362 Jezikoslovne reči. Ena pisava za vse jezike. Gospod Mojzes Paič v Zemunu je nedavnej mično knjižico izdal z naslovom „Pasigraphie mittelst ara-bischer Za hlze i chen", v kteri svojo novo znajdbo, namreč „vesvolj ni pismenski jezik ali enako pisavo za vse jezike (allgemeine Schriftsprache)" razjasnoje in učenim možem vseh narodov v pretres ponuja. Kako je pa to mogoče, bo marsikteri naših bravcov prašal, da bi, na priliko, Slovenec to razumel kar je Anglež pisal, če je unemu angležki, temu pa slovenski jezik popolnoma neznan. V ta namen gospod Paič nase navadne ali sploh tako imenovane arabske številke rabi. Za zaznamvanje vsake besede naj se za občno veljavo v vseh jezikih vpelje posebno število, tako, na primer, za besedo ali prav za prav za pomen besede „človeka število 2439; to število bi po tej vzajemni pisavi Francoz v svoj jezik prestavil: nV homme", Oger „az ember", Nemec „der Mensch", Slovenec „človeka itd. Ako ena beseda ima več pomenov, naj se za vsaki pomen posebno število rabi. Pri sklanjanji imen bi se posamezne številke unemu številu pritikale, in da bi to kaj druzega ne pomenilo, naj se te pritikline z malo čertico ločijo. Tako naj se v 2. sklonu enojnega broja besedo-številu pristavi —2, v 3. sklonu —3 itd.; v 2. sklonu množnega broja —02, v 3. sklonu —03 itd. Po teh zaznamkah bi pomenilo: 2439 človek, »iobckt,, der Mensch, Ihomme, o av&gmnog, az ember. v 2439-2 človeka, «ioj*eKa. des Menschen, de fhomme, tov dv&ocoTiov, az emberuek. 2439-3 človeku, ioBeKy, dem Menschen, a Thomrne, tcji dv&gcoTtco, az embernek. 2439-4 človeka, *joiu'Ka. den Menschen, Ihomrae, to* av&Qoo7TOv, az embert. itd. Ravno tako bi se pomen vsaccga glagola s posebnim številom občeveljavno za vse narode zapisal, na pr. število 3129 naj pomeni „lj ubiti". Kakor sklanjanje imen, bi se tudi glagolsko pregibanje s pritiklino-številkami izpeljevalo, n. p. 101-3129 = ljubim, 102-3129 = ljubiš, 103-3129 = ljubi, 104-3129 = ljubimo; 121-3129 = sem ljubil, 141-3129 = bom ljubil, 3129-101 = da ljubim, 401-3129 = sem ljubljen itd. Iz teh izgledov vsak lahko sprevidi, na kakošni način je Paičeva vesvoljna pisava osnovana. Toda gosp. pisavec je v svoji knjižici le temelj za to važno reč postavil; za njeno izpeljavo bi bilo potreba, da bi ee po vodilu najboljšega slovarja enega najbolj omikanih jezikov beseda za besedo s posebnim številom zaznamvala po reda, kakor se pri številenji številke rabijo in te števila bi imele nepremakljivo pri vseh narodih celega sveta zapisani besedni pomen imeti. Pa tudi vsaki narod bi moral za rabo te občne pisave v domačih slovarjih vsaki besedi določeno občno število pristaviti. Knjiga po tej novi pisavi bi toraj bila le iz številk sestavljena. Ako tudi dvomimo, da bi se ta reč kdaj izpeljala, moramo vendar reči, da hvale vredna znajdba Paičeva ima jedro v sebi, in da bi, kakor tudi nemški časniki terdijo, ta vpeljava posebno pri telegrafih utegnila koristna biti, ker bi se daljnopisava po tem, kakor gospod pisavec jasno dokazuje, dosti skrajšala, in bi se vsi telegrafi celega sveta lahko edinega stevilo-jezika posluževali. — ž — 363