni, in sicer na področjih ukrepov za zaščito čebel in drugih opraševalcev, ozaveščanju javnosti, izobraževanju in izmenjavi dobrih čebelarskih praks. OSREDNJA PROSLAVA V nedeljo, 20. maja, je bila v Žirovnici organizi- rana osrednja slovesnost ob 1. svetovnem dne- vu čebel v organizaciji Čebelarske zveze Slove- nije in Občine Žirovnica ter pod častnim pokro- viteljstvom predsednika republike Boruta Pa- horja, ki je nagovoril prisotne. Zbrane so nago- vorili še generalni direktor Organizacije zdru- ženih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Jose Graziano da Silva, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ter župan občine Ži- rovnica Leopold Pogačar. Na različnih lokacijah v okolici prenovljene- ga spominskega čebelnjaka Antona Janše na Breznici je bilo pripravljeno pestro kulturno in zabavno dogajanje. Sama proslava se je priče- la ob 12. uri, sledilo je druženje slovenskih če- belarjev in različni zabavni, glasbeni in tekmo- valni dogodki. PRISPEVEK BRITANSKEGA VRTNARJA Da je bil dogodek odmeven tudi po svetu, med drugim priča na youtubu objavljen prispe- vek mladega britanskega vrtnarja, ki se je ude- ležil sobotnega dogajanja in si ogledal čebe- larjenje v Sloveniji, o čemer v svojem prispev- ku govori z velikim navdušenjem in obljublja še več prispevkov na to temo. Marija Lebar SLOVESNOSTI V NAŠI DOLINI Praznovanju 1. svetovnega dne čebel je bil posvečen tudi dogodek na kmečki tržnici v na- zarskem toplarju v soboto, 19. maja, ko so prip- ravili pevski nastop sestava gasilskih veteranov Fantje z vasi. Čebelarska družina Kokarje pa ta petek, 25. maja, ob 19. uri v sodelovanju z več prireditelji v nazarskem kulturnem domu prip- ravlja slovesnost ob prvem svetovnem dnevu posvečenemu čebelam. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 13 Rudolf Maister Zgodovina in narodopisje Iz zapisov Aleksandra Videčnika Sto let od velikega podviga generala Maistra (1) Ob koncu prve svetovne vojne so hkrati z raz- padanjem Avstro-Ogrske na njenem doteda- njem ozemlju nastajale nove države, med njimi 29. oktobra 1918 tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS). Ko je padla še avstrijska fronta proti Italiji, se je avstro-ogrska armada dokonč- no sesula in na tisoče njenih vojakov se je preko slovenskega ozemlja napotilo proti svojim do- movom. NAPETE RAZMERE Slovenija je z Državo SHS dobila Narodno vla- do v Ljubljani, za slovenski del Štajerske pa je bil postavljen Narodni svet za Štajersko. Avstrij- ski Nemci so zasnovali svojo republiko Nemško Avstrijo in zahtevali, da se vanjo vključi tudi Ma- ribor z zaledjem. Dve novi državi sta si torej las- tili isto ozemlje, razmere so bile napete. Narodni svet za Štajersko je redno razpravljal tudi o vo- jaških zadevah in se pri tem posvetoval z major- jem Rudolfom Maistrom, ki je bil okrožni povelj- nik vojske v Mariboru. PREVZEM OBLASTI 1. novembra 1918 je bil sklican sestanek viš- jih častnikov 26. strelskega polka, na katerem je mestni poveljnik polkovnik Anton Holik razlagal načrt za ohranitev miru v Mariboru, ki pa je bil naravnan tako, da bi Maribor pripadel Nemški Avstriji. Major Maister je Holikovo predstavitev drzno prekinil in vpričo po činih višjih častnikov razglasil, da v imenu Narodnega sveta za Šta- jersko prevzema poveljstvo na celotnem Spo- dnjem Štajerskem. Častnikom je zagrozil, da bo- do tisti, ki ne bodo upoštevali njegovih ukazov, končali pred vojaškim sodiščem. Narodni svet za Štajersko je Maistra še isti dan iz majorja po- višal v generala. RUDOLF MAISTER Preden nadaljujemo s kronološkim opisom dogodkov, nekaj besed o Rudolfu Maistru. Ro- jen je bil 29. marca 1874 v Kamniku. Osnovno šo- lo je obiskoval v Mengšu in Kranju, nižjo gimna- zijo je končal v Kranju, peti in šesti razred gim- nazije pa v Ljubljani. Po gimnaziji je odšel v domobransko kadet- sko šolo na Dunaj in jo končal leta 1894. Nato je bil vključen v domobranski pehotni regiment v Ljubljani, leto kasneje pa je bil premeščen v pe- hotni regiment v Celovcu in imenovan za poroč- nika. Leta 1903 se je šolal v armadni strelski šoli v Brucku in se usposobil za orožarskega častni- ka. Šolanje je leta 1907 nadaljeval na častniški šoli v Gradcu in napredoval v stotnika. V Ljubljani se je z veliko vnemo vključil tudi v slovensko družbeno in kulturno življenje. Pesni- kovati je začel že v gimnazijskih časih, prijate- ljeval je z Ivanom Cankarjem, Otonom Županči- čem, Dragotinom Kettejem in Josipom Murnom. Izdal je knjigo pesmi, slednje je objavljal tudi v revijah. Bil je strasten zbiratelj knjig, poleg tega je slikal in razstavljal likovna dela. Leta 1908 so avstrijske vojaške oblasti izvedle čistko med slovenskimi častniki. Maister je mo- ral v Przemysl v Galicijo, kjer je na vojaških ma- nevrih zbolel in postal hud pljučni bolnik. Zdravil se je v Dalmaciji in Egiptu, po zdravljenju pa je bil premeščen v črno vojsko. Črnovojniške eno- te so skrbele za službo v zaledju, varovanje skla- dišč, mostov in drugih komunikacij. Leta 1913 je bil razporejen v Celje, po začetku vojne pa je bil premeščen v Maribor, kjer je bil povišan v ma- jorja in postavljen za stalnega poveljnika mari- borskega poveljstva črne vojske. Na tem polo- žaju je pričakal prelomni 1. november 1918. SLOVENCI VZAMEJO STVARI V SVOJE ROKE Po prevzemu oblasti je general Maister zase- del okrajno glavarstvo in mestno poveljstvo. Vo- jaštvo se je začelo deliti po narodnostih, vojaki so se odpravili na svoje domove. Maistru je zve- čer v kasarni ostalo le sedem slovenskih častni- kov in 87 podčastnikov ter vojakov. Slovenci so medtem v svoje roke prevzemali tudi druge vo- jašnice in enote po Mariboru. Rudolf Maister je vabil s fronte vračajoče se slovenske vojake in srbske vojne ujetnike, da se mu pridružijo in povečajo moč slovenske vojske. Ta je poskrbela, da so mesto zapustili še zadnji vojaki nemške narodnosti, in zavarovala slovensko oblast pred stavkajočimi železničarji, ki so želeli v povezavi z nemškim meščanstvom ohromiti promet in s tem gospodarsko moč no- ve oblasti. Pri privabljanju dodatnih moči je Maistru po- magal Narodni svet za Štajersko, ki je občinam in župniščem poslal okrožnico s prošnjo, naj na- govorijo slovenske vojake, da se gredo borit za svojo domovino. USTANOVITEV ZELENE GARDE Mariborski Nemci so v tej fazi zaznali svo- jo priložnost in zahtevali ustanovitev poseb- ne straže, ki bi sicer bila pod Maistrovim po- veljstvom, vendar bi zanjo skrbeli sami. Mais- ter in Narodni svet za Štajersko sta njihovi zah- tevi popustila in tako je bila ustanovljena po- sebna varnostna straža, imenovana Marburg Schutzwehr ali Zelena garda. Vanjo je bilo vklju- čenih okrog 6.000 mariborskih Nemcev. ODLIČEN ODZIV NA MOBILIZACIJO 9. novembra je general Maister na Sloven- skem Štajerskem razglasil mobilizacijo. Prote- stirali sta tako Narodna vlada v Ljubljani kot ob- lasti v Nemški Avstriji. Odziv obveznikov je bil iz- jemno dober. Kljub temu, da so se šele vrnili s fronte, so se fantje in možje iz Savinjske doline, s Pohorja, iz Slovenskih goric, Prlekije in Posav- ja v velikem številu pridružili Maistrovi vojski in tako je le-ta po dveh tednih štela približno pet ti- soč vojakov. Celjski polk je štel 1.005 mož in 65 častnikov, Mariborski polk okrog 1.900 mož in 60 častnikov, Tržaški bataljon pa 535 mož in 38 ča- stnikov. RAZOROŽENA ZELENA GARDA V drugi polovici novembra so se razmere v Mariboru zaostrile, napetost med slovensko vojsko in Zeleno gardo se je stopnjevala, priha- jalo je tudi do streljanja. Z odlično zamišljeno in izvedeno akcijo je general Maister v noči na 23. november 2018 Zeleno gardo razorožil in jo raz- pustil, gardiste pa razgnal. Že dan prej je poverjeništvo II. vojnega okrož- ja pri Narodni vladi SHS preuredilo vojaško or- ganizacijo. Ustanovilo je Štajersko obmejno po- veljstvo s sedežem v Mariboru, ki mu je pove- ljeval Rudolf Maister, in Koroško obmejno po- veljstvo s sedežem v Borovljah, ki mu je povelje- val major Alfred Lavrič. S tem je bil generalu Ma- istru odvzet velik del ozemlja, ki je bil prej pod njegovo ingerenco. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 14 Organizacije, Iz občin, Oglasi Praznovanje na Rečici ob Savinji Občina Rečica ob Savinji pra- znuje svoj praznik 17. junija. Pra- znovanje bodo pričeli 1. junija z Dnevom za Savinjo in končali 7. ju- lija z Večerom pod trško lipo. Poleg slavnostne seje občin- skega sveta, ki bo na osrednji praznični dan, se bodo v čast prazniku zvrstile številne prire- ditve. Gasilci bodo prejeli novo opremo in pripravili tekmovanje za pokal občine. Planinci se bo- do podali po trških mejah in otro- ke popeljali na Kuglo ter na pred- večer dneva državnosti zakurili kres v Borseki. Kulturniki bodo poskrbeli za smeh s komedijo in imitiranjem ter čaranjem. Športniki se bodo po- merili na 24-urnem odbojkarskem maratonu, v malem nogometu, tur- nirju v tenisu in balinanju ter prip- ravili slovesnost ob 50-letnici ŠD Mladost. V turističnem društvu bodo v okviru praznika pripravili tradicio- nalno prireditev Od lipe do pranger- ja, v okviru katere bodo izvedli šalji- ve igre, igre med naselji, Večer pod trško lipo z velikim ognjemetom ter postavili na ogled štiri razstave, ka- terih rdeča nit bo izdelava suhome- snate specialitete – želodca. V okviru prireditev ob prazni- ku bodo letos prvič izvedli ocenje- vanje želodca. Prazniku se bodo na Rečici ob Savinji poklonili še s praznično mašo, osrednjo proslavo ob dnevu državnosti in druženjem veteranov ter poskrbeli za odprtje dveh novih pridobitev, obnovljene ceste Homec in vodovoda v Gru- šovljah. Marija Šukalo V PIRANU PRISEGLI NOVI VINSKI VITEZI Vitezu svetniku Danijelu Grudniku se je pridružil Mihael Fajfar Vitezi celjskega viteškega omizja (z leve): Mihael Fajfar, vodja Jože Tominšek, Dani Grudnik in Matjaž Kovačič (foto: Jože Miklavc) V soboto, 11. maja, so v cerkvi sv. Jurija v Piranu sprejeli v Evrop- ski red vitezov vina nekaj čez dvaj- set kandidatov. Med njimi je v red vstopil tudi Mihael Fajfar iz Slati- ne, trški viničar Mozirja, ki ga je predlagal vodja celjskega viteške- ga omizja Jože Tominšek, njegov mentor in boter. Iz osnovnega reda hospites pa so v naziv vitez svetnik povišali Mozirjana Danija Grudni- ka, ki se je v nekaj minulih letih do- kazal kot aktiven in zaslužen član evropske viteške organizacije Kon- zulata za Slovenijo. Zbralo se je več kot sto vitezov vina iz Slovenije in gostje iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Srbije ter Av- strije. V viteški povorki s spremlja- vo pihalnega orkestra gostiteljev, ki se je vila od obale do župnijske cerkve zavetnika vinogradnikov sv. Jurija, so se pokazali domačinom in številnim turistom z vsemi sim- boli reda. Med mašo je župnik Lojze Furlan blagoslovil vino in insignije. Sve- čanost so izvedli v skladu z vite- škim protokolom pristojni konzu- larni in legatni maršali. Ob zaprise- gi so uporabili leseni drog thirsos s simboli grške mitologije, prapo- re konzulata, legatur in omizij, vite- ški meč in zlati kelih. Ob tem je bil v cerkvi izveden umetniški koncert. Po obredih so na ploščadi pred cerkvijo oblikovali viteški krog in razglasili viteško vino za leto 2018. To najvišje priznanje, ki dovolju- je polnitev tisoč steklenic, si je v anonimnem ocenjevanju zaslužilo rdeče vino vinogradništva in kle- tarstva CV Colja iz Komna viteza hospes Mateja Colja. Ob spremlja- vi istrskih godcev, okušanju vin in nagovorih najvišjih redovih pred- stojnikov ter gostov so nazdravi- li vsem novim in povišanim čla- nom reda. Jože Miklavc Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 15 Volitve 2018 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 16 Volitve 2018 PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Volitve so priložnost, da volivci uveljavimo svojo voljo Po odstopu vlade Mira Cerarja je predsednik države Borut Pahor razpisal predčasne volitve v slovenski parlament. Te bodo potekale v ne- deljo, 3. junija. To bodo že tretje predčasne voli- tve v zgodovini slovenske samostojnosti. Pred- časne volitve poslancev smo imeli že leta 2011 in leta 2014. PO RAZPUSTITVI PARLAMENTA RAZPISANE PREDČASNE VOLITVE Predsednik Pahor je 14. aprila sprejel odlok o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčas- nih volitev. Za dan razpisa predčasnih volitev, s katerim so začeli teči roki za volilna opravila, je bil določen ponedeljek, 16. aprila. Stranke so morale 30 dni pred volitvami, to je do četrtka, 3. maja, do polnoči predložiti kandi- datne liste državni volilni komisiji. Ta je preizku- sila veljavnost kandidatur in nato objavila liste in njihove kandidate po vrstnem redu, kot ga je določil žreb. 3. maj je bil tudi datum, do katere- ga so morale stranke oziroma kandidati Državni volilni komisiji sporočiti organizatorje svoje vo- lilne kampanje. ŠTEVILČNA IZBIRA STRANK IN KANDIDATOV V 6. volilnem okraju Mozirje, ki sodi v 5. volilno enoto, se za sedeže v 90-članskem parlamentu poteguje vseh 22 strank, ki so pravilno in pravo- časno vložile svoje kandidature, vsaka s svojim kandidatom. Če preletimo imena, med katerimi bomo iz- birali v mozirskem volilnem okraju, ugotovimo, da sta med kandidati ena poslanka iz zadnjega mandata in poslanec ter poslanka, ki sta bila v državnem zboru v enem ali več preteklih man- datih. Z večino imen na kandidatnih listah se bomo zgornjesavinjski volivci srečali prvič. NA KAKŠEN NAČIN BODO POTEKALE VOLITVE? Do 23. maja je bil rok, da volivci, ki bivajo v institucionalnem varstvu, v domovih, zaporih, in invalidi okrajni volilni komisiji sporočijo, če želi- jo glasovati po pošti. Sicer bomo vsi volilni upra- vičenci pravočasno dobili na dom poimensko obvestilo, na katerem bodo podatki o tem, kdaj in kje je odprto naše volišče. Sama navodila, kako voliti, bodo napisana na glasovnicah. Pomembno je, da ta navodila voli- vec upošteva, saj se sicer lahko zgodi, da gla- sovnica ne bo veljavna. Glasuje se lahko sa- mo za eno kandidatko oziroma kandidata. Voli- vec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zapo- redno številko ob imenu liste, ki je pred imenom in priimkom kandidatke ali kandidata. Če bi volivec svojo voljo na volilnem listu iz- razil kakorkoli drugače ali oddal prazno glasov- nico, se bo ta štela kot neveljavna. V kolikor bo kdo ob glasovanju še v kakršnih koli dvomih, bo mogoče pojasnila dobiti pri prisotnih članih vo- lilne komisije. MOŽNOST PREDČASNEGA GLASOVANJA 3. junija bodo volišča odprta med 7 . in 19. uro. Če vam ta datum in udeležba na vašem rednem volišču ne ustrezata ali boste morda odsotni, obstaja več možnosti, kako izraziti svojo voljo. Volilno pravico lahko udejanjite na predčas- nem volišču. Predčasno glasovanje bo omogo- čeno na sedežih okrajnih volilnih komisij, v na- šem primeru na Upravni enoti Mozirje. Predčas- no bo mogoče glasovati od torka, 29. maja, do četrtka, 31. maja, od 7 . do 19. ure. DRUGI NAČINI UVELJAVLJANJA VOLILNE PRAVICE Volivci, ki jih v času volitev ne bo doma, se lahko poslužijo tudi volišča brez krajevne pri- stojnosti tako imenovanega volišča omnia, o čemer morajo pred tem obvestiti okrajno volil- no komisijo, pri kateri so vpisani v volilni imenik. Prav tako je treba obvestiti volilno komisijo, če bi zaradi zdravstvenih razlogov ne mogli na volišče, kljub temu pa bi želeli uveljaviti volilno pravico. Okrajna volilna komisija bo v takih pri- merih omogočila glasovanje na domu. Rok za obvestilo komisije je tri dni pred glasovanjem oziroma do 30. maja. V primeru, da državljan Republike Slovenije ali državljan Evropske unije ni vpisan v volilni imenik, lahko uresničuje volilno pravico na pod- lagi potrdila iz stalne evidence volilne pravice, ki mu ga izda upravna enota, če ima stalno pre- bivališče v Republiki Sloveniji. Če državljan RS ni vpisan v volilni imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, mu potrdilo iz- da ministrstvo za notranje zadeve. Volitve preko pooblaščenca niso možne. VOLILNI MOLK IN VOLITVE Javna kampanja za pridobivanje glasov voliv- cev se zaključi 1. junija ob 24. uri. Takrat prične veljati volilni molk. Volilni upravičenci tako lah- ko v miru premislijo o svojih odločitvah. V tem času je kakršnokoli nagovarjanje volivcev pre- povedano. Splošno glasovanje bo potekalo 3. junija. Vo- livci bomo o tem, kdaj in kje je odprto volišče, obveščeni na posebnih poimenskih obvestilih, ki jih dobimo na dom in ki jih je dobro prines- ti s seboj na volišče. Prav tako je zaradi identi- fikacije potrebno imeti s seboj veljaven oseb- ni dokument. KDAJ BOMO IZVEDELI ZA REZULTATE GLASOVANJA? Državna volilna komisija bo na svoji spletni strani takoj po zaključku glasovanja in med šte- tjem glasov objavljala sprotne, a še neuradne iz- ide. Tudi ko bodo prešteti vsi oddani glasovi, bo- do rezultati še vedno neuradni, saj bodo okrajne volilne komisije do 4. junija do 12. ure še spreje- male glasove po pošti iz Slovenije. Teden pozneje, to je 11. junija, bodo preštete še glasovnice, prejete iz tujine. Končni veljavni rezultati bodo znani in objavljeni v Uradnem li- stu Republike Slovenije do 19. junija. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 17 Volitve 2018 6. volilni okraj, ki ima sedež v Mozirju, obsega območja naslednjih občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava. 8. GAS – GOSPODARSKO AKTIVNA STRANKA Manja Holobar 9. KANGLER & PRIMC ZDRUŽENA DESNICA – GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE, NOVA LJUDSKA STRANKA SLOVENIJE Bogomir Zamernik 10. SOCIALNI DEMOKRATI Aleksandra Vasiljević 11. SOCIALISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE Jože Videmšek 12. PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE Nikolina Borenović 13. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA – SNS Tina Quéchon 14. GIBANJESKUPAJNAPREJ Renata Natek Hudarin 15. GIBANJE ZEDINJENA SLOVENIJA – ZSI Damjan Jerenko 16. LISTA NOVINARJA BOJANA POŽARJA Boris Škerbinek 17 . SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Tomaž Pečovnik 18. SMC – STRANKA MODERNEGA CENTRA Mojca Rep 19. ReSET – REŠIMO SLOVENIJO ELITE IN TAJKUNOV Katja Kreslin 20. SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO Branislav Vujičić 21. ZA ZDRAVO DRUŽBO Marija Kočevar 22. STRANKA ALENKE BRATUŠEK Tadej Kramar PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS 2018 Lista strank in kandidatov v 6. volilnem okraju 5. volilne enote 1. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS Nada Brinovšek 2. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Margareta Atelšek 3. ANDREJ ČUŠ IN ZELENI SLOVENIJE Nika Koštomaj 4. LISTA MARJANA ŠARCA Darij Krajčič 5. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI Valentin Hajdinjak 6. LEVICA Helena Žagar 7 . DD DOBRA DRŽAVA Andrej Kranjc Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 18 Volitve 2018 Naročnik objave: Desus OOZSD Mozirje, Praprotnikova 7 , 3330 Mozirje Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 19 Volitve 2018 Naročnik objave: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, 1000 Ljubljana Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 20 Volitve 2018 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 21 Volitve 2018 Pro petka d.o.o., Goriška ulica 8, 3000 Celje Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 22 Volitve 2018 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 23 Kultura, Ljudje in dogodki SLOVENSKI POZDRAV, FINALNA ODDAJA RUBRIKE DRUŽINA POJE Zmaga družini Štiglic Zmagovalni pokal je po odločitvi strokovne komisije pripadel pevkam družine Štiglic, mami Rosani ter hčerkam Bernardi, Kseniji in Kristini. (Foto: Franjo Atelšek) V finalni oddaji Slovenski pozdrav se je zbralo vseh 12 družinskih sestavov, ki so nastopili v le- tošnji sezoni rubrike Družina poje. Seveda pa so bile vse oči uprte v finalistke, sestre Lampreč- nik in družino Štiglic, ki so se pomerile za naslov zmagovalca. Ta je po odločitvi strokovne komisi- je pripadel pevkam družine Štiglic, mami Rosani ter hčerkam Bernardi, Kseniji in Kristini. POMERILE SO SE PEVKE IZ ZADREČKE IN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Odlične nastope sester Lamprečnik iz Spo- dnjih Kraš in družine Štiglic iz Tera smo spre- mljali iz tedna v teden in zagotovo ni naključje, da smo bili na nacionalni televiziji na koncu pri- ča »zgornjesavinjsko zadrečkemu pevskemu dvoboju«, kot so ga poimenovali zvesti navijači. Dekleta obeh družinskih sestavov so bile vese- le nove priložnosti in izkušnje, ki jim jo je prineslo sodelovanje v oddaji. Seveda takšni nastopi terja- jo precej vaj in usklajevanja, saj so na poti do fi- nalne oddaje dekleta stale kar trikrat na odru Slo- venskega pozdrava. Ob tej priložnosti so se zah- valile tudi navijačem, ki so jih v velikem številu spodbujali na vseh njihovih nastopih. V finalni oddaji so sestre Lamprečnik zape- le Venček ljubezenskih, družina Štiglic pa se je predstavila z Venčkom Avsenikovih pesmi. Po- leg ubranega petja so dekleta obeh družin ob vsakem nastopu predstavljale utrinke iz družin- skega življena ter po Sloveniji in širše ponosno ponesle razglednice svojega domačega kraja. ZMAGOVALCA IZBRALA STROKOVNA KOMISIJA Do finalne oddaje so zmagovalce izbirali na- stopajoči ansambli, za dokončno zmago pa so izbor prepustili strokovni komisiji, ki jo je sesta- vljalo pet priznanih glasbenikov. Kot so poveda- li, so bili postavljeni pred težko nalogo. Vsakdo je posamezno družino doživel in začutil na svoj način, pri obeh sestavih pa je bilo opaziti velik potencial in trud, ki so ga dekleta vložila vsaka v svoj nastop in s tem poslušalcem v studiu in pred domačimi ekrani pričarale še en čudovit z družinskim petjem obarvan večer. Ob koncu se je pevkam na odru pridružil tudi urednik oddaje Andrej Hofer in družini Štiglic za zmago v rubriki Družina poje izročil pokal. Barbara Rozoničnik 6. DNEVI GORSKEGA LESA Leseni izdelki pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb Dnevi gorskega lesa v Solčavi od četrtka, 31. maja, do nedelje, 3. junija, prinašajo vrsto zani- mivih dogodkov in drugačen pogled na gorski les in gozd. Za spoznavanje prednosti te suro- vine bodo v četrtek pripravili razstavo Čar lesa in predavanje prof. dr. Franca Pohlevna. Z njima želijo informirati širšo javnost, da leseni izdel- ki pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb. Petek bo glasbeno obarvan. V cerkvi Mari- je Snežne bodo lahko obiskovalci prisluhnili učencem Glasbene šole Nazarje in njihovim mentorjem. Sobotno in nedeljsko dopoldne je namenjeno druženju in spoznavanju okolice. Udeleženci se bodo lahko podali do Plesniko- ve bresti ali v Matkov škaf. Dogajanje bodo zaključili v nedeljo s predstavitvijo izdelkov iz lesa za otroke po na- črtih Montessori. Jure in Jasmina Žibovt sta k sodelovanju povabila pedagoginjo Montesso- ri Mojco Košič in nastali so pripomočki za do- jenčke in malčke do 3. leta starosti po tej me- todi. Svoje mojstrovine pa bodo na ogled pos- tavili tudi domači kiparji z motorno žago. Marija Šukalo DOM KULTURE NAZARJE Bontonolog Županek o napakah moških Kulturno društvo Nazarje je v petek, 11. maja, pripravilo odrski priboljšek za dobro voljo s spo- gledovanjem s situacijskim humorjem, satiro in žepno burko. V goste so povabili stand up ko- medijanta Saša Županeka iz Prekmurja. ŠTEVILNE VARIACIJE NA OSREDNJO TEMO Tistim, ki so se pustili zabavati, ni bilo žal ve- čera, saj so lahko od izkušenega »bontonologa« izvedeli vse tisto, kar počnejo oziroma počne- mo menda vsi doma, v službi, v zdravstveni ča- kalnici, o vedenjskih vzorcih, medsebojnih od- nosih ter številnih variacijah na temo Nasve- ti ženskam, kako naj preprečijo najbolj pogos- te napake moških. KAKO ŽENSKE DOŽIVLJAJO MOŠKE Županek je govoril o tem, kako ženske doživ- ljajo bedarije in druge odnose v kuhinji, na za- bavi, med rjuhami in na pogrebih. Tudi o moških, ki so všečni damam le, ko so te zaljubljene va- nje, a ta šport pač ne traja v nedogled. Jože Miklavc Saša Županek je med drugim govoril o tem, kako ženske doživljajo bedarije moških. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 24 Kultura, Informacije PRVIH NOT SE JE NAUČILA V GLASBENI ŠOLI NAZARJE Predmaturitetni koncert flavtistke Manje Pančur Za Glasbeno šolo Nazarje in flavtistko Manjo Pančur je bila predstavitev njenega predmaturitetnega koncerta prav poseben dogodek. (Foto: Barbara Rozoničnik) Na odru Glasbene šole Nazarje je svoj predmaturitetni koncert predstavila Manja Pančur, dijakinja 4. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, pod mentor- stvom Milene Lipovšek. Manja je nižjo glas- beno izobrazbo pridobila v Glasbeni šoli Na- zarje, kjer je bil kar osem let njen mentor Jernej Marinšek. IZJEMNA VOLJA DO DELA IN LJUBEZEN DO GLASBE Po besedah ravnatelja Glasbene šole Nazar- je in hkrati mentorja so Manjino glasbeno pot zaznamovali številni uspehi. Krasi jo izredna vo- lja do dela, ljubezen do glasbe in flavte ter izje- mna sposobnost koncentracije. Ves čas njene- ga glasbenega izobraževanja je na regijskih, dr- žavnih in mednarodnih tekmovanjih posegala po najvišjih mestih. »Biti mentor tako nadarje- nemu in motiviranemu učencu je poseben pri- vilegij, ob nastopu svojega nekdanjega učenca pa mentor na odru vidi tudi delček sebe,« je de- jal Marinšek. SVOJ GLASBENI POTENCIAL KAŽE TUDI NA URAH PETJA Manjo je pri klavirju spremljala Katalin Peter Krivokapič, dogodek pa je popestrila gostja, ki- taristka Maja Kralj. Mlada flavtistka je članica Simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, igra v različnih komornih sku- pinah, po opravljeni maturi pa želi svoje glasbe- no izobraževanje nadaljevati v tujini. Da je Manja v Glasbeni šoli Nazarje začutila nekaj več, kaže tudi dejstvo, da je ponovno pos- tala njena učenka, obiskuje ure petja in tudi tu- kaj kaže svoj veliki glasbeni talent. Polni dvora- ni poslušalcev je igrala dela Locatellija, Danzia, Bacha, Kreka in Dutilleuxa, dogodek pa zaključi- la s pevsko točko ob spremljavi njenega kore- petitorja iz nižje glasbene šole Tonija Acmana. Barbara Rozoničnik KONCERT OSNOVNOŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV Niti prijateljstva v pesmi treh šol Zbor ljubenskih in lučkih osnovnošolcev je nastop dopolnil s plesom s kozarci iz filma Prava nota. (Foto: Primož Vajdl) Ljubenska šola je 11. maja gostila koncert pevskih zborov. Učenci in učenke OŠ Ljubno ob Savinji in OŠ Luče so v sodelovanju z OŠ Janka Kersnika Brdo skozi pesem tkali nova prijatelj- stva. Poleg osnovnošolcev so se predstavili čla- ni Okteta Žetev in orkester Brdis iz Glasbene šo- le Domžale. ZAPELO PREKO TRISTO PEVK IN PEVCEV Kot prvi so se na odru predstavili člani otro- škega pevskega zbora Ljubno, za njimi pa še so- sednji otroški zbor iz Luč. Oba delujeta pod vod- stvom Mitje Venišnika. Za domačini so oder za- sedli gostje iz ljubljanske kotline, in sicer otro- ška zbora, ki nosita ime Cicibani in Kresničke. Za najmlajšimi so zapeli njihovi starejši sošolci. Kot prvi člani mladinskega pevskega zbora Ciklamen iz Brda, za njimi pa še združeni mladinski pev- ski zbor ljubenskih in lučkih osnovnošolcev. Tu- di slednjega vodi Venišnik. Nastope otrok so do- polnili pevci Okteta Žetev, ki so zapeli skladbe z naslovom Zottelmarsh, The lion sleeps tonight in Gospel medley, ter orkester Brdis, ki je zaigral svetovne glasbene uspešnice in skladbe iz filmov. ŽELJA PO POVEZOVANJU ŠOL Ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji mag. Samo Kramer si je ob nastopu ravnateljevanja zadal cilj, da se osnovne šole in njeni učenci med sa- bo povezujejo. S tem namenom je tudi prišlo do izvedbe koncerta, kjer so poleg zgornjesavinj- skih šol nastopili učenci od drugod. Dober na- men v obliki povezovanja šol in veliko števi- lo obiskovalcev sta več kot dobra razloga, da v naslednjem letu pride do ponovne organizacije takšnega koncerta. Primož Vajdl KNJIŽNICA MOZIRJE Novitete v maju 2018 Mladinska literatura: Auer, Margit: Šola magičnih živali. 2, Same luknje!, Davis, Jim: Kdo bo koga, Uegaki, Chi- eri: Hana Hašimoto, šesta violina, Janisch, Heinz: »Majhno težavo imam,« je rekel med- ved, Carnavas, Peter: Zadnje drevo v mestu, Ehring, Anna: Mira in Martin, Doyle, Roddy: Su- per!, Livijen, Jože: Kaj je to? : uganke za otro- ke in ostale bistre glave, Podgoršek, Mojiceja: Kdo je pojedel čokolado?, Averiss, Corrinne: Sara prespi pri prijateljici. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 25 Organizacije DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Komunikacija z bolnikom z demenco zahteva pravi pristop Predavateljici, direktorica centra Barbara Virant (levo) in delovna terapevtka Špela Podvratnik, sta na predavanju dali poudarek na komunikacijo z bolnikom z demenco. (Foto: ŠMS) V DEOS Centru starejših Gornji Grad sta direktorica centra Bar- bara Virant in delovna terapevtka Špela Podvratnik pripravili preda- vanje o demenci in o komunikaci- ji z bolniki z demenco. Predavanje sta popestrili z osebnimi izkušnja- mi, kako sta reševali težave komu- niciranja z bolniki. ZA DEMENCO ZBOLEVAJO VSE MLAJŠI Demenca je kronična napre- dujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na mož- ganskih celicah in se kaže z mot- njami spomina, mišljenja, orienta- cije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in preso- je. Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Največji dejavnik tvega- nja je starost, čeprav narašča šte- vilo bolnikov, ki za demenco zbolijo že pred 65. letom. SVOJCEM BOLNIKOV NI LAHKO Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki pred- stavlja več kot 65 odstotkov de- menc. Svojci bolnikov so izpostav- ljeni hudim psihičnim, fizičnim in finančnim obremenitvam ter tudi socialni izključenosti. Zaradi nap- redovanja bolezni postanejo ose- be z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj sami zase ne morejo več skrbeti. Demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, so- cialnih in finančnih problemov da- našnje družbe. POGOVOR NAJ BO UMIRJEN Z bolniki z demenco se je treba pogovarjati jasno in umirjeno, ne- koliko počasneje in glasneje kot običajno. Uporabljamo kratke in preproste stavke, da bolnik lažje razume. Pomembno je, da se z bol- niki pogovarjamo v okolju, kjer je čim manj motenj. Z osebami z demenco se pogo- varjajmo o vsem, pomembno je, da smo pozitivni, da ne sprašuj- mo preveč stvari hkrati, zastav- ljajmo vprašanja, na katera je od- govor lahko da ali ne, ali jim da- mo na izbiro dve stvari, da se laž- je odločijo. ZNAKI DEMENCE Prvi znaki demence so: postop- na izguba spomina, težave pri go- voru (iskanje pravih besed), oseb- nostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, ne- zmožnost presoje in organizaci- je, težave pri vsakodnevnih opra- vilih, iskanje, izgubljanje in presta- vljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj, spremembe čustvovanja in vede- nja, zapiranje vase in izogibanje družbi. Vsakdo, ki je že vstopil v tretje življenjsko obdobje, lahko pri se- bi občasno opazi kakšnega ali več naštetih znakov, kar pa ne pomeni, da ima demenco. Pri osebah z de- menco se zgornji znaki pojavljajo zelo pogosto, po 10-krat in večkrat na dan. ŠMS DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE OB SAVINJI Marija Krivec nova predsednica lučkih upokojencev Marija Krivec je bila do nedavna koordinatorka programa Starejši za starejše. Aprilski občni zbor Društva upo- kojencev Luče je v najštevilčnej- šem lučkem društvu prinesel olaj- šanje, saj so na njem izvedli voli- tve in organe društva osvežili z no- vimi obrazi, predvsem pa izvoli- li novo predsednico. Marija Krivec, dosedanja koordinatorka progra- ma Starejši za starejše, je namreč na čelu društva zamenjala sedaj že nekdanjo, uspešno predsedni- co Tinko Kladnik, ki pa je predčas- no prekinila svojo funkcijo na tem položaju. VOLILO KAR 84 ODSTOTKOV UPRAVIČENCEV Na temo volitev je zanimiv tudi podatek, da je volilo kar 84 odstot- kov volilnih upravičencev, za kar so poskrbeli poverjeniki, ki so upo- kojencem omogočili tudi glasova- nje na domu. S spremembo pravil društva so mandat iz dveh podalj- šali na štiri leta, v upravnem odbo- ru pa je sedaj manj članov kot v prejšnjem sestavu. BOGAT NABOR AKTIVNOSTI DRUŠTVA Iz predstavljenih poročil je 97 prisotnih upokojencev od pre- ko 230 včlanjenih lahko razbra- lo, da so med aktivnostmi zajeta področja, v katerih se lahko naj- de za vsakega nekaj. Pester pro- gram zajema namreč rekreativne pohode, rekreacijo za člane vsak ponedeljek od septembra do apri- la, društveni izlet, planirana sta piknika, sodelovanje na prireditvi Lučki dan, mesečna srečanja v Vl- še kaj. Poseben poudarek bo na področju skrbi za etnološko de- diščino in vlcersko tradicijo, kjer imajo v planu ureditev muzeja na prostem pri njihovi Vlcerski bajti na Šmici. IMAJO SE IN SE ŠE BODO IMELI »FAJN« Marija Krivec je poudarila, da bo samo ob dobrem sodelova- nju med člani in s skupnimi moč- mi mogoče uresničiti osnovni moto društva, da se imajo »fajn«. Predpogoj za to imajo po njenem mnenju že izpolnjen z moško in žensko pevsko skupino, »hišnim bandom« in pregovorno lučko do- brovoljnostjo, ki je bila očitna tudi na občnem zboru. Tekst in foto: Franjo Atelšek cerski bajti, nadaljevanje aktivno- sti v programu Starejši za starej- še, predavanja, izobraževanja in Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 26 Ljudje in dogodki PREDAVANJE MELANIJE VERBE Bachovo cvetno zdravljenje lahko uporablja vsak Melanija Verbe (stoji) je udeležencem srečanja predstavila mešanice Bachovih esenc za različne tegobe. (Foto: Marija Šukalo) Center za družine Medgen hi- ša je na Rečici ob Savinji pripravil predavanje Bachova cvetna terapi- ja za mir v duši. O tej metodi na- ravnega zdravljenja je v četrtek, 26. aprila, spregovorila Melanija Verbe iz Društva Spirit, društva za duhov- ni razvoj, zdravo življenje in sveto- vanje. PREKO BACHOVIH KAPLJIC DO POZITIVNE ENERGIJE Verbetova se že vrsto let ukvar- ja s komplementarno medicino in poglobljenimi odnosi. Pri tem je ugotovila, da imamo ljudje občas- no probleme s čustvi, ki včasih ni- so sprejemljiva. »Preko Bachovih kapljic se jih naučimo prepoznava- ti in živeti z njimi ter jih preobraža- ti v pozitivo – energijo, ki izgraju- je življenje in lepe odnose,« je po- vedala. ZDRAVLJENJE PRIMERNO ZA VSAKOGAR Bachovo cvetno zdravljenje je naravna metoda, ki jo lahko upo- rablja vsak. Kapljice lahko jemlje- mo v kombinaciji z drugimi zdravili, primerne so tudi za nosečnice, ot- roke, živali in rastline. Z njimi lahko rešujemo težave, kot so strah, ne- gotovost, utrujenost, preveč razmi- šljanja, neodločnost … Marija Šukalo LUTKOVNA PREDSTAVA NA GOLTEH Trije prašički zabavni tudi za starejše Lutkovna predstava Grajskega lutkovnega gledališča iz Sevnice na ploščadi hotela Golte (foto: SM) Hotel Golte tudi pripravlja za- nimive aktivnosti s področja športa, pohodništva, sobivanja z naravo, kulture, poroke, pikni- ke in nastope glasbenih skupin kot razvedrilo gostom. V nede- ljo, 6. maja, pa so presenetili s poučno lutkovno predstavo Tri- je prašički, ki so jo uprizorili čla- ni Grajskega lutkovnega gleda- lišča iz Sevnice. PLOŠČAD HOTELA POLNA NAVDUŠENIH OTROK Otroci so bili navdušeni in se imeli super. Tega dne je bila gon- dola za vse do 14. leta starosti brezplačna. S predstavo so začeli sredi poldneva, ko so se z nihalko pripeljali še zadnji starejši obisko- valci z otroci. PRIJETNA PRESENEČENJA TUDI V BODOČE »Vse skupaj se je odvijalo na te- rasi hotela, kjer nas je celo dopol- dne prijetno grelo sonce, pa tudi pogledi na planino so bili krasni. Bilo je res posebno doživetje za vse obiskovalce. Otroci in starši so bili nad predstavo navdušeni in os- tali so sami pozitivni odzivi,« je po dogodku povedala organizatorica in animatorka Sabina Melanšek. Izvedeli smo, da lahko takšne vrste dogodkov in prijetna presenečenja pričakujemo tudi v prihodnje. Jože Miklavc PREDAVANJE DR. MARTE VEDER Čustva so energija, ki deluje hitreje od naših misli Udeleženci so od dr. Vedrove dobili nasvet, kako negativna čustva razrešiti in spremeniti v pozitivo. (Foto: Marija Šukalo) »Kaj so čustva in kako jih lah- ko obvladamo?« je bila tema in- teraktivne delavnice dr. Marte Ve- der. O čustvih je spregovorila v to- rek, 8. maja, v Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savi- nji. Dogodek je sodil v sklop pre- davanj o pozitivnem mišljenju, ki jih Vedrova pripravlja kot predse- dnica Društva za samoozdravitev – društva za ohranitev in obnovi- tev zdravja. V pogovoru z udeleženci je pou- darila, da so čustva energija, ki de- luje hitreje od naših misli in izvira iz srca in živčnega sistema. So re- akcija na dražljaje iz okolice in jih zaznamo fizično ter se na njih od- zovemo nagonsko. PROTI ČUSTVOM IN ŽIVLJENJU SE NE BORI Vsak posameznik se na is- ti dražljaj iz okolice različno od- zove. Na naša čustva vplivajo tu- di dogodki iz otroštva. Najbolj po- membno po mnenju Vedrove je, da se proti čustvom in življenju ne bo- rimo, saj so lekcije, ki jih moramo osvojiti. Marija Šukalo Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 27 Organizacije, Ljudje in dogodki ZAVOD STANISLAVA GORNJI GRAD Vaje za vse generacije bodo tedenska stalnica Či gong v okrilju narave je privabil lepo število udeleženk. (Foto: ŠMS) V gornjegrajskem Zavodu Stanislava so v za- četku maja pričeli izvajati vaje či gong pod men- torstvom Tatjane Hafner. Udeleženke, ki se sre- čujejo vsak četrtek, so po prvem srečanju vaje pozitivno ocenile, saj so primerne za vse gene- racije. Poleg tega so bile navdušene nad njiho- vim učinkom, saj so jih pomirile in hkrati poživi- le krvni obtok. Či gong je starodavna kitajska zdravilna teh- nika, ki je sestavljena iz enostavnih počasnih gibov. Namen gibov je spodbuditi kroženje ži- vljenjske energije či v človeškem telesu. Či se v človeškem telesu pretaka po energijskih ka- nalih – meridianih. Ime či gong je sestavljeno iz besed či (življenjska energija) in gong (delo, tre- ning). Či gong torej pomeni trening oziroma kre- pitev življenjske energije. ŠMS Obujamo spomine Ana Komar iz Grušovelj nam je prinesla fotografijo, ki je nastala konec 50-ih let prejšnjega sto- letja. Prikazuje spravilo sena v Grušovljah. Na njej so (z leve) Franc in Ivan Komar z ženo Marijo, taščo Marijo Podlesnik ter hčerko Marjano na vozu. OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Predavanje in razstava herbarija Danes, 25. maja, se v Galeriji Mozirje obeta za- nimiv večer na temo našega rastlinskega sve- ta in pomembnih bakterijskih bolezni rastlin, ki rastejo tudi v naši okolici. Dogodek organizi- ra Osrednja knjižnica Mozirje, sestavljen pa bo iz poljudnoznanstvenega predavanja dr. Tanje Dreo in razstave herbarija Ane Kugovnik. Obe gostji večera sta domačinki, doma iz Mozirja. V predavanju z naslovom Bakterijske bolez- ni rastlin in njihova diagnostika bo Tanja Dreo predstavila pomen bakterij za rastline in po- membne bakterijske bolezni rastlin, ki krojijo uso- do pridelovalcev in okolja po svetu ter pri nas. Njeno predavanje bo zaokrožila razstava her- barija Ane Kugovnik. Že naslov razstave Travni- ško-gozdni rastlinski svet Mozirja in okolice po- ve, da bodo na ogled postavljene številne trav- niške in gozdne rastline, ki rastejo na obmo- čju mozirske občine. Več o problematiki bolezni rastlin, ki vplivajo tudi na naše okolje, pa v pri- hodnji številki Savinjskih novic. TG SIMBOL PREKMURJA PONOVNO PRI NAS Štorklja opažena v Nazarjah Pred leti smo že pisali, da so se v Zgornji Sa- vinjski dolini pojavile štorklje, ki nas od takrat do- kaj redno obiskujejo in tu tudi gnezdijo. Domova- nje si ustvarijo celo v urbanih naseljih, kot je Na- zarje, kjer je pred časom par gnezdil na daljno- vodu, za tem na odsekanem vrhu lipe pri Boha- ču, kjer so jima gnezdo učvrstili domači gasilci. V teh dneh so krajani opazili štorkljo, ki je pri- stajala na dimnikih blokov v centru Nazarij in se tam lepo očedila. O tem, ali je prinesla kaj otrok in ali si bo vsaj ustvarila gnezdo, se spoprijatelji- la z golobi, pa mogoče kdaj prihodnjič. Tekst in foto: IS Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 28 Prejeli smo, Organizacije, Šport, Čestitke TEKMA S PIŠTOLO DRULOV Zmagal Jože Grudnik Druga od treh tekem s pištolo drulov na strelišču Lovske druži- ne Gornji Grad Zagradišče v orga- nizaciji Strelskega društva Gornji Grad je postregla s sledečimi re- zultati: prvi je bil Jože Grudnik (93 krogov, 100 točk), drugi Ivan Rihter (92, 99) in tretji Peter Bezovšek (90, 98). Tekma je štela za kombinaci- jo 2018, kjer vodi Boris Purnat (196 točk) pred Ivanom Rihterjem (195) in Petrom Bezovškom (193). Na nedeljski tekmi so udeležen- ci streljali stoje na razdaljo 25 me- trov po 5 strelov za preizkus in 10 strelov za oceno v drugo tarčo veli- kosti 50 x 50 cm. Janez Kolar JAMARSKI KLUB TIRSKI ZMAJ LJUBNO Raziskali kar deset novih jam Predsednik kluba Bernard Štiglic je lani na dobro obiskanem predavanju spregovoril o jamah na Menini. (Foto: ŠMS) V lanskem letu so člani Jamar- skega kluba Tirski zmaj Ljubno na Menini planini raziskali kar deset novih jam in oddali podatke za vpis v kataster jam Jamarski zvezi Slo- venije, s katero veliko in dobro so- delujejo. Uredili so stalno razstavo v gornjegrajskem Zavodu Stanisla- va, v Gornjem Gradu je predsednik kluba Bernard Štiglic na dobro obi- skanem predavanju spregovoril o jamah na Menini. Nekateri člani se pri raznih akcijah pridružujejo Ja- marski zvezi Slovenije in Jamarski reševalni službi. Tako so že večkrat postali Božički, ki so se spustili s pediatrične klinike v Mariboru. NAČRTUJEJO NOVE RAZISKAVE Tudi letos načrtujejo raziskave na območju Menine in nekaj arhe- oloških raziskav v jamah v Tirskih pečeh, delovanje v organih zve- ze ter odlično sodelovanje z dru- gimi društvi. Nekateri člani se bo- do pridružili veliki reševalni akciji v okviru Jamarske reševalne služ- be v Avstriji. NA MENINI ODKRIVAJO ŠTEVILNE ZANIMIVOSTI Zelo aktivni so v zadnjem ob- dobju člani kluba iz Gornjega Gra- da in okolice, ki neumorno razi- skujejo Menino in odkrivajo šte- vilne zanimivosti. Z veseljem pa v jame, ki so dostopne, popeljejo tudi ljudi, ki ji zanima bogato me- ninsko podzemlje, so povedali na občnem zboru. ŠMS JAMARJI OČISTILI BREZNO NAD SEMPRIMOŽEM V jami našli vzmetnice, sod, bojler, embalažo, oblačila … Jamarji so očistiti Brezno nad Semprimožem 2, ki se nahaja nad kmetijo Semprimožnik, tik ob cesti na Menino planino. Člani Jamarskega kluba Tirski zmaj so v soboto, 14. aprila, ko je v gornjegrajski občini potekala očiš- čevalna akcija, očistiti Brezno nad Semprimožem 2, ki se nahaja nad kmetijo Semprimožnik, tik ob cesti na Menino planino. Glede na to, da so bile v jami smeti starejšega da- tuma, upajo, da bo jama sedaj os- tala čista. Ker leži tik ob cesti, bi bi- lo primerno, da dobi ograjo. Za od- voz smeti je poskrbela Komunala Gornji Grad in občina. VELIKA DVORANA JE BOGATA S KAPNIŠKIM OKRASJEM Vhod v jamo se je odprl ob grad- nji ceste na Menino. Jamo so regi- strirali člani Jamarskega kluba Čr- ni galeb Prebold. Izmerili in doku- mentirali so jo 15. novembra 2003. Vhod se odpira v brežini gozdne ceste. Za njim se začne kratko vhodno brezno, kjer se jama nada- ljuje poševno navzdol. Sledi dvora- na večjih dimenzij. Iz nje vodi v vse smeri več kratkih in lepih rovov, ki se vsi zaključijo v neprehodnih oži- nah. Prvopristopniki so namerili za slabih 72 metrov rovov. V JAMI VZMETNICE, SOD, BOJLER, EMBALAŽA, OBLAČILA … Smeti so se nahajale pod vho- dnim breznom. V jami so bi- le vzmetnice, kovinski sod, boj- ler, prazna plastična embalaža od olja, obutev, oblačila … V skali nad vhodom so navrtali sidrišča za varen spust in dvig smeti. Dva ja- marja sta pobirala smeti v plastič- na vedra, dva pa na površju prip- ravila vreče zanje. Vedro za ve- drom so dvignili iz jame in zbra- li odpadke. PRED ODHODOM ŠE ENKRAT V JAMO Po opravljenem delu so se vsi spustili v jamo. Za vhodnim brez- nom so splezali navzdol skozi ozek prehod v bogato zasigano glavno dvorano. Stene in strop so okra- šene z bogatim kapniškim okras- jem, v kotu dvorane kaplja voda, ki se zbira v majhni ponvici. Stene so skoraj povsem bele od jamskega mleka. Pred odhodom in zaključ- kom akcije so v tišini občudovali lepe stvaritve narave. Bernard Štiglic, fotodokumentacija JK Tirski zmaj Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 29 Šport, Oglasi MARATON TREH SRC Bernarda Čeplak Poznič na 5. mestu med Slovenkami Bernarda Čeplak Poznič z ekipo iz Mozirja v Radencih, z leve: Viki Uršnik, Berny, Mojca in Marko Gostečnik (foto: Joc P.) Ultra maratonka Bernarda Čep- lak Poznič je na Maratonu treh src v Radencih dosegla nov spodbuden rezultat. Medtem ko se pripravlja na nadaljevanje evropske maratonske lige Euro cup 2018, se udeležuje tudi nekaterih maratonskih preizkušenj. V Radencih je v soboto pretekla 42 km in osvojila zelo dobro 9. mesto v absolutni konkurenci med 44 teka- čicami v hudi mednarodni konku- renci. Med Slovenkami pa si je v tež- kih, vročih razmerah pritekla odlič- no 5. mesto s časom 3 ure in 34 min. MERILNIK JI NI ODČITAL ČASA Berny je povedala, da še vedno ni povsem izginil strah na tej pro- gi, ko je pred leti tam dobesedno dehidrirala na 21 km, in to atleta še preveč spominja na možen hendi- kep. Tokrat je imela smolo tehnične narave, ker ji elektronski merilnik na cilju ni odčital časa, a je s pri- tožbo takoj dosegla korekten odči- tek in regularno uvrstitev. EKIPNO TRETJA NA LJUBLJANSKEM MARATONU Čeplak-Pozničeva je pred krat- kim na Ljubljanskem maratonu dosega ekipno tretje mesto (troj- ke) na 29 km za Slovensko vojsko. Njeni treningi v tem tednu pa so bili ciljani že na naslednji, tokrat dobrodelni tek v Ravnah na Koro- škem. Jože Miklavc DIRKA OKROG SLOVENIJE (DOS) Rosensteinu po posamični še zmaga v četvorkah Pretekli četrtek so se kolesarji podali na najtežjo in najdaljšo dir- ko pri nas, Dirko okrog Slovenije. V četvorko so se ob tej priložnos- ti povezali štirje odlični kolesarji: Erik Rosenstein z Rečice ob Savi- nji, Marko Baloh, Iztok Melanšek in Matej Lovše ter suvereno zmagali. Kolesarski »dream team« bi lah- ko poimenovali četvorko, ki je zma- gala z rekordnim časom 35 ur in 15 minut ter povprečno hitrostjo na dirki 34,21 kilometra na uro. Ekipa, ki se je poimenovala Erik team, je dosegla točno tisto, kar je načrto- vala, zmago. »Vreme nam je postreglo, ra- zen manjših težav z opremo ene- ga tekmovalca in malce zgrešene poti je vse teklo kot po maslu. Vozi- li smo od 20 do 30 kilometrov, po- tem smo se menjali. Nepričakova- no sem moral gnati na Vršič sko- raj do vrha in sem se bal, da sem pokvaril razdaljo do ekipe, ki smo ji sledili, ampak očitno sem dobro gnal. Navzdol je kolega vozil mno- go hitreje, skoraj sto kilometrov na uro,« je dejal Rosenstein. Četvorka je startala kot zadnja iz- med štirih, ki so tekmovale. Tako so vse do Koroške lovili ekipo, ki jim je bila najbolj konkurenčna in je star- tala 15 minut pred njimi. Potem so se kar nekaj časa vozili v bližini, dokler jim Marko Baloh ni dokonč- no pobegnil, nato so prednost le še povečevali. Na cilju so ekipo Infini- ti prehiteli za uro in pol. Zadnje kilo- metre so prevozili skupaj in doživeli nepozaben prihod v cilj. »Veliko je bilo priprav, usklaje- vanj, a kot ekipa smo držali sku- paj in dosegli to, po kar smo šli, zmago in rekord. Seveda ne bi šlo brez ekipe v treh kombijih, ki nas je spremljala vso pot in skrbela za vse, kar smo potrebovali. Vodja ekipe je bil Nazarčan Gorazd Šuli- goj, med spremljevalci sta bila tu- di Tomaž Novak iz Mozirja in Igor Grudnik iz Gornjega Grada. Seve- da pa brez družine in domačih ne bi šlo. Njihova podpora, ognjemeti, ki so jih pripravili, in čakanje na ci- lju, tudi vse to se kaže v našem re- zultatu,« je po zmagi povedal Erik. Dirka je bila dobra priprava na 12 ali 24-urno kolesarsko dirko, ki bo v juliju v Dobrovniku in šteje za evrop- sko prvenstvo. Lani je na krajši raz- dalji osvojil naslov evropskega pr- vaka in ta rezultat si želi ponoviti. ŠMS Kot tudi drugod po dolini je imel Erik Rosenstein v Mozirju podporo navijačev. (Foto: ŠMS) Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 30 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Ob sprejemu OPN Občini Gornji Grad Odločila sem se, da napišem, kar me teži. Počakala sem, če bom dobila odgovor na pritožbo infor- mativni izračun za stavbno zemlji- šče. Najbolj me pa je prizadel čla- nek v SN, št. 17 , 26. april 2018. Zakaj? Dne 17. 4. 2018 sem do- bila pismo s strani občine Gornji Grad. Zadeva informativni izračun nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča. Ko sem pregleda- la vso stvar in ugotovila, da mi je občina izračunala stavbno zemlji- šče tudi na parcelah, ki ni stavbno ampak kmetijsko zemljišče. Člo- vek se vpraša, kako si lahko nek- do, kaj takega dovoli. Sedaj pa k bistvu te situacije. V članku SN št. 17, 26. 4. 2018 piše Ob sprejemu OPN aplavz priprav- ljavcem. Res si zaslužijo aplavz, ker še do danes ni nihče s stra- ni občine prišel do nas lastnikov Zvonjenje po toči oziroma referendumu (SN 20, str. 6) Po toči se sicer ne splača zvo- niti, pravi pregovor, toda nasle- dnjo »točo«, ki bi lahko bila že v začetku junija, bi vsaj v naši do- lini moje »zvonjenje« morda le utegnilo vsaj malo omiliti. Seveda imam po tem referendumu prav malo upanja, da je to sploh mož- no. Je pa res, da me to pisanje nič ne stane. In to bo tudi tokrat pre- vagalo. Če se osredotočim na našo do- lino, ki se je še bolj »izkazala« kot je slovensko povprečje, moram reči, da sem razočaran. Kako ze- lo, niti ne znam povedati. Namreč povsem očitno je, da niti vsak de- seti naš državljan – enako velja za Zgornjesavinjčane – ne ve, za kaj je sploh šlo pri referendumu. Najprej je treba vedeti, da nihče, zares nihče v državi, sploh pa ne gospod Vili Kovačič, ni proti dru- gemu tiru. Smo le proti vnovične- mu (pravzaprav že kar stalnemu) ropanju davkoplačevalcev, ki ga menda vendar lahko tudi občuti- mo in registriramo, če naši sen- zorji (razum) še delujejo. Bistvo je torej v tem, kje in za kakšen denar se bo proga gradila. Ker smo se odločili za bistveno dražjo in slab- šo varianto ter požegnali mafijske »poslove« (novi TEŠ 6), pač prip- ravimo svoje denarnice. Ta naša odločitev pač ni bila zastonj. A bo očitno lažja, kot da bi se udeleži- li referenduma in glasovali proti ropanju nas samih in sodržavlja- nov. Na denar, ki bo vržen »sko- zi okno«, bolje rečeno v žepe tis- tih, ki že danes ne vedo, kaj z njim, saj so si ga nagrabili že preveč, se ljudje požvižgajo. Šele ko se bodo ljudje zavede- li (če se sploh bodo, je še zelo ve- lik vprašaj), da je za njihov stan- dard bistveno, da si izvolijo pošte- no oblast, ki ne bo gledala le na- se, ampak tudi na »rajo«, čeprav dokaj neumno in nerazgledano. In še nekaj bi bilo treba vedeti: dru- gačno kot neumno in nerazgle- dano »rajo« prav nobena oblast še nikoli in nikjer niti ni izkoriš- čala, pa če bi si to še tako žele- la. Vzpodbudno? Kakor za koga. Za neumneže niti ne. Kaj pa jim to dejstvo sploh pomaga, da bi lah- ko kdaj zaživeli bolj človeka vred- no življenje? Tako bistri ljudje, da bi neumne lahko prepričali, da se take stvari lahko zadovoljivo ure- dijo samo enkrat na štiri leta, po- tem pa je vsaka jeza na politi- ke povsem nekoristna, se doslej v Sloveniji še niso rodili. Menim, da je samo od razuma mladih od- visno (žal še prav nič ne kaže na to) če bo država kdaj normalna, in če bo sploh država. Slovencev, ne Azijcev in Afričanov. Staro dre- vo in staro »pamet« se ne da več ukrivljati. Z otrdelo pametjo si člo- vek žal ne more več pomagati. Janez Mavrič Attemsov trg 8 3342 Gornji Grad Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne … V SPOMIN 26. maja mineva 30 let, odkar nas je zapustil naš dragi oče in dedek Franc PLESNIK 11. 6. 1913 - 26. 5. 1988 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi domači Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 31 Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • MOTORIST PADEL Z MOTORJEM Podolševa: 20. maja ob 13.49 je v naselju Podolševa moto- rist padel z motorjem. Reševalci nujne medicinske pomoči Zgor- njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje so poškodovanega motorista oskrbeli na kraju dogodka in ga prepeljali na zdravlje- nje v celjsko bolnišnico. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Milana GOLIČNIKA 31. 5. 1953 - 17. 5. 2018 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v tež- kih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači Rečiški zvonovi so se žalostno oglasili, dobrim ljudem so žalostno vest oznanili, da odšel je njihov faran, v poslednjo deželo k angelom. V SLOVO Možu, očetu in dedku Branetu CIGALETU iz Spodnje Rečice 30. 7. 1937 - 9. 5. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega Braneta pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Eriku Breclju, dr. Bojanu Leskovšku, bolniški sestri Marti in ostalemu zdravniškemu osebju. Žalujoča žena Marta, sinova Branko in Aleksander ter vnuk Denis parcel. To že traja menda dvanajst let. Zato sprašujem svetnike, kaj so delali tako dolgo. Kajti jaz sem že vse skozi spremljala in tudi jas- no povedala in tudi podala spre- membo namenske rabe zemljišč v OPN leta 2014. Leta 2015 sem bila vabljena na razgrnitev OPN in tudi takrat sem prosila, da mi povedo, kdo je dal naše parcele v OPN. Do sedaj mi še nihče ni dal odgovora. Sedaj pa dobiš odgovor, boš pa dala komu za pozidat. Ko smo pa sami hote- li, da bi zidali pa nismo smeli. Če je takšen interes s strani občine za zidavo, zakaj ko občina dobi s strani UE, da razobesi na oglasno desko prodajo parcel, ne odkup in tako bi lahko se pogovarjali z la- stnikom parcel, kjer je OPN. Dobi- la sem sliko izpred 1981 leta, ko je KS naredila načrt brez naše ved- nosti. OPN je bil sprejet 19. 4. 2018 po sprejetem pismom za izračun stavbnega nadomestila. Ne vem, kako si na občini predstavlja- jo, da bomo plačevali nadome- stilo od kmetijskega zemljišča za stavbno zemljišče. Na teh parce- lah ni ne vode, ne elektrike, ne ko- munalno urejeno. Vprašujem, ka- ko bi svetniki pogledali, če bi jim pred njihovim pragom naredili kaj takšnega. Zato prosim in želim, da vse tiste, ki smo se pritožili na iz- račun nadomestil, da nas povabi- te na srečanje z vami, da si pog- ledamo v oči. Kajti mi ne mislimo plačevati nadomestila od kmetij- skega zemljišča za stavbno ze- mljišče. Veste veliko sem pripo- mogla in prispevala KS, dokler nisem vedela, kaj vse se dogaja, sem pa nehala. Jaz nimam več za- upanja v ljudi, ki delajo za hrbtom. Bodimo pošteni drug do drugega, tako bo nam bolje. Moj namen ni, da bi koga užalila ampak, da se to uredi kot je treba. V vednost tu- di drugim občanom, da naj bodo previdni pri takih rečeh. Lep poz- drav. Silva Mlinar Bočna 28 Gornji Grad Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 32 Za razvedrilo NAMESTO REZANJA TRAKU STA REZALA OVINKE Krožišče Gaj ob avtobusni postaji v Mozirju je bilo prejšnji teden končno uradno predano svojemu namenu. In zakaj ne prej? Na slo- vesnost so bili povabljeni tudi člani društva Zgornjesavinjski staro- dobniki s svojimi vozili. Pa se jim očitno ni uspelo prej pripeljati do Mozirja. Ko je že izgledalo, da otvoritev bo, se je izvedla še moderni- zacija ceste čez Celine, kar jih je še zadnjič zaustavilo. Sedaj so se končno pripeljali, da pa župan Ivan Suhoveršnik ne bi bil predolgo nejevoljen na njih, ga je Franci Podbrežnik naložil na star moped in popeljal okoli krožišča. Slabo voljo je zamenjal strah, ki ga je žu- pan še dolgo v noč preganjal z golažem. GRUDNIKOVA VINSKA ZDRAVICA Bilo je 11. maja nad Piranom, ko sta s kozarci zacingljala tamkaj- šnji župan Peter Bossman (levo) in v vinskega svetnika istega dne povišan Mozirjan Danijel Grudnik. Le-ta je slavnega bodočega vite- za evropskega reda povabil na obisk v lepo Zgornjo Savinjsko doli- no in v Grudnikovo najmanjšo vinsko klet na svetu. Bossman je v le- pi piranščini odzdravil z viteškim vinom letnika 2018 rekoč: »Plidem, ce ima Steyer tak doblo vino kot mi Plimorci iz Istra!« VE SE, KAKO NAPREJ Blaž Švab, pevec, televizijski voditelj: »Punce, kaj boste pa sedaj počele, ko je konec nastopov v Slovenskem pozdravu?« Sestre Lamprečnik, pevke iz Spodnjih Kraš: »Ne skrbi Blaž. Naš koncert ima zgovorni naslov »Dokler se srce ne ustavi, do takrat bom pel«, ki je lahko hkrati tudi odgovor na tvoje vprašanje.« (Foto: BK) (Foto: JM) (Foto: FA) Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 33 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 22. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Neža Maurer: Nekaj zelo zelo lepega Pri založbi Sanje je izšla pe- semska knjiga Neže Maurer Ne- kaj zelo zelo lepega, ki je zara- di svoje sporočilnosti namenje- na ne le otrokom, ampak bo ne- žno pobožala dušo tudi odrasle- ga bralca. K temu bodo zagoto- vo pripomogle čudovite ilustra- cije Barbare Ogrič Markež. Bra- lec, mlad ali mlad po srcu, bo v verzih priljubljene slovenske pe- snice našel Kostanjevega škrat- ka, iskal bo kukavico, izvedel, kje spi veverica, in celo meril dolžino laži. Poetične vrstice so šaljive, nagajive, prijetno poučne in pol- ne človečnosti. Prepričale bodo prav vsakega bralca, ki jim bo dal priložnost. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 34 Petek, 25. maj ob 10.30. Kocbekova 1, Gornji Grad Odprtje energijskega medenega vrta ob 19.00. Galerija Mozirje Predavanje dr. Tanje Dreo Bakterijske bolezni rastlin in njihova diagnostika ter razstava Ane Kugovnik Travniško-gozdni rastlinski svet Mozirja in okolice ob 19.00. Dom kulture Nazarje Obeležitev prvega svetovnega dne čebel ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev razstave del likovnih ustvarjalcev Gal Sobota, 26. maj ob 8.30. Športni center Laze Pohod po Lončarski poti ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotne otroške ustvarjalnice ob 10.00. Pri spomeniki v Bočni Mrazekov pohod v Bočke grabne ob 11.00. Planinski dom na Menini planini Akcija Gremo v hribe za botrstvo ob 13.00. Športni center Laze Lončarski praznik ob 15.00. Športni center Laze Balinanje – Lončarski turnir ob 17 .00. Luče Javna prireditev ob selitvi skorjevke Nedelja, 27 . maj ob 11.00. Mozirska koča na Golteh Stand-up nastop Andreja Težaka - Teškyja ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Revija harmonikarjev, učencev Primoža Zvira ob 17 .00. Gasilski dom Gorica ob Dreti Lončarska razstava Ponedeljek, 28. maj ob 18.00. Dom kulture Nazarje Letni koncert zborov OŠ Nazarje Torek, 29. maj ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje komunikacija z osebami, obolelimi z demenco ob 17 .30. Planina Vodol Start pohoda na Loko pod Raduho (Stand-up nastop Andreja Težaka - Teškyja ob 19.00) Sreda, 30. maj ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 31. maj ob 17 .00. Pred Deželno banko v Gornjem Gradu Preizkus hoje na 2 km ob 17 .00. Center Rinka Solčava Odprtje razstave Čar lesa ob 18.00. Center Rinka Solčava Predavanje prof. dr. Franca Pohlevna na temo lesa Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ŽIVALI – PRODAM Prodam teličko rj/lim, staro 10 dni; gsm 041/269-878. Visoko brejo telico in kravo-pašni, telico, 130 kg, lim-sr, prodam; gsm 041/239-017 . Prodam prašiča težkega cca 100 kg, ugodno; gsm 051/335-751. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prodam hladilnik korting 50-50-85, malo rabljen; gsm 031/583-326. Prodam dobro klaftro suhih mer- skih, cepljenih drv – bukev in hrast; gsm 031/229-154. Gorski traktor sip gams s čelno ko- silnico in čelnim obračalnikom pro- dam, 5.500 eur; gsm 041/372-040. Prodam cisterno creina, 2.700 l, z dvojnimi dodatnimi kolesi, primer- no za strmine; gsm 041/519-507 . Strešno kritino bramac, donavski val, rabljeno, cca 300 m2, prodam; gsm 041/637-526 – Jože. VOZILA – PRODAM Polo 1,4, 16v, l. 2003, 179.000 km, ce- na 1.400 eur; gsm 041/526-125. NEPREMIČNINE V Varpoljah oddam opremljeno stanovanje z garažo; gsm 070/369- 886. V Dobletini oddam v najem dvo- sobno stanovanje; gsm 051/303- 324. Oddam renovirano in opremljeno 2-sobno stanovanje na Rečici ob Savinji; gsm 040/727-552. Kmetijsko zemljišče 5.500 m2 pro- dam; gsm 041/650-151. Iščem 45 m2 stanovanje v najem v bloku v Nazarjah, v prvem nadstro- pju; gsm 040/349-265, kličite med 18. in 19. uro. Prodam hišo z dvema posebnima vhodoma, 55 m2 in 35 m2 v Ljubi- ji–Kolovrat, nastrešek za avto, vrt. Cena 55.000 eur; gsm 070/777- 281. PODARIM Podarim star kavč, pisalno mizo, počivalnik; gsm 041/806-001. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ KVALITETNE BARVE ZA LES Čistilne krpice Würth, gasilniki, pl. jeklenke, šivalni stroji, ... tel. št. 03/839-48-01, 031/610-563. Trgovina Zagožen; Slemešek s.p., Ljubija 121, Mozirje. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2018 35 Oglasi Že načrtujete letošnji dopust? »A preden odhitite pustolovščinam naproti, je dobro, da se za trenutek ustavite in poskrbite, da vas po vrnitvi z dopusta ne bi pričakala luknja na bančnem računu. Lahko se odločite za var- čevanje in vsak mesec določeno vsoto namenite varčevanju za dopust ali pa se v prid varčevanju za dopust odpoveste kateri od svojih nenujnih razvad,« začne Simona Gregorn, vodja NLB Poslo- valnice Mozirje. NA DOPUSTU BREZ NEPRIJETNIH PRESENEČENJ »Vsekakor se pred odhodom dobro pripravite – preverite me- njalni tečaj, veljavnost in limit pla- čilne kartice, pozanimajte se o vi- šinah provizij. Preverite tudi mož- nosti plačila s plačilnimi karticami – za destinacije, kjer jih ne spreje- majo, si pripravite zadostno količi- no gotovine in poskrbite tudi, da jo boste varno hranili na različnih mestih v prtljagi,« priporoča vodja NLB Poslovalnice Mozirje. POMOČ BANČNIKA NA DOPUSTU Če bi v tujini potrebovali finanč- ni nasvet, so vam naši bančniki na NAREDITE SI FINANČNI NAČRT Če že raziskujete za dopust, si lahko ustvarite tudi finančni načrt. Ta naj odraža cilj vašega potova- nja, koliko noči boste prespali in kaj želite tam doživeti. Morda se lahko odpoveste luksuznemu ho- telu in privarčevani denar nameni- te potapljanju ali drugim aktivno- stim. Obisk drage restavracije vas bo udaril po žepu bolj kot večerja ob ulični stojnici. Poleg že naštete- ga upoštevajte tudi stroške za hra- no in pijačo, prevoz, nakup spo- minkov ter raznorazne aktivnosti, kot je obiskovanje muzejev ali lo- kalnih znamenitosti. voljo kadarkoli – prek spletnega klepeta ali video klica. Ob primerni identifikaciji vam bodo prek video klica na voljo številne storitve, ka- dar pa potrebujete le nasvet, lahko izberete spletni klepet. »Na spletu se seveda najde mnogo nasvetov za vsakovrstno načrtovanje, tudi finančno. Vseka- kor pa so situacije, kjer je pomoč finančnega strokovnjaka še kako dobrodošla, tudi pred dopustom. »Naša glavna prednost je prav go- tovo znanje, ki ga z velikim vese- ljem delimo s strankami,« zaključi Simona Gregorn. Prijazno vablje- ni, da nas v NLB Poslovalnici Mo- zirje na Trgu 9 obiščete tudi sami. Simona Gregorn, vodja NLB Poslovalnice Mozirje Naročnik objave: Media Publikum, d.o.o., Zasavska 54a, 1231 Ljubljana – Črnuče Ljudje in dogodki, Oglasi