Najrotjt sUnwsfci dnermk v ZMMOI državah - - - $6.00 Z* pol lota.....$3.00 Za Now York celo leto - $7.00 Za inosonotvo colo leto $7.00 GLAS NARODA ; Ust slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United State«. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OOETLAKPT »76. EnUrad jjjj jjjgj 01— Mattf, September 21^ 1903, attha Post Offics at yew York, N. Y., under the Act of tomgnrn of March 3, 187«. TEIJŠfonT cortlandt 2876. HO. 23 - tTEV. 23. — ^ NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 27, 1923. — SOBOTA 27. JANUARJA, 1923._VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL DOHOD NAŠIH CET VZNEMIRJA NEMCE Nemiko časopisje kritixira na strog način umaknitev ameriške posadke ob Renu ter pravi, da ni v soglasju z mirovno pogodbo. — Blokada tekom vojne je bila prava igrača v primeri z sasedenjem Buhra. Berlin, Xenn'ija. 25. januarja. — Ameriške čete, ki so vtVraj zapustili- Nemčijo, ko pustile za seboj tudi mešana čustva. Občudovanje korektnost in prijaznosti njih obnašanja, in 7adovoljstvo, da so Združene države j rjznale z umakneujem eet. da nimajo Francozi prav, je IMUiM Šano s čutom trpkosti, ki je posledica nemške nemoči vsled razoroženja, katerega so sc vdeležile tudi Združene države. Xikdo ne prikriva dejstva, da so Združene države ol> času premirju 4>it»vzple tudi gotove dolžnosti in obveznosti. katerim kc ne morejo izogniti s tem. da so snele svojo zastavo s trdnjave Ehrenbreitenstein ter poklicale svoje čete domov. "I^ip/ijrrr Neu* tie Naehrieh-tm" dajejo i/rraza splošnemu nem«kerau razpoloženju; — Zdrui^-ne države, k iso spo-ri»"Ue Nemčiji pogoj premirja, na temelju katerega je odložila Wuteija orožje, h<> ob istem času prevzelo obveznosti, katerim se iif morejo izogniti na časten način. Itolj trpko pa povori "Deutsche AUgeuieLne Zeitung" o "a-meriskemu idealizmu", za koje-Ka hrbtom se skriva francoski imperial i/cm. Sedaj, ko jc snela mal se os-vetili v trenutku, ko so Amcr* kanei izginili • in Se predno so francoske čete, ki so prišle v mesto. spoznale, da potrebuje list njih varstva. 1 Odhod Amerikaneev obenem s a stališčem nevtralnosti, katero j«? zavzela Anglija, je do vedel Nemce do spoznanja, da morajo voje-vati svoje lastne bitke. Nekaj dni so upali na ogorčenje anglo - saškega sveta, a sedaj so se pfičeli, pripravljati na dolgo bitko, ki bo stavila na preizkušnjo vso njihovo iznajdljivost. VOLKOVI TERORIZIRABAJO KRAJ V WISCONSINU. Milwaukee, Wis., 25. januarja.' Volkovi se potikajo krog vasi] Granvile, ležeče severno od tega! mesta. Neki konj in pes sta bila, raztrgana skoro na robu vasi in toliko ljudi je sporočilo, da so videli volkove, da so se pričele ženske bati, za svoje otroke. Vsak i telesno sposoben moški je odšel na lov in lovce spremlja kakih petdeset psov. < STAVKA V RUHR OKRAJU SE fcrai. - Basen, Nemčija, 26. januarja. V kolikor pridejo vpoitev po-ul čne demonstracije in nemiri, j je kazal danes, po včerajšnili izgredih. zopet svoje normalno lice. Nezaposlenost pa se je povečala v veliki meri. Stavka železničarjev traja naprej v eelem i Ruhr okraju in plovba med Wcsel J in KZolinoiu je bila popolnoma • usta vi jena. Razventega pa zapuščajo pre-j mogarji svoje delo in sedaj jih stavka že 150,000. DENARNA IZPLAČILA ▼ jugoslaviji, italiji in zasedenem ozemlju m p*om Mi* buk« Uniifrjo mamAfiro, kito« ta po Bliklh TknlMMnakMMiiliiii JHMMJI: MašptmiM m »daj« pošta la taptaCoJ« ~Kr. poštni Mornl m« to "Jadranska banka" r LJabljanl. Zagraba. Beograda. Kiuj«, Oolja. Maribora, Dnbromtkm, Splita. Barajar« aH ir^oi kjar js pa« m kltn tortaffl-ir najogod»e>e. 100 Din. .. $ 1.20 .. K 400 200 Din. .. $ 2.20 .. K 800 800 Din. .. % 5.25 .. K 2,000 1000 Din. .. $10.40 .. K 4,000 9000 Din. .. $20.60 .. K 8,000 5000 Din. .. $51.00 .. K 20,000 OpaUjTfeB hdn!tnI' 1—1 1* ,T"J< m*mitni*m * Tirts. 50 lir ........$ 2.95 100 lir........$ 5.60 300 lir........$15 JO 500 lir........$36.00 1000 lir........$51.00 »» dinar)tm te Uma »daj al fina. m* m aatat ^M>«lfl>koaaaa t» tega lulmtiui nt aaetaftt^ podatt^nataaBaa mm Mkluk ** Uomm' »M pa IMr miziixmffATiBAn m 0n Miiii wmm v«w t«k, v. t. OttVM »t if Mm IB Jadraaski Bute. NOVI ČASI — NOVE METODE. • \ Sit pred par leti bili ameriški križarki "North Dakotain "Indiana*' jwrnos ameriške mornarice. Ker sc i»a dnevno pojavljajo nove iznajdbe in ker zahteva sedanja doba splošnih izboljšanj. vrgli nekdanjo diko ameriške mornarice nicd staro šaro. Križarki sta sedaj v brooklvii-ikem Navy Yardu. kjer ju razdiraj« iii prodaja jo kos za kosom za staro železo. Svoj čri> mh bili vredni pet miljonov dolarjev. Z a staro železo bo jkj dobila ameriška mor narLAk;i oblnst k-.maj par tisočakov. i, ZASLIŠANJE 6LE0E | KLANA JE KONČANO Zaslišanje v Bastropu je bilo zaključeno in država je obdolžila člane Klana kot povzročitelje in izvršitelje umorov. t Bastrop, La.. 25. januarja. — Država je danes zaključila svoje javno zaslišanje plede vlade terorja, katero je uvetlel Ivu Klux Klan ter je prepričana, da je sj»ravila na dan dosti dokazov, da «e odstrani zadnji dvom pletle usode Watt Daniela in Thomasa Kichardsa. Generalni pravdnik Coco je v ii got o vil u na sodišče objavil, da bo pretlložil dokaze veleporoti. kakorhitro l»o izvršen potrebni prepis aktov. j — Čeprav jc treba priznati, j da se številni člani Klana niso ; dejansko udeleževali teh dejanj nopositavnosti in zločinov, ali pa jih pospeševali. — se plaši v sporočilu, — so kljub temu odgovorni, Jeer so molčali in niso hoteli ničesar storiti. — Vsa ta kršenja in vsi ti zlo- | čini so bili izvršeni v imenu reda i i pod varstvom pušk in halj, z u-| porabo vseh ceremonij ter pod vodstvom Klana. Priče, ki so nastopile tukaj za državo, potrebujejo varstva, katerega jim mora nuditi governor Parker, soglasno z mnenjem župana Dade iz Mer Rouge, ki je izjavil danes v nekem telefonskem sporočilu, da je položaj v | Mirehouse občini vse prej kot normalen. — Primerno bi bilo zavaro-i vati^vse državne priče do časa. ko bo veleporota zaključila svoje zasedanje, — jc rekel. — Razmere ostanejo mogočo normalne za par dni po odhdou vojakov, a normalnost ne more trajati dolgo radi razburjenosti in trpkosti, ki • Sta poslediei preiskave. Sarif Carpenter pa jc pobijal Strahove župana: 1 — Jaz sem mnenja,, da ne bo niti najmanjšega nereda, — je iljaviL Generalni pravdnik je rekel danes zvečer, da jc bilo javno za-| slisanje v Bastropu le prvi spo-: pad v boju goverjenrja Parkerja, da razkrinka Klanovce. — Oddali smo le par salv, — J je rekel. — Veliki topovi, nabiti in pripravljeni, so molčali, a bodo pričeli grmeti, ko se bodo borili ljudje, o katerih vemo, da so J imeli aro je prste vptes pri tuno- CENA FRANCOSKEGA I FRANKA BO PADLA! Kakorhitro bodo izostali pričakovani uspehi zasedenja Ruhr okraja, bo pričela padati tudi vrednost francoskega denarja. Pariz, Francija. 2G. januarja. S pm-pj ki dimi obrazi so sprejeli danes Pari ž? ni obvestilo, da bo zahtevala vlada za mt-jsee januar in februar kr<-ložaj poeslovau zavezniške kontrolne misije v Nemčiji in da razmišlja nemška država o možnosti, da se nanovo oboroži ter mobilizira svoje čete, kajti sedaj obstoječi položaj pomenja le malo manj kot vojno. Nadaljna resna točka glede tega položaja je, da zmanjšujejo stavke in pasivni odpor uspešnost okupacijskih sil. Dosedaj so te sile lahko izvedle, kar so nameravale, a odkar so odšli Amerikanci ter je ogorčenost med prebivalstvom nara-stla. kot razvidno iz demonstracij v Mainzu, se domneva, da bo treba v bližnji bodočnosti precej ojačiti vse posadke francoskih sil, katerim poveljuje general Dcgouttc. Tudi ni verjetno, da bi ostali Angleži še dolgo Časa v Nemčiji, kajti njih položaj je postal naravnost ncvzdržljiv. Kaj bi mogel naprimer napraviti načelnik kolinske želczuiškc komisije, ki je Anglež, če bi ga Francozi naprosili, naj stori potrebne korake v stavki železničarjev? Vsled tega je poslal Poincare v Ruhr okraj generala Weygauda ter ministra Trocquerja, da-organizirata združeno »poveljstvo, slično onemu, ki je tekom vojne izvojevalo zmago za zaveznike. Weygand se bo. vrnil s svojim poročilom v soboto v Pariz, in do takrat ne bodo storili Francozi nobenega nadaljnega radikalnega koraka. Francija spoznava, da je njena naslednja naloga ustanoviti se, kajti mnenja -je^da ne more ostati v Ruhr okraju manj kot dve leti. Tekom tega časa upa NIKOLAJ LENIN RAZMIŠLJA 0 MIRU Dočim govori cela ostala Rusija o vojni, razmišlja Lenin na svojem domu na deželi o miru. — Preosnovanje komisije za nadzorovanje kmetov in delavcev. — Evropa je na pragu nove vojne. — Strašna apatija v buržua-zijskih in delavskih krogih. Poroča Sam Spewack. Moskva, Rusija, 25. januarja. — Lenin razmišlja o iniiii. Iz svojega doma na deželi, kjer poriva, je poslal newyorskemu " Worldu" sporočilo, ki dokazuje, da se pečajo njegove misli z vprašanji izboljšanja vlade in življenja Rusije. Dočim govori ostala Rusija o vojni, posveča sovjetski idol svojo pozornost notranjim problemom dežele. Njegov nameai je popolnoma preosnovati komisijo, ki nadzoruje delavce in kmete. To visoko državno zastopstvo, ki nadzoruje poljedelske in industrijalne naprave po celi Rusiji, ima nadzorstvo nad vsemi organiziranami fazami življenja. Lenin, ki se šc vedno bori proti birokraciji, zagovarja obsežno skrčenje te naprave ter nstoličenje novih uradnikov. 4'Mi moremo storiti, kiar smo storili tekom državljanske vojne," je rekel. "Sjtaviti moramo v prvo vrsto svojo j najboljše služabnike. Enotnost med komunistično strau-Iko ter državo je neobhodno potrebna Komisija naj osta-'ne državna naprava kot so vso ostale naprave, vendar pa naj dobi centralni kontrolni ali nadzorovalni komitej. — l>obiti moramo petinsedem-' deset novih mož. Mora .jo biti odkritosrčni, visoko usposobljeni, posebno preizkušeni in dobivati morajo primerno plačo. Ne smeli bi biti to, kar so sedaj, skupina f nižjih uradnikov. Komitej komu- | nistične stranke bi prišel s tem v stik z masatmi naroda ter bi lahko reguliral in pospeševal delo. I Slika zunanjega sveta, kot sc . predstavlja v ruskem duhu, je j naslednja: } — Nemčija se jc javno uprla francoskemu diktatorstvu v Ruhr ozemlju. Grki so pričo!i z novo ofenzivo. Balkan se jc pričel zopet gibati. V Budimpciti, Pragi,, Bukarešti in Varšavi je bila na-1 I»ovedana mobilizacija. Evropa je na robu nove vojne. (Pravilno naziranjc! Stavec.) Ruski- državni uradniki pa si ne žele drugega kot miru. Nobene tajnosti pa ne delajo iz dej- prestaviti v prakso naslednjo klavzulo u slavnega poročila — Dariaca: — Dokler" bomo stali na dc- i snem bregu Rena ter bomo moj- J stri 45 milijonov ton železne ru-; de, bomo lahko igrali odločilno vlogo v nemški kovinarski industriji. Onega dne, ko bo komitej za jamstva prevzel kontrolo nad industrijalno produkcijo Nemci-, je, bomo imeli svoj dobiček od njene ekonomske prospcritetc. Z drugimi besedami rečeno, bo Francija zahtevala delno kontrolo železninskih industrij v Ruhr okraju kot del vojne odškodnine. Prva brigada generala Wey-ganda bo gledala na to, da ne bo prišla v bodocc niti vreča pre-1 moga v Nemčijo. Tekom zadnjih dveh tednov so odhajali vlaki,1 naloženi s premogom, v Nemčijo, in sicer radi tega, ker so se znali ■ nemški strojevodje posiužiti vseh mogočih trikov. Nekateri vlaki, namenjeni direktno v Francijo, : so bili obrnjeni v nasprotno smer. London, Anglija, 25. januarja. — Jutri se bo sestal kabinet, da ' razpravlja o položaju v Ruhru ter o kriza, ki jc nastopila'v Ijau-sannu. Kot je izvedel poročeva-1 lec Worlda, je kabinet glede pr- • ve zad%ve Razdeljen v svojem . mnenju glede umaknitve angleš- ■ kih čet iz Kolina. Law omahuje, > a bo najbrž rajai umaknil čete, 1 kot pa se izpostavil viharju v par 1 lamentu. ki se bo sestal dne 13. [ februarja. Nekateri ministri so mnenja, da je Francija kršila pogdobo in • da je treba vsled tega umakniti i angleške čete. Vsled tega razkola v kabinetu : ne bo dosežen na seji najbrž ni-i kak definitiven sklep. htva, da se Rusija kljub temu pripravlja za vse slučaje, čeprav si dejanski ne žele vojne, ktoje vendar Rusi na strani ter čakajo na čas, ko bodo prisiljeni prijeti za orožje, v katerem slučaju bi lahko mnogo pridobi® za svoje ideje. Uvodni članek Pravde označuje protest nemške vlade proti 7.a-sedenju Ruhr okraja kot ''kričanje in bluf", ne pa dejanski protest. V nadaljnem pravi člankar: — Vse norice, katere so prinesli iz Nemčije verodostojni opazovalci, razodevajo strašno, aps-tijo-, ki se jc lotila tako buržua-zijc kot delavskih razredov. —-Glasi sc, da upa nemški narod na aktivno podporo Rusije. Nočemo ugotoviti, če je to upanje u-pravičeno al ne, a stanje nemškega duha razodeva prnnan j kanje dulia in ponianjkajaje aktivnosti med narodom. Popolnoma napačne so pojesti, da gromadi Rusija svoej čete na gotovih točkah, pripravljene za spopad. KOLIKO 80 PLAČALE ANGLEŠKE UNIJE BBEZPOSEDnM. London, Anglija. 24. januarja. Člani raznih angleških unij, ki so bili lansko leto brez dela, so dobili $41,000,ODO podpore. ALI BO POSODLA AMERIKA EVROPI DEKAR? Washington, D. C., 24. jan. — Republikanski senator Norbeck i i South Dakote je vložil predlogo, naj da Amerika Evropi d vest o-petdeset miljonov dolarjev posojila. Če bo predloga sprejeta, je seveda drugo vprašanje. ČUDNA ZAHTEVA. Pomeroy, O., 25. januarja. — Več M je stala neka slaba tračnica poulične železnice pred domain George Ficka, grocerja. Ko je prva poulična kara zapustlia šupo ob petih zjutraj, je Topotanje one slabe tračnice prebudilo Ficka. Včeraj pa so staro tračnico odstranili ter stavili na njeno mesto novo, ki ni delala nobenega Šuma. Danes zjutraj so se člani Fickove družine prebudili šele ofc osmih. Ne dolgo pozneje je potrkal Ficka na vrata kompanijske-ga urada. — Postaviti morate staro tračnico nazaj,. — je rekel, — ali pa mi kupite budilko. Drugače vas bom tožil. - , + GLAS NARODA, 27. JAS. 1923 1 Iz Slovenije. Peter Zgaga PRAVA BARVA Iz Jugoslavije. "GLAS NARODA" I (SLOVENIAN DAILY) UMneo dno '-Bi t< to ftofisk Publishing Conpu^ LOUIS SENEDIK. Troaouror Mm of iummm of t ho Corporation an4 Addressee of A bovo Off too ro: M Cortlanot »trpot. Borough of Manhattan. Nsw York City, N. V. -O LAS NARODA" {Volco of t ho People) " __l—X Bwjf Poy »a—pt guwdays »M Holidays.__ Ca calo »to valja llat ta A mor I ko j Za Na«v York za'calo lata ............17.80 In Conodo ................. «4.00 za pol lata ........................HJO fo pol lota ................... MM Zrn inozomstvo za eala lato ...... 97M Za tot rt loto .......... 91 .M za pol lata ...... t................93.50 ____Subscription Yearly M-OO_._ Advfrtiscin#nt on AflfHfP •nt. Gu« Naoiia " Uhaja vtaki dan irvtemii nedrtj m prtamhsv._ Oopisi ore a i*>dpisa m »oebnoetl ao nc prlobCuJeJo. Denar naj* aa blagovoh po-Miki1 pn Uun«) Ord»r l>rt apremrmb kroja naročnikov, prosimo. do ao aam rudi prrjUnjr bivaJIMe naznani da hitreje najdemo naslovnika G LA« NAROD A** j (t^ct Borough of Manhattan. Novo **rti, N. V. *>>rhone Cortlandt 2876_ V zndujili |K>rorUiIi iz .Parizii we da se priprav- lja fiam-oska vlada na trajno okupacijo Porenske in Ruhr • izcmlja ali vsaj na zawdnije, ki naj bi trajalo najmanj i< ii. trkom katerih, ixkio skušali Francozi v svojem blazjit m struliu pre«I nemško osveto, uničiti nemško industrijo ter izčrpati nemške rudnike na tak način, da nc ho V, Jin-cm dnvti ostalo, če b«• laliko marsikaj pripeti, in človek se mora <-:i»!iti optimizmu francoskih vodilnih krofov, ki najbrž «I« »murva jo, da je «*eli ostali svet slep in da ne pozna njih resničnih namenov. Tedni potekajo, in Francozi niso mogli še ničesar dobiti iz Hulir okraja. Novi armadni zbori prihajajo v ozemlje, kot lačne trume kobilici na deželo starodavnega Egipta. Francozi pa ne morejo poslati svojih črnili, napol črnili in belih \ ojakov v rove. da bi tam kopali piemog ali pa v tvor-niee, da bi tam proizvajali železo in jeklo. ,000.<>00 frankov za okupacijske izdatke, in če bo jla stvar tako naprej kot dosedaj. bo morala priti Francija do spoznanja, da se je ujela v svojo Lastno zanjko in dR bo odklenkalo tudi njej, ko bo Nemčija gospodarski uničena. Akija ta pasivne kraje. V celem lianatu j«- nastal živa-hen za oskrbovanje pasi v-1 nili krajev (kj«»r. je bila slaba le-j tin« . K'Histituirali so ne številni, edberi. ki nab.rajo denarne j>r*i-j *»|M*vke. živila. perilo hi obleko. ki| •>»«■ l*o razdeljeval* ihi zelo nizkih conah med prebivalstvo v pasivnih krajih Jugoslavije. Tudi v Hački uspeva si k* na akcija z velikim impetHMi. Koliko se je pridelalo tobaka? Kakor poročajo iz lieograda, znaša celokupni pridelek tobaka v Jugoslaviji leta 1922. samo približno 8 miljouov kilogramov. Ker pa je treba za konzum vsaj 12 mdjonov kilogramov, je *a tnoteiii še neke •sorodnike. Ko se je popoldne peš vračal po Terazijah. se je nenadoma zgrudil na tla. Pasanti so pri-sk«*"di na pomoč, a podporočnik je bil že mrtev; zadela ga je kap. i ; Krvav pretep med *>jaki V Osijeku je v gostilni 'Kiume'j nastal zaradi neke tamburance] prepir med nai'zoeimi vojaki. Iz I prepira je nastal pretep in pokli- i cana je bila vojaška patrulja, ki se pa ni poshižila orožja, navzlic { tamu, da ao jo vrnjeni vojaki na-1 •padli. Pan pa je neki podnarednik . izven službe, ki je poklical patruljo, streljal m enega vojaka ustrelil, drugeiga pa težko ranil. Eden izmed pijanih. vojakov pa je s Rabijo razklali tglavo vojaku, ki je priwi s patruljo. Telica na strdiL V Nejfastrnu pri Moravčah se je nedavno pripetil tale zanimivi dogodek. Hlev nekega vasčana stoji ob bregu, tako da se streha na gornji strani dotika tal. Sem je prklirjala domača telica, kateri se je zahotelo v svoji mladostni vihravosti slave in občudovanja. Spretno se je pognala in kot bi trenil, je bila na strehi. Sreča, da je na vrhu otxttala, kjer si je ogledala okoiieoc; medtem so prihiteli sosedje z lestvami in vrvmi in so ji pomagali navzdol. Nekdo, ki je prizor gledal oddale-e, je po-fcalil: "Taceffa še ne, odkar te-lice bezlajo!" Bivši konzul — goljuf. Marija Kukov:i/- Bajheiibnr^a ter Antonija Sutej in Marija Wolf iz Črnomlja so zagrebški policiji prijavile, da so dne 12. dee. prišle na ameriški konzulat v Zaorrebu. da dobe vizum za potne listine. Y ]c«šjij veži jiJi je vprašal neki moški, ali potujejo v Ameriko. Za-' hteva.1 je od njih pot.ne liste ter od vsake pet doJarjev za kolke. 'Vzel je 15 dolarjev ter odšel iz veže, češ," da gre po kolke. Ni ga bHJo več nazaj. Policiji se je po-Breuilo priti goljnfu na sled. lz-vršil je baje že več podobnih goljufij. (jroljuf je dr. Nikola Mano jlovij, bivši avstro-figis-ki konzul, sedaj bančni uradnik v Zagrebu, ki je dejanje tudi priznal. V njegovi miiemci so našli še sedemnajst drvarjev. I>r. Manojlo-vic je l>il izr«r>čen sodišč«. Tihotapstvo s smodnikom. Kakor smo poročali, se je v Mariboru neda\-no pripetila velika ukspdozija, katere žrte«\- je postal tamožnji puškar Čutic. Povodom te eksplozije je graška policija pri tiče vem očetn. ki je puškar V Graideu, iz\TŠila hišno preiskavo in našla 68 kg vojaškega in. lov-Jikega smodnika. S tem se potrjujejo prvotne vesti, da je mariborski Outič iz A^trije vtihotapljal ■smodnik. Stari Čutit* je baje iz Gradca pobegnil v Jugoslavijo. 18krat sodnijsko kaznovan je bil A. Juvamei" na Vidmu ob Savi, medtem trikrat z zaporom zaradi tepeža. Sedaj mu je pa zopet celjsko sodižče radi tepeža prisodilo 2 meseca zapora in 15,000 kron globe. Juvančič je občinski odbornik in zraven še Sokol. I^ep no« tel j «okolske misli! Sodbo, ki vzbuja pozornost, je izrekel te dni mariborski okrajni sodnik. Ob priLiki sokolskega zleta je zahte\*al mariborski brivec Zahradnik od nekega češkega Sokola za striženje las 60 kron. z motivacijo, da je ta cena za do-tični dan (soboto) predpisana. K razpravi je bil poklican izvedenec, ki je potrdil, da je ob sobotah primerna dvojna cena ža striženje las. Sodnik je proglasil to stališče za neutemeljeno, češ, striženje las ne pm-zroT-a v sobotah prav nič več. dela kakor druge dni ter je obsodil Zahradnika na 500 dinarjev (2000 kron ) globe m 24 ur zapora. Sodba je izzvala v brivskih krogih mnogo ogorčenja, lirivci opozarjajo, da je sobotna dvojna eena odrejena zato, da omogoči brivcem vrnitev brivskega posla, ki bi sicer na -škodo obrtnikov ja- ! Shranite Za U dragocena label darila VPRAŠAJTE SVOJEGA GROCERJA MAGNOLIA in STAR MLEKO | UPORABLJAJTE, KJERKOLI JE , TREBA MLEKA M SLADKORJA. t LABCLRI VAM SODO MMESU VREDNA DAMLA ZA VAS DOM. plslte na katerikoli naslov na drugi strani ubelna za ilustriran seznam daril **lmm hranM tabelne." -' ko zastal. Vsakdo* ima možnost si dati striči lase druge dni v tednu. Kdor hoče opraviti v soboto, naj plača več, ker striženje las vzame brivcu mnogo zaslužka, ki bi ga sicer imel z britjem. Zadeva se bo reševala v višji sodni instanci. Smrtna kosa. V Podzemlju' pri Gradcu v lici i Krajini je umrl občespoštovani nad učitelj Rihard Megušar. Pokojnik je bil delaven in agilen nadueitelj ter je vsled svojega blagega značaja užival ugled in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. Težka bolezen ga je prerano prikovala na posteljo, kateri je po večletnem trpljenju podlegel. Smrtna nesreča v tovarni. V tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se je pripetila nezgoda, ki je zahtevala človeško žrtev. Delavca Antona Hertonelja je dvigalo s tak& silo stisnilo čez život, da je naslednjega dne umrl v ljubljanski bolnici. i Smrt divjega lovca. Pod Vršičem na Gorenjskem se je (pred kratkim odigrala krvava drama. Lovska čuvaja Miha Oifrzl [Starejši in mlajši sta na lovu spremljala Dunajčana dr. Selig-steiiia. Nenadoma so padli na gamse trije streli: pojavili so se divji lovci, ki so bili čez Vratca prišli iz Trente. Kmalu nato sta dva divja lovca trikrat ustrelila na Oitzla lillajšaga, tudi Oitzl je streljal za njima. Ker se je že mra-čilo, ju ni zasledoval. Drugo jutru so naasLi tam ustreljeno srno. daljnogled in palico. Po podzvedbali sc je dognalo, da je Oitzl zadel div jega lovca Alojzija Mekuža b. Trente v nogo in mu pre-strelil žilo; vsled izgube krvi je umrl. Mica Kovačeva. V Flegarjevo gostilno na Zalo ški cesti v Ljubljani je prišel nek Franc Pogačnik, se korajžno vse 'del za mizo ter pojedel dve -por ci.ji ]K?čenke, katero je žalil z naj boljšo Flegarjevo kapljico. Ko j< gostilničarka zahtevala plačilo, j( Pogačnik kratkomalo izjavil: De li ar sem izgubil, bom že drugri plačal. Gostilničarka s takin plačilom ni bila zadovoljna. Inter veniral je stražnik, ki je Pogač nika povabil s seboj na ]K>lieijo. Napredek jeseniškega Sokola. Z Jesenic }>oi*očajo: Tukajšnj Sokol se je pred kratkim preseli iz meščanske šole v telovadnic^ o»sno\nie šole na Jesder (konkurenca!) Boljše |>a bi bilo. da bi se bili kie rikalei vznemirjali takrat, ko si pntski ]>ikihavbarji privezovali 1 naše kulturne lokale svoje konj-m jih spremenili v hleve. Pa ta krat je šlo za Avstrijo, kaj ne Saj se poznamo! "Mladinska zveza". V Ljubljani se je ustanovil "Mladinska zveza*', ki si je sta vila lepo nalogo, zbirati v svoji! vrstah delavsko mladino ter ji nu diti 'kulturnega in dražabneg« užitka. Crojšla bo zato glasbo, pet je. dramatiko, predavanja, spor itd. V nsrednji odbor bili izvo ljeni: predsednik Srečko Kavčič podpredsednik Emil Paškulm, ta j nšk Silvo Zalar. blagajnik Jak Seher, odbornika Aladimrr Pfeife (pevski odsek) in Fran Šink (dra matični odsek), kot preglednik Viktor Grobelšek in Oto Fanttu Mladinska zveza prične v najkraj dem času z dramatično šolo. Pev ctici odfiek je otvoril z novim 1« tam pevsko ioio. Živimo v modernih časih. Nekoč so nas učili, da se ob smrti določi usoda človeške duše. Gre. bodisi v pekel, bodisi v nebesa. # t f Ker so pa katoliški gospodje precej željni hudobnega mamo-n|», so ustvarili kamrico, kamor spravljajo duše, ki so za nebesa preslabe in za pekel predobre. Tej kamrici se pravi — vice. Ce plačate za maše, bo prišla duša v nebesa. Ce nič ne plačate, jo bo vrag pocitral. Ker z onim svetom še ni brez-žlične telefonske zveze, ne vedo duhovni gospodje, v katerem predalčku je duša. Zatorej plačaj za molitve in žegne, dragi rojak. I # * • "Ce si o pokojniku natančno I prepričan, da se v peklu pali, ti pravijo: — Ne vemo. Mogoče je pa vendarle v vicah. /j dobro plačano molitvijo bi mogel avanzirati. * ♦ * ' Ce veš, da je bil pokojnik zlata duša in da je brezdvomno v nebesih, ti začno vzbujati dvome z besedami: Ni gvišno. Poročil ni, ne takih, ne takih. Kaj pa, če bi bil v vicah. Plačdj, da ne bo degradiran. * * • Vsega tega bi ne napisal, če bi ne čital v ljubljanskem "Domoljubu" naslednjih besed: Od ustanovljenih maš, ki so naložene na državnih papirjih, že več let ne plačuje država nobenih obresti. Tako so celo mrtvi oropani pomoči. * • • Ze na podlagi tega. bi ne smeli dobiti vsi živi, ki se zbirajo krog 4' Domoljuba' 'nobene pomoči. * * - Mlada žena je takole modro-,vala: Moj Bog. sanjalo se mi je, da fmoj mož za drugimi babami leta. Toda na sanje nič ne dam. Star pregovor pravi, da sanje vse ravno narobe povedo. Hvala Bogu. da je res tako. * * # Dva rojaka sta pila v Down-townu. Pila sta in pila in nazadnje začela drug drugemu tožiti svoje reve in nadloge. Ko je bilo že vse dobrot dovolj in so oči že po dvoje videle, pa pravi prvi drugemu: — Ti, meni pa gre v glavo. Tovariš ga začudeno gleda od nog do glave, a ne more razumeti. — Kako čudno smo vendar ustvarjeni — pravi slednjič. — 5čarobc svet. Pije, pa pravi, da mu gre v glavo. Narobe svet, narobe svet . . . • * • _ Listnica. * A. B., Chicago. — Navsezadnje bomo guneuta morda vendarle dobili. Dragoceno informacijo mi je poslal rojak iz La Salle, 111. Rojak piše in pravi: Če že res hočete imeti tega ikomisarja, morate preiskati hišo gospoda Poldeta Zelnika v Jamrovcih pri La Salle. Pravijo, da se tam skriva pod podstreškom. V svojem prostem času pomaga opravljati nekake notarske posle, za katere se je v zadnjem času začela celo sodni j a zanimati, j * ' * Zakrajšek oglaša na prvi strani svojega lista svojo vsemogočnost. Česar ni niliče niti obljubiti zmožen, on direktno ponuja, vsiljuje in daje. Njegova ponudba se glasi: Za pet celoletnih naročnikov, damo vsakomur, ki jih pošlje "Živi je-! nje svetnikov". Morda se bo pojavil kak peč-lar in mu bo poslal deset novih naročnikov ter ga obenem prosil, naj mu da življenje tistega svetega srednjeveškega papeža, ki je sama pupal in papal ter imel noč-indan krog sebe najmanj dvajset mladih deklet. Ifiigoslmmngka »atol. fobnata Ustanovljena 1. 1898 Inkorponrana 1. 190 J . GLAVNI URAD v ELY, MJNN. Glavni odborniki. Pradaadslk* RUDOLP PERDAN. S3S E. 185th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA XT, Box 10« Pearl At«.. Lorain. o. Tajnik: JOSEPH P1SHL.ER, Ely. Minn: * Blagajnik: GEO. L BROZ1CH, Ely, Minn. Blagajnik nelcplaSanlb amrtnln: JOHN MOVERS'. 4U — Utfe At*. Ban. Dulutb, Minn. Vrhovni xdravnlk* Dr. JO*. V. ORAHEK, MS ■ Oblo Stroat, N. Flttaburgk. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠN1K. Room Z0C Bakewcll Bids., tor. Diunoad u« Qrut Streets, Pittsburgh, Pa. " MOHOR MLADIČ. 1334 VT. IS Stre««. Chlca«o. m. FRANK 6KRABEC, 4823 Washington Str set. Denver. Cola. Porotni odbor. LKNARD SLA BOD NIK, Boa 4*0, Ely, Minn. GREGOR J. POREN'TA. Black Diamond. Wuh. FRANK ZORICB, »217 St. Qalr Aro.. Clevelan«. O. Zdrutayalnl odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd„ N. E., Clevoland. O. PAULINE ERMENC, 538 — 3rd Street. La Salle, ni. JOSIP STER1.K. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CELARC. 638 Market Street. Waukeran. UL ——— Jednotlno aradno glasilo: "Olaa Naroda''.__ ▼aa stvari tikajoča a« uradnih zadev kakor tudi denarne pottUatv* naj aa poMljaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poCilja na pred-■ aadntks porotnega odbora. Prošnje aa sprejem novih Članov ln bolniak«. aplCevala naj se potllja na vrhovnega zdravnika. Juvoslovanaka Katoliška Jednota ae prlporofia vsem Jugoslovanom aa Obilen pristop. Kdor *ell postati član te organizacije, naj se zslari tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev ae pa obrnite na gL tajnika. Novo drultvo ae lahko v stan o vi a S filanl ali Članicam! I Jugoslavia irredenta. Obisk fašistov. — Zgledi narodne nezavednosti. Iz Dekanov poročajo: Razmere, ki so zavlacla-le v natši vasi. so vestna slika žalostnega položaja, v katerem se v večji ali manjši med nahaja vsia Istra. Kakor povsod, so tudi pri nas zakrivili te neznosne prilike novonaseljeni državljani iz' starih pokrajin, med katerimi igrata v Dekanih najvidnejšo ulojro občinski zdra\~nik in orožniški brigadir. Mesto da bi najšemu miroljubnemu'in pošt enemu prebivalstvu bili hvaležni, da morejo v njegovi sredi mirno in udobno živeti, kakor bi ne mogli v nobeni italjanski vas.i. pa izrabljajo taki prenapeti državni služabniki naišo gostoljubnost za to. da bi nas uklenili v jarem popolne duševne sužnostii. Posebno ^ jo odlikoval prejšnji brigadir, ki je bil pred kratkim premešeen v Milje. Kako s' je ta go-*p*>d. /a katerim nihče n«* žaluje, predst-av-svojo nalogo, je p<»kazal, ko j-* rekel nekemu domačinu, da "dekan »k i kraj italijanski", ljudje da so pod Avstrijo pozabili, da s«» Italjani. in rzato da je njegova naloga. da jih z'»pet izpreobrne. Pri tem da bi rišel drugi, ki je tudi že dokazal, da so mu simpatije domačega prebivalstva deveta briga. To je dokazal s tem. da je dal samo-la-■■»liitijeve izrer-ne obljub«*: ,;K»iake dolžn<»sti. enake pravree? j _ j l Dober duhovnik je oni. ki sledi svoiim lastnim naukom. •i ; Knjige so voditeljice v mlado-' sti in zabava v starosti. Starodavna rastlina. ■j Sladka korenina, je rastlina, ki raste divja, kjer njene korenine " j segajo v vodo. Procvitala je na • bregovih Kvfrata in Tigrisa, dveh • \ rek v Mali Aziji. V oni dolini so 11 bile naj bolj zgfxbijo eivilizaeijc sveta, ipred tremi iu več tisoe leti. • Sladka korenina spada k naj-sta-1 rejšim zdravilnim zeliščem. l*]>o-1 rablja se kot sestavina pri izdelovanju Trinerjevega (grenkega Vi- " na ter Trlnerjeve Angelica tiren-1 keTonike. Ti dve zdravili sta rav-" i nokar pričeli :{:{. leto svoje spi oŠ-*/nost*L v Združenih državah in Ka-1 muli. Dne 18. decembra 1922 nam ' j«* plsiil Mr. George Hupfer is. Dshkosh. \VLs.: "Ze več let imam ' Trinerjevo Orenko Vino v svojem : domu. Jako je dobro, posebno, ker čisti črevesje in ohranja pri d >-' >brem zdravju." To zdravilo lahko vsakomur priporočam." Poskušaj-' te in vprašajte svojega lekarnar-1 ja ali prodajalca zdravil tudi za druga izboma Tri ne rjeva zdravi-' la. Trinerjev Lininu*nt zoper rev-matizem in "nevralgijo t»-r Triner-' jev Mirilec Kašlja zoper prehlade sta jako zanesljivi zdravili. 1 fAdvertlsementl v v paajOJAKE opo-[J^ zariamo, da ' K-3PO je cena za 1 "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov. 1 Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja, v starem | kralju In poslali mu bomo knjigo narav-^nost. Vraže vlomilcev. PcVtl kratkim je !>:! » p'.r a-EO^ da je neki rn ->ž enajst !«•* ur>o-tr.^bljeval krsto za blagajn * in čudna blagajna je bila bolj varna, k<>t najtežji tres r modernega časa. kajti vlomilci >o kr^te bolj bali kot hudič kr;ž:i. Splošno so vlomilci v>i p*.In i vraž. Skrbno se ogribljejo hiA**. kjer je kdo umrl. Kar je črnega, pomeni vlomilcu nesrečo. Črna mačka, ki je za druge sreča, mu je osovražena. Ravno tako sovraži slepega psa. Angleški novinar Beck navaja razne intercom ne vraže, ki so udomačene med vlomilci. Gotovi dnevi in letni časi so vlomilcu nepriljubljeni. Razni ujetniki, ki so bili pri "po^lu** zasačeni. so pripovedovali, da so bili radi tejra zasačeni. ker j,r,_> ti svoji navadi vlomili 13. v mesecu. Tudi razna znamenja imajo zanje velik pomen. Če se jo vila ura..zapusti vlomilec takoj prostor, kjer je skušal vlomiti. Tudi noža se ne sme ukrasti, kar pomeni nesrečo. Zagonetno, toda resnično Umrla je v Postojni po niukepohii bolezni Ivanka Kutin, rojena Cel igo j. v 65. letu svoje dobe. Darežljiva lahkoživka Preženite bolečino! Okorelo rame, otrpljena miSiea. Dategnjen sklep— v»e to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnito nekoliko I PA1N-EXPELLERJA na bolečo povrfiino, in bolečina bo hitro izginila. Fain-Expeller in bolečina »ta si smrtna sovražnika. Dobite še danes ste- iwi^j klenieo pri svojem le- iumm^s karnarju, 35c. in 70c. j^p^J Glejte, da bo na za- Wf mfm \1 vojčku tvorniSka znam- I j I iS ka SIDRO. Zavrnite [1 g A I vse ponaredbe. F. AD. RICHTER & CO. P^r— jjf 104-114 South 4th St. j Brooklyn. N. Y. Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti? Pričnite štediti sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela. Vaši prihranki so najsignrne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po gutbo zastopništvo Jadranske Bankr. I GLAS N AHODA. 27. JAN. 1923 Prosper Merimee; Karmen. (Nadaljevanje.) ' g •-=» ' ii V svoji slabosti sem jo pokli- eal nazaj ter ji obljubil, da spu- h Rtim v mesto magari vso cipanijn ^ samo da dobim edino nagrado, ki u si je želim. Takoj mi je obljubila, da izpolni besedo že drugi dan. in ^ T«-kla obvestit svoje prijatelje. ^ ki so t-akali nekaj korakov odon- . ,, , ti dot. Bilo jih je pet, med njimi ^ Pastija. vsi dobro natovorjeni ?. angleškim blagom. Karmen je jj oprezala. Rečeno je bilo, da za- ^ roilja s kastanjetami, kakor hit- c ro zagleda obhodno stražo; a ni n ji bilo treba. Tihotapci so opravili ^ svoj poseL kakor bi trenil. . Drugi dan ■»eni šel v Brlikino p ulico. Karmen se je zake^nila in s, prišla nazadnje kaj slabe volje. — Ne maram ljudi, ki se dado n prositi, — je dejala. — Prvikrat! n si mi storil dosti večjo uslugo, ne g da bi bil vedel, ali kaj zaslužiš 8 pri tem. Snoči pa si tržil z menoj. B Ne vem, čemu sem prišla, zakaj $ ljubim te ne več. Na, hodi zbo- n pom, e.vo ti zlatnika za trud. R Malo je manjkalo, da ji nisem d vrgel denarja v glavo, in le z ve- 1 likiin naporom sem se obvladal, v da je nisem pretepel. Celo uro j *va se prepirala; nato sem odšel s ves divji. Nekaj časa sem taval z po mestu'in blodil okrog kakor i nor. Končno sem krenil v cerkev, z skril se v najtemnejši kot in se 1 bridko razjokal. Zdajci pa zašli* t Min 'glas: t — Dragonske solze! Dsbre bi bile za ljubavno pijačo. Vzdignil sem oči: Karmen je z »stala pred menoj. r — Nu. rojak. — je dejala. — * ali š«* marate zame* Moram va.s ^ ljubiti, čeprav sem huda na vas; i nič ne vem, kaj mi je, odkar sva I se ločila. Nu, daj, zdaj t^ vpra- I šani jaz, ali hočeš z menoj v Br- 51 likino ulieot t In tuko sva sklenila mir; a'i s Karmen je iin^la takšuo naturo, 1 kakršno je vreme pri nas. Nikdar t n \ naših g<«r;ih nevihta bolj bli- 2 zu negi» takrat. kaviar sije solnee najlepše. Obljubila mi je. da se j vidiva pri Doroteji še enkrat, a i ni je bilo na sestanek. In Dorote- -ja mi je izjavila v nameček, da je < odšla |m> egiptovskih poslih v L»a- i liro. * Ker sem vedel po izkušnji, ko- s liko je vredna taka beseda, sem i iskal Karmen povsod, koder sem ; mislil, da bi utegnila b^ti. in sem i se oglašal v Brlikini uliei po dvaj- i petkrat na dan. Nekega večera i sem sedel bas pri I>oroteji, ki < sem si jo bil domala že privadil s tem. da sem ji plačal katerikrat kozarček janževea — ko vstopi Karmen, za njo pa mlad mož, poročnik v našem polku. —- Izgini brž! — mi j<* veleli po baško. Obstal sem ves osupel, z gnevom v sreu. — Kaj delaš tu T — je rekel poročnik. — Spravi se ven! Niti koraka nisem mogel storiti, prav kakor bi bil ohromel. Oficir v svoji jezi. videč, da se ne ganem nikamor in niti ne vzamem čepiee z glave, me je prijel za ovratnik in me stresel na vso moč. Ne vem. kaj sem mu rekel. J lzdrl je mee, jaz pa sabljo. Star-J ka me je pograbila za laket in poro c n i k me je oplazil po eelu; še zdaj se mi pozna brazgotina. — Odskočil sem ter prevrnil Dorotejo s komolcem znak; nato. ko je tiščal poročnik za menoj, sem mu nastavil sabljo, tako da se je nabodel nanjo. Tisti hip je upih-nila Karmen luč in rekla Dorote. ji po njihovo, naj zbeži. Tudi jas • sem planil na ulico in sem se spustil v tek. sam ne vedoe kam. Zdelo se mi je. da me nekdo zasleduje. Ko sem se osvestil, sem videl, da je ostala Karmen z menoj. — O. kanarček, neroda neumna. zdaj vidim, da ne znal delati drugega nego bedarije. Ali nisem rekla, da ti bom v nesrečo? Nu, bodi brez skrbi; tistemu, ki je prijatelj z rimsko Flamko (Flamenco de Roma; tako se Saših naziva jo ciganke), se ni bali ničesar. Najprej si obveči glavo z mojo rutico in mi kam are j dra- gonski pas. Počakaj me v tej ve- 1< ži, za dve minuti se vrnem. £ Izginila je ter mi prinesla kmalu progast plašč; sam zlodej ve, n kje ga je vzela. Moral sem sleči j uniformo in ogrniti plašč na sa- S mo srajco. Tako našemljen, z i glavo zavito v rutico, sem bil do- s kaj podoben valencijskemu kme- s tu. kakršni prihajajo v Seviljo s prodajat svojo sladino. Nato me p je odvedla globoko v majhno u- i lieico, v hišo, ki je bila dokaj po- n dobna Dorotejini. Ona in še neka d ciganka sta me umili, obvezali v me bolje, nego bi me bil mogel ^ vojniški zdravnik ter mi dali pi- i ti nevemčesa; nazadnje sta me 1 položili na si a ranic o, kjer sem za- I spal. t Skoro gotovo sta bili ženski na- 1 mešali v mojo pijačo kako uspav- 1 ; no sredstvo, kakršnih poznajo ci- I ganke dovolj, zakaj zbudil sem 1 se šele pozno drugega dne. Glava £ me je bolela na vse pretege in tu- 1 di mrzlica se je oglašala. Le po 1 malem se mi je vrnil spomin o J strašnem prizoru, ki sem ga bil E doživel prejšnji dan. Ko sta mi * Karmen in njena prijateljica pre- ® vezali rano, sta izpregovorili če- 8 pe ob moji slamnici nekaj cigan- 1 ski h besedi, ki so bile podobne 1 zdravniškemu posvetu. Nato sta 1 mi zatrdili obe. da bom kmalu ^ zdrav, a da naj odrinem iz Seri- 1 lje prej ko morem, zakaj če bi ^ me zasačili tu, bi me ustrelili 1 brez odloga. ^ 1 — Fant, — mi je rekla Karmen ( — lotiti se moraš kakega posla, ' zdaj. ko ti kralj ne daje v.eč riia ^ niti polenovkv. bo treba misliti, J kako se preži viš. Preneumen si, J da bi izmikal; zato pa si gibčen 1 in močan; ako imaš kaj korajie, pojdi na obalo in postani tihota- ' pee. Ali ti nisem obljubila, da te 1 spravim na vešala? To je bolje, 1 nego biti ustreljen. Sicer pa. ako ' sp boš tunel ravnati, boš živel tam i>o knežje, dokler te ne zgrabijo orožniki in brezni stražniki ' za vrat. 1 S tem vabljivim ogovorom mi 1 je jK>kazala vražja deklina novo pot. katero je bila izbrala zame ' — edino, ki mi je pravzaprav še ostala, zdaj ko sem bil zapadel smrtni kazni. Da vam povem, gospod. pregovorila me je brez posebnega truda. Zdelo se mi je, da me mora to pustolovno Ln uporno življenje tesneje združiti ž njo. i Mislil sem, da bom poslej gotov njene ljubezni. Dostikrat sem sli-i šal govoriti o nekaterih tihotap-i cih. kako se klatijo po Andaluzi-I ji na čilean konju, s trombačo v l t1 roki in ljubico za sedlom. Že sem i sc videl jahati po hribih in doli- - nah z zalo ciganko za seboj. Ko sem ji pripovedoval o tem, se je i tiščala za boke od smeha, reko^ da ni lepšega od noči, ki jo pr^-* - taboriš pod milim nebom, kadar se spravi vsak rom s svojo romi 1 pod aatorček iz treh obročev, — pregrnjenih s plahto. — Samo da sva v gorah. — . sem ji pravil. — pa bom zate brez p skrbi T Tam ne bo poročnika, da - bi mi hodil v škodo! I — Aha. — je odgovarjala Kar-9 men. — ljubosumen si! Tem slab- I še zate! Kako moreš biti tako neumen! Ali ne vidiš, da te ljubim, - ko ti nisem nikoli rekla za de-e nar? - Kadar je govorila tako, me je mikalo, da bi jo zadavil. o Da povem kratko, gospod: — j n Karmen mi je preskrbela nava car najhujše ogrožena. Njegovo ainistrstvo ima trdni namen, v 1 tria vnem gospodarstvi zopet izpostaviti red in odpraviti ves j I r nevarne višine narastli budžet- ( ii deficit. Ta znaša pet in pol mi- ' ijard lir in se ima odpraviti s jrihranki in novimi davki. Pri em namerava vlada mladi, novo-tastali kapital kolikor mogoče obdarovati davkov, da se vzbudi >odjetnost. Po drugi strani pa laj vse sloje, tedaj tudi delav-rtvo, v preže v jarem davčnega jlačevanja. To "bolj nacionalno lego socialno namero Mussolini-ieve vlade že pobijajo demokratski krogi, češ da industrijelna Kriza v Italiji še ni končana in la se s temi novimi davki delavskih žuljev ne utegnejo pokriti n izplačati niti stroški njihovega kztirjevanja. Vsled teh demokrat-ikih svaril se fašistovska vlada Ee obotavlja z delavskim obdace-ijem in premišlja, kako bi se lotila poljedelstva, zemljiškega pre nožen ja in vira. To tem bolj, — ker dosedanji davčni sistem ne jbtežuje v enaki meri premičnega in nepremičnega premoženja. Finančni minister Štefani odločno zastopa stališče liberalne gospodarske politike, ne da bi se do-sedaj kjerkoli in kadarkoli zavzel za povsem prosto trgovinsko politiko. Ustanovila se je prosto-trgovska zveza po zaslugi profesorja Enaudija, ki je pri vsaki priliki jasno dokazoval, da carinska tarifa v mnogih pozicijah vpliva prohibitivno. fitksusa te-iaj ničesar ne odvrže, medtem ko se je domači konzum raznega blaga vsled državnih monopolov podražil in ob težil. Posebno važno je poglavje o državnih ital. dolgovih. Konsolidiranl dolg je leta 1922 dosegel višino 56.86 milijard. Leta 1920 je znašal 51.05 milijard. In prav ta viseči dolg je največji strah za Italijo in postane menda tudi za Mussolinija prej ali slej usodepolen. če ne celo grob vse njegove slave, ker raste od dne do dne — brez upanja na kritje. ^Zategadelj se je pač vlada tako navdušila za hranilni sistem in za politiko "šparoVe-ka'1. To pa je tudi potrebno, ce že ni prepozno! Kajti vse nacionalno ital. premoženje je bilo 1. 1914 precenjeno na — 100 milijard lir. Ii nekaj v gorovju; natovorjeni z ostalim, smo krenili v Rondo. Karmen je šla tja pred nami. — Spet. je bila ona tista, ki nam je povedala trenutek, kdaj moremo v mesto. To prvo potovanje in še nekaj drugih za njim je bilo srečnih. Tihotapsko življenje mi je ugajalo bolj od vojniškega; Karmen je dobivala od mene darove. Imel sem denar in ljubico. Vest me ni pekla bogve kako,' zakaj, kakor pravijo cigani: Veselo garje ne srbi. Povsod so nas sprejemali dobro; tovariši so ravnali z menoj lepo in so mi celo izkazovali spoštovanje. Vzrok je bilo to, da sem bil ubil človeka, dočim jih nekaj med njimi še ni imelo takšnega dejanja na svoji vesti. Najbolj pa so se prilegala mojemu srcu v novem življenju pogosta svidenja s Karmen. Kazala mi je več prijateljstva nego kdaj dotlej, vendar pa pred tovariši ni priznavala, da je moja ljuba •e zakleti sem se ji moral na vse mogoče, da jim ne povem ničesai o nji. Tako šibak sem bil pred tem bitjem, da sem ubogal vsi njene muhe. Sicer pa se je vedle proti meni zda j. prvič z zdrži ji vo s t jo, ki priatoji pošteni ženski, ix jaz v svoji nedolžnosti sem verjel da se je res Odvadila nekdanji! manir. (Dalje prihodnjih } Zdravnik in zvazdoslovec. | O. Akk»»J«v. I Bila sta dra Nemca — sdrar-|| nik in zvezdosloveo. Nekega dn*e|| sta došla v Poltavščino in sta ho- II tela prenočevati pri nekem kme-II tu. " I Zdravnik se je silno začudil, II ko je videl, da pripravlja žena II za večerjo iterance. 11 — To so menda svinje, — pra-l| | vi zdravnik zvezdosloveu, — ker II vsi ti, kolikor jih je, nocoj po- II mro. U In odšla sta na dvorišče ter le- II gla na slamo. Ko se je kmet naje»|l del, je prišel na dvorišče ter je|| dejal: 11 — Morda bo bolje, gospoda, da 11 gresta v hišo; nocoj bo deževs-11 10. — Nikakor ne. — je odvrnilII zvezdoslovec. — deževalo ne bo.H Ta in ta zvezda je popolnoma ja-|| sna. I Kmet se je vrnil v hišo, zakle-|| nil vrata in legel spat. Toda po-J ■noči je začelo liti kakor iz škafa. I Nemca sta se zakopala v sla-] mo, a kako bi se ubranila dežja TI Začela sta trkati na vrata, a kmet I] je spal kakor ubit. Dasi sta sel! trudila na vso moč, kmet jima nil odprl. Morda se je tudi potajil. I Kdo bi to vedel! j — Nihče se ne oglasi, — pravil' zdravnik, — gotovo so vsi pomr-1 11. Ko se je zdanilo, je stopil kmet | iz hiše in ju je vprašal: —• Torej I vaju je vendarle napralo? S — Da, vsa mokra sva, — sta I odgovorila. — A blagovoli nama I povedati, kako si vedel, da bo| deževalo? j — Imam svinjo, -— je dejal | kmet, — katero začne vselej dvel uri pred dežjem ščipati. — Aha! Nato je pristopil zdravnik in I vprašal: j — Povej mi, prosim te, ali vil ▼edno jeste take jedi, kakor štej jedli snoči t I — Zmerom. i — In nikdar ne obolite za to TI — Samo včasih me malo kolje, I i a takrat ležem za peč, da se dob-1 i * i ro pregrejem na trebuhu, in pre- j ide. Tedaj je rekel zdravnik zvez-1 doznancu.: F — Vrniva se domov! Kakšne-1 ga dela moreva najti v teh kra-( jih, kjer je vsaka peč zdravnik, I in vsaka svinja — astronom! In vrnila sta se v svojo domo-t vino. » i : Strah pred Rusijo. "New Statesman" piše: j — iDva obl aka si a omrač ila nebo nad Lausanno. Prvi je jeza ruske delegacije. Ona je postala no-zaupna in bojevita in v zadnjem času se je ta nezaupnost in ogor- ■i čenje še bolj povečalo. Zaradi so->• glasja med zavezniškimi država-- mi in turškega sporazuma glede' e kompromisa v d ar d anelsk cim — o vprašanju je bila ruska delegaci-® ja neprijetno presenečena. Izja-o vila je. da je nastop konference ^ proti nji sovražen. Ix>rd Curzon ; pa lahko predvsem dokaže, da je i- bilo njegovo postopanje- po poln o-). ma korektno in da so bili Rusi i- kot po navadi tudi v tem sluča-O ju nespametni. Seveda korekt-s- nost ni zadnja beseda v diplomatic ski umetnosti in treba bo napeti >- vse sile da se pomiri Rusijo. Se-o d an j i položaj je zelo kritičen. — n Čičerin vztraja pri svoji zahtevi, o da se prepove bojnim ladjam vož-i. nja skozi Dardanele in grozi v f- slučaju ,če bodo zavezniki nada-Ijevali uvojo politiko, da se bo ia ne samo vrnil v Moskvo, ne da bi ij podpisal pogodbo, marveč da br si nastopila Rusija s svojo morna-i; rico v Črnem morju proti zavez->e n ikoni. To grožnjo lahko smatra-ir mo za prosto samohvalo. Pač pa d nam je znano ,da ima Rusija t »e svojih rokah drugo nevarno oros-la je. Bilo bi otročje trditi, da nima-o- mo vzroka se bati Rusov. Imamo >n največji vzrok. — tu je svetovni '1, mir. Ako ne bomo dovolj punet-ih ni. da pomirimo Moskvo, gorj« nam! Kako dolgo bomo še omahovali glede priznanja sovjetski ▼Me t Influence napada ljudi z veliko naglico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu jn stemiih. okorele mišice, mrzlic*;: in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti? Ostanite v postelji oziroma doma. dokler traja bolezen ter jemljite SEVER0VE TABLETE. Z0FER PREHLAD IN GRIPO Ravnajte sc po navodilih na zavojčku. Cena 30 eento\* ! "Ker so dihani organi skoraj vedno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ. Cena 25 in 50 centov. Grlo je večkrat- uneto in rdeče, toda jako bo pomagalo, če uporabljate ^ v J SEVEROV ANTISEPSOL - za grgranje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo obdrži dihala čista in prosta bacilov. Cena 35 centov. Zgoraj navedena zdravila prodajajo v lekarnah. . Vwluo vprašajte za "Scverova" in ne vzemite dragih. W. F, SEVERA CO., - - CEDAR RAPIDS, IOWA Norbert Ferber je prišel do p conea svojih sil. Štiri mesece j«* r ■omal dan za dnem od trgovine p lo trgovine, stal v vrstah neza- c wslenih. a vedno so ga odpravili t : izjavo, da bodo rajše dali praz- s ia mesta mlajšim ljudem. Zadnji teden je romala njego- r ra zlata ura. edina dedščma. ka- c :ero je imel v zastavljalnico. Da- 1 les zjutraj pa je izmenjal svoj sadnji dolar. V žepu je imel le še -par centov. Ko bodo izdani še ti, c nora priti konec vsega ... Ko so sence noči legle na me->toT je korakal Norbert Ferber »kozi newyorški Central Park. Na samotnem mestu ob jezeru je obstal ter zrl v vodovje. Ni imel še [losti poguma, da bi izvršil obupno dejanje. Naenkrat pa je cul za seboj sto- i kanje. Obrnil se je ter videl na < klopi sključeno postavo ženske. Stopil je k nji. Tedaj pa je vzklik- ] nila s tožečim glasom: i — Pomagajte mi. Imejte usmi- , ljenje z nesrečnico. Varujte me. 1 Zasledujejo me. Nekoč sera bila 1 bogata in mogočna, a sedaj sera ; izgnana ter zapuščena od vseli. Potikam se naokrog brez doma in ■ cilja in strežejo mi po življenju. Pomagajte mi . . . Norbert Ferber je bil trdno u-verjen, da ima opravka z blazno žensko. — Pomagal vam bora, — je rekel ter jo skušal pomiriti. — Pojdite z inenoj. Tukaj je premrzlo in pre mokro. Ponudila mu je rr»ko, in odve-del jo je i>o glavni stezi. Upal je, da bo spotoma srečal kakega policista ter izročil nesrečnico v njegovo varstvo. Ona se ga je tesno oprijemala ter držala glavo povešeno, da ni mogel spoznati, če je lepa ali grda. stara ali mlada. — Norbert u ni bilo posebno lahko pri srcu in oddahnil se je. ko je čtd pred seboj težke korake ter zagledal svetle gumbe policistove uniforme. Naenkrat pa se ga je o-prostila ženska in kot blisk je izginila v temi. Ko je premagal svoje presenečenje, je pohitel proti policistu I ter mu sporočil svoj dožvljaj. Policist pa se je le smejal. — Zopet nova žrtev, — je re-Pkel. — Te proklete babniee ni mogoče ujeti. Sedaj igra ulogo blazne. - sedaj ulogo zaljubljene in -moški, ki se peča žnjo je olajšan za denarnico. Poglejte, Če imate še'svoj denar. j Norbert se je nehote nasmehnil. Njemu ni mogel nikdo ukrasti ure ali denarnice. Kljub temu pa je instinktivno posegel v svoj [prsni žep. Skoro je okameUel od presenečenja, kajti potegnil je iz I žepa elegantno usnjato denarnico, f — Lahko si čestitate, — je rekel policist ter šel naprej. . Norbert je stal še yedno na mestu ter držal zlati zaklad, ki je bil leta 1916., prenesen v Moskvo, kjer se še . sedaj nahaja. SKARAMUŠ Spisal Rafael SabatinL Za "Glas Naroda" poslovenil O. P. 9 (Nadaljevanje.)* — Cc bi bil rojen plcmenitaš, pravite? — je rekel s počasnim in ijrescnečenitn glasom. — Jaz sem bil vendar rojen kot plemenita«. Moje pleme je prav tako staro in moja kri prav tako dobra kot vasa, gospod. * Markij se je napol zaničevalno, napol popustljivo nasmehnil, j Njegove žive, temne oči so zrle naravnost v lice M. dc Vilmorina. « — Bojim se, da so vas varali v tem. 5 — Varali? i — Vaša čustvovanja razkrivajo indiskreeijo, katero je mora- ] la zakriviti madama, vaša mati. Brutalno razžalj«ije je prišlo na dan in ustnice človeka, ki | ga jc izustil, 6>o stale hladne in prezirljive. - , Nastopila je smrtna tišina. Andre-Louis je imel občutek kot • da ga je kdo udaril s kolom po glavi. M. dc Vilmorin pa je zrl v, j oči de la Tour d'Azyrja, kot da skuša čitati v njih pomen besede, < katere je ravnokar čul. Naenkrat pa je razumel polno r&zžaljenje. j Kri mu jc šinila v glavo in ogenj je zablestel v njegovih, očeh. Z ] divjim krikom se je sklonil naprej ter udaril markija po licu s pol- ] no pestjo. , Naenkrat jc bil M. de Chabrillane na nogah ter skočil med oba. i Prepozno je zapazil Andre-Louis zanjko, ki je^ bila nastavljena njegovemu prijatelju. Besede, katere je izgovoril de la Tour d'Azyr, niso imele nobenega drugega namena kot dovesti nasprot- ! nika do kakega proti-gibanja ,ki bi izročilo slednjega popolnoma ' na milost in nemilost markija. ' — Menda se zavedate tega, kar ste storili, gospod, — je rekel ; hladno proti Filipu. — Spoznavate najbrž tudi, kaj mora neizogib-: ; no slediti. j: M. de Vilmorin pa ni ničesar spoznal. Ubogi mladi mož je sledil 11 impulzu, nagonu spodobnosti in časti, ki nikdar ne razmišlja o po-} sledieah. Kmalu pa je razumel mrko povabilo M. de Cliabrillaua in j če se je skušal izogniti posledicajn, jc storil to le iz obzira do svojega duhovniškega poklica, ki je strogo prepovedal tako uravnavo sporov kot mu jo^je direktno vsiljeval M. dc Chabrillane. Stopil je korak nazaj. -— Naj eno žaljenjc izbriše drugo, — je rekel z temnim glasom. — Protiutež kaže šc vedno v prilog gospoda markija. Naj se zadovoljii s tem. — To jc nemogoče. — M. de Chabrillane je stisnil ustnici. Bil je uljuden, a trden do skrajnosti. — Udarec je bil zadan, gospod. Mislim, da imam prav. če izjavim, da sc kaj takega ni pripetilo i gospodu mark i ju še nikdar preje v celem njegovem življenju. Če Mo se čutili žaljenim, vam ni bilo treba drugega kot zahtevati zadoščenje, katero je dolžan kavalir kavalirju. Vaša akcija najbrž potrjuje domnevo, katero ste našli tako razžaljivo. S tem pa še ni rečeno, da ste zavarovani pred posledicami vašega dejanja. — Jaz ne zahtevam nikakega zavarovanja, — jc odvrnil mladi seminarist, v katerem se je zopet vzbudil poinos. Bil jc v resnici rojen plemenitaš in tradicije njegovega razreda so ga držale v svojih pesteh. — mirnejše kot pa se meniš ko šolanje v ponižnosti in pohlevnosti. Samemu sebi, svoji časti jc bil dolžan, da se da preje ubiti kot da bi se skušal izogniti posledicam svojega dejanja. — On vendar nima meča, gospodje, — je vzkliknil Andre-Louis, ves bjed od strahu za svojega prijatelja. —- Temu je lahko odpomoči. Posodim mu lahko svoj meč. Jaz mislim, gospodje, — je nadaljeval Andre-Louis, ki je i omahoval med strahom ter ogorčenjem. — da ni njegova navada! nositi meč, da ga ni nosil nikdar in da jc neizurjen v sukanju meča. On je semeniščnik, že napol duhovnik in vsled tega mu je pre-]>ovedano spuščati sc v take afere kot jo predlagate vi. — Vse to bi bil moral pomisliti, predno jc zadal udarce, — je rekel M. dc Chabrilanc dvorljivo. — I darec je bil z namenom provociran, — je divjal Andrejam«. Nato pa se je obvladal. — Moj Bog, saj govorim zaman. Ka- j ko bi se mogel človek boriti proti zasnovani zaroti? Fojdiva, Filip, i Ali res nc vidiš pasti . . . M. de Vilmorin pa ga je prekinil ter potisnil na stran. —- Pomiri se, Andre. Gospod markij ima popolnoma prav. — Gospod markij ima prav. — jc vzkliknil Andre-Louis ter spustil navzdol irvoji roki. Ta človek, katerega jc ljubil boj kot vse' drugo na svetu, se je zapletel v zanjke svetovne blaznosti. Izposta- j vil jc svoja pr>a nožu radi medlega, spačenega smisla za čast, ka-! tero jc bil baje dolžan samemu sebi. Raditega tndi ni videl pasti, j Andre-Louis u se je zdel v tem trenutku izvanredno tragična po- • k tava. Mogoče jc bil plemenit, a vsega usmiljenja vreden. ___Četrto poglavje. ■ — - »"» »-j*. » ... __DEDdCZNA. ^ :—;— M. dc \ Umorin je želel, naj se zadevo uravna takoj. V tem oziru jc bd v intern času objektiven in subjektiven. Hen čustvo-; vanj, ki so žalostno nasprotovala njegovemu duhovni k emu poklicu, je hotel spraviti zadevo čimpreje v red, da bo prišel tem potom njegov duh zopet v normalni tif. Tudi se je nekoliko bal .samega sebe. S tem mislim, da se je njegova čast bala njegove uara-l ve. Okoliščine njegove vzgoje in cilj, za katerim jc stremel sedaj že par let. so mu odvzele precej one brutalnosti, ki je rojstna pra^ vica moškega spola. Postal je plah in boječ ter nežen kot ženska. Ker SC je zavedal tega, sc je bal, da bo pokazal nečastno slabost tekom te preisku&nje, kakorhitro bi plamen njegove strasti ugasnil. Markij s svoje strani si jc prav tako želel, da se zadevo uravna na mestu. Ker je bil navzoč M. de Chabrillane, da nastopi kot priča za svojega sorodnika in ker jc lahko nastopil Andre~Louis kot priča za M. dc Vilmorina, ni bilo nobene stvari, ki bi jih zadrževala. V teku par minut so'bile vse potrebne priprave končane in mala skupina itirih se je zbrala v popoldanskem solnčnem svata na kegljišču za gostilno. To jc bila povsem privatna skupina, katere niso motili nikaki radovedni pogledi ljudi. Nikakih formalnosti ni bilo glede merjenja dolžine mečev ali izbire prostora. Markij se je iznebil svojega mečnega pasu ter nožnice. a ni sezu! niti čevljev, niti slekel suknje, ker se mu ni zdelo vredno storiti kaj takega v spričo tako malenkostnega nasprotnika. Visok, vitek in atletski je stal nasproti enako visokemu, a delikat-nemu in drobnemu M. de Vilmorinu. Tudi alednji ae je odpovedal vtem običajnim pripravam za spopad take vrata. Ker je apoanal, i • OLA8 NARODA, 2T JAK. 19Ž3 i ; » ' j da^e tlVofe liSeti nobene koristi od tega, če še sleče, je ostal na lich mesta oblečen kot ponavadi in le dve rdeči lisi nad kostmi zgornje čeljusti sta žareli v drugače sivkastem obrazu. M. de Chabrillane se je naslanjal na palico, kajti svoj meč je posodil ir. de Vilmorinu ter zrl na celi prizor z mirnim zanimanjem. Na drugi strani pa je stal Andre-Louis, najbledejši med vsemi štirimi ter zrl na prizor z mrzličnim pogledom, meneaje potni roki. (Dalje prihodnjič.) Zakaj Anglija ni priznala sovjetov? Angleško zunanje ministrstvo navaja, vzroke, zakaj so bili svoj 6as prekinjeni pregovori med ru^ ako - azijatsko družbo in sovjetskim zastopnikom Krasinom. — Po tej izjavi ni bilo pri pogajanjih v Berlinu nobene zapreke na poti h gospodarskemu zbližan ju med Angleško in sovjetsko Rusi« jo niti s finančnega niti s političnega, kakor tudi ne z gospodarskega staliica. Sovjetska vlada je odklonila ratifikacijo omenjene pogodbe izrecno z namenom, Izvršiti pritisk Da angleško vlado, da ta de jure prizna aovjete in jim dovoli udeležiti se kot polnopravni faktor lausannske konference. Čeprav bi Angleška popustila pritisku sovjetov, bi vendar ne mogla tipati, da bo pogodba ratificirana in v polni meri izpolnjena. Kajti ie dolgo, do pogodbe so sovjeti in njihovi prijatelji v Angliji napadali vlado za njeno politiko napram Rusiji, posledica česar je bila njena gospodarska blokada in beda ruskega naroda. Ko pa je bil izdelan načrt za pogodbo med rusko - azjatako družbo in Krasinom, je sovjetska vlada s tem, da te pogodbe ni hotela podpisati, postala sumljiva in zato je težko verjeti, da bi sovjeti tudi v slučaju, če bi jih Anglija priznala, izpolnjevali polteno pogoje Urquartovc koncesije- Znano je dejstvo, da je Ur-quart izjavil akcionarjem, da je en pristaš popolnega priznanja sovjetov. Obenem pa je smatral za temelj tega priznanja zagotovilo sovjetske vlade, priznati carske dolgove in prevzeti odgovornost sa nacionalizacijo osebne lastnine. Ni treba ponavljati, da angleška vlada ne želi nič manj kot Urqnart. da bi se Rusija vrnila v družbo narodov, da bi se razvila njena zunanja trgovina in njeno prirodno bogastvo. Tekom zadnjih dveh let so bili pogoji, pod katerimi ji je bilo mogoče doseči to, vsestransko obja-snjeni v parlamentu potom diplo-matičnih pogajanj in sklepov — konferenc, ki se jih je udeležilo 26 držav. Kljub temu pa sovjetska vlada ni pokazala nobene volje, da sprejme te pogoje. ▼staja t Trakti. Z grške meje prihajajo vesti, da je poslala grška vojaška oblast zaradi vstaje v zapadni Trnki j i številne vojaške odrede, ki so nastopili zelo strogo proti turškemu in bolgarskemu prebivalstvu; večina premožnih Turkov in Bolgarov je izgnana na otoke, njihovo premoženje zaplenjeno, družine pa aretirane. Četni ki še nadalje napadajo železniške postaje in mesta v okolici Grumurd-že. Uspehom vstašev mnogo do-prinaša razkrajanje grške armade. Več tisoč grških dezerterjer se skriva v gorah. * » Aretacija vlomilca. Mariborska policija je aretirala Antona Dežmana iz Lančeva pri Radovljici, ker je tri asom policijskega obvestila iz Ljubljane dne 3. julija vlomil v h£o svojega brata ter mu odnesel razne pred-mete v vrednosti 14.000 kron. AH ste debeli? Samo poskušajte to. -T iTrr^sJnirlJ^^i^u^j^ti*^!^ ^n^afeTS&tit^ * Ukvatijn ta aa oa Mar. totfke otaao m rmm sveta. vam da »vaj tak —Mit. Ce.kotete, Jih pa, lahko tvdl štMtm. •T. HU IpifMi . PjtrOL ..Mka, tMij^aralaiti «sr ae"IBS Prt vojakih v slavonski Požegi. V "Slovencu" pišejo: Vsled ponovnega poziva v vojaško službo, je moralo 400 slovenskih fantov in mož rojenih 1. 1898 oditi v Slavonsko Požego. — Že od preje smo vedeli, da pri vojakih nikomur ne lete pečena piščeta v usta, toda pošteno hra-" no smo pa vendarle pričakovali. Toda tudi v tem smo se hudo motili. V vseh šestih tednih do našega odhoda nismo dobili drugega, nego redko zeljnato čorbo s par koščki mesa; le dvakrat v '•tem času je bil za izpremembe riž, čeprav riževa voda, I Mesa je bilo predpisanega 30 ' tlekagramov na moža. dejansko je pa na vsakega prišlo kvečjemu pet dekagramov. Metle smo si morali sami kupiti ali pa smo morali z rokami pobirati s tal smeti; ravno tako smo morali kupiti1 krtače za ribanje in vse druge •potrebščine za čiščenje. Nekoč smo našli v spalnici razbito okno. Kupiti smo morali sami novo šipo, ki je stala 130 dinarjev! V mesto ni smel ves čas nihče; v cerkev jc smelo vsako nedeljo od bataljona samo petnajst mož. Kako se drugače ravna z vojaštvom, naj pojasni naslednji slučaj, če gar žrtev vsekakor ni bil kateri izmed Slovencev, nego srbski kaplar. Ta je baje — dokazano ni bilo -— zamenjal par čevljev. Zaradi tega ga je podporočnik Ž. tako pretepel, da jc fant .celo uro ležal v nezavesti. Prenesli so ga v ambulančno sobo, kjer je ležat še ob našem odhodu, to je atiri dni po dogodku. Ta podporočnik je nekoč našim zagrozil : — Da niste Slovenci, bi vam pokazal, kaj je srbski častnik! — Kako se mora potemtakem goditi ubogim macedonskim rekru-tom! Vse to iznašamo v javnost zato, da se vsi, ki so kakorkoli poklicani v to, zavzamejo za to, da se razmere v vojski že končno človeško urede. VLAHOV i ŽELODČNA GRENCICA Dela jo in spravlja v steklenice v ZADRU (Dalmacija« od leta 1861 ROMANO VLAHOV Naprodaj po vseh Lekarnah, dalikatesah ■n grocenjah. _ Edini agenti za Združene države. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Avs, Nsw York, N. Y, Kako ja ozdravil Hfl _svojo kilo. Star kapitan j« ozdravil svoje lastno kilo. potem ko so mu zdravniki rekli: "Operirati ali umreti.** Njegovo cdravlio In knjiga aastsnj. Kapitan Collinga J« voail po moril ■sasu tot. Slednjič Jo dobil dvojno Ul Is al maral aaaao ooUM aa suhem, tam so« Jo moraj biti ve« let v postoUL Peekuail Je adrsvoika aa odravntkeos to pas ga II i liu. Pa al Imel uspeha. Sled* ^ alfi ssu Je bito reSeno. da se aaae* pod i mfl muai operaciji aH pa srn* s garati. Naprav«! ni no toga. ao snaga . tawed so Je aam eodravU. Kapitan Colling* Je prouet! asm evo-' Je telo la slednji« Ja isnaSel' način po L katerem Je poslal xdrav. moCan In sreCen Vsakdo es mero paa»ulltt ts«a naClaa U« Ctsto prt prost, lahok* aaaesljtv I kros otredkov. Vsakdo a kilo >1 moro toMMt OMttasooso kajlso, M at psia ka Se finim actus v ovojem stanovanja toeo kake totavo. ^-Ugr la aOvrikft ' ganjsjii ZASTONJ* Voa se podlje vsako mu. kdor ir polni doLenJI kupon. Tod« • vpoiljite sa takoj — aedaj — predno od 1 lotite ta časopis. I 1 i * KUPON ZA KNJIGO O KILI IN 1 ZDRAVILO BRCZPLAČNOw ' CapC w. A, Coninga Ose.) J Box 7tlH. Wetertewn^X. T. I PLAftNO atadto proU kttt ter kajl* i toao tOYAl MAlLf UDOaNO POTOVANJE | V EVROPO L Perniki s tnim mretfem. ■ lavtui "O" parnlka "ORBITA" in » ORDUXA". sedaj ixprcmenjcno. v eno- ' razredna in tretje kabinaka parnika. udita izvajiredno usodnost sa Hamburg. Miienlfi ii* I SI Wll»wi a hMdtaeMSMd .... $NUa g »va, ijborni nova. parnika. "ORCA" In OHIO", ki imate 1.. i, in 3. razred; sto- 1- Ha »pomladi v evropsko duttxv EOVAL MAIL STEAM PACKET COMPAIT * ANDERSON A SON, In«. AGENTJE S Broadway. N. V.. aH lokalni agentje. IUSKI CAKX7SO SB JZ SK&T- 7. NO POMESUdlL --a Petrograd, K^xsija, 25. januarja. n' Mednarodni znani pevec Tarta- H tov, vodilni baritonist opere v 10 Petrogradu, je bil ubit iu trije ci ladaljni pevci so bili poškodova- t« ii danes tekom neke nesreče z av- 13 tomobilom. M . POZDRAV. 3 Prodno odpotujeva s parnikom 18 4 President e Wilson'pozdravlja- n va vse sAoje prijatelje in znance v Detroitu, M kli., posebno Janc-žlčevo in Košnikovo družino ter lohna Ježek v Cleveland«. Ohio. 1 . • T" i Zahvaljujeva se tudi tvrdki Frank , Sakser State Uajik za točno po- h strežbo, s katero sva bila popol- J noma zadovoljita in jo toplo pri- ' poročava vseui "našim rojakom, ki žele potovati v staro domovino. — 11 -Tože Pečar in ^Vlojzij Erman iz J^ Detroit a, Mich._' » ^ ZAHVALA. s Od Andreja Silby, Box 177, p Luzerne Mines, Pa., smo prejeli J naslednje pisano: k Veleccmjeni gospod: s Naznanjam Vam, da sem z Va- J šini posredovanjem s svojo ženo potoval, v Jugoslavijo. Z Vašo po- -strežbo in Vašim nasvetom sem bil z lo zadovoljen in želim, da bi vsi Slovenci in Hrvati potovali z Vadim posredovanjem in po Vaših navodilih. i Jaz rečem -vsakemu rojaku, da I je Frank Sakser State Bank naj-boljša agentura in najboljša ban- , ka- Iz New York a sem odpotoval 6. maja 1922 in sem prišel v Zagreb 19. maja. V starem kraju sem bil dva meseca in 10 dni ter sem prišel nazaj v Ameriko 19. avgusta. Jaz in moja žena se Vam najlepše zahvaljujeva, ker ste nama vse prav povedali in sva se po Vašem nasvetu prav lahko zopet vrnila v Ameriko. S spoštovanjem in pozdravom Andy Silby. _(2x 27-1—1-2) Sobo grozdje in drugo. Bavnokar smo sprejeli sledeče vrste blaga: Črno griko grozdje malo, 50 f. box.— po 16c funt Črno afriiko grozdje veliko. 25 f. box. po 16c funt Muikatel malo grozdje, 25 f. box. — po 12c funt Fige, box 110 f.. — po »c funt delplje velike. 25 f. box. po 12c funt *»i»el................... po 8c funt Olivne olje............po S2.75 gatona | Pri veCjem naroČilu damo popust. Jamčimo, da bo vse vrste najbolje kakovosti. Z naroČilom pofiljlte vedno nekaj na račun. Balkan Importing Co. 51 Cherry St., New York ZASTAVE! Najnovejke zastave, bandera. regalije prodaja tiad 15 Let Vaš rojak. piSite mu po načrte na naslov: IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugti. Pa. erAZHAlOLO Df PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio nsznsnja no, ds jih bo obiskal naš potoval o! sastepnik Mr. AKTOV UMOiC, katar! je pooblaJKen nabirati na n W^nino sa nai list, zatoraj prsai mo rojaka, da mn bodo kolikor mogofe naklonjeni. _Slsvenie Publishing Co EAVHOKAX n BtLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA UU6A' Najnovejša flnstrorana'isdaja Vssbujs SOS staanL GT Gena a fotaten fl mi normo fosumis oo« Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, fte natančno izraSnnJeno, kakor tudi m isračtmjenje obrestL j« trdo Tesana, stane 75c 0LOYSNIC FUBU8BXHO CO. tt Oortlaiutt Mreot : Hew York DR. LORENZ 642 Penn Ave., * PITTSBURGH, PA. ■DINI alovbnako tOVORIČI ZDRAVNIK ftPVCIJAUST HO*KIH SOCKZNI. Meja atraka Jo adravljanja" akutaie in kronlinlfi koISanl. Jaa J^^Sr^ aam te zdravim nad SI let ter bnam akutnje v veeh boleznih ^—-* > In kor snem eiovenzke. aate vaa morem popolnoma razumeti lo apoanatl vodo bolezen, da vaa eadravlm in vrnem mot In adravje. (k*ti tS let eetn prldebll peaabne akuftnje prt ozdravljenju metkih Oelezol. Saco aa morete pepelnoma aanaatl na mana. moja akrb pa ja, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlalajta, ampak pridite dimproje. Jas aadravlm zaatrupljaoa kri, ma^utja In llaa po teleeu. boiaanl v grlu. ta. padanje lee, baladi no v teetati, atarorane; oeUbeurg; Pres. Monroe, Cherbourg. 2. februarja: Mongolia. Cherbourg in Hamburg; Han- «. Cherbourg ln Hamburc; Rouslllon, lavre. 4. februarja: Volendam. Boulogne in Rotterdam; ^apland, Cherbourg; Pres. Fillmore. Cher-»ourg in Bremen. februarja * Con te Roaao, Genoa: Pres. Van Buren. Cherbourg; Seidlitz, Bremen. 1 marca: MInnekahda. Cherbourg In Hamburg. 5. marca: Kroonland. Cherbourg In Antwerp; EVea. Harding. Cherbourg in Bremen. 7. marca: Paris, Havre. POTOVANJE V STARI KRAJ IN NAZAJ j V AMERIKO. Iz Ooljfoletue i-; tuje zadovt>!jno sauio <>ui. ki liiuiaj tiikakili sitnosti h i>otuiiiii listi iu, prHjatfu in ako jiotuje z dobrim parnikom. Vso to preskrbimo za vsiikcpi jHitnikii. Posebno vedno pri-, IK>r»»eanio imjlK>ljše paruikc, ki ima-j | Jo tudi kabine v lil. razredu. Ako nameravate potovati v stari kraj. pišite nam; to bo v Va»o lastno korist. v :___*_ KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN. PA BI RAO 4EL NA OBISK V STA-i RO DOMOVINO IN BI SC ZOPET RAD VRNIL V AMERIKO. NAJ P1-SE TER MU BOMO DALI VSA TO. i _ZADEVNA POJASNILA •_ j j- . 1—~~ -- » Ako želite dobiti SORODNIKE ALI ZNANCE IZ STARE DOMOVINE. ; pišite uaui za navodila, ker Stetilo I prišel jem-cv je omejeno. Za potne strdke izplačujemo tudi v Jugoslaviji dolarje. Frank Sakser State Banki 82 Cortlsndt Street ' New York Glavno zaatopaVo Jadranske bank«. ADVSRTISS IN **OLAS NARODA". Velika Blaznikova Pratika (t trial Blatiti.) Cena s poStnino .... 20o 20 pratik ........ |3.t5 60 pratik______ 6.50 100 pratik ....... 12.00 Slovenic^ PoblishinE Co. 8fCortlaidt]Stre«t^ Ne« York gr Dobe ae tudi pri sastopnOOh tJT Glaa Naroda. ADVERTISE IN "O LAS NARODA".