LISTEK. itfliivii na Sfatti Če človek izgubi na svetu vse, ostanejo mu zvesti še — spomini. A. Aškerc. V neki številki »Učit. Tovariša« smo čitali, da je bilo pred 40 leti ustanovljeno »Savinjsko učiteljsko društvo« in da boono dne 28. junija t. 1. slovesno praznovalo na Vranskem 401etnico svojega plociovitega delovanja na šolskem polju. Po »Učit. Tovarišu« smo doznali, da so bili ustanovniki tega društva tovariši: Jurij Agrež, nadučitelj v Braslovčah pri Celju; Karel Preširen, nadučitelj, in Anton Leban, podučitelj v Mozirju pri Gornjem gradu; Radoslav Škoilek, nadučitelj in Simon Meglič, učitelj na Vranskem pri Celju; Srečko Pirc, učitelj-voditelj na Rečici pri Gornjem gradu. Ako upoštevamo citat našega pesnika S. Jenka, ki pravi. da »list za listom z ^revja pada«, moramo konstatirati, da je nemila bela žena Smrt v teku te štiridesetletnice nam že pobrala dva zgoraj °menjena ustanovitelja »Savinjskega ^čiteljskega društva«, in ta dva sta: Jurij Agrež in Radoslav Škoilek. — Poslednji je bil prvi predsednik tega učiteijskega društva. Ostali 4 ustanovniki še živijo, in sicer vsi že v stalnem pokoju. Kje so? — Karel Preširen (roj. 1846. 1.), ki je bli za ustanovljenja »Sav. učit. društva« (leta 1874.) nadučitelj v Mozirju, je v Celovcu. Iz^Mozirja se je bil vrnil na Koroško, kjer je rojen (v Borovljah), in sicer kot mestni učitelj v Celovcu. Nekaj let kasneje je bil imenovan c. kr. vadn. učiteljem v Celovcu in potem c. kr. okraj. šolskim nadzornikom za celovški (okoliški) okraj. Bil je mnogo let zastopnik učiteljstva v c. kr. deželnem šolskem svetu za Koroško. Poleg njega je sedel vedno v tej korporaciji kot drugi učiteljski zastopnik srednješolski ravnatelj v Celovcu. Preširen je bil (in je še sedaj kot penzionist) ud c. kr. izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Za svojega poslovanja ie bil odlikovan od cesarja z zlatim križcem s krono' za zasluge in ko je bil pred nekai leti umirovljen, pa zopet odlikovan z naslovom »cesarski svetnik«. Anton Leban (roj. 1850 1.), bivši podučitelj v Mozirju, je prišel od tam za učitelja na trirazrednico v štajersko Ribnico (Reifnig) v slovenjegraški politični okraj. Tudi on se je, kot Primorec, vrnil na Goriško, in sicer kot učitelj na štirirazrednico v Sežano pri Trstu. Potem je bil imenovan nadučiteljem petrazrednice v Komnu ter je po nad tridesetletnem učiteIjevanju na tej šoli stopil pred 2 letoma v stalni pokoj. — V času svojega učiteljevanja v sežanskem okraju je bil več let učiteljski zastopnik v c. kr. okraj. šolskem svetu v Sežani in prvi predsednik »Sežanskega učit. društva«. — Nad 20 let je bil Leban predsednik in poročevalec kraj. šolskega sveta v Kpmnu. Za svojega učiteljevanja je bil odlikovan od cesarja s križcem s krono za zasluge in povodom urnirovljenja mu je bil od c. kr. naučnega ministrstva podeljen naslov »ravnatelj«. Prilično mu je bila podeljena častna svetinja za 401etno zvesto službovanje. A. Leban živi v Komnu pri Trstu. Simon Meglič (r. 1848. 1.) je služboval kot učitelj in potem mnogo let kot nadučitelj na petrazrednici (sedaj šestrazrednici) na Vranskem. Po štiridesetletnem zglednem in plodovitem učiteljevanjn je stopil pred nekaj Ieti v pokoj in biva tudi sedaj na Vranskem, zakaj ni se maral vrniti k Sv. Križu na Kranjsko, kjer je bil rojen, ker kranjski »križi« so povsod dobro znani. Meglič je tudi imejitelj častne svetinje za 401etno zvesto službovanje. Srečko Pirc (r. 1847 I.), je bil nekaj let učitelj-vodtielj na Rečici v gornjegrajskem šolskem okraju. Potem je bil nadučitelj ljudske šole v Veržeju pri Ljutomeru in končno v Malinedelji. AkoravnO' rojen v Kamniku na Kranjskem, se po> umirovljenju ni vrnil na Kranjsko, ampak živi v Malinedelji. Tudi on je bil jako deIaven učitelj, strokovnjak v krnetijstvu in velenaobražen muzik. Praznujoč 401etnico »Savinjskega učit. društva«, se ob tej priliki radostno spominjamo vrlih teh mož-ustanovni- kov, ki so mnogo let delovali prav uspešno na šol. polju. Spominjamo se blagih pokojnikov R. Škofleka in Agreža, ki sta se že preselila v večnost; onadva sta na štajerskem šolskem polju ledino orala, osobito R. Škoflek je moral zaradi večnih šikan svojih »višjih« in to zavoljo svoje iskrene rodoIjubnosti mnogo trpeti, akoravno je bilo splošno znano, da je svoje »višje«, glede pedag. znanosti in temeljitosti visoko nadkriljeval in je imel te njegove »višje« vsekako v vsem znanju pod — petami. — »Izpraznil je«, kakor piše rajni dr. J. Vošnjak, »usojeno mu kupo — trpljenja«. — Večnaja Ti pamiat — dragi Radoslave! Ostalim še živečim »penzionistom«a K. Preširnu, A. Lebanu, S. Megliču in Sr. Pircu pa čestitamo ob tem slavju »Savinjskega učit. društva« ter želimo, da bi jim bilo usojeno še dolgo število zdravih let doživeti v blagodejnem pokoju! — Vi ste bili voditelji in očetje 40 let broječega društva. In naš pesnik S. Gregorčic piše: »A kdor je bil dobroti (uč. dr.) prvi oče, ta ustvaril je posredno vse bodoče.« Zato jim kličemo: Iskreno pozdjavljeni ustanovniki — veterani — penzioni- sti ob tej radostni 401etnici!— Na zdr> rovje! »Savinjskemu učiteljskemu društvu« pa želimo, da bi mu bilo dano praznovati za deset let petdesetletnico! Naj tudi našemu učiteljskemu društvu velia običajni: Vivat, cresceat, floreat ad multos annos! Umbra.