URADNE OBJAVE
Leto XVI	Murska Sobota, dne L aprila 1982	Št.: I0
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
84.	Poročilo občinske volilne komisije v Murski Soboti o izidu glasovanja za izvolitev delegatov Družbenopolitičnega zbora občine M. Sobota
85.	Poročilo občinske volilne komisije v Ljutomeru o izidu glasovanja za izvolitev delegatov Družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Ljutomer
86.	Poročilo občinske volilne komisije v Gornji Radgoni o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Gornja Radgona.
87.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem 'občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava
88.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih obča,-nov občine Lendava
89.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Lendava
90.	Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1982
91.	Ugotovitve, stališča in predlogi o zemljiški politiki, živinoreji. o nekaterih vprašanjih gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in izvajanju kmetijske zakonodaje v občini Murska Sobota
92.	Odločba o razveljavitvi odlokov Skupščine občine Murska Sobota o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci—Vzhod in zazidalnega načrta Rogašovci—Nuško va'
84.
POROČILO
Občinske volilne komisije v Murski Soboti o izidu glasovanja za izvolitev delegatov Družbenopolitičnega zbora občine Murska Sobota ■
Občinska.volilna komisija v Murski Soboti razglaša, da so bili v občini Murska Sobota pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine M. Sobota dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
19.	. KUČAN Janez 20.	KUZMA Martin	41.658 41.664
21. MAGAŠI Zlata 221 MEŽAN Henrik	41.664
23. MILOŠEVIČ Mira	41.652
24. MILOŠEVIČ Nadja	41.664
25. OREŠNIK Ivo	41.658
26. OŠLAJ Štefan	41.667
27. PINTARIČ Štefan	41.668
28. VALENČIČ Alojz	41.655
29. VILI) Jože	41.659
30. VČROŠ Ernest	41.658
STRAN 17 VESTNIK, 1. APRILA 1982
L	BANKO Mira	41.653
X T	BELAMARIČ Nikola	41.660
1	ČAHUK Štefan	41.655
4.	ČENAR Silva	41.659
5.	ČERNI Ludvik	41.674
6.	DOMJAN Drago	41.656
7.	ERJAVEC Stanko	41.663
8.	FERENCEK Irena	41.662
9.	FLISAR Lilijana \	41.662
10.	FUJS Milan	41.654
11.	GORENŠEK Marjana	41.656
12.	HORVAT Marija	41.649
13.	HORVAT Martin	41.661
14.	KAROLI Ivan	41.668
15.	KERČMAR Stanko	41.653
16.	K ER EC Ernest	41.663
17.	KOUTER Jože	41.665
18.	KOVAČ Jože	41.665
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija v Murski Soboti
Člani:
ČERNELA Franc. 1. r.
OŠLAJ Anton. 1. r. nam. čl. ALT Leon. L r.
Predsednik:
Mirko BENKO. I. r.
Tajnik:
VINČEC Martin. 1. r.
’ /
85.
POROČILO
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE V LJUTOMERU O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV DELEGATOV DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE LJUTOMER
nega zbora Skupščine občine Ljutomer dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
i ,	Delovni ljudje in
občani
87.
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) ter 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33/72. 55/72.28/73. 36/75. 7/77. 61/78. 26/79. 63/80 in 3/81)je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava
1.	člen
V Tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava (Uradne objave št. 2/79 j^n 17/81) se v tarifni št. 2 za besedama »tovornih avtomobilov« črta vejica in doda: »ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm«.
*■	2. člen
V tarifni številki 3 se v 2. točki spremeni stopnja »53%« in nadomesti s stopnjo »60%«.
,	3. člen
Spremeni se L točka opombe k tarifni številki 7 tako, da se glasi:
Prireditelj, ki zabavno prireditev prireja občasno, mora najpozneje v 5 dneh pred prireditvijo predložiti občinskemu
organu za družbene prihodke vstopnice v žigosanje. Davek je dolžan plačati v 10 dneh po prireditvi.
Prireditelj, ki zabavne prireditve prireja v okviru samostojne dejavnosti mora imeti vse vstopnice, ki jih prodaja za posamezne prireditve, žigosane od občinske uprave za družbene prihodke. Davek po tej tarifni številki je dolžan plačati v 10 dneh po preteku vsakega meseca.
Lastniki prostorov v katerih je prireditev, so solidarno odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
4.	člen
Spremeni se opomba k tarifni številki 8. ki se glasi:
I.	Davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo, ki je dolžan plačati davek po tej tarifni številki od celotne vrednosti prodanih srečk in tombolskih tablic.
2.	Prireditelj mora najpozneje v 8 dneh pred prireditvijo prijaviti občinskemu organu za družbene prihodke dan in kraj prireditve.
3.	Davek po tej tarifni številki je dolžan plačati v lOdneh po pri reditvi.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih’ objavah pomurskih občin.
Številka: 421-1/77
Datum: 30. 3. 1982
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Stanko LEBAR. 1. r.
89.
Na podlagi L in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. I. SRS. št. 29/65. 12/69. 7/70 in 72/70) in 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81)je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Lendava
1.	člen
Spremeni se tarifna številka 2 tarife odloka o komunalnih taksah v občini Lendava (Uradne objave št. 7/72.8/75 in 22/80) tako, da se glasi:
»Za začasno prebivanje turistov na območju občine se plačuje turistična taksa dnevno 10,- din«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od'L L 1983
Številka: 423-2/82-8'
Datum: 30. 3. 1982
Predsednik
Skupščine občine Lendava
St	anko LEBAR. 1. r.
STRAN 19 VESTNIK, 1. APRILA 1982
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA
91.
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1982 sprejela
UGOTOVITVE. STALIŠČA IN PREDLOGE o zemljiški politiki, živinoreji, o nekaterih vprašanjih gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in izvajanju kmetijske zakonodaje v občini Murska Sobota.
Zbori skupščine občine M. Sobota so na skupnem zasedanju dne 16. februarja 1982 obravnavali poročilo kmetijske zemljiške skupnosti o zemljiški politiki v občini in izvajanju zakonov s področja kmetijstva, poročilo o stanju živinoreje in živilske predelave, poročilo o problematiki gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in osnutek odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane. Na osnovi poročil, razprave v zborih skupščine občine, javne razprave in razprav ter pred-logov. v družbenopolitičnih organizacijah, zbori skupščine občine sprejemajo naslednje
UGOTOVITVE. STALIŠČA IN SKLEPE
Zbori ugotavljajo, da obstoječa kmetijska zakonodaja zagotavlja potrebne pogoje za razvoj panoge in za reševanje prisotnih problemov v proizvodnji hrane, vendar se vrsta določil tudi ne izvaja. Na področju zemljiške politike so bili doseženi določeni uspehi, predvsem v tem. da je bil sprejet tudi prostorski vidik srednjeročnega plana z razvrstitvijo zemljišč, da se je izboljšal odnos do porabe zemljišč za nekmetijske namene, da so stekle komasacije in melioracije zemljišč in pokazal interes za preživninsko varstvo. Še vedno pa je na nekaterih področjih prisotna neučinkovitost, prepočasnost. neizvajanje sklepov, premajhna koordinacija, zahteva po administrativni regulativi tam. kjer bi se morali uveljavljati samoupravni odnosi in premajhna zavzetost za reševanje odprtih vprašanj v okviru proizvodnih odnosov s povečanjem produktivnosti.
Ugotavlja se. da obseg neobdelane zemlje v občini ni toliko problematičen, kakorso to večje površine slabo obdelane zemlje in tudi zatravljanje takih površin, ki so znotraj ornih kompleksov. Obtem pa primanjkuje zemlje za obdelavo, to v družbeni, kakor družbenoorganizirani proizvodnji. Ovira za hitrejše in učinkovitejše vključevan je zemlje v organizirano proizvodnjo je tudi v neugodni parcelni strukturi na nekaterih območjih, kjer bi se jo sicer s prodajo ali zakupom lahko vključilo v obdelavo. Zastoj je tudi zato, ker niso določene dolgoročne razvojne usmeritve, predvsem na goričkem predelu občine, na katerem odkupujejo kmeti jske organizacije zemljo le na ožjem območju.
Na področju prostorskih operacij je bil dosežen napredek predvsem v premagovanju nezaupanja do njih in prepričanju v njihovo koristnost. Težave, ki so spremljale komasacije, so predvsem v sorazmeroma zapletenem postopku, v premajhnem sodelovanju med udeleženci in organi, v nedoločenih nalogah iz izkušenosti in usposobljenosti.
Glede preživininskega varstva je ugotovljeno, da so kmetje o možnostih premalo seznanjeni in ni konkretnih akcijskih programov, ki bi opredelili obseg, naloge in nosilce, predvsem pa učinke preživninskega varstva. Pomanjkljivosti so tudi v nedodelanih podzakonskih predpisih in v tem. da na nekaterih območjih iskalci tega varstva ne morejo uveljaviti zaradi odsotnosti organizacij, ki bi prevzele njihova zemljišča. Odprto vprašanje preživnin so tudi gozdne površine interesentov, za katere gozdnogospodarska organizacija nima možnosti odkupa. Iz postopka za zagotavljanje preživnine bi bilo potrebno odstraniti soglasja dedičev, ki nimajo statusa kmeta ali jim kmetovanje ni osnovni poklic. Boljši pregled nad starostno in socialno strukturo kmetij bi bil potreben za ustreznejšo oceno stanja in potreb. Večja angažiranost in sodelovanje vseh dejavnikov na področju preživninskega varstva bi bila' nujna in potrebna osnovna za rešitev, ne samo socialnih, temveč tudi proizvodnih problemov.
Ugotovljeno je bilo, da smo v živinorejski proizvodnji dosegli dobre rezultate, ki se kažejo v organizirani govedoreji, prašičereji in perutninarstvu. V govedoreji je prisotna še vedno prenizka proizvodnja mleka, stagnacija v obsegu osnovne črede
krav in občasno pomanjkanje telet za nadaljno rejo. Dobri uspehi so doseženi v selekciji in prodaji plemenskih krav in telic. V prašičereji je zaznaven vzpon v organizirani reji, sovlaganju v skupne hleve, prisotno pa je upadanje v prosti reji.
Organizirana reja perutnine je glede proizvodnih odnosov dosegla dobre rezultate. Na tak položaj v živinoreji je ugodno vplivala predelovalna industrija in njen razvoj, v kateri pa ima klavniška industrija že več let težave zaradi neusklajenih cenovnih odnosov. Osnovno vprašanje nadaljnjega razvoja živinoreje je v oskbri s krmo. Boljša raba zemljišč, večji pridelki, pospeševanje pridelovanja, boljši načini spravila in konzerviranja krme in obnova travnikov, so osnova za to. da se živinoreja otrese odvisnosti od dokupljene krme. Dohodkovni odnosi v delu živinorejske proizvodnje niso vzpostavljeni, na kar neugodno, vplivajo neur.ejene tržne razmere.
Kmetijska zakonodaja nudi možnosti za naloge na področju varstva, prometa, zakupa, podružbljanja in'prostorsko ureditvenih operacij zemljišč, prav tako na področju ukrepov v živinoreji in na področju združevanja kmetov. V zaostrenih gospodarskih odnosih pa izraziteje izstopajo tudi nekatera vprašanja neurejenih odnosov v proizvodnji in organiziranosti kmetijstva. Tak položaj zahteva predvsem spremembe v proizvodnih odnosih: z racionalnejšim vlaganjem, z večjo produktivnostjo dela na osnovi specializacije in boljšo izrabo sredstev, z zmanjševanjem vseh stroškov, z boljšimi razvojnimi in akcijskimi programi, z razvojem pospeševalne dejavnosti, z ustreznejšo strukturo poljščin in borbo za višje hektarske pridelke. za doslednejše planiranje in izvajanje planskih nalog in z boljšo organiziranostjo dela, s katerim se zagotavljajo tudi vsakdanje potrebe proizvajalcev v oskrbi z reprodukcijskim materialom. Za zagotovitev nadaljnjega napredka, bo potrebno analizirati stanje organiziranosti kmetov v njihovi organizaciji in ugotoviti njeno vlogo in uspehe v spreminjanju družbenih in proizvodnih odnosov, opredeliti odnos do združenega članstva glede na lastnost združenega kmeta, oceniti-možnosti za izenačevanja položaja kmeta predvsem glede pravic do zdravstvenega. pokojninskega in invalidskega zavarovanja in proučiti organiziranost glede na možnost večjega in neposrednega vpliva združenih kmetov.
Ugotovljeno je bilo, da je na področju odnosov prisotna premajhna družbena zavest pri vključevanju v prizadevanja za odpravljanje težav, da je potrebno iskati oblike združevanja tudi izven tistih, na področju katerih je že dosežen napredek (perutninarstvo. prašičereja, sadjarstvo). in da je potrebno uveljavljati tako kreditno politiko, ki bo usklajena med bankami, hranilno službo in’trgovino. selektivneje obravnavala kreditni delež v kmetijskih naložbah.
Odločneje se je potrebno zavzeti tudi za to. da bo delež mladih kmetijskih proizvajalcev v organih uppravljanja večji po številu in po možnostih vplivanja na medsebojne odnose. Zato se je zavzeti tudi za ustreznejšo štipendijsko politiko, v šolstvu motivirati večji interes za delo v kmetijstvu in mladim proizvajalcem — zadružnikom ponuditi neposredno sodelovanje s strokovnjaki kmetijske pospeševalne službe.
Izhajajoč iz teh stališč je bilo ugotovljeno, da je osnutek odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka za zagotavljanje sredstev za intervencije v kmetijstvu pomemben prispevek in osnova za izvajanje nalog iz dogovora o temeljih srednjeročnega plana 1981 —1985 s tem. da se bodo sredstva porabila za družbeno Organizirane naloge, ki bodo imele neposreden učinek v tfžno-blagovni proizvodnji in predelavi hrane.
Skupščina je za dčlo svojih organov, skupnosti in organizacij določila tudi naslednje naloge:
IZVRŠNI SVET IN PRISTOJNI UPRAVNI ORGANI
—	spremljati in uveljavljati prostorski del srednjeročnega plana, ga dopolnjevati z vzporednimi načrti za urejevanje prostora in v letu 1982 pristopiti k izdelavi karte razvojnih možnosti (agrbkarte).
—	zagotoviti z vsemi odgovornimi nosilci planiranja v občini dobro in usklajeno-načrtovanje, usmerjanje in spremljanje kratkoročnih in dolgoročnih nalog.
—	skupno s kmetijskimi organizacijami in zemljiško skupnostjo izdelati program za oživljanje kmetijske proizvodnje na Goričkem in obmejnih območjih, kjer je zaradi strukturnih sprememb proizvodnja v upadanju.
—	v skupnostih in organizacijah vzpodbujati izdelavo programov za oživljanje rastlinske proizvodnje in živinorejske proizvodnje na lastni krmni osnovi.
—	' dosledneje preverjati izvajanje določil o statusu kmeta in v predpisanem roku izvesti prilagoditev obsega zemljišč zakonskim določilom o zemljiškem maksimumu.
—	pri izvajanju komasacij zagotoviti večjo povezavo med udeleženci, komasacijsko komisijo, odbori in izvajalci.
—	zagotoviti sestav komisije, ki bo lahko polno angažirana za vodenje postopka in ji pri tem zagotoviti tudi druge pogoje dela.
—	spremljati in po potrebi predlagati dopolnitve družbenega plana 1981—85 na področju kmetijstva, predvsem melioracij in komasacij.
—	spremlja izvajanje konkretnih akcijskih programov, ki jih sprejmejo kmetijske organizacije in poroča zboroma.
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST:
—	dosledno izvajati naloge s področja varovanja in rabe kmetijskih zemljišč in sodelovati pri izdelavi agrokarte.
—	izdelati evidenco neobdelanih in slabo obdelanih zemljišč in skupno z organi uprave in organizacijami poskrbeti za njihovo vključitev v proizvodnjo oziroma ukrepati po zakonu.
—	skleniti dogovor o ukrepih za zmanjševanje zaraščanja obdelovanih površin oziroma opredelili površine, ki jih je potrebno pogozditi.«
—	intenzivneje povezovati s kmetijskimi organizacijami za zagotovitev boljše obdelave zemljišč, in izvajanja agrarno-pro-storskili operacij.
—	skupno s kmetijskimi organizacijami okrepiti strokovne službe za naloge, predvsem na področju izvajanja melioracij, komasacij, arondacij, pdkupa zemljišč in uvajanje preživninskega varstva. Zavzeti se za ustanovitev skupne strokovne službe, ki bo strokovno usposabljena izvajati določene naloge na celotnem področju kmetijske zemljiške politike.
—	skupno s socialno službo in temeljnimi zadružnimi organizacijami narediti pregled nad starostno strukturo kmetijskih proizvajalcev in narediti akcijski program za izvajanje zakona o preživninskem varstvu kmetov ter opredeliti možnosti za vključitev tako pridobljene zemlje v družbeno organizirano proizvodnjo.
—	izdelati terminsko opredeljen program teh in drugih nalog s področja zemljiške politike in ga predložiti izvršnemu svetu skupščine občine.
KMETIJSKE ORGANIZACIJE
—	pravočasno pričeti postopke za uvedbo melioracij na površinah, ki so določene s srednjeročnim planom, zagotoviti načrte, sredstva in dokumentacijo in izdelati programe pridelovanja in intenziviranja proizvodnje na melioriranih površinah.
—	sodelovati pri izvajanju določil zakona in vključiti neobdelane površine v organizirano proizvodnjo.
—	pospešiti uveljavljanje dohodkovnih odnosov in uresničevati naloge, ki predstavljajo kvalitetnejšo podlago združevanj^ dela, sredstev in zemlje, kot podlage za večjo produktivnost dela in večji dohodek združenih kmetov^
—	zagotoviti večjo neposredno angažiranost kmetijskih strokovnjakov v pospeševanju kmetijske proizvodnje ob pomoči sredstev pospeševalne skupnosti.
—	z bankami.in kreditnimi službami skleniti dogovor o selektivnejši politiki kreditiranja kmetijskih naložb.
—	skleniti dogovor o razmejitvi naložb v stojišča za pitance glede na razpoložljivo število telet in zaustaviti upadanje števila krav v osnovni čredi z ustreznimi usmeritvami v naložbe in pospeševalnimi usmeritvami v naložbe in pospeševalnimi, ukrepi.
—	povečati dohodkovno povezanost med rejci in predelavo ter ustvarjati večje zaupanje in soodgovornost za odnose znotraj reprodukcijske celote in
—	izdelati konkretne akcijske programe za posamezne naloge področij, ki jih obravnavajo ta stališča in sklepi in jih predložiti izvršnemu svetu.
Skupščina je obravnavala in sprejela tudi poročilo temeljne organizacije kooperantov gozdarstva o nekaterih vprašanjih gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in se seznanila z ukrepi za sanacijo stanja in škode po snegolomu v zimi 1981/82. Ugotovila je. da stanje in tendenc v razvoju gospodarjenjav zasebnih gozdovih niso ugodni. Osnovni razlog je v specifični, strukturi teh gozdov, tako glede števila lastnikov, glede števila parcel in tudi glede na njihovo biološko strukturo.
Lastniki gozdov ne kažejo zadostni, predvsem pa ne dolgoročni interes za racionalno gospodarjenje, predvsem za tako
načrtno eksploatacijo in obnovo, v kateri bi se v.vetu meri odražala lastnikova dohodkovna soodvisnost. Ob povečanih dohodkih iz kmetijske dejavnosti oz. drugih virov, se interes lastnikov omejuje bolj na eksploatacijo in manj na obnovo gozdov.	,
Predvsem pa so prisotne negativne tendence v tem:
—	da iz leta v leto bolj upada blagovna proizvodnja v gozdarstvu:
—	da se povečuje obseg porabe za lastne potrebe: predvsem za .gradnjo in za kurjavo.
—	da se povečuje obseg nezakonitih sečenj in nedovoljeni promet z lesom oz. preprodaja zaradi izmikanja plačilu prispevka za biološko amortizacijo in prometnega davka.
—	da se povečuje promet z gozdnimi zemljišči v korist nekmetov in mešanih kmetij.
—	da je obseg podružbljanja gozdnih zemljišč skromen in počasen.
Zato, da se stanje v reprodukciji fesa izboljša, pa je skupščina sprejela naslednje sklepe:
L Gozdnogospodarska organizacija mora sprejeti ustrezne ukrepe in mere, ki bodo zagotovili realizacijo sečnega plana in planirane blagovne proizvodnje. Povečati mora intenzivnost v gozdni proizvodnji in za ta namen zagotoviti tudi večji delež sredstev za vlaganje v obnovo in nego gozdov.
2.	Odločneje se je potrebno zoperstaviti neizpolnjevanju določil zakona o gozdovih in drugih predpisov, ki uravnavajo področje proizvodnje in prometa. Temu morajo posvečati svojo aktivnost in pozornost organi gozdnogospodarske organizacije in pristojne inšpekcijske službe. Ažurneje je potrebno obravnavali tudi prijavljene primere prekrškov.
3.	Samoupravni organi in strokovne službe temeljne gozdne gospodarske organizacije morajo povečati svoje aktivnosti za vzpodbujanje interesa gozdnih lastnikov za intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi in za večje uveljavljanje družbenega interesa na področju celotne gozdne reprodukcije.
4.	Gozdno gospodarska organizacija in kmetijska zemljiška skupnost morata ponovno proučili možnosti za vključevanje gozdnih površin v preživninsko varstvo ostarelih kmetov in v sodelovanju s kmetijskima organizacijama poiskali tudi oblike uveljavljanja teh pravic na območjih, na katerih trenutno ni interesov za njihovo vključevanje v družbeho proizvodnjo.
5.	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj bo obravnaval založenost trgovine z rezanim lesom in drugimi lesnimi izdelki, v cilju boljše oskrbe tržišča in zmanjšanja nedovoljenega prometa oz. preprodajo hlodovine in rezanega lesa.
6.	Gozdnogospodarska organizacija in izvršni svet se bosta zavzela za to. da se dosežejo večje ugodnosti za nakup (po-družbljanje) gozdnih površin, tako v obliki bančnih kreditov, kakor tudi drugih oblikah stimulacij, ki so uveljavljene pri nakupu obdelovalnih zemljišč.
7.	Upravni organi in organi nadzora morajo zaostriti izvedbo predpisov in nadzora glede prometa lesa med občani in glede prometa z gozdnimi zemljišči.
8.	Gozdnogospodarska organizacija mora naredili akcijski program za sanacijo posledic in škode od snegoloma in zagotoviti zadostno število delavcev, da se delo opravi v najkrajšem možnem roku. Organizacija mora ugotoviti, če obstoji možnost, da se za odpravo posledic, ki imajo značaj elementarnih nesreč, zagotovijo potrebna soglasja za uvozstrojne opreme za lubljenje in spravilo.
M. Sobota, dne 9. marca 1982
Številka: 320-1/82-1
Predsednik
skupščine občine Murska Sobota
Karel SUKIČ
92.
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov Skupščine občine Murska Sobota o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci-Vzhod in odloka o določitvi zemljišč namenjnih za
—	sredstva, ki jih delavci teh organov v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti.
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike,
—	sredstva za materialne stroške in
—	sredstva za posebne namene ter sredstva za opremo.
6.	člen
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organov je število izvajalcev potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog in poprečni osebni dohodek delavcev v organizacijah združenega dela v občini, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, v približno enakih delovnih pogojih.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih, ki so opredeljena po merilih dogovora o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka v letu 1982 in družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov.
Osnova za določanje sredstev za materialne stroške, opremo in amortizacijo so družbeno dogovorjeni kriteriji in merila, ki jih sprejme izvršni svet skupščine občine, upoštevajoč zakonske predpise in porast cen materiala ter storitev.
7.	člen
Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom zagotavljala sredstva za osebne dohodke na podlagi bruto vrednosti točke, k kje veljala na dan 31/12-1981.
Bruto vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine med letom poveča v skladu z rastjo dohodka in gibanjem osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela v občini. upoštevajoč merila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in sklepa komisije podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
8.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava dela ter pogoji za izvrševanje nalog, se občinskim in medobčinskim upravnim ter pravosodnim or-ganorn lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi odobren obseg sredstev za delo.
Če se med letom ustanovi no vi organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na osnovi predračuna. ki ga potrdi izvršni svet.skupščine občine.
Če je med letom prenehal delovati organ ali drugi porabnik sredstev občinskega proračuna, se preostanek sredstev za njegovo dejavnost prenese v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Občinski in medobčinski upravni in pravosodni organi ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo opravljati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim zagotovljena v občinskem proračunu. Ti ne smejo prevzemati novih obveznosti. za katere nimajo zagotovljenih sredstev.
Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša obseg sredstev ali začasno omeji uporabo proračunskih sredstev proračunskim porabnikom, če prihodki proračuna med letom niso doseženi po planirani višini. O teh ukrepih mora izvršni svet obvestiti pristojne zbore občinske skupščine in jim predlagati potrebne ukrepe.
Vsi prihodki, ki jih občinski ali medobčinski upravni organi ustvari jo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom ali zakonom drugače določeno.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in investiranje inve-^ sticij iz sredstev občinskega proračuna.
Oddelek za občo upravo spremlja finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev po namenu, obsegu in dinamiki uporabe. Če ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namene, za katere so bila odobrena. obvesti o tem izvršni svet skupščine občine in predlaga ustrezne ukrepe.
Za smotrno in zakonito uporabo sredstev, ki so posameznim občinskim in medobčinskim upravnim ter pravosodnim organom in drugim uporabnikom sredstev občinskega proračuna bila odobrena, so odgovorni funkcionarji, ki vodijo te organe in druge pooblaščene osebe, kot odredbodajalci.
Za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren tudi vodja računovodstva proračuna.
11.	člen
Občinski in medobčinski upravni ter pravosodni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo predložiti oddelku za občo upravo občine Ljutomer najpozneje do 15/3-1982 finančni načrt za leto 1982 ter zaključni račun za leto 1981.
12.	člen
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb in za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, so:
—	izvršni svet skupščine občine za sredstva za delo državnih organov, za tekočo proračunsko rezervo in za sredstva rčzerve občine:
—	komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj za intervencije v gospodarstvu, za odstopljene prihodke, za dejavnost krajevnih skupnosti, za vzdrževanje železniških prehodov in za prostorski plan ter urbanistično dokumentacijo;
—	oddelek za občo upravo za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov, za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo in za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV;
—	geodetska uprava za geodetska dela po programu, za tekoče leto in srednjeročno obdobje;
—	oddelek za ljudsko obrambo za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite in
—	občinska konferenca SZDL za dejavnost družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev.
13.	člen
Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da odloča:
—	o začasni prerasporeditvi sredstev na posameznih postavkah proračuna občine.
—	o uporabi sredstev rezerve občine, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena Zakona o financiran ju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
—	o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve,
—	o odpisu neizterljivih prispevkov in davkov ali drugih neizterljivih obveznosti in sredstev občinskega proračuna.
14.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L januarja 1982.
Številka: 400-1/82-2
Datum: 10/3-1982
Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, oec., 1. r.
STRAN 20 VESTNIK, 1. APRILA 1982
PLAN PRIHODKOV IN RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1982
A. PRIHODKI				
Zap. št.	VRSTA PRIHODKA	Ocena realiz. 1981	Plan 1982	Indeks
1.	Davek iz OD in davki			
2.	na dohodek Davek na promet premož..	18.695.025,00	22.588.000.00	120
3.	na nadomest. za usluge in premičnine Davek na prihodek od pre-	26.208.121:00	28.928.029,00	110
	moženja. premoženjskih pravic in davek na prem.	2.535.699.00	2.650.321.00	105
4.	Takse	4.951.477.00	5.698.600.00	115
5.	Prihodki po posebnih	1.866.452.00	2.134.400.00	114
6. .	predpisih Prihodki UO in ostali	1.866.452.00	2.134.400,00	114
	, prihodki	2.359.648.00	3,582.600,00	152
	SKUPAJ LASTNI			
	PRIHODKI Prenesena sredstva iz	56,616.424.00	65,581.950,00	116
	preteklega leta Republiška dopolnilna	3.005.301.55	2,424.160,40	80
	sredstva Prihodki, ki se ne razpo-	6.135.000.00	8,200.000.00	133
	redijo po družbenem dog. Prenos iz posebne partije	391.094,00 2,483.226,00	472.000.00	121
	VSE SKUPAJ	68.631.046,00	76.678.110.40	lil
B. RAZPOREDITEV PRIHODKOV
Zap. št.	VRSTA PORABE	Realizacija v.letu 1981	Plan 1982	Indeks
1.	Dejavnost občinskih in medobčinskih UO in'	37.865.458'00	44.681.486,00	118
2.	drugih organov Ljudska obramba	3,257.935	3,686.078	113
3.	Dejavnost DPO.	3,059.054	3,525.268	115
4.	Negospodarske investicije	510.471	673.271	131
5.	Socialno.,skrbstvo	2,593.544	2,939.097	113
6.	Zdravstveno varstvo	19.284	27.000	. 142
7.	Komunalna dejavnost	248.867	1,109.085	446
8.	Dejavnost KS	2.871.48(5	3.471.400	120
9.	Intervencije'v gospodar.	502.710	1.083.142	215
10..	Odstopljeni prihodki	2,354.180	2,824.084	120
11.	Rezervni sklad	627.876	725.971	116
12.	Tekoča proračunska rezerva	6.289.974.65	509.861	
	SKUPAJ RAZPOREJENI PRIH.	60.200.758.00	65,255.743	108
	Republiška sredstva za večnamensko stavbo	6,135.000.	8,200.000	133
	Lastna sredstva za stavbo	—	700.000		
	Veterinarsko-higienska služba	379.131	472.000	125
	Neporavnane obveznosti za leto 1981	1,359.779	2,050.367,40	150
	SKUPAJ VSI RAZPOREJENI PRIHODKI	68,074.668,00	76.678.110,40	112
kompleksna stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci- Vzhod in odloka O določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašovci-Nuskova. po javni obravnavi dne 9/3-1982
odločilo:
Razveljavita se odloka Skupščine občine Murska Sobota:
1)	Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci — Vzhod (Uradne objave pomurskih občin, št. 13/79) in
2)	odlok odoločitvi /.emljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašovci — Nuskova (Uradne objave pomurskih občin, št. 2/81).
obrazložitev
1)	Na pobudo krajanov je ustavno sodišče s klepom št. U I 30/81 in U 1 34/81 z dne 5/11-1981 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih odlokov.
2)	Po ustavnih določbah so zemljišča dobrine splošnega pomena, izkoriščati jih je treba v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi. Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice (102.. 103. ‘n 98. člen).
Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugilipravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS: št. 19/76) določa, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka skupščine občine, s katerim je v skladu z določbami 4. in 5. člena tega zakona določeno, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (3. člen). Za potrebe stanovanjske in drugačne kompleksne graditve lahko določi skupščina občine zemljišče v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju. za katero je sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev (4. člen). Osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, predloži izvršni svet skupščine občine v skladu s statutom občine v razpravo zainteresiranim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, kra-je\ nim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim na območju mesta ali naselja mestnega značaja oziroma drugega območja, namenjenega za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (5. člen).
3)	Za sprejem odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev mora biti določena družbeno usmerjena in organizirana stanovanjska ali drugačna kompleksna graditev. Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73. 15/76 in 13/77) je v 7. členu določal, da občina usmerja na svojem območju stanovanjsko graditev s programom stanovanjske graditve. Novi zakon q stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 3/81) vil. členu določa, da je družbeno usmerjena stanovanjska gradnja tista, ki je opredeljena s planskimi akti družbenopolitične skupnosti, investitor družbeno
usmerjene stanovanjske gradnje je lahko stanovanjska skupnost. organizacija združenega dela, stanovanjska zadruga in poslovna skupnost, če jo za to pooblasti stanovanjska skupnost.
Iz podatkovzbranih v pripravljalnem postopku terna javni obravnavi izhaja, da je Skupščina občine Murska Sobota za obravnavano območje sprejela zazidalna načrta z odlokom o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih Cernelavci — Veščica. Krog. Martjanci in Moravci (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/77) ter z odlokomo dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja določena za’ posebne namene na območju občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 1/81).
Po odloku o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Mar-tjanci-Vzhod' je prenehala lastninska pravica na 9,7 ha zemljišč. Na tem območju je po družbenem planu občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 programirana priprava 23 parcel stavbnih zemljišč za usmerjeno individualno gradnjo stanovanj. V odlok je vključen tudi zemljiški kompleks, ki je po zazidalnem načrtu določen kot »rezervat za nedoločene namene« ter kompleks za »športno rekreacijske namene«. Po odloku o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta načrta Rogašovci-Nuskova je prenehala lastninska pravica na 12,7 ha zemljišč. Za srednjeročno obdobje ima občina v svojem družbenem planu programirano na tem območju pripravo 20 stavbnih parcel za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo ter gradnjo poštne zgradbe.
V družbenem planu občina Murska Sobota ne programira razvoja naselij Martjanci in Rogašovci. V razvojnih usmeritvah naselij v obdobju 1981-1985 so Martjanci našteti med naselji, za katera je značilna stagnacija prebivalstva ali celo zmanjševanje, Rogašovci pa so med naselji, v katerih je prebivalstvo v porastu z redkimi naselji in s stagnacijo.
Iz navedenega dejanskega stanja jasno izhaja, da v obeh primerih izpodbijanih odlokov občine Murska Sobota ni šlo za takšno družbeno usmerjeno in Organizirano kompleksno gradnjo. kakršno predvideva zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Dejstvo pa, da so bila pri tem vključena celo zemljišča, za katera sploh še ni bil določen namen njihove uporabe, je še posebej v očitnem nasprotju z ustavnim načelom, da je treba zemljišča izkoriščati v.skladu s splošnimi, v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi.
4)	N e glede na povedano v obravnavanih zadevah tudi ni bil opravljen postopek, predpisan v 5. členu zakona. Po navedbah občine sta bila osnutka dolokov predložena v obravnavo le krajevni skupnosti in kmetijski zemljiški skupnosti, ne pa tudi drugim zainteresiranim organizacijam in skupnostim.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik. Marjan Jenko, Riko Kolenc. Ivan Repinc. Tine Remškar. Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
■ Štev.: U 30/81-30
Datum: 9/3-1982
Predsednik Jože Pavličič