Slovenski List:
Štev. 25.
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
V Ljubljani, dne 19. junija 1897.
Letnik II.
„Slovenskl List11 izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto ■£ gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične Številke se prodajejo po 7 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu »Slovenskega Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravniStvu »Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
„Slovenski Narod“ nad „delom“.
Naš članek »Na delo" ni našel milosti pri »Slov. Narodu“.
Na postranske stvari nam sicer zavito odgovarja, glavne misli, ki smo jih tam razvili, pa zamolči. — Dokazovali smo, da je kranjski razpor kvaren narodnemu in gospodarskemu napredku, in kazali, da je gospodarska zveza z Nemci nenaravna, ker moramo ravno na gospodarskem polju boriti se proti nemški premoči. V tem nam pritrjuje sam »Slov. Narod“, ker v podlistku dokazuje neki Zlogonski, da je narodnost kake skupine, ki govori gotov jezik, osigurana šele takrat, ako je tudi njen gospodarski blagostan osiguran, in pozneje naravnost priznava, da je velika nevarnost za slovenski narod, ker je razun poljedelstva povsod neproduktiven, da je ves kapital, kar ga je v slovenskih pokrajinah, v nemških ali italijanskih rokah i. t. d. »Slov. Narod" priznava pod črto, da je gospodarska samostojnost kake jezikovne skupine v tesni zvezi z narodnostjo in da se brez prve tudi kultura naroda razvijati ne more, nad črto pa se sevčda še vedno razvnema za gospodarsko zvezo s kranjskimi Nemci, katerih gospodarsko silo in premoč moramo po naših mislih in po mislih »Narodovega" podlistkarja v interesu slovenske narodnosti izpodbijati. — Na to glavno misel nam ne odgovarja »Narod", ampak jo pozoblje kakor kakšno črešnjo, ki jo kupi urednik pri branjevki.
Druga glavna misel članka je bila, da se naj narod združi na gospodarsko delo, ako treba tudi preko preširnih glav prepirajočih se prvakov. Stvar je namreč taka, da so pri obeh strankah gotove figure, ki v svoji oblastnosti in slavohlep-nosti ne puste nikomur, da bi se zanimal za
javne in gospodarske zadeve, ako jim ni človek popolnoma všeč, češ, ta me hoče s to rečjo v senco postaviti in jaz ne bodem več tako velik in slaven; in proti stvari in osebi začno spletkariti. .— Ako se kak narodnjak, ki ima najboljo voljo in tudi zmožnost, delati na narodnem ali gospodarskem polju, pa ima nesrečo, da nima še imena, ali da ne spada h kliki, a se zanima za kako javno zadevo, takoj se poprašujejo prvaki, češ kaj hoče ta človek, ko smo že mi davno mislili na to reč, to bomo že sami napravili, in preprečijo na ta način, da se zanimanje za javne stvari pri nas oživeti noče, in marsikatera dobra misel zamre že v kali. — Druga misel tega članka je tedaj bila: Proč s terorizmom ne katerih prvakov, da pride glas naroda do veljave, in da se narod aktivno udeležuje gospodarskega in narodnega dela! In kdor bode pri tem vse-vkupnem delu najsposobnejši, najdelavnejši in najuglednejši, tisti bodi narodni voditelj! Tudi te vodilne misli se ni oprijel »Slov. Narod". Pač pa se lovi za nekatere postranske stvari. Tako nam očita, da smo pisali za delniško pivovarno, češ to idejo hoče ravno sedaj uresničiti župan Iv. Hribar in je za ponedeljek sklical osnovalni shod, mi pa, da smo o tem vedeli in to idejo fruktificirali. Kako nizko in otročje je to očitanje! V odgovor bodi mu to-le: 0 snovanju pivovarne nismo prav nič vedeli. Bili bi to stvar tudi omenili in pohvalili župana Hribarja, da misli na to, ker ne poznamo osobne zavisti. Drugič bi si pa ne šteli v nobeno posebno zaslugo, ako bi tudi vsled naše pisave prišla ta ali ona stvar v tir, ker ideje, katere smo »sprožili", so stare, so se obravnavale po raznih časnikih in glavna zasluga, ako se katera gospodarska stvar realizuje, gre le narodnjakom, ki so s svojim delom realizovali to ali ono zadevo. Časnikarska dolžnost pa je, pereče in
važne zadeve toliko časa držati v evidenci in jih opetovano pri priložnosti naglašati, da se slednjič izvedo.
Zaradi zidarske šole pa tole: Mi nismo imeli obrtne zidarske šole v misli, kajti da se obrtna strokovna učilnica od strani ministerstva namerava v Ljubljani razširiti na stavbinski obrt, to smo vedeli. Mislili smo pa, da bi se ustanovila zidarska šola, kjer bi dobivali fantje prve pojme o zidanju, in kjer bi se praktično vežbali. V obrtno zidarsko šolo bodo pa prišli le sposobnejši mladi zidarji, da si tam popolnijo svoje zidarsko znanje in postanejo s časom polirji in samostojni zidarski mojstri. Taka šola je dobra in potrebna, vendar pa ne bode odgovarjala nujni potrebi, da se kar največ domačinov izuči v zidanju ter tako izpodrinejo ptuji delavci. Taka šola bi se pri nekoliko dobri volji in z malimi stroški dala zasnovati.
Besedičenje »Slov. Naroda", da ve ceniti važnost obrtnega stanu v Ljubljani, da ga ne prezira in da vse stori za narodni obrt, je pa samo fraza, kajti dejstev, katera smo navedli v protidokaz, niste ovrgli. Niste ovrgli in še dotaknili se niste, ko smo očitali narodni stranki, da je pri stavbi »Narodnega doma" dosledno prezrla, da so v Ljubljani tudi narodni obrtniki. Prezrli so narodne obrtnike tudi pri mnogo drugih stvareh, o čemer bodemo pri priložnosti govorili, ako Vam je ljubo ali ne. Povedali bodemo tudi svoje misli, kako menimo, da naj se dela v bodoče, in, ako bodemo kako »zrelo" idejo ukradli uredniku »Slov. Naroda", ne moremo pomagati.
Našo trditev, da narodna stranka zadnji dve leti ni na gospodarskem polju nič storila, in da je vse, kar dela, zasluga jedino župana Hribarja, pa še vedno vzdržujemo in poživljamo »Slov. Narod", naj pove, kaj je prišlo zadnji dve
Dunajsko pismo.
Gospod urednik!
Sedaj v vročih dnevih je zame prava naslada, ako sedim v prijetni senci dunajskih arkad, pijem dišečo črno kavo, pušim viržinko in prebiram časnike, ki so nakupičeni pred mano.
Boj na vseh krajih in koncih! Kot Slovenca me ne zanima toliko boj, ki ga uprizarja nemški bratec tam gori na Češkem, ker sem mnenja, da bodo že Čehi sami opravili. Ti so navajeni boja že od pamtiveka in za časa husitskih borb so držali celo srednjo Evropo v strahu. Zmago-nosni bodo ostali tudi v tem boju, in, ako jim bode šlo slabo, jim bodete pa kranjski Slovenci privedli svoje zaveznike, ljubljanske Nemce, na pomoč, in zmaga bo odločena. Zato se mi ne zdi prav, g. urednik, da Vaš list napada to zvezo, kajti Nemci na Kranjskem so po »Narodu", (in »Narod" je pač merodajen) jedina rešitev, da se slovenski rod ne potopi v brezdomovinskem klerikalizmu. Ta klerikalna zalega se mora zatreti, ta klerikalni zmaj mora pasti, veljaj, kar hočeš! In veste li, kakšen je ta klerikalni zmaj ? To ni taka zelena žival, s kakoršno se je boril svoj čas sv. Jurij. Ta klerikalna žival ima čudno podobo in še bolj čudne navade. Ta zmaj je črn skoz in skoz, pije vino na stare ferklje, valja se po mehkih blazinah in dela zgago »narodni"
politiki, ali — da govorim po »Narodu" — to so »črnosukneži, ki se spravijo na politiko potem, ko so se naveličali pijančevanja". To zalego treba je zatreti, in, če ne gre drugače, polomijo se ji po stari židovski šegi »blagoslovljene kosti". Gospod urednik! kaj pravite, ali bi ne kazalo, da bi se tudi jaz udinjal za kosto-lomca pri »Slov. Narodu", ker opravila je, kakor slutim, dosti. Celo Vi ste baje šli med klerikalce, ker, kakor naznanja »Narod", hodi okrog Vašega uredništva neki črnosuknež Koblar. To me je osupnilo. Svetujem Vam to le: ako že na vsak način morate imeti v svojih vrstah Koblarje, poskusite pridobiti si onega, katerega je že tako često hvalil »Slov. Narod", da je neustrašljiv, onega, ki so ga lani oprode »Naroda" nosile pri starotrški slavnosti na rokah in mu je dr. Tavčar z odkrito glavo klical »živio"! — ali pa saj onega, o katerem je pisal »Slov. Narod" ob času državnozborskih volitev, da je sicer nadarjen mož, samo preveč se nagiba k »Slov. Listu". S Koblarjem pa, ki je po »Narodu" čisto navaden kapelan brez vsakega višjega duševnega nivo, kapelan kakoršnih je vse polno po deželi, s tem naj se ne peča Vaš izvrstni list.
Sedaj pa jedno prošnjo, gospod urednik!
Dunajski portretist, Politicus po imenu, me je prosil, da naj mu priskrbim fotografiji Vašega Koblarja, to je tistega, ki je prav navaden kapelan, pa hoče kakor kaka napihnjena žaba ko
mandirati celo Slovenijo, potem pa fotografijo urednika »Slov. Naroda", namreč tistega, ki je z Malega Vrha pri Račjem Selu doma. Za te dve osebi se jako zanima dunajski „Extrablatt“. Misli objaviti veliko sliko, kako ta moderni Martin Krpan z Malega Vrha tišči to napihnjeno žabo k tlom in ji lomi blagoslovljene kosti in tre rudečo kapo. Politicus bode pa k sliki spisal svoje glose, preiskal jima srce in obisti in portret bode gotov. Slava junaka Martina Krpana z Malega Vrha bode potem neizmerna in njega častno ime ne zapade nikdar pozabnosti. Tudi Slovenci bodete deležni tega slavlja, kajti — tako mi je zatrjeval Politicus — kakor hitro bode državnim poslancem v podlistku »Slov. Naroda" preiskal trebuhe, rokavice, palice in črevlje, pričel bo objavljati tudi svoje portrete o koščenem Koblarju in junaku Martinu Krpanu z Malega Vrha. Do tedaj pa potrpljenje!
H koncu pa še nekoliko politike. — Prihodnji ponedeljek bode dveletni občni zbor »Slo* venskega društva", a nikar ne hodite zraven, četudi je ta shod sklical »Slovenski List". Prvič ste čisto brezpotrebni, ker ste »klerikaluh najnovejšega kova", in drugič bi ondi domačo zabavo pokvarili. Morebiti bi bili tako hudomušni, da bi za novega predsednika društvu predlagali kakega Danijela, a ta je za sedanje čase premehka narava. Ravno tako bi bil napačen županov Ivan, ker ta mož je muhast in bi utegnil
leti gospodarskega iz zvrševalnega odbora narodne stranke, kateri je vender merodajen za delo narodne stranke. Saj je imel ta cvet narodne stranke le ob volitvah resne seje, sedaj po burnih državnozborskih volitvah pa nima nobene več in najboljši možje so že faktično izstopili iz zaspanega zvrševalnega odbora.
. In sterilnost! — Ako bi ne bili nič drugega storili, kakor da smo ustanovili »Sl. List“, je že to začetek plodonosnega dela, kajti to je bič, ki vas bode na vsak način prignal k plodo-nosnemu delu, če hočete še kaj veljati za bodočnost, če ne, odstopite mesta — delavcem!
Prijatelj Slovencev.
»Narodni Listy“ so prinesli 10. t. m. ta-le članek: „Lep jubilej je slavil te dni pisatelj in zaslužni negovatelj češkoslovenske vzajemnosti g. Jan Lego. O letošnjih binkoštih je bilo temu štirideset let, odkar je prišel prvič v Ljubljano in začel delovati za duševno zbližanje in vza jemno spoznavanje češkega in slovenskega naroda. Uspehi njegove goreče delavnosti so zares radostni. V mnogobrojnili člankih in razpravah je seznanjal Lego našo javnost z življenjem in z narodnimi in kulturnimi težnjami bratskega naroda. Leta 1861. je bil pozvan, da bi pošiljal iz Trsta dopise v »Narodni Listy“ in obratno poročal v slovenske liste o literarnem in narodnem gibanju Čehov. Izdal je slovnico jezika slovenskega in instruktivnega »Pruvodce po Slo vinsku", s katerim je omogočil širšim našim krogom, da bi spoznali jezik in kraje južnih naših bratov. — Na Češko se vrnivši je Lego predaval o Slovenskem v mnogih tukajšnjih društvih, poučeval brezplačno v »Jednote pae-dagogickš" štiri leta (1885—1888) slovenščino in hrvaščino. Razven tega je naredil, da osem tukajšnjih znanstvenih zavodov in društev zamenjuje svoje publikacije z „Matico Slovensko1*, za katero je pridobil za člane baš letos šestnajst čeških mest.
Ker se je izlet na Slovensko pred 10. leti tako sijajno izvršil, sprožil je Lego idejo, da se je ustanovil „češko-slovinsky spolek", kateri ima namen, negovati kulturne in narodnogospodarske interese češko-slovenske in podpirati revno slovensko mladino, studujočo na visokih šolah praških. Še danes deluje na čelu tega društva jako zaslužno kot predsednik. Ko je bila zadela Ljubljano nesreča groznega potresa, agitoval je Lego s pomočjo časopisja s tako unemo, da je nesrečno mesto dobilo iz čeških zemlja 50000 gld. podpore.
Več sto čeških knjig je Lego poslal slovenskim društvom, zlasti dijaškim in učiteljskim, in obdaril vrsto slovenskih šol z zbirkami čeških rudnin. Zaslužena in zares idealna delavnost
spriditi mladi slovensko-nemški zakon. V načelstvo sodi le mož, katerega nam je dala božja previdnost, da vodi kranjsko »napredno" politiko. Ta mož je Ivan iz Poljan in on bode tudi voljen. —
Na Dunaju meseca rožnika, v drugem letu slovensko-nemške zveze.	Gregor	Zgaga.
O stoletnici Vodnikovih „Lublanfkih Noviz“.
(Konec.)
Imena slovenskih časopisov.
Zanimivo sliko raznih strok znanosti in raznih strani življenja nam predočujejo imena slovenskih časnikov.
Iz narodopisja se nam predstavlja »slovenski narod", ki je kakor nekdaj vsi „Slovani“ ali »Slavjani" živel v zadrugah" ter še do današnjega dne ohranil mnogo starih običajev n. pr. ,,kres“. Tu opažamo pet „Slo vencev", najstarejši med njimi je „pravi Slovenec", jeden je »slobodhi" in jeden „amerikanski". V najnovejšem času se jim je pridružila brdka »Slovenka". Kakor nekdaj brat njegov iz Trsta, koder je malo časa rdela „j ad r ans ka z a r j a", prinaša nam »Primorec" iznad bregov bistre „Soče“ „novice“ o »pomorstvu in trgovini" in druge „resne glasove".
njegova je našla pri Slovencih popolno priznanje, ki se je pokazalo zlasti ob sedanjem jubileju njegovem. — Pismo gosp. Ivana Hribarja, ki je došlo te dni g. Legu, se glasi: „Velecenjeni gospod! O letošnjih binkoštnih praznikih bo 40 let odkar delujete za češko slovensko vzajemnost. Leta 1857. v glavno mesto slovenskega naroda v milo belo Ljubljano prišedši, spoznavši natančneje mirne in bodre Slovence in sezna-nivši se z njih domovino, zlasti s krasno Gorenjsko, sklenili ste takoj — tako Vam je velelo za vse dobro navdušeno srce — da bodete seznanjali svoje rojake s slovenskim narodom in jih poučevali o čarokrasni, a toli nesrečni domovini njegovi. In temu namenu ste ostali zvesti do danes. Da je vzajemnest med češkim in slovenskim narodom prinesla že toliko znamenitega sadu, zlasti pa, da se širi znanje našega jezika po zemljah krone svetovaclavske, znanje češkega jezika pa med nami, to je v prvi vrsti Vaša zasluga. Vi, blagi domoljub, ste pa ljubezen do slovenskih bratov svojih izkazovali i v dejanjih. Neprecenljive so Vaše zasluge za naše šole in naša društva; neštevilne so dobrote, katere ste storili učeči se mladini. Uvažujoč vse to in občudujoč Vaš kristalnočisti značaj in Vašo brezprimerno požrtvovalnost za naš narod in našo domovino, naročil mi je občinski svet glavnega, Vam tako milega mesta Ljubljane v svoji javni seji dne 1. t. m. soglasno, da Vam v njegovem imenu ob 40letnici Vašega, za češko-slovensko vzajemnost plodonosnega delovanja izrazim najiskrenejše čestitke. Iz srca rad izvršujoč ta nalog, izražam še željo, da Vas dobrotljivi Bog ohrani še mnogo let in Vam da dočakati najkrasnejšega sadu neumorne Vaše delavnosti. Prosim Vas še, da vzprejmete zagotovilo mojega najsrčnejšega spoštovanja, s katerim se Vam klanja v bratski ljubezni udani Ivan Hribar."
Razven tega so mu čestitali: „Slovenska Matica", „Društvo Narodnega doma v Ljubljani", „Slov. učit. društvo", bivši župan ljubljanski P. Grasselli, pisatelj Trstenjak in dijaki ljubljanske gimnazije, „Učiteljska zaveza", učiteljska društva v okrajih: sežanskem, goriškem, tolminskem in kanalskem, za krško učiteljstvo učitelj Bezlaj. Češka javnost se pridružuje tem izjavam slovanskih naših bratov z najodkritosrčnejšimi čestitkami."
Pomožnim uradnikom v pre-vdarek.
V nedavno razpuščenem zasedanju državnega zbora stavil je poslanec pete skupine g. dr. Krek predlog za zboljšanje gmotnega stanja pomožnih uradnikov, diurnistov in uradnih slug. Ako je poleg navadnih delavcev kdo potreben
V zemljepisju je odločeno prvo mesto »Sloveniji", kateri stoji na čelu »bela Ljubljana". Iz nje se razlega „ljubljanski zvon"- Med slovenskimi mesti se odlikuje dična ,.Gorica". „Do mo vi na" je pretesna »popotniku", on hrepeni spoznati zlasti »slavjanski jug" in širni »slovanski svet".
Zvezdnatega neba zastopnica je »z g o d n j a danica", ki je sijala o »zori" slovenskega preporoda in sije še dandanašnji.
Tudi živali se ne manjka. Evo ti „j u ž nega sokola", „petelinčka", „sršenov", „rogača“, „brenclja". Tri „čebele" brne krog „slovanske lipe".
Vera je v »slovenskem domu" samo jedna, oznanja jo »duhovni pastir". »Slovenec" je »rimski katolik". Bog daj, da bi bil slehrni Slovenec tudi »rodoljub" in »domoljub!"
Oglejmo si nekatere znamenite stanove! Omenili smo že »duhovnega pastirja" in njegovega delovanja. »Pravnik", ki je jako vešč »besednik", peča se kakor njegov prednik z raznimi »zakoniki" in „ukazniki“. Med njegovim pisarniškim osobjem je bil dalje časa »j ugosla vjanski stenograf". Največ je med Slovenci »kmetovalcev"; da bi bili pač vsi »umni" in zavedni »slovenski gospodarji"! »Vrtnar" goji zlasti o »vesni" razno »cvetje" v »vrtcu", kamor zahaja »krščan-
zboljšanja, so to gotovo diurnisti in sluge. Pomožni uradniki in diurnisti dobivajo navadno zelo malo plačo za njihov obilni uradni trud. Oni morajo po raznih uradih opravljati svojo službo z velikim duševnim naporom in strogo natančnostjo. Držati se morajo strožje od druzih uradnikov, službenega časa. Za vse to delo dobiva ubogi diurnist gorostasno plačo, jeden gld. na dan, to pa tudi samo toliko časa, dokler ga v uradu potrebujejo. Ako ima tak človek poleg vseh teh dobrot tudi še srečo, biti oče in reditelj družine, potem si moramo samo misliti, v kakem socijalnem položaju se nahaja. S tem ubornim »zaslužkom" mora poleg druzega skrbeti, da ima uradu primerno obleko, strganega „zaflikanega“ in v zamazano obnošeni obleki bi ga ne trpeli »višji" v uradu. Skrbeti mora dalje tudi, da njegova družina ne dela glede zunanjosti »sramote" uradniškemu stanu. Za vse to mora skrbeti »uradnik", ki ima plačo navadnega dninarja, kojemu nobeden ne predpisuje uradne obleke. Skrbeti mora tudi za šolsko naobrazbo otrok, kar tudi veliko stane, ter tudi pri tem kot »uradnik" ne dobiva slučajnih olajšav. Ako pride poleg tega še bolezen v njegovo družino, je tak »uradnik" popolnoma izgotovljen berač. Zadnji čas je bil in nujna potreba, da se je storil v državnem zboru korak, ki ima zboljšati položaj teh siromakov. Škoda le, da so patentirani neniško-naeijonalni in socijalno demokratični kričači onemogočili zborovanje državnega zbora ter s tem preprečili za nekaj časa /sako ljudstvu koristno delovanje. Najvažnejša točka predloga je gotovo ta: da se nastavijo vsi diurnisti, pomožni uradniki in tudi uradni sluge v stalno državno službo, ter da potem kot taki po svoji službi vživajo vse naprave in dobrote, ki so zvezane s stalno službo. Oskrbljenje za slučaj bolezni in starosti, kakor tudi skrb za vdove in sirote, je med temi bonifikacijami gotovo najvažnejša za vsakega. Ako se svojedobno uresniči ta predlog, bode v socijalnem oziru pomagano marsikomu, ki sedaj gleda pred seboj kalnim očesom megleno prihodnjost. Želeti je le, da bi se pomožni uradniki, diurnisti in uradni sluge tudi sami nekoliko ganili za to stvar. Prirejali naj bi shode, na katodh bi se o tej zadevi razgo-varjali, sklepali in odpošiljali v tem smislu sestavljene resolucije državnemu zboru, oziroma jih vročili g. poslancu dr. Kreku, kateri bi na podlagi teh resolucij veliko lažje zastopal njihove koristi. Na noge tedaj vi, ki vam je mar vaša prihodnjost, ganite se! Vsled želje nekaterih zasebnih uradnikov je naše uredništvo pripravljeno posredovati.
ski detoljub" ter pripoveduje „vence" ple-toči deci o »angeljčkih". To nalogo je izvrševal nekdaj »vedež", ki je imel polno »torbico" raznih »veselih poročil otrokom", ki so komaj čakali tega »novičarja", da je sedel »pod lipo" ter jim.pravil o »domu in svetu", o »Pavlihi", o »škratu".
Izmed »obrtnikov" opozarjamo na šaljivega »brivca"; dober »brus" ima, ker njegova britev tako izvrstno reže. Pozabiti ne smemo »gasilca", ki čuva »naš dom" požara.
Za »svobodo" se bori v sedanjem času »delavec"; snujoč si razna društva, med njimi pevsko društvo »Naprej". Žal, da se tako rad oklepa tujih »vestnikov", ki niso »glasniki" resnice.
Omiko razširja med Slovenci »šola". Za blaginjo slovenske dece se pošteno trudi »slovenski učitelj", ki je večinoma zajedno »cerkveni glasbenik". »Učiteljski tovariš" je bil in bode slovenski duhoven. Vsak Slovenec bi moral biti »šolski prijatelj." Poleg »šole" sktbe za narodno prosveto tri »knjižnice" in »čitavnica", kjer se nahajajo razni »listi", »izvestja", »obzorniki", »zborniki", »tedniki", »novine", »novice", »časniki" ali »časopisi". Da bi pač nobeden izmed njih ne bil rušitelj »sloge" in »miru", da bi vladala v nastopajočem drugem stoletju slovenskega časništva med nami »edinost"!
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 12. junija. — Vest, ki jo je prinesel »Slovenski List" v zadnji številki 23. z dne B. junija t. 1., da je urednik »Učiteljskega Tovariša" postal tudi izdajatelj lista, opremljena je z željo, da bi se ta list sedaj pomiril in nekoliko ponehal zbadati vero in njene oznano-valce. Jako umestna je ta opazka, kateri iz-vestno pritrjujejo pravi duhovniki, še bolj pa pravi učitelji. Vender je stvar v praksi drugačna, in škoda le, da to pritrjevanje ne najde glasnega odmeva samo zaradi strahu, da bi se ne očitalo miroljubnim pristašem označenega načela — mračnjaštva in Bog si ga vedi česa še vse. Moderni laži • liberalizem (»liberal" — ki, je prišel iz Nemčije je tolmačiti tako: »L. tiberall" — to je »Liige tiberall“) potegnil je znatno število učiteljev tudi po slovenskih pokrajinah v svoje naročje, kjer se zibljejo v sladki zavesti, da pospešujejo »naprednost" in omiko ljudstva — s sovraštvom in zaničevanjem vsega tega. kar prihaja od duhovnega stanu in kar se ž njim nahaja v kakoršnikoli zvezi. Tak“ga duha je postal tudi po zadnjih uredništvenih izpremembah »Uč. Tovariš11, kar priča skoro vsaka njegova številka zadnje dobe. Novošegno »svobodoljubje11 je pognalo že precej cveta, a cvet se ni mogel prav razvijati, ker je v ozadju čuval odbor »Uč. društva" menda še nekoliko nad bujnostjo onih strupenih izrastkov. Ne vemo sicer, kaj se godi za kulisami, a to se nam dozdeva, da je ured ništvu bila popred prostost preveč vtesnjena, zato je bilo potrebno, iznebiti se spon, ovirajočih zloglasni moderni liberalizem. Uredništvo hrepeni po večji in trdneji veljavi v izvestnih krogih, katerim treba dokazati, da je zatemnela zvezda vodnica zadobila novo, sijajno svetlobo. Obžalovati je, da je »Slov. uč. društvo11 hot6 ali nehotč od stopilo od nadzorstvene pravice, katero je moralo kot izdajatelj skrbno varovati. Razmere med učiteljstvom in duhovščino se utegnejo vsled tega — tako vsaj se bojimo — še poostriti, in to na kvar vzgoje in učiteljstva samega Marsikdo bode sicer temu ugovarjal, češ — ka-košen kvar pa hoče učiteljstvu nastati? Le počasi! Stojimo na pragu velikih dogodkov, in ne vemo, kaj še pride. No — emancipirancem je to vse jedno; radi se odpovedujejo vsem ugod nostim bratske vzajemnosti, no pomislijo pa, da zmernejše in miroljubne svoje tovariše tirajo v prav britke odnošaje vsaj za bodočnost, tir jim silno obtežujejo in gren6 stanje, ki itak ni sijajno. Naj bi se torej Vaša — izpočetka omenjena želja uresničila! Bodi dobrohotni opo min, delati za slogo med obema stanovoma, ka terima je sveta dolžnost, pospeševati prosveto z vso marljivostjo, z mejsebojno ljubeznijo in s kr ščansko ljubeznijo. — In v tem smislu naj »Uč. Tovariš" uzorno postopa, saj se krivice in ne $Q3tatnosti dajo poravnati tudi drugim potom, ne da bi se javna morala izpodkopavala in ši rilo pohujšanje.	Učitelj.
S Koroškega, 16. junija V zadnji št. vrlega »Slov. Lista" toži pisec uvodnega članka, kako se je zadnji čas ohladilo narodno navdu šenje. Kot vzrok te žalostne prikazni navaja »politične grehe in napake naših prvakov iz obeh taborov'1. Res daleč smo prišli vsled slavohlep nosti in ž njo združene samoglavosti zlasti enega moža — dr. Tavčarja. Pohitimo v duhu za nekaj let nazaj! S kakim spoštovanjem, s kakim navdušenjem je izgovarjala zlasti mladina ime: dr. Tavčar! On nam je bil uzor narodnega jfl delovanja, narodnega ponosa — bil misijo^,.	n	Slovenski	Narod"
ie naš ljubljenec,	01	” (
in »Slovenca", primerjali oba lisia,, 'H na a so a je bila ta: Oba imata Bvoje napake. Vender smo rajši odpustili »Narodu11, če je grešil, nego »Slovencu11, kajti zadnji se nam je zdel v narodnem vprašanju premlačen, prvi pa neustrašeno odločen Zdelo se nam je, da se ravna po besedah Gregorčičevih :
 »Dovolj ognjena
Ljubav do doma ni nobena,
Ki strastna ni>.
Če je prehudo zabavljal duhovnikom, dejali smo »Res ni prav, pa saj se s tem ne bori proti veri, temveč proti prenapetosti v klerikalnem taboru", —
Boj je postajal vedno ljutejši. Polena so letela dan na dan iz tabora v tabor. Zanesli so politiko celo v leposlovje. V »Ljublj. Zvonu" je začel izhajati roman: 4000 — spisal dr. Ne-vesekdo. Ko sem prebral nekaj odstavkov tega spisa, zmajal sem z glavo in dejal sam sebi in drugim: »Zakaj vlačijo politiko v leposloven list in v tej obliki?!" Izrazil sem svoje pomisiike rajnemu Lendovšeku in on mi je rekel: »Jaz se nikakor ne strinjam s takim pisarenjem. In če že mora biti — imajo podlistek v »Narodu", imajo „Brus“ — v leposlovje pa naj ne vlačijo politike!"
»Slovenski Narod" je postajal vedno suro-vejši in podlejši. Pisci »Narodovih11 člankov so tekmovali v tem, kdo bo povedal duhovitejšo (?) psovko. Ko je izgubila »narodna11, ali »narodno-napredna stranka" zadnje postojanke v kmečkih občinah, ko je spoznala, da ni nikakor nič več kos premoči »katoliško narodne stranke" — tedaj se je pokazala v vsi svoji nagoti — zvezala se je z Nemci. Strm6 smo gledali, kaj se godi, in kar verjeti nismo mogli, da je res. Še zdaj se nam zdi vse kakor težak, hud sčn.
In »Narodni dom!" — Ko je odbor »kraj-carske družbe" razpošiljal knjižice z znamkami, zlagali smo kot dijaki pri vsaki priliki, ob veselicah ali pri »krokih11, krajcarje za tisto poslopje, ki naj bo ponos vsega slovenskega naroda — narodova last. Dolgo smo »upali in se bali" konečno se je vender začelo zidati in dozidalo se je In sedaj? Ali stoji res samo
za to, da ima gledališče lep vis-a-vis, kakor je nekdo rekel?! Ali naj na Kranjskem zavladajo one razmere, v katerih je moral živeti popred obmejni Slovenec? Skoro smešno se mi zdi, misliti na kaj tacega, toda pod takimi prvaki, kakor so nekateri možje na Kranjskem, je vse mogoče. Ali naj sedaj, ko je tako lepa prilika, da Slovan kaj doseže, edino Kranjska ovira vspešno delovanje? Koroška je dobila v preč. g. Lam-bertu Einspielerju vrlega zagovornika svojih pravic. Bog nam ohrani moža, ki tako prijazno, tako priprosto občuje z vsakomur, da se ti mora priljubiti, če si bil le enkrat v njegovi bližini. — Torej koroški Slovenec se veseli svojega vsp.-ha, Slovenci drugih slovenskih dežel gledajo zaupno v može, ki zastopajo naš narod v zbornici. Na Goriškem, Štajarskem Primorskem, — povsod so jedini v boju proti sovražniku — le na Kranjskem ne! — Ne'morem boljše skleniti svojega dopisa, nego z besedami uvodnega članka v zadnji št. »Slov. Lista": »Rojaki! združimo se na delo, in ako ni drugače, treba tudi preko preširnih glav političnih prvakov iz obeh prepi rajočih se taborov!” Še žive možje, ki niso za grebli v blato materijalizma 19. veka najlepših uzorov — še. žive tudi na Kranjskem!
Iz Zlate Prage, 15. rožnika. Dolžnost državnega poslanca je, da ne pride iz dotike s svojimi volilci, da jim poroča o svojih uspehih, o političnem položaju itd. To dolžnost češki poslanci sedaj še dokaj vrlo izpolnjujo in prirejajo shode. Poslanec prof. dr. Kaizl, o katerem se govori, da postane še minister, je govoril že na dveh shodih in dosegel velik uspeh pri volilcih. Razpravljal je o razmerju čeških poslancev z vlado in povedal, da se ti niso zavezali z nobeno besedo napram ministerskemu predsedniku. Jezikovne naredbe je v prvem svojem govoru veliko bolj cenil, nego v drugem na Kutni Gori. Dasi ne zaupa sedanji večini v državnem zboru, ker je premnogo različnih nazorov, ker ni prave jednote v nji, vender misli, daje položaj za češki narod jako ugoden; samo previdnim je treba biti in ne svojih močij precenjevati. Zakaj prav za prav ne zaupa Kaizl večini državnega zbora, tega ni dovolj jasno povedal, to pa tem bolj, ker pravi o zloglasni koaliciji, ki se je zvrnila ob celjski postavki, in v kateri je bilo še mnogo več in večjih narodnostnih in načelnih razlik, nego v sedanji desnici, bi bila gotovo še dolgo vstrajala, da niso bili liberalni Nemci takrat tako neumno kratkovidni in da niso sebi pljuvah v skledo. — Dr. Kramar je sklical shod v H o r i c i h in med drugim izjavil, da Čehi ne bodo glasovali za ogersko nagodbo zaradi jezikovnih naredb — tudi če jih vlada popolno rehabilituje — temveč da se bodo v
prvi vrsti 'ozirali na to, koliko koristi bodo imeli od tega. — Dr. Fort, ki je govoril na shodu v Litomyšlu, se je izrazil o sedanjem počenjanju Nemcev, ki hodijo pomoči prosit celo v „rajh",a je ne dobč, da igrajo va banque — in kdo v6, če zopet oni ne dobe igre, kot so jo ie često. Kaizl pa se nadeja, da bodo odločilni krogi vsaj seduj spoznali, na koga se jim je opirati. Čehom naj vrnejo, kar je od nekdaj češka pravica — in bolj zanesljivih podpornikov ne bo imela naša monarhija, nego so Čehi! Vsem tem poslancem, namreč Kramafu, Kaizlu, dr. Pac&ku, dr. Brzoradu, dr. Pl&čku in drugim, so volilci izrekli popolno svoje zaupanje ter izjavili, da so zadovoljni ž njih vstopom v večino.
Drugače pa se je godilo na Moravskem v Novšm Mžstu poslancema dr. Šilenšmu in dr. Stransk6mu. Tema so volilci izrekli svojo najogorčenejšo nevoljo zaradi sedanje politike čeških poslancev, katero so imenovali »Brosa-menpolitik". Niti sam Stransky, vodja Mladočehov na Moravskem, ni mogel utolažiti zlih duhov, dasi je jeden najimenitnejših advokatov v Brnu.
Poslanec WoIf bo naposled res postal slaven; že zaradi svojega pokoljenja! Njegov oče je bil Vaclav Wolf, katerega je pa rodil še Čeh
— Vojtčch V lček . . . Ker se je sedaj moral iti na Dunaj zapret in ga nekaj podobnega zadene i v Pragi, začel se je smiliti takim Ultragerma-nom, kot je on sam, in sklenili so, da ga postavijo za kandidata za deželni zbor v Duchovem
— Toplicah — Bilinu proti liberalnemu dr. Bauerju. Naj poreče liberalno nemški kazinov Pragi, kar hoče, da bo le Wolf pod poslansko imuniteto!
Vlada je opustila namero, spraviti Čehe z Nemci, ker je kaj tacega sedaj uprav nemogoče. Schonerer je poročil dr. Funke-ju, da bo razglasil za izdajalca vsakega, ki bi se hotel izmed nemških poslancev pogajati s Čehi; ostali Nemci pa trobijo, da se prej ne pomirž, dokler vlada ne umakne jezikovnih naredb. No, Čehi lahko še čakajo. — Dne 5. julija se najbrže snidejo. vsi češki državni in deželni poslanci, da impozantno protestujejo proti zahtevam Nemcev, da sestavijo skupno adreso celega naroda do cesarja, v kateri se obrazloži vse želje in težnje Čehov.
Socijalistični dnevnik začne izhajati 1. vinotoka v Pragi. Šefredaktor mu bode Anton Nemec. Založni fond znaša sedaj že 8555 gld.
Delavci v tovarni za kartone na Smfchovem štrajkajo že precej dolgo. Podpirajo jih zlasti organizovani narodni delavci. Tudi simpatije občinstva imajo štrajkujoči na svoji strani.
Blizu Kraljevega Gradca so postavili mojstru Janu Husu spomenik. Slavnost o priliki odkritja je bila velikanska; nad 20.000 ljudij se je zbralo, ki so poslušali razne govornike, proslavljajoče Husove zasluge za narodno prosveto.
Politiški pregled.
Avstrija in Nemčija. Nemci v rajhu so začeli jako po strani gledati Avstrijo, ker se je sprijaznila z Rusijo. Posebno jezi starega Bismarka, da ne drže vse ceste Evrope naravnost v Friedrichsruli. Odkar je bil avstrijski cesar v Petrogradu, se je položaj naenkrat spremenil. Avstrija in Rusija si sami znata pomagati pri reševanju balkanskega vpiašanja, v katero se je prej Nemčija vedno vtikala s svojimi spletkami in delala spor med slovanskimi državami in vladarji. Celo oficijozni »Pester Lloyd" piše, da je razkrinkan veliki nemški čarovnik Bismark in mora gledati, kako se je uničila njegova umetnost, ko se je napravilo prijateljsko razmerje med Avstrijo in Rusijo. — To ne bode ostalo brez vpliva na našo notranjo politiko. Znabiti se vender enkrat nekoliko oddahnemo Slovani, ako preneha pritiskna steno, prihajajoč iz Nemčije.
Jezikovne naredbe. Finančno deželno ravnateljstvo v Pragi je prejelo od Badenija izvršilne ukaze k jezikovnim naredbam, kateri so Čehe jako malo zadovoljili. V njih se priznava češki jezik kot notranji uradni jezik, katerega naj se poslužujejo uradniki v občevanju s strankami, občinskimi in avtonomnimi uradi. Toda strogo notranji jezik, namreč kar se tiče pred-
sedstvenih zadev, registrature itd., ostane tudi po vsem Češkem in Moravskem jedino le jezik nemški. In vkljub temu Nemci ne nehajo ropo tati zoper jezikovne naredbe. Najrajše bi videli, da bi Slovani kar v nemščini dobivali plačilne nalogo. To je že ministerstvu začelo presedati in zato prepoveduje hujskajoče shode Nemcev. Sicer pa vlada dobro čuti, kam meri vse huj skanje. Bismarkovcem so te naredbe dobro došlo sredstvo, da sejejo med Nemce nezadovoljnost, proti kateri prodajajo zdravilo samo — v Berolinu.
Pobotanje z Nemci. Grof Badeni se zelo trudi, da bi spravil Čehe in Nemce na Češkem, kjer je glavno ognjišče razporu avstrijskih narodov. Še vedno se nadeja, da bodo Nemci nekoliko prijenjali, Čehi pa mnogo. A prvi nočejo, drugi ne morejo. Tudi od shoda voditeljev obeh narodov, katerega namerava Badeni sklicati v Prago, ni pričakovati uspeha. Nemci se tudi ne morejo zjediniti o tem, s katero stranko naj se Čehi botajo, ali z liberalnimi veleposestniki, ali naprednjaki, ali nemško ljudsko stranko, ali Schonererjanci. Poslednji, \i imajo Avstrijo za provincijo nemškega »rajha", s posebno silo kažejo rogove vsaki spravi s Čehi.
Shode, na katerih bi nemški rogovileži hujskali ljudstvo zoper jezikovne naredbe, hoče vlada preprečiti. Zato je v mestih Innsbrucku, Boznu in Steyru odvzela občinam nadzorovalno pravo pri shodih in je izročila okrajnim glavarstvom.
Obstrukcija v ogerskem parlamentu. Ko
šutova in Ugronova stranka sta sklenili posnemati avstrijske nemške liberalce in pričeti najhujšo obstrukcijo v zbornici. In kaj se je tako hudega zgodilo? Na dnevni red pride tiskovni zakon, v katerem § 10. določuje, da časniška raz žaljenja časti v prihodnje ne bodo spadala pred porotnike, ampak pred navadna sodišča, trosod niške kolegije. Židovski časnikarji na Ogerskem so bili doslej na dobrem. Če so še tako sramotili v listu kakega kristjana ali pa Nemadjara, n. pr. slovaškega duhovna, pred sodnijo niso nikdar propadli. Podkupili so porotnike in žaljeni tožitelj jo moral vesel biti, da ga niso zaprli kot puntarja zoper veliko državno moč. Ker bi se z novim zakonom podmičenje sodnikov nekoliko ustavilo, skočili so na noge Židje in madjarski narodnjaki in hočejo preprečiti tiskovni zakon z obstrukcijo.
Socijalni demokrati so sklenili na dunajskem shodu, da se bodo ločili v skupine po narodnostih. Tako bode lahko kralj jugoslovanskega kraljestva Kristan, ako ga prej ne odstavijo. A slišali so se na shodu že resni in resnični glasovi. Trdili so, da izginja v stranki idealnost, odkar ima ista oddajati nekaj častnih in mastnih služb. Sedaj tišče v stranko možje, ki imajo upanje da dobe z vstopom za se kaj dobička. Tako je tožil socij Reumann. Mi smo že davno pravili, da vsa modrost socijalnodemokratičnega nauka obstoji v tem, da bi se nekateri voditelji in agitatorji odteščali s krvavo prisluženimi krajcarji ubogih delavcev. Kar se je pričelo v Nemčiji, se pri nas le nadaljuje.
V Srbiji se vrše volitve za skupščino. Glavni odbor narodne liberalne stranke je izdal razglas, v katerem pozivlje pristaše svoje stranke, kateri je vodja Ristič, da naj se vzdrže volitve. Pravi, da noče liberalna stranka biti kriva poraza, kateri je zadel politiko srbske vlade na Turškem. Jezi se v „Srpski Zastavi1', da sta radikalna vlada in njena stranka kazali preveč lojalnosti proti Turkom. Sultan je namreč Srbom v Mace-doniji vse obljubil, dokler se je še nekoliko bal Grkov, ko je Grke premagal, pa nobene obljube ni držal. Želi pa tudi stranka, da se spremeni ustava in skliče izredna skupščina.
Italija nima te sreče, da bi dobila kdaj poštenih mož na vladno krmilo. Dolgo jo je sesal, bivši ministerski predsednik Crispi. V banki napoljski je dobil velike svote denarja in ž njimi osrečil nekega svojega sorodnika. Zato je pa obljubil banki po drugi strani za plačo izrednih ugodnostij. Tudi zasebniki so pomagali Crispiju z denarjem, da je pospeševal njih interese. Grozne reči bode spravila na dan pravda zoper Crispija, ako 8e ne bodo tožni akti — izgubili.
Atentat na predsednika francoske republike. Zadnjo nedeljo je nekdo vrgel bombo na predsednika Faurea, a ga ni zadel. Napolnjena je bila bomba s smodnikom in je hudo počila ter zakadila Neki policaj je tekel za napadalcem, a ljudje so se vsuli na policaja, meneč, da je on napadalec, in so ga močno pretepli. Dobil bode policaj za nedolžne batine odhkovalno svetinjo.
Predsednik Faure bode dne 25. julija šel obiskat ruskega carja. Vozil se bode po morju, da ne bode treba stopiti na nemška tla. Francozi veliko pišejo o tem obisku, ker so ponosni na zvezo z mogočno slovansko Rusijo.
Ruski car pojde v jeseni obiskat italijanskega kralja. Med potjo se izkrca tudi v Baru in obišče vedno mu drago Črno Goro.
Angleško-egipčanska vojska se začne zopet pomikati proti Mahdistom in Sudanu baje meseca julija.
Angleška kraljica Viktorija bode praznovala dne 20. junija šestdesetletnico kraljevanja. Stara je 78 let. Pod njenim žezlom je 350 milijonov ljudij. Slavnosti bodo velikanske.
Pogajanja o miru med Grško in Turško ne morejo naprej. Danes je zopet seja. Grki postajajo nestrpni, ker jih vojska veliko stane. Napravilo je 300 Grkov napad čez mejo pri Vovuzi.
Domače novice.
Cenjene naročnike, ki še niso plačali naročnine, prosi upravništvo „Slovenskega Lista", da jo blagohotno poravnajo vsaj tekom štirinajstih dnij, ker je treba določiti, ali bode mogel list v prihodnjem četrtletju izhajati dvakrat na teden za isto ceno. Z ozirom na to upa upravništvo, da se odzovejo vsi naročniki prošnji in poiščejo še novih naročnikov, da tem čvrsteje pričnemo drugo poluletje.
Osobne vesti. Občinski svet ljubljanski je imenoval stalnimi uradniki pri mestni hranilnici ljubljanski naslednje, do sedaj pri tem zavodu služeče gospode, in sicer: Janeza Hrasta, tajnikom, Antona Trstenjaka, kontrolorjem, Frančiška Pretnarja, blagajnikom, Josipa Kuralta, pristavom in dosedanja praktikanta Iv. Freliha in Evgena Sušnika azistentoraa. — Doktor prava je postal odvetniški koncipijent g. Jos. Karlovšek, doma iz Šmarjete. — Rev. gosp. F. P o že k v Minesotti, rodom Metličan, je prišel na Kranjsko na obisk. — Poročil se je akademični kipar g. Alojzij Progar v Celovcu z gdč. Karolino Rainer. Odličnemu slovenskemu umetniku želimo mnogo sreče! — Umrli so : G. Matija Muhar, ki je bil 2(j let cerkovnik pri ljubljanski stolnici; gospa Helena Kalister v Trstu in dne 15. junija vsled srčne kapi č. g. Peter Ogrin, župnik v Suhorju — Župnija Draga je podeljena tamošnjemu župnemu upravitelju g. Frančišku Zakrajšku in župnija Višnja Gora g. Gregorju Jaklju, župniku pri sv. Jakobu ob Savi.
Birmovanje v ljubljanski škofiji je preloženo, ker gospod knezoškof potrebuje nekaj tednov počitka. Na svet zdravnikov je odpotoval za dalje časa v Briksen.
»Blagoslovljene kosti". Ako bi bil g. dr. Tavčar pisal zadnji torek članek zoper naš list, zapisal bi bil: „ blagoslovljeno ščene". Tako je imenoval lani nekega duhovnika, baje člana zvrševal-odbora narodne stranke, v „Slov. Narodu." A usoda „narodne" politike je sedaj za nekaj časa popolnoma prepuščena uredniku Malovrhu. Ta pa razume že več olike, ker je študiral razne šole, in ve, da se narodnim duhovnom blagoslavljajo „kosti“. Piše torej: „Mi nočemo neprestano igrati Danijela v levnjaku in zategadelj bodemo odslej kuratu iz prisilne delavnice še ostreje gledali na prste, ter se preklicano malo brigali za njegove blagoslovljene kosti “ — Malovrh, da bi gedal komu na prste?! če meni ta človek, da je brcanje njegov poklic nam tudi prav; saj se bode pokazalo, kdo bode konečno — obrcan!
Uspehi „Slov. Lista“. »Ta listič je treba uničiti, dokler je še majhen" — prva parola. »Zatrli ga bomo s preziranjem in molčanjem"! — druga parola. Hudirja, še nič ne pomaga! »Slovenskega Lista" veljava raste v isti meri,
v kateri pada „Narodova“. „Tedaj urednikom in lastnikom dvoboj na revolver"! — tretja parola. Šef Malovrh dobi nalogo izzivalca in prične svoje „delo“. Tudi to ni nič, ker se glasi odgovor: „s kanoni"!. Jedno sredstvo je še, da uničimo uspehe »Slov. Lista". Hvalimo sami sebe, da „delamo". Malovrh zadromlja na veliki boben, katerega je ostavil g. dr. Vošnjak, in začne pisati članke. A tudi tu je sad vsega truda — ničla. Prošli teden je moral „Narod‘' o uspehih „Slovenskega Lista" že več pisati, kakor o vsi notranji in vnanji politiki. Temu so vzrok zlasti naši vohuni, ki poizvedujejo, kaj „Narod“ dela in pripravlja. Ravno je delal gospodinjsko šolo, kar dobi od nas po gospodu dr. Majaronu vabilo, da ga vabimo na shod za isto šolo v mestno dvorano. Delal je zidarsko šolo, kakor jo je nasvetoval g. Koblar na shodu zaupnih mož, pa dobi z Dunaja telegram, da bode zidarsko šolo minister že sam napravil, ker jo je obljubil lansko leto v proračunskem odseku. Že je mislil točiti narodno pivo v „Narodnem domu". Stvar je bila že zrela za izvršitev in dogovoijena, kar se sanja gospodu Koblarju in dr. Gregoriču, da na mestu „Narodnega doma" oboji pivovarna „Slov. Lista". In te sanje uničijo izdelani narodni načrt! Že so mislili »Naro-dovci" nekaj storiti za obrtnike ljubljanske, na, pa pride dr. Gregorič in v obč. svetu posluša, kaj se govori. „Fertig!“, — To je obseg jednega „ Narodovega" članka o »Slovenskem listu". In sklep se glasi: „Tako „S1. List" res ni nič dru-zega, kakor brezvtstna in predrzna fruktifika-cija uspešnega delovanja narodne stranke". Tedaj nič! In vender se pred tem preklicanim lističem, ki bode šele začel po večkrat na teden izhajati, v „Narodni tiskarni" bolj tresejo, kakor takrat o velikonočnem potresu.
Zadnje sredstvo. Z dovoljena vodje dr. Tavčarja izkuha znani poštenjak Malovrh v »Slov Narodu" vsak dan drugo, od prve do zadnje besede izmišljeno anekdoto o g. Koblarju. Poznamo g. Koblarja, da je iz železa, vender, če ga te laži kaj bole, prav se mu godi. Čemu pa mačku dlako nazaj gladi! Naj lepo doli pogladi in reče: Gospod dr. Tavčar, »zveza" je dobra Potem bode pa »Narodovcem" zopet — vzornik.
Obsodba. Spletski list „Jedinsivo“, ki je naš list sprva karal, da po krivici napadamo znano „zvezo" na Kranjskem, je prinesel dne 11. t. m. dolg članek, v katerem odločno obsoja Tavčarjevo »gospodarsko zvezo". Piše med drugim nastopno: »Srce nam teži, ako moramo priznati, da so se narodnjaki Slovenci nedavno združili z liberalnimi Nemci proti t. zv. klerikalnim Slovencem. Dejstvo, da se je unel razdor med Slovenci, in da so liberalni Slovenci sklopili zvezo z Nemci proti drugim Slovencem, ki so klerikalni — to je žalostno dejstvo. Tu brat preganja brata, a nebrat uživa. Mislimo, da ni opravičeno vedenje Slovencev narodne stranke proti Slovencem klerikalne stranke. Nismo verovali, da so se kdaj združili z Nemci, toda sedaj nam to jasno in opetovano pripoveduje »Slov. Narod". Nemci trgujejo z vero. Liberalni Nemci na Kranjskem, kakor tudi na Češkem, delajo v smislu lastnih interesov,' a Slovenci se jim zato usedajo na limanice, in boreč se proti njim na polju narodnosti, pomagajo na drugem polju, in sicer baš tam, kjer bi bilo mogoče izkopati grob Sloveniji. Ako med narodom uničite ugled duhovnikov, ako se jim po sili vežejo roke, bodo mar načelniki, advokati, filozofi z ulice, hoče li tedaj »inteligenca" iti od sela do sela in tam narod buditi k narodni prosveti? In kadar bi v tem narodu prodrle v imenu liberalizma simpatije za Nemca, ali se bo mar še boril proti njemu za svoj jezik, svoje običaje, svoje dragocenosti in svetinje?"
Spominek pridnosti. Med mnogimi uspehi, katere je dosegel v kratki dobi svojega življenja »Slovenski List", nas posebno ona veseli, da je g. ces. svetnik Murnik dobil od »Narodovcev" spominek pridnosti. Sam oče Bleiweis mu je čestital iz Olimpa. In kdo mu je naklonil to že davno zasluženo odlikovanje? Mi in nobeden drugi ne! Prav to smo nameravali! Dolgo smo s težkim srcem poslušali zabavljanje »Narodovcev.", da Murnik nima zmožnosti navadnega
Letnik TI.
SLOVENSKI LIST
Stran 203.
kapelana, da že dve leti išče zaupnih mož narodne stranke po kamniškem okraju, pa še nobenega ni dobil, itd. itd. In sedaj v svoje veliko zadoščenje čitamo v »Narodu", da je tudi ta brezuspešni trud priznan in poplačan. „Murnik je jeden najpridnejših slovenskih mož“. Kjer stoji Murnik, tje postavila ga je narodna stranka". Bum!
Kranjski Nemci. »Novice" so dne 11. junija prinesle članek, ki se končuje s stavkom: »De-janje je, da kranjski Nemci niso več faktor, s katerim bi drugi Nemci še računjali". Kako je to, da glavni organ narodne stranke in njegov voditelj še toliko računjata s tem faktorjem, da iščeta ž njim zveze? Zakaj toliko nemškutarijo po ljubljanskih narodnih družinah, po gostilnah in ulicah glavnega mesta Slovenije še celo Slovenci iz strahu pred Nemci? Prosimo odgovora! A pazijo naj »Novice", da se na stara leta ne sprejo z dr. Tavčarjem, ki jako visoko še ceni Nemce.
Iz občinskega sveta ljubljanskega. V seji občinskega sveta dne 15. t. m. sta bila izvoljena v c. kr. mestni šolski svet občinska svetnika gg. dr. Danilo Majaron in Ivan Šubic. Občinski svetnik g Senekovič je poročal o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila za 1. 1896. Aktiva glavne bilance znašajo L,586.678 gld., pasiva 1.632.515 gld., primankljaj 45.837 gld., v primeri s prejšnjim letom ugodnejši za 8011 gld. Obč. svetnik g. Plantan je poročal o začasnem posojilu v izplačevanje tekočih obrokov za mestno elektrarno in topničarsko vojašnico ter je predlagal, da se najame 120.000 gld. proti 4>/a odstotnemu obrestovanju pri — kranjski hranilnici. .Predlog se je vsprejel, istotako predlog — poročevalec g. Grošelj — da se napravi voz za prevažanje arestantov, odgoncev in pri-siljencev. Dalje se je sklenilo, da se kabelj za električno razsvetljavo položi na št. Peterski in Poljanski cesti. Obč. svetnik dr. Gregorič je pri daljšem razgovoru o tej stvari, katerega so se udeležili občinski svetniki gg. Grošelj, Kozak, dr. Požar, Senekovič, Terček, Velkovrh, Paulin, predlagal, naj se kabelj položi na Št. Peterski Poljanski in Rimski cesti ter po sv. Florijana ulicah, ker bi bilo to vsemu mestu na korist. Regulacijski odsek je občinskemu svetu predložil predlog, naj se Komenskega ulice podaljšajo. Predlog je bil vsprejet.
O gospodinjski šoli piše „Edinost": „Želimo, da bi navdušenje za tako očividno koristno stvar ne ostalo samo slamnat plam, marveč da obrodi plemenit sad, vreden našega naroda. Za ustanovitvijo gospodinjske šole" v Ljubljani pa naj bi sledile brzo še gospodinjske šole po deželi kjer so v mnogokaterem pogledu še mnogo,’ mnogo potrebniše, nego pa v mestu". In na drugem mestu: »Pričetek je torej storjen!
Slovencu" se sicer nekaj dozdeva, da se je že prej večkrat poskušalo z gospodinjsko šolo, ne dg, bi se bilo doseglo kak vspeh; a na tako široki podlagi, kakor se je delo pričelo sedaj, se v Ljubljani še m delalo za gospodinjsko šolo, in zato bode na vsak način gospodinjska šola za priprosti narod vspevala bolje, nego je vspevala v Ljubljani marsikatera samostanska gospodinjska šola, ki je bila urejena le za takozvane »boljše" kroge. Želeti je, da bi se narodnogospodarsko delo odločno nadaljevalo tudi po osnutju gospodinjske šole, in sicer brez strankarskih na-sprotstev, kar naj si zapomnijo tudi vsi tisti gospodje, ki menijo, da morajo vsako vprašanje presojati le se svojega ozkega strankarskega
stojišča
Uradniške plače. Zastonj gledajo uradniki po težko pričakovani uravnavi plač. Vse spi in pojavlja se na ministerskih mizah težava za težavo. Ljubljanski državni uradniki so se tedaj začeli gibati. V zvezi z uradniki drugih glavnih mest nameravajo prositi ministerstvo, naj se jim dovolijo provizorične dopolnilne doklade, da dobe na ta način že zdaj isto plačo, kakor jo bodo imeli po zvršeni uravnavi plač.
Osrednja komisija za pregled zemljiškega katastra je pričela dne 12. junija na Dunaju svoje delo pod predsedstvom ministra Bilinskega. V prvi seji deželi Kranjska in Goriška nista bili zastopani, ker so od državnega zL na izvoljena člana baron Berg in grof Alfred Loroninj
in njuna namestnika odložili mandate. Finančni minister je predlagal tedaj za Kranjsko poslanca Povšeta in za Goriško grofa Pan i gaja. S Povšetovim imenovanjem je pretrgana zopet jedna nitka Schwegel-Tavčarjeve zveze. Bog pomagaj dalje! — Vsak greh pa zasluži kazen. Kot nemalo kazen za kranjsko-slovensko neslogo sprejmimo za zdaj izvolitev 16. članov v pod-odsek, ki bode imel odločilno besedo pri znižanju zemljiškega davka. V ta pododsek ni bil izvoljen noben — Kranjec in noben Slovenec.
Priprave za električno razsvetljavo v Ljubljani' naglo napredujejo. Tudi mesto Brno dobi električno razsvetljavo. Napravila jo bode tvrdka Schiickert v Niirnbergu za 345.830 gld.
Nove šole. Deželni šolski svet je sklenil ustanoviti v Tomišlju dvorazrednico, v Soteski in v Bukovici pa jednorazrednico. —
Legalizovanje podpisov. Pravosodni minister je s posebno okrožnico opozoril vsa sodišča, da ne smejo siiiti strank k notarjem, ako hočejo iste na sodišču legalizovati svoj podpis, marveč morajo brez prigovora storiti svojo dolž nost. — Tem potom si ljudje zares prihranijo marsikak novčič za nujnejše potrebe.
Obsojenci v Kopru. Lahona, ki sta dne 20. aprila napadala slovenske gojence koprskega učiteljišča na parniku »Carli", sta bila obsojena. Jeden je dobil 10 mesecev in drugi 8 mesecev težke ječe. Uradna poročila iz Trsta so zavedla Badenija, da je hotel v zbornici napad skoraj utajiti.
Kanal v Jadransko morje. Na Dunaju je bil shod, na katerem se je med drugim razpravljalo važno vprašanje, kako bi se napravil vodni kanal od Donave do Jadranskega morja, da bi se vozilo z Dunaja v Trst s parobrodi. Vožnja po vodi je namreč veliko cenejša, kakor po suhem. Poročevalec dr. Lieben je naglašal, da je mogoče izvesti tak kanal. Šel bi od Donave pri Mauthausenu po reki Inu do Salzthala in potem do Sv. Mihaela na Muri. Odtod bi šel kanal do Brucka in Murecka in dalje na Ptuj in Celje do Zidanega Mosta in potem po Savi gori do Medvod. Tu bi se napravil šest kilometrov dolg prekop (tunel) do Idrije in nato bi pridržal kanal v Sočo in v Jadransko morje. Ves kanal od Donave do morja bi bil 730 kilometrov dolg, 500 kilometrov daleč bi šel po rekah, 300 po dolinah in 30 kilometrov odpade na prerove in prereze hribov. Stroški za kanal bi bili ogromni, težave pri izdelavanju velike, a vender se resno govori o njegovi izvršitvi. Znamenito je to, da bi tak kanal prerezal slovenske dežele v vsi njih širjavi.
Doprsni kip Friderika Barage, prvega slovenskega misijonarja in škofa Indijancev v Ameriki, je izklesal g. Alojzij Progar v Celovcu ter ga razstavil v izložbi g. Ane Hofbauerjeve v Wolfovih ulicah. Kakor smo že poročali, se bode spomenik Baragi slovesno odkril v farni cerkvi doberniški ob stoletnici njegovega rojstva dnč 29. t. m.
Slovenci v Afriki. „Soči“ poročajo iz Aleksandrije: Č. g. o. Hubert Rant 0. S. Fr. je bil odšel po veliki noči za osem dnij v Kahiro (Kajro) po duhovnih opravilih, da opravijo on-dašnji Slovenci velikonočno spoved. Nad 2000 Slovencev in Slovenk je v Kahiri brez slovenskega duhovnika. Vsi njihovi trudi, da dobijo duhovnika-frančiškana, so bili dozdaj žalibog zastonj. Žalostno! Milostlj. nadškof za Egipet potuje zdaj po Egiptu, da deli sv. birmo. Č. g. o. Rant spremljal ga je začetkom majnika v Port-Sajd in Izmailijo ter dal tako i Slovencem in Hrvatom ob suveškem prekopu priložnost, da opravijo velikonočno spoved. — Gospa Murgel, soproga okrajnega sodnika v. p. v Škofji Loki na Kranjskem, nas je obiskala, potovaje za ve liko noč v Jeruzalem. Ona je letos jedina s Slovenskega, ki je potovala v Jeruzalem. Jeden milijon Slovencev je poslal samo jednega na grob našega Gospoda in Izveličarja. Mohamedanci ho dijo po tisočih v Meko. Vsak Mohamedanec želi vsaj enkrat v življenju moliti po zapovedi na grobu prerokovem. — G. Zarokin, sodnik pri najvišjem sodišču za Egipet v Aleksandriji, je daroval 25 forintov v prid boli im slovenskim služkinjam v Egiptu. Čast temu gospodu, slo-
vanskemu bratu Rusu! — Društvo „Sloga“ je priredilo trikrat v veliki čitalnični dvorani tombolo z lepimi dobitki za služkinje Slovenke. Vsakokrat jih je prišla velika množica; ta poštena zabava jim je dala veliko veselja. Čast za lepi vspeh gre slovanski gospodi, našim dragim slovenskim bratom okoli društva! — Društvena ambulanca v zavetišču „Sloginem“ lepo napreduje. Vsaki mesec dobiva okoli 40 bolnih Slovenk tam brezplačno zdravniško pripomoč in zdravila. —- Č. gosp. Jožef Poljšak, župnik v Prvačini, je poslal društvu »Slogi" imenik domačink v Egiptu. Skoro 100 žensk in deklet je v Egiptu samo iz Prvačine, Žalošč in Saksida. Od teh so samo 4 (reci: štiri) vpisane v društvo. Isto razmerje, ali pa še slabše, bo tudi po drugih občinah. Žene in dekleta se tedaj ne brigajo po ogromni večini za društvo. Veliko se jih tudi boji javnosti v društvu, posebno pa nravne kontrole od strani društva in č. g. slovenskega duhovnika. Vsem, ki jim je telesno in duševno blagostanje naših žensk v Egiptu kaj mar, kličemo z nova: Drezajte in silite jih od doma, da vstopijo v društvo. Č gosp. J. Poljšaku prisrčna zahvala za rodoljubno uslugo! — Pri zdravstveni administraciji na suveškem prekopu razpisani sta dve zdravniški mesti. Plača znaša začetkoma 4000 gld. na leto in se zviša pozneje na 6000 gld. Jugoslovani ob suveškem prekopu v Port-Sajdu, Iz-mailiji in Suvesu bi jugoslovanskega zdravnika, ki bi tekmoval za ti mesti, z velikim veseljem sprejeli. Pogoji so: zdravniški doktorat evropske univerze in čvrsto zdravje. Prošnje sprejema: »Conseil international sanitaire, maritime et qua-rantenaire d' Egypto“ v Aleksandriji.
Slovanski svet.
Spomenik dr. Fr. Miklošiču, največjemu slavistu svojega časa, bodo odkrili v poslopju dunajskega sveučilišča dne 4. julija opoludne.
Ruska carinja je povila princezinjo, kateri so dali pri krstu ime Tatjana. Petrograd je bil v zastavah.
Društva.
, Velika narodna slavnost v Ljubljani,
Razven že omenjenih društev prijavila so za dan 27. junija t. I še naslednja društva svpjo udeležbo, m sicer: Bralno društvo v Dolu pri Ljubljani, pevsko društvo »Kolo" v Trstu, slovensko bralno društvo v Kranju z zastavo, čitalnica viška in glinška, celjsko pevsko društvo, slovensko pevsko in bralno društvo »Triglav" v Radovljici, Slov. akad. društvo »Sava", čitalnica na Vrhniki z zastavo, bralno društvo na Bledu z zastavo, narodna čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano z zastavo rokodelsko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano z zastavo, »Dolenjski Sokol" z zastavo, Bralno društvo v Železnikih z zastavo. Do zdaj se je torej prijavilo 44 društev. Ker pa mora pevsko društvo »Ljubljana" v smislu § 3. zakona o shodih predložiti slavni c. kr. deželni vladi za Kranjsko izkaz o vseh onih društvih, katera se udeleže naše slavnosti, pr o sim o vsa bratska društva, da nam prijavijo svojo udeležbo vsaj do 24. t. m. dopoldne. Ako katero društvo po pomoti ni dobilo vabila, prosimo, naj je reklamuje.
Slovensko pevsko društvo „Ljubljana“ prosi vse one rodoljube in rodoljubkinje, ki si žele še pred slavnostjo zagotoviti stanovanja v Ljubljani, da svoje želje javijo društvenemu odboru.
K slavnosti »Ljubljane". Vsporeda velezani-m .ve narodne slavnosti, ki se bode vršila v našem mestu dne 27. t. m., ne moremo že danes priobčiti, ker se vspored vsled še nedoločenega dohoda tržaških društev doslej ni mogel določiti. Glavne točke vzporeda smo itak že pred dnevi označili. Omenjamo še, da bodeta v predvečer slavnosti serenadi blagorodni gospej kumici županji Hribarjevi in domoljubnemu trnovskemu župniku č. g. Iv. Vrhovniku, ter sijajen mirozov po mestu. Blagoslovljenje zastave bode vsled velike vdeležbe na prostem pred trnovsko cerkvijo. Med slavnostnim obhodom bodo gromeli streli z ljubljanskega Gradu. Slavnost bode počastilo tudi nad 100 trnovskih deklet v narodnih
nošah. Slovenski delavci pridejo k slavnosti v večjem števila. Slavnost »Ljubljane11 bode torej res prava narodna slavnost, kjer bodo vsi stanovi jednaki v ljubezni do naroda. — Hrvatsko-slovenski skladatelj g. Vilhar se pripelje v Ljubljano dne 23. t. m. G. Vilhar se bode z nekate-terimi drugimi slovenskimi skladatelji udeležil slavnosti „Ljubljane“. — Člani »Ljubljane11 omislijo si o. priliki društvene slavnosti krasne nove čepice.
Ljubljanski „Sokol“ priredi danes zvečer društveni večer. Dne 29. junija polete društveni telovadci v Škocijan, dne 4. julija pa napravi društvo izlet v zavedno Škofjo Loko.
Krščansko-eocijalno društvo železničarjev. V torek dne 15. t. m. zvečer se je vršil ustanovni shod podružnice „ prometnega društva11 za Ljubljano. Shod je bil sklican po § 2. zb. zak. ter se ga je udeležilo kakih 150 železničarjev. Po prečitanju pravil se je priglasilo lepo število udov, ki so izvolili odbor, katerega dolžnost bode, skrbeti za razvoj društva. Krščanskosocialni železničarji si dosedaj vsled terorizma socijalnih demokratov skoro niso upali na dan, poznali niso niti svoje moči, sedaj pa hoče biti to dru gače. Novemu diuštvu želimo mnogo vspeha!
»Slovenska Matica" bode imela občni zbor dne 23. junija ob polupetih popoludne, in sicer v mestni dvorani, ne pa v Narodnem domu, kakor je bilo napovedano. Kaj se plašiš, Matica slavna, pred Narodnim domom ? Saj Tebe vender ne bodo vrgli po stopnicah v domu Tvojem!
Zveza slovenskih kolesarjev imela bode na sv. Petra in Pavla dan t. j. 29. t. m. občni zbcr v Ljubljani.
Ognjegasno društvo v Ljubljani, v ka terem odločujejo prvoboritelji ljubljanskega Nem-škutarstva, se je zbalo narodne slavnosti slovenskega pevskega društva »Ljubljane". Društvo se na višji komando slavnosti ne vdeleži, ter vpliva tudi na druga ognjegasna društva, da se naj ne odzovejo vabilu. Društvo, ki se izključuje iz narodnih vrst, je nemškutarsko in uprav izziva naše ognjegasce, da se spomnijo svoje večine v ognjegasnem društvu.
St. Jakobsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda naznanja, da mora svojo veselico radi vojaške godbe preložiti na 11. dan julija. Narodna društva naj se blagovolijo na ta dan prijazno ozirati.	Odbor.
Slovensko planinsko društvo odpre letošnji planinski sezoni svojo ponosno triglavsko kočo“, ki jo je lani otvorilodne 1. julija. Istega dne se ondi ustanovi tudi metereologično opazo-vališče. »Slovensko planinsko društvo11 je letos svojo stvar v triglavskih gorah položilo v zanesljive roke gg : župnika Aljaža na Dovjem, H. Robleka v Radovljici in učitelja Humeka na Bohinjski Bistrici.
Češka podružnica »Slovenskega planinskega društva" s sedežem v Pragi je od vlade že potrjena. Pričela bo delovati že v letošnji turistični sezoni. Dosedaj je pristopilo k podružnici 150 članov. Češka podružnica bode jedna najštevilnejših in najdelavnejših podružnic. Slava bratom Čehom!
Vrtna veselica »Šišenske Čitalnice" dnč 13. t. m., ki se je vršila o jako ugodnem vremenu, ni privabila toliko narodnega občinstva na Kozlerjev vrt, kakor bi bilo želeti z ozirom na plemeniti namen, zgraditev » Vodnikovega doma11. »Glasbena matica11 je s svojim izletom v Postojno odpeljala mnogo onega občinstva, ki se navadno vselej vdeležuje šišenskih javnih ve selic. Pevski zbor šišenske čitalnice pod vodstvom g. učitelja Rožanca je rešil častno težavno nalogo. Takoj pri nastopu je mešani zbor po zdravilo občinstvo z navdušenim ploskanjem. Dekleta, večinoma začetnice, opravljene v črnih oblekah s trobojnimi narodnimi trakovi črez prsa in pečami na glavah se niso prestrašile nastopiti prvič na slavnostnem odru, za kar jih je občinstvo vrlo pohvalilo. Vse pevske točke je moral zbor ponavljati. Vabilu odborovemu se je „Slavec11 radostno odzval s sodelovanjem. Ko je predsednik šišenške čitalnice, g. Dreni k, „ Slavce" primerno pozdravil ter se jim za njih naklonjenost zahvalil, pripele so pevke Slavcem krasne šopke. Da je »Slavec" po svoji stari navadi zopet priljubil se občinstvu s pevskimi točkami,
je dokaz, da je navzoče občinstvo po vsaki odpeti točki z burnim ploskanjem zahtevalo ponavljanje. Škodovalo ne bode, ako še pripomnimo vspeh sodelujoče vojaške godbe. Dosti se o njem ne da govoriti, ker se čuje le sem in tje kak kratek slovenski komadček. Občinstvo takoj opazi, da doni slovenska pesem, in precej potihne ono preglasno žuborenje ljudij, ki spremlja vedno nemške točke. Malo več slovanskih komadov naj bi si slavna vojaška godba venderle nabavila, da bi jih proizvajala vsaj pri narodnih veselicah.
Izlet »Glasbene Matice” v Postojno. V nedeljo dne 13. t. m. izletela sta pevska zbora »Glasbene Matice11 v Postojno in pridružila se jima je bela Ljubljana, da poseti središče Notranjske. Izlet ta je pač vnovič pokazal, kolika moč da tiči v mogočni naši »Glasbene Matici", ki druži in jači naš narod v kulturnem, a tudi v socijalnem oziru. Nad 600 udeležencev ljubljanskih je pozdravila gostoljubna Postojna, sprejela jih je sijajno s plapolajočimi zastavami, gro-menjem topičev, z radostnimi klici prijateljstva in z nežnimi cvetkami iz rok narodnega ženstva. Po pozdravu gosp. postojinskega župana Vičiča in po odzdravu prvomestnika »Glasbene Matice11 pevskih zborov, gosp. svetnika Vencajza odkorakali so izletniki v spremstvu postojinskih društev z godbo v prijazni trg, kjer so se dru žili na prostornem vrtu hotela »pri ogerski kroni" s tržani od ranega jutra do poznega večera za najkrasnejšega solnčnega dne. Pri maši, katero je daroval gosp. drž. poslanec dr. Ignacij Žitnik, preskrbeli so: moški zbor »Gl. Matice11 in pa solista gdč. Anica Lapajne in g. Ant. Razinger cerkveno petje. Maši je sledil skupni obisk svetovno znane postojinske jame, katera je bila svečanostno razsvetljena. Ure, ki jih prebiva človek v tej jami, šteti je pač med najlepše v življenju. Nov, nenavaden svet nas objame pod temno goro in odpira se nam v svitu električnih in tisočih drugih svetilk neskončna vrsta veličastnih panoram in skupin sivih, rudečih in belih, vitkih in mogočnih kapnikov v najrazno-vrstnejših oblikah in v neštetem številu. In naj si ogledujemo divnost kapniških oblik ali pa grandijoznost prostorov, temnih ali pa le tajin-stveno razsvetljenih, prepolnjenih od» umotvorov nevidno delujoče prirode, ali pa naj se čudimo slikovitosti neskončno se raztezajočih hodnikov, hvalimo mogočnost Boga in še misliti ne smemo na število let, kojih je trebalo za vstvar-jenje vse te krasote, ker ni človeški um v stanu, premotriti globoko to vprašanje. Obisk jame bil je pač vrhunec vspeha celega dne. Ostali čas dneva se je odkazal skupnemu kosilu, koncertu, ljudski veselici in plesu. Pri obedu, pri kojem je svirala postojinska godba pod vodstvom gosp. Emeršiča v splošno zadovoljnost jako precizno in krepko, ni manjkalo prisrčnih napitnic. Napil je g. svetnik Vencajz Postojni, dr Treo Ljubljani, g. Ditrich »Glasbeni Matici", g. Bele narodni- pesmi, g. Jerovec narodnemu ženstvu, g. dr. Hudnik za »Glasbeno Matico11 toli zaslužnemu g. svetniku Vencajzu itd. Koncert se je izvršil na prostornem dvorišču, ki je zbralo Postojinčane in ljubljanske izletnike v ogromnem številu. Pevska .zbora »Glasbene Matice" žela sta za podani vspored navdušeno zahvalo. Narodne pesmi, Nedvedov »Nazaj v planinski raj", Foersterjeva »Ljubicall, Nedvedov .Popotnik11 s soloma gg. Medena in Puciharja in Hajdrihovo »Jadransko morje" bili so izbrani iz bogatega repertorja „G1. Matice". Kar je preostajalo časa, je bil posvečen veselju. Na vrtu, kjer so bili postavljeni vabljivi šotori in pa streljišče, se je pod vodstvom gospej dr. Hudnikove in dr. Treotove položil marsikak »dar domu na altar". Vesela mladež se je pa tudi zasukala v plesu. Pozna ura še le je posegla vmes in je napravila vsemu, rajanju konec £ opominom na odhod v Ljubljano, kamor so se vrnili izletrjjki o polunoči.
Slovstveno zabavni klub akad. društva »Slovenije" na Dunaju je priredil včeraj »Jurčičev večer", s katerim je zaključil svoje delovanje v letošnjem šolskem letu.
Zasebni tamburaški zbor se je osnoval v Ajdovščini. Teorijo poučuje g. župnik iz Šturij.
Slavnostna otvoritev »Narodnega doma" in blagoslovljenje zastave »Celjskega Sokola",
katero se je moralo preložiti zaradi nastalih zaprek, vršila se bode vender še to leto, in sicer dne 7. in 8. avgusta t. I. Ta dva ' dneva bode zopet v občutni nevarnosti umetno celjsko
Nemštvo.
Podporno društvo za slovenske 'visoko-šolce v Gradcu se bode osnovalo 23. rožnika t. 1. »Graška podpiralna zaloga je krenda na pot, kamor ji ne more slediti zaupanje slovenskega občinstva.
Nova čitalnica se snuje v Skednju pri Trstu. Nova čitalnica bode velikega pomena za Slovenstvo v tržaški okolici. Mnogo sreče!
Goriška ljudska posojilnica. Prometa je bilo gold. 504.864'01, več nego leta 1895. za gold. 215.00278. — Hranilnih vlog je došlo gold. 150.070'81, vrnjenih je bilo gold. 52.14120. — Posojil je bilo danih gold. 144.716 81, vrnjenih pa gold. 41.880 77. — Občni zbor je sklenil, da posojilnica kupi od konzorcija hišo, v kateri zdaj stanuje, a vrt proda »Šolskemu domu", kjer se bo zidalo novo poslopje
Književnost in umetnost.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko.
Urejuje Anton Koblar. Vsebina 2. sešitka, 1. I. Vrhovec: Gorski zakon in gorske pravde; 2. Fr. Šmid: Paberki iz admontskega arhiva; 3. Fr. Pokorn: Fara Šmartin pred Kranjem v 17. stoletju; 4. A. Koblar: Donesek k zgodovini opatije. Mali zapiski. VI. Levec: Slovenska prisega iz 1 1700; 2. I. Kunšič: Nova knjiga o Slovanih; 3. K.: Nova knjiga o Slovencih.
Nova knjiga o Slovencih. Vseučiliški profesor, Janez N e p o m u k Sepp, znani bavarski zgodovinar, potopisec, apologet, politik i. t. d., je izdal pred kratkim k svojemu osemdesetemu letu (roj. 7. avgusta 1816. 1.) 76 stranij obsegajoč spis z naslovom, »Ansiedlung kriegsgefan-gener Slaven oder Sklaven in Alt-bayern undihre letzten Spuren. Mun-chen 1897." — Ni namen teh vrstic, oceniti in razpravljati obširno o tem delu, opozoriti hoč6mo samo nanj ljubitelje* naše minulosti v nadi, da o spisu samem spregovori skoro kak veščak zgodovinar.
Že iz predgovora samega se vidi, da je razprava morala biti pisana pred kakimi 30. leti, ker pisatelj polemizuje samo proti starejšim slovanskim učenjakom — Šemberi, Wociechow-skemu, Šafafiku, Surowieukemu, češkemu slov-nikarju Konečnemu — ne oziraje se na novejša slovanska dela. Tu razlaga ime »Slave" iz »Sclave11, podpirajoč to razlago celo z italijanskim rekom »Chi dice Slavo, dice Schiavo!" — in bi tudi najrajše podobno razložil ime »Srb11, — ne meneč se za vže davno dokazane resnice.
Pozneje — na str. 6 — pa že misli drugače: »Slave ist wurzelhaft mit selb". — Vsa razprava je osoljena z mnogimi stavki, katere je narekoval veliki pisateljev patrijotizem, kakor: „Wendisches und deutsches Blut geben .. . . . keine gesunde Mischung, sondern die Ab-kommen aus einer solchen Verbindung sterben aus" (str. 4) — izrek, katerega naj bi si vsak Slovenec dobro zapomnil, ako bi bil resničen! — Potem: »Die Bayern haben den Slaven zuerst die Grenze gewiesen. Bis hieher und nicht weiter!“ -- Čuden je pisateljev nazor, da so se Slovani južno od Donave naselili le prisiljeni, na severu pa po vabilu in željah nemških vladarjev, Kq-nečno meni še (str. 75): »Die Slaven nirgends den Ton an, sondert*	obglelch
milder behandelt, Unter^orfene". Takih in podobnih »vzdihljejev1 je v spisu več.
Izvemo pa iz spisa tudi mnogo lepega in poučnega, Važni so podatki o različnih slovanskih krajevnih imenih iz alpskih dežel. Sicer pa bi pisatelj ne bil razglasil mnogo imen za slovanska, da so mu bili znani novejši spisi o tem predmetu. Na str. 30. razlaga bav. »Supan" kar iz perz. gopan, kurd. govan! Na str. 75. mu je nemški Pfennig, slovanski paning od pana »Pfand, Tauschmittel", brez ozira na kali slov. pšn§z&, ki je že sam iz nemškega, kakor kaže dosti že samo končnica.
Ves spis je razdeljen v predgovor in VII. poglavij. I. Eroberung des Pusterthales und Karntens durch die Agilofinger (str. 5—15). II Bekehrung der Wenden durch die bayrischen Bischofe und Kloster (15 — 30). III. Slaven als Salzbereiter, Bergknappen, Gartner, Hopfenbauer Bienenwirte (30—36) IV. Ansiedler aus dem Pusterthale und weiterher als Holzknechte, Flosser und Almenhirten (3G—47). V. Wenden als Kulturarbeiter in der Winidau (47—59) VI. Verpflanzung der Tolenzer aus Krain ins bay-rische Hochland (59—70) VII. Episcopus Tolu-sius. Letztere Spuren windischen Daseins.
Razne stvari.
Župnik Kneipp, slavni zdravnik z mrzlo vodo, je umrl v Worishofenu dne 17. junija zjutraj ob uri, star 75 let.
Ognjenik Vezuv zopet precej dobru bljuje. Čuje se vedno podzemeljsko bobnenje in iz žrela leti žlindra, razbeljeno kamenje in pepel-Te dni je neka nemška turistinja preblizu pogledala v žrelo ognjeniku in vrgel ji je v bok razbeljen kamen, da so jo morali prenesti v bolnico.
Katoliški shed v Zjedinjenih državah.
Papež se je posvetoval te dni z nadškofom iz Bostona radi prireditve katoliškega shoda za Zjedinjene države v Ameriki-. Sv. Oče je izročil nadškofu lastnoročno pismo za predsednika Zje-dinjenih držav.
Splošni židovski kongres bode v Mona-kovem dne 25. junija. Na tem kongresu bodo razpravljali o tem, da li bi ne bilo mogoče, da se zopet ustanovi židovsko kraljestvo. — Mi želimo kongresu uspeha s tem jedinim pridržkom, da njihovo kraljestvo ne bodi v Evropi.
Največji kip bo kip cesarja Viljema 1. za mesto Koblenc. Kip predstavlja cesarja v generalski uniformi na konju, katerega vodi genij. Ves kip je visok 14 m. Cesarjeva glava s čelado je visoka 160 m. Maršalska palica je dolga 3 »», genij pa je 9 m visok. Kip je iz 350 stotov bakra.
Južnoavstrijski obrtniški in delavski shod se bode vršil dne 8. 9. in 10 avgusta v Solnogradu. Kakor čujemo, udeleži se shoda tudi nekaj slovenskih obrtnikov in delavcev.
V Loreti napravila [se je nova kapela na čast sv Cirilu in Metodu. Za njo je nabral in dal škof Strossmayer 12.000 gld. Ker radi starosti sam ne more iti kapelo blagoslovit, vabi v posebnem pismu vernike svoje škofije, da naj gredo tačas na božjo pot v Loreto. Prav bi bilo ko bi se hrvaškim romarjem pridružil tudi kak Slovenec.
Petroleja so leta 1896. izdelali po vsem svetu 95 milijonov sodov. Zedinjene države v Ameriki same so 53 milijonov sodov napravile (sod drži 189 litrov). Od tega velikega števila pride za naše cesarstvo samo 220 tisoč sodov.
Zobozdravnik
AVGOST SCHWEIGER
ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoludne.
v hotelu „pri Maliču“, II. nadstropje
štev. 25—26.
Umetelni zobje v zlatu brez neba (takozvana kronska in mostovna dela) ostanejo trajno v ustih. Istotako v kavčuku posamnl zobje in cela zobovja. Kavču kovi komadi se na nebni strani oblože z zlatom, ne pro-vzročujejo nikakeršnega duha ali vtisa na nebni zlezni mreni.
Nova emajlova plomba, nerazrušljiva. za katere tipežnost se jamči, po plombiranju se nikdar ne pojavijo bolečine, sprednji zobje se ž njo lahko na polovico nadomestijo.
Nova amerikanska zlata zobna plomba za
vsak zob.
Vsa dela in operaoije se Izvršujejo solidno In reelno ■ popolnim jamstvom.
Ostane traj'no tukaj*.
ooooooooooooooooooooooooooo
o
stavbeni in galanterijski klepar, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 21.
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vse v njegovo stroko spadajoča dela Zagotavlja najsolidnejšo postrežbo in zmerne cene. *ip
g
o*
0000000000090000000000000
Pleskarska in lakirarska obrt
Josipa Makovca
Breg št. 20. LJUBLJANA Breg št. 20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseh uovošegnili vrst lesa s prosto roko imitovanih.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah.
i.du Albert Robida ■ &
v Ljubljani, Rožne ulice št. 6
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
Lekarna pri Mariji pomagaj
M. Leustek,
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta.
Ob sedanjem času za uživanje najbolj pripravno pristno-sveže in čisto
Uorš. medeč, ribje olje.
1 steki. 50 kr.; dvojna 1 gld.
Nepiekosljivega učinka je
Taimo-Chinin tinktura za lase
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenica SO kr z navodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
IVE. Leusteh.
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
I
Obrtno naznanilo.
Usojatn si p. n. občinstvu naznaniti, da sem začel izvrševati na svojo roko
■** pleskarsko obrt
ter izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela vestno, točno in po najnižjih cenah.
Priporočuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila, bi-lježim	s	spoštovanjem
AVGUST TOMEC
pleskarski mojster začasno v Gruberjevih ulicah št. 18 (hiša Hanuš).
Ljubljana, dne 2 junija 1897.
P. n.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem poleg svoje dosedanje trgovine s papirnatimi vrečami in s papirjem na debelo otvoril na tukajšnjem
trgu	na	Sv.	IPetr«,	cesti	št.	6
tudi še na novo ustanovljeno
IT prodajalnico
kjer bodem razpečaval isto tako na drobno
papir vsake vrste, kakor tudi vse druge uisalne in risalne potrebščine.
Posebno opozarjam na različne uvedene najnovejše špeoLtalitete v napominanib strokah, kakor tudi na nove šolske zvezke, katere sem priredil v prid »Učiteljskemu konviktu v Ljubljani«.
Nadalje prevzel sem razpečavanje »narodnega papirja« v prid * Narodnemu domu« ter se pri meni nahaja tudi izključna zaloga »Ciril -Metodovih svinčnikov«, katere sem založil v družbene namene.
Pričakujoč prav obilnih in mnogobrojnih naročil, zagotavljam sl občinstvu cene in vsikdar točne postrežbe ter se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem
Jos. Petrič
izdelovatelj papirnatih vreč, šolskih zvezkov ter tovarniška zaloga papirja v Ljubljani.
Ignacij Čameraik
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška cerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
X*XXXXKXKX*X*XXXXXXKX*XXXXg
S
S
F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino
zidarske opeke, x
* zarezane strešne opeke (Falzziegel) g
K	(izdelane	iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
JC stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz K	vlitega	železa
g lončene pedi in štedilnike
(lastnega izdelka)
g IW Roman - cement 'M
H Dovški Portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. Najnižje cene!!!
XXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXX
Njegova Svetost
Papež Leon XIII.
naročil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponij-ju lekarnarju PILCOU-JU v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano
tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Pioooli-Jovo tinkturo za želcdeo preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, jponino-žujo tek ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., U steklenici z zavitjem I gld. 36 kr., postna pošiljatev 70 steklenic 6 gld. 50 kr.
Najvišje priznanje (28-2)
lekarju PICCOLI-Ju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljio za želodeo, ktere je z zadovoljnim uspehom Nj. c in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja
^ Štefanija. •#-
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Naročila izvršuje točno proti podvzetju lekarna G Piccoli v Ljubljani.
Slovenci! Pristopajte slovenskemu planinskemu društvu!
L. Mikusch,
Mestni trv St.
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.
FRANC ČUDEN,
urar,
Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg.
Letošnja slaba kupčija primora ine, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsohdnejSo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah.
SpoStovanjem •
FRANC < UDEN.
Janez Jax
Ljubljana, Dunajska ccsta 13.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
strojev zavozarenje.
(biciklov, velocipedov.)
Ceniki franko na razpolago.
•ooooooooooooooooo«
o Andrej Rovšek,
kipar in izdelovatelj altarjev,
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34,
priporoča
Skjsr* svojo delavnico
vsem preč. cerkvenim predstojni&tvoin in vsem ljubiteljem domače umetnosti.
Pripoznano umetniško dovršena dela.
•OOOOOOOOOOOOOOOOOl
Josip Leuz,
trgovec
v Ljubljani, Resljeva cesta
kupuje ter plačuje po možno na j višji ceni, kakor
ribniški, angležki in onejida - krompir, želod, hrastove j e ž i c e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini.
Plačuje takoj! ^
Brata Eberl,
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
Pleskarska mojstra c. kr državne in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. Zaloga originalnega karbolineja. 0 Maščoba za konjska kopita in usnje.
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnili
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfmejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvrfiuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
"• Cene nizke. —.
Y Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in uku sen kruh, fino namizno in sladifilčarsko pecivo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago.
Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinab. imendneh in raznih slovesnostih.
:	Knjigoveznica	Fr, Breskvar,
preje L. Šverljuga,
pred škofijo, št. 6, poleg ,Katoliške Bukvarne‘
se priporoča v vezanje vsakovrstnih knjig.
Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslanih veže po primerno znižam ceni. V zalogi ima tudi za vse družbine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi.
Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene platnice za „Dom in Svet“, Wolfov slovar itd. — Naročila na kakoršnesibodi platnice izvršuje po želji ali načrtu natančno in ceno.
1
8
i
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato nalogo
naj razno vrstnejših
klobukov, cilindrov čepic i.	t. d. |j
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno.	j|||
Velespoštovanjem	||||
J. Soklič,	p
m
Stari trg St. 1 (pod Trančo).
H*
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh -0SH- ključavničarskih del -m#-ter napeljavo
hišnih telegrafov in telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
— = Cene nizke. “ »—
i
m
HiMf
/i. A A
I. kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Siccativ-firnež (sušilo)
priporoča najcenejše	26	-6
Adolf Hauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani.
O
C
a,
•a
P*
ti
O
M
cl
M
a>
a
a>
O
Andr. DruSkovid,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačeno nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverzo in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. Poštena postrežba.
-Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega ListaTisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,