če zgodaj listje * drevja pade, so njive rodovitne rade. Murska Sobota, 5. oktober 2006, leto LVIII, št. 40, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Najhitreje rastoče podjetje v regiji in četrti finalist izbora Slovenska gazela 2006 je podjetje GMT, d. o. o., iz Murske Sobote GMT dravsko pomurska gazela 2006 Skladatelj, ki je uglasbil Kleklovo pesem enako- 5 - vredno _ z i Zdravljici,: Besedilo,; SlovvenJsche JUBlLAl’ KON: Vreme Sprva bo oblačno in deže^m^i^o^ večinoma^ončno V tej številki poiščite ZLATI TRAK str. 8 - Eurest ne kuha več malic za Muro Družbeno prehrano zaprli, brez dela ostalo 60 delavcev Je Eurest terjal garancijo, Mura pa »odpis« dela dolga in nove ugodnosti? Antskem zaselku pri Vanči vasi je doma poslovnež ta vodja psarne in ima ^etovno znano Juko str. 10 0 tem, kako se je povezal s Prekmurci v Rimu in s Prekmurjem ob pomoči ljudske glasbe, kako nam manjka tradicije in ljudskega petja in zakaj ne vzgajamo glasbenikov s srcem. str. 16 - Slddharta zažgala Ljutomer Vonj po bencinu v športni dvorani Po koncertu pivozoboževalci NAROČNIK Pomurka in Pomurec meseca avgusta sta. Lastnik enega izmed njihovih mladičev je tudi svetovno znani voznik formule I Kirni Raikononen Poslušalci Murskega vala m bralci Vestnika ste odločili, da je Pomurka meseca avgusta Sonja Roman, atletinja Atletskega kluba Maribor, doma s Hodoša, kije na letošnjem državnem prvenstvu osvojila naslov državne prvakinje na 1500 in 800 metrov. Za Pomurca meseca avgusta pa ste izbrali pisatelja, pesnika, scenarista in publicista Ferija Lainščka, kije mesecu avgustu vtisnil svoj pečat s prispevkom k vsebinski podobi osrednje proslave ob praznovanju priključitve Prekmurja matici v Beltincih kot avtor scenarija in z začetkom snemanja filma po njegovem scenariju in romanu Petelinji zajtrk. Predloge za septembrski izbor najdete na strani 17. Izpolnite in pošljite objavljeno glasovnico ali glasujte z SMS-sporočili (glasovati morate tako za Pomurko kot Pomurca meseca septembra) na Številko 051693 693. 2 AKTUALNO 5._oktober 2006 - VESTNIK Blagovne znamke Plusi in minusi volitev v Porabju Jankovič in Schumacher V filmu Casablanca je eden zanimivejših dvobojev med policijskim prefektom Ranaultom in gostilničarjem Ferrarijem. Za oba je znano, da sta zraven pri vsaki nečisti transakciji pri izdajanju dovolilnic za odhod beguncev iz vojne Evrope v svobodno Ameriko. Casablanca je bila v tistem času območje, kjer so v isti gostilni lahko sedeli predstavniki odpora in naci- stični veljaki, a je veljalo neko nepisano pravilo o nenapadanju, ker nihče ni bil prepričan, kateremu lobiju ali kateri skupini vpliva kdo prihaja. Če si bil pripadnik prave skupine, so ti tudi pustili, da si toliko časa dobival na ruleti, da si si lahko privoščil vizo za Ameriko. K nasprotnem pa je bilo tudi poskrbljeno, da si na tej isti ruleti izgubil še tisto malo, kar si imel. Biti del zmagovale ekipe, je bilo pomembno prav tako takrat, kot je tudi danes, ko se navdušujemo nad nenadnimi obrati v formuli ena, ko se zmagovalci uspejo vrniti tudi takrat, ko je na začetku videti, daje igra že izgubljena. In spet sta tukaj Ranault in Ferrari. Vprašamo se, zakaj. Kako je možno, da nekdo najde tisto energijo In tisto formulo, ki ga ponovno naplavi na vrh. Odgovor je vsekakor v zmagovalni ekipi. Vsaka zmagovalna blagovna znamka ima za seboj žive ljudi, pa ne le to, za seboj ima zmagovalno ekipo. Takšno, po kateri se zgleduje konkurenca, takšno, katero želi konkurenca razbiti, a ji to ne uspeva. Čeprav se vsi posamezniki ne kažejo vedno v javnosti, imamo v vseh uspešnih zgodbah opravka z zmago valnimi ekipami in le-te so sposobne vlak, ki seje iztiril, vrniti na pravi tir in povleči kompozicijo za seboj. Tako kot se je uspel Steve Jobs z iPodom vrniti med liderje, a ob tem nihče ni poveličeval Wozni-ckovega prispevka pri zasnovi prvega računalnika, tako kot se Schumacher vedno vrne na prvo mesto, a se ob tem spregleda Rossa Browna in Jeana Todta, tako kot Flavio Briatorre vedno najde formulo, s pomočjo katere njegov avto zmaguje ne glede na to, kdo ga vozi, na isti način je, vse tako kaže, Jankovič dobil ljubljanske županske volitve, a se pri tem Čerin in ekipa skoraj ne pojavljata. Zmožnost, sestaviti zmagovalno ekipo, je vsekakor v tem, da nekdo zna prisluhniti, da ima zmožnost absorpcije nasveta, in ne v tem, da je zmožen diktatorsko narekovati, kaj naj kdo naredi. Zmožnost poslušanja, izoblikovanje kompaktnih stališč ekipe in strateški pogled je predhodna faza operativnega ukazovanja in izpeljave konkretne akcije. Volitve, vojna, dirka formule ena ali vodenje blagovne znamke do zmage imajo v svoji osnovi neke temeljne zakonitosti, ki so si enake. Strategija je ključnega pomena in napake v strateški usmeritvi ne more popraviti nobena na hitro sprejeta taktična odločitev. Lahko omili posledice neuspeha, ne more pa doseči zmage. Ln potem, ko pogledaš, kako je komu uspelo zmagati, ugotoviš, da je bilo vse skupaj tako enostavno, tako preprosto in skoraj na način, kot piše v knjigi. Mercatorjeva ekipa, če jo lahko tako imenujemo, se je podala v boj na novo področje, njim neznano, in se zravsala s tistimi, ki so na tem področju doma že leta in leta. Pa jim je še enkrat uspelo zmagati. Zanimivo, saj je edina prednost, ki jo imajo pred konkurenco na tem področju, da so že nekaj stvari pred tem naredili skupaj. Bilo so zmagovalno moštvo, za katerega je marsikdo mislil, da ga ni več in da je razbito, pa se vrnejo na političnem področju in zmagajo. Enako kot Ferrari. Znamka, ki je sinonim za formulo ena, po desetletju neuspehov najde ekipo, ki ponovno zavlada. Pa so imeli tudi takrat, ko jim ni šlo najbolje, najboljše konstruktorje, najboljše voznike in najboljše inženirje, a ni bilo od vsega nič. Potem pa karte malo premešaš in dobiš ekipo, ki ji nihče ni kos. Gre le za ekipo, ki ve, katere resurse ima trenutno na razpolago, katere potrebuje, in predvsem ve, kaj hoče. Ali kot pravi stari židovski pregovor: Če ne veš, od kod prihajaš, tudi ne veš, kam greš To formulo velja uporabiti tudi pri vodenju blagovnih znamk, in ko nam uspe, bo videti, da je vse skupaj zelo enostavno. Sestavljanje zmagovalne ekipe je pol poti do uspeha in tudiJankovičeva ekipa je, kot kaže, z zmago na ljubljanskih volitvah uspešno dosegla to polovico poti. Naslednja zmaga jih čaka na predsedniških volitvah, saj se mu Čevlji nekdanjega predsednika, kot kaže, prilegajo bolj kot komurkoli drugemu. Vmes se bo verjetno zgodilo marsikaj, ampak tudi Schumacherju se je. Če želite zaklati debelega prašiča, upoštevajte le dejstvo, da se prašiča ne redi zadnji dan. Matej Fišer matej.fiser@anlaser.com VESTNIK »Ce si sami ne znamo pa nescemo pomagati V senci dogajanja na državni ravni, kjer so še vedno glasne zahteve po odstopu premiera Ferenca Gyurcsa-nyja, so na Madžarskem minile tudi volitve tako imenovanih manjšinskih samouprav. Med 13 uradno priznanimi narodnimi manjšinami je tudi slovenska, ki je izvolila 11 lokalnih manjšinskih samouprav. Sedem jih je v Porabju, in sicer na Gornjem In Dolnjem Seniku, v Sakalo-vcih, Števanovcih, Andovcih, Verici in Ritkarovcih, v Mo-nonoštru, preostale štiri pa v Sombotelu, Mosonmagyard-varju, Szekesfehervarju in Budimpešti. Petinpetdeset izvoljenih narodnostnih svetnikov mora zdaj izvoliti novo 15-člansko državno slovensko samoupravo in potem še novo vodstvo krovne manjšinske organizacije. Volitve manjšinskih samou- Na podeželju, in tako tudi v Porabju, stranke na lokalnih volitvah ne igrajo tako pomembne vloge, saj so vsi na novo izvoljeni župani kandidirali kot neodvisni. V Verici in Ritkarovcih terSaka-lovcih bosta še naprej županova la dosedanja župana Andraž Dončec in Antal Črenko. V štirih krajih pa imajo nove župane: na Gornjem Seniku bo to Gabor Ropoš, na Dolnjem Seniku Žolt Monek, v Števanovcih Šandor Fodor in v Andovcih llona Goda. Tudi v Monoštru ne bo sprememb, saj je največ glasov prejel dosedanji župan Gyorgy Tibor Vin iczay. V mestni svet pa sta bila izvoljena tudi dva Slovenca: Šandor Bedič in Erika Koles Kiss. prav od volitev do volitev doživljajo spremembe Da bi se izognili tako imenovanemu »etno-biznisu«, so se morali pripadniki narodnih manjšin letos vpisati v posebne volilne imenike. Nekaj manj kot tisoč Slovencev na Madžarskem je izkoristilo to možnost, tako da je 80 odstotkov registriranih volivcev izkoristilo to pravico in so prišli na volišča. Pohvalno je tudi, da so bile v vseh porabskih vaseh manj- šinske samouprave tudi izvoljene, saj so v nekaterih vaseh lovili zadnje ure, da so se Slovenci sploh registrirali in potem tudi vložili kandidature. Državna slovenska samouprava, ki se mora konstituirati do marca naslednjega leta, tako res ostaja slovenska. Razveseljivo je, da je med svetniki nekaj novih imen, tudi mladih porabskih intelektualcev. Manj veselja pa je bilo v Porabju ob volitvah županov. Doslej Pred lokalnimi volitvami Brigita Perhavec za dobro prometno ureditev mesta Za županjo mestne občine Murska Sobota se bo s podporo stranke Socialni demokrati potegovala Brigita Perhavec. Zavzemala se bo za občino pospešenega vsestranskega napredka, s prevzemom županovanja pa ne bo prekinila izvedbe začetih dobrih projektov. Njen temeljni poudarek iz programa je, zgraditi jugovzhodno obvoznico do severne industrijske ceste, ki bo povezana z avtocesto. Po pridobitvi prometne študije bo uredila še promet v mestu in uvedla mestni ter primestni brezplačni avtobusni prevoz, avtobusno postajo pa bi preselila k železniški postaji. Murska Sobota potrebuje obnovljeno kinodvorano, ki bi postala večnamenska dvorana, dom starejših z varovanimi stanovanji sredi mesta in večji prireditveni prostor za mlade. Zgradila bo varne sprehajalne poti in obnovila preobremenjeno kanalizacijsko omrežje. Program bo še dopolnjevala z dobrimi predlogi, njen vzornik pri pridobivanju dodatnih evropskih in državnih sredstev pa je gornjera-dgonski župan Anton Kampuš. M. H. Predstavitev skupnega kandidata Janka Halba Stranke SDS, SLS in DeSUS v občini Rogašovci so se s predhodnim volilnim sporazumom odločile za skupnega županskega kandidata Janka Halba, sicer direktorja Javnega zavoda krajinski park Goričko S podpisanim sporazumom so se zavezali, da bodo sodelovali pred volitvami, med njimi in po njih. Septembra lani so dobili svojo stranko tudi upokojenci, ki jo vodi Milan Gaber, v imenu SDS pa je sporazum podpisal Janko Stoti. Na torkovi predstavitvi so poudarili, da so se za skupni nastop odločili zaradi dobrega sodelovanja v minulih Štirih letih. Zavedajo se, da so sredstva iz proračuna omejena, saj še vedno izplačujejo dolg za gradnjo Šole (Janko Halb je opozoril, daje Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti zavrglo ovadbo proti njemu, ki jo je sprožil Zvonko Jaušovec), da pa bodo še naprej asfaltirali in vzdrževali ceste, sofinancirali dru- Soboško podjetje GMT dravsko pomurska gazela 2006 Najhitreje rastoče podjetje v regiji in četrti finalist izbora Slovenska gazela 2006 je podjetje GMT, d. o o., iz Murske Sobote. Podjetje se je v petnajstih letih razvilo v eno vodilnih pri uvozu, izvozu in prodaji nadomestnih delov ter dodatne opreme za motorna vozila ter olj in maziv svetovnih proizvajalcev. GMT ima sedem lastnih in eno franšizno trgovino. V ožji izbor za naziv dravsko-pomurske gazele 2006 sta se uvrstila tudi turistična agencija INTELEKTA in podjetje REMF s Prevalj. Med sto najhitreje rastočimi podjetji v Dravsko-pomurski regiji so štiri iz Murske Sobote, tri iz Ljutomera, dve iz Lendave ter po eno iz Puconec, Gornje Radgone, Črenšovec in Beltinec. B. B. P. « smo imeli šest županov slo^11’ ske narodnosti, čeprav, tok«" srce, nekaterim slovenščina e“ roma domača porabskag°v'' ca ni šla ravno najbolje o1 Na Gornjem Seniku je '1»^ Ropoš, ki je županova! h'1,1 izkoristil zakonsko mozn0’1 se bo upokojil Njegovimi' nik nima težav z matetruni1 nov pa se slovensko lahko P1'-' varjaš Še z enim ali dvriui l' pa prav gotovo ni v ponos P"; bskim Slovencem, čeprav mem, da mnogi ob obufto^ občinski blagajni res nimaj' ■' volje županovati, V deželi ob Rabi je ati*1111 samokritične besede, če* J** Slovenci pač dobili to, kar -‘ ■' sami skuhali. Ali, kot je zapis^ uvodniku Porabja rijana Sukič: »Češi sami ne ■"1®“ pa neščemo pomagati, m ranč Baug - pa zakoni to w", morejo pomagati.« Sil^ ■' šiva, skrbeli za zdravstveno cialno varstvo, brezplačen P' voz v šolo, pohvalili pu da so edina občina, ki ninU । čevanja nadomestili ta , zemljišča ali drugih obč^ dajatev. Novost je tudi, da^'1' čina Rogašovci v prihod*1^* volilna enota in da ne bo jevnih, ampak zgolj vaške ‘F nosti. Med pomembnejšimi ki jih koordinira Janko 1 državni in evropski projekt1 dnje vodovoda za celotni ■ ričko, izvajajo pa tudi 401 '' nov tolarjev vreden prof^' . osnova za upravljanje m sko rabo Ledavskegajen1- .f postavitev meteorolog r na Kugli. Stranke bod" ločene kandidatne liste skl svet, za Halba pa so H predvsem za to, k. * f izkoristiti Človeka, ki N" magal pridobiti sre^'1 ( ... dobju 2007-2013 m kl ’ ' tvegati. Konvencija LDS Murska Sobota tl' V družbi pre^^d'e^ stranke LDSAnWna so se v Športnem C *7 vci predstavili i'1 ' jri1Uj županski kandidm renčer ter kandid^M * občinski svet na1 l?t'' jui'', konvenciji so po P^ kandidatov pfvdH • gram LDS za Id^ sreč^ organizirali d rožam1 Konvencija SD5 Murska Sobota .tLfi V dvorani gradu so se na ko'1 .f predstavili 'r'u ^toA županski kandma1 ■ . in kandidati za ji ga sveta na list* ■ vencijo so končal* srečanjem. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovac (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jecse (no (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J, Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.; 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 53817 10,538 ■ 7'' Venera (trženje) 538 17 10, št, telefaksa 538 1 711. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3,900,00 sit (16,27 evra), letna naročnina 15.600,00sit (65,10 evra), letna naročnina za naročnike v tujini 37.500,00 * . pa , f netpčnlna za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (47.99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naročnina u Internetno izdajo 12.400,00 sit oz. 51,74 evra. Transakcijski račun u naročnino pri 9000247894. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 26, člena Za-kana o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št 89, in a* Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota računa Republike Slovenije za leto 2002 ir 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik® p-inf.sl, Venera: veoera@p inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, wwv-str*- VESTNIK - 5. oktober 2006 AKTUALNO &Ske Ec Mrižje Beltinci 'Mome, toče kobilje pri Motne tu .torna Izdava Jwska Pobota hrtova ^nšovci krovnih Gornji 'toovcr Gornja hjgona Gtad SDS N.SI SLS DeSUS LDS $D Neodvisni SMS SEG Zeleni Slovenije Drugi Darko Anželj Anton Tropenauer Franc Plžmoht Podpora Franc Plžmoht Andrej Ritlop Jožef Cmor Danilo Steyer Jožef KavaŠ Milan Kerman Marjan Maučec Stranka Akacija Daniel Kavaš Drago Vogrinčič Viktor Geder Štefan Gyurica Jožef Nerad Anton Tomar Marjan Kardlnar Štefan Koren Milan Horvat Jože Voroš Franc Šlihthuber Andrej Husar Ivan Kajdič Anton Kampuš SSN Leopold Vrbančič Daniel Kalamar Ludvik Orban Stanko Gregorec Drago Zver Maxsimiljan Sagaj Feliks Mavrič Daniel Hom Ozvald Tučič Drago Colnarič Jožef Škalič Podpora Anton Balažek Podpora Anton Balažek Podpora Anton Balažek Podpora Anton Balažek Anton Balažek Podpora Anton Balažek Franc Vida _ri_j . Daniel Smodiš Alojz Štih Podpora Franc Jurša Jožefš pindler Boris Lebar Franc Jurša Podpora Franc Jurša lista za razvoj mesta in vasi Maksimiljan Gošnjak Anton Štihec Podpora Anton Štlhec Podpora Anton Štlhec Podpora Anton štihec Andrej Gerenčer Brigita Perhavec Slavko Švenda Ernest Novak EUOS Suzana Pahič Szabo, As podpora Anton Štihec Slavko Horvat Franc • Cipot Jožef Kociper Ivan Markoja Jožef Ficko Ludvik Novak Jožef Časar Franc Žižek Stanko Ivanušič Jožef Toplak Vladimir Rantaša Jože hračič Anton Sečko Zlatko Mir Zlatko Herceg Drago Kocbek Mihael Petek Danica Sepe^ Ivan Rihtarič SNS Drago Gomboc Jenka Hulb Jožica Fukaš Janko Halb Janko Halb Edvard Mihalič Marjan Gider Slavko Mihalič Podpora Anton Slana Slavko Kolmanič Podpora Anton Slana Podpora Anton Slana Podpora Anton Slana Anton Slana Marjan Kraner Janez Tibola Aleksander Abraham Drago Lainščak Emerik Jakoša Dejan Rengeo Sonja Gomboc Karel Ratnik Franc Horvat Iztok Trček Jožef Poredoš Stairto Sobočan Jožef Kocet - n Štefan Prša Alojz Topolovec Damjan JakHn Slavko Petovar Dušan Magdič Županski kandidati 2006 V Pomurju se poteguje za 27 županskih mest 94 kandidatov, dobri trije za en sedež. V povprečju se je zanimanje za župansko mesto od zadnjih lokalnih volitev nekoliko povečalo, saj smo imeli pred štirimi leti za 26 občin 74 kandidatov, torej slabe tri kandidate na mesto. Največ vloženih kandidatur oziroma 11 ima radenska občina, eno, in to sedanjega župana, pa občine Kuzma, Hodoš in Grad. V prvem krogu volitev bodo župana dobili zaradi le dveh kandidatov še v devetih občinah, in sicer v Odrancih, Turnišču, Dobrovniku, Kobilju, Moravskih Toplicah, Cankovi, Lendavi, Veliki Polani in Razkrižju. Letos se za župansko mesto poteguje pet žensk, kar v deležu predstavlja 5,3 odstotka. Na zadnjih volitvah so bile štiri, v deležu 5,4 odstotka. Kandidati še vedno najbolj stavijo na formalno neodvisno držo, saj se je delež neodvisnih v primerjavi z lokalnimi volitvami pred štirimi leti še povečal, s tem da trije od teh nastopajo s podporo strank. Politična opredeljenost kandidatov je nagnjena v prid vladajočim strankam (57 odstotkov vseh kandidatov), s tem da so jim močna protiutež (skoraj 40 odstotkov) neodvisni kandidati in kandidati list ali neparlamentarnih strank. Število županskih kandidatov je mogoče povezati z ogretostjo in organiziranostjo članov političnih strank ali civilne iniciative po občinah. Govori o politični volji v širšem pomenu besede in o krogu ljudi, ki so pripravljeni sodelovati pri utrjevanju sedanjih ali ustvarjanju drugačnih družbenih razmerij. Čeprav tega ni popisovala nobena statistika, je znano, da je večina kandidatov svoje kandidature občinski volilni komisiji vlagala zadnji dan, nekateri so celo čakali zadnjo uro ali zadnjo minuto Kljub razlagam, češ da so se tako hoteli obvarovati pritiska javnosti ali političnih nasprotnikov ali da so želeli le presenetiti in še drugo, so se s tem odločili za taktiko ustvarjanja negotovosti. O tem, kako se je obnesla takšna in drugačna politična taktika, morda po volitvah. Majda Horvat Županski kandidati 25 20 15 10 5 0 2002 2006 100 WiJha provizija liski vzajemni sklad Infond CUROPA Število županskih kandidatov ■ moški, ženske 80 60 £ >To 40 20 0 2002 leto 2006 □ ž LUKALN A SUtNA 5. oktober 2006 - »BIKIH V občini Dobrovnik rasle investicije in dolg Investicije opravičujejo dolg? Dokumente o tem, kako je v zadnjih osmih letih rasel dolg v občini Dobrovnik in zakaj vse so se namenjala sredstva, bomo poslali v vsako gospodinjstvo, so na zadnji seji sklenili svetniki. Razlika odhodkov nad prihodki občinskega proračuna se je v zadnjih letih nabrala za 681 milijonov tolarjev. Na mize so dobili tabelni prikaz, kam vse so od leta 1999 namenili občinska sredstva. Daleč največ - 600 milijonov - je Šlo za kanalizacijo, čistilno napravo in ceste, rekonstrukcijo cest in mostov, geotermalno vrtino ter nekaj drugih projektov, kot so prebujajoča se lepotica, maksimiranje človeških virov in drugo, »Trudili smo se z majhnimi prihodki nekaj narediti Na teh dokumentih pa je jasna .slika, kaj se je dogajalo in zakaj smo presegli, da smo določene obveznosti lahko izpeljali. Če bi porabili le proračunska sredstva, ne bi nič zgradili, s tem pa ne bi imeli možnosti za nadaljnji razvoj.« Tako so v teh letih milijardo 666 milijonov tolarjev namenili za večje investicije, pri čemer ni vštetih tudi okoli 450 milijonov državnih sredstev, ki so bila nakazana neposredno izvajalcem Pri tem je morala najeti občina 320 milijonov tolarjev kreditov, skupni dolg z manjkajočimi sredstvi pa se je nabral za slabih 700 milijonov tolarjev. »Delali smo v korist občine in občanov, mislim, da se to vidi, in vse, kar smo s skupnimi močmi naredili, bo za vedno ostalo v tej občini,« je dejal župan. Svetniki pa so sprejeli sklep, da bodo informacijo o tem, kam je šel denar in kako se je nabiral dolg, ki znaša, preračunano na vsakega občana, več kot 500 tisoč tolarjev, poslali v vsako gospodinjstvo Bolj se je zapletlo pri točki, kjer so govorili o spremembah statuta občine. Ni bilo jasno, ali gre za nov statut ali pa le za usklajevanje dikcije z Zakonom o lokalni samoupravi ter njegovimi spremembami in dopolnitvami, Zakonom o financiranju občin, Zakonom o gospodarskih javnih službah, Zakonom o varstvu okolja in drugo zakonodajo. Po novem naj bi župan imenoval in razreševal podžupana, občina lahko podeli javno pooblastilo za izvajanje upravnih nalog iz izvirne pristojnosti, posamezne komisije, odbori, sveti pa niso več organi občinskega sveta, temveč organi občine, ki jih imenuje občinski svet na predlog KVIAZ-a. Svetnik dr. Vilmos Vass o tem ni želel glasovati, ker je bil mnenja, da ne želi nositi odgovornosti, ki bi nastale s spremembami statuta. A. Nana Rltuper Rodež Vodovod želel skok za 60 odstotkov Občina Šalovcl in Purator Hungaria na sodišču Za obnovo nove kanali zacije 60 milijonov sit Sodni izvedenec mag. Janko Brecelj opravil pregled kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Šalovcih in Domanjševcih Madžarskih gradbincev že dolgo ni več v šalovski občini. Odšli so decembra 2005, potem ko so jim kar nekajkrat podaljšali rok za dokončanje del. Po podpisani pogodbi aprila 2004 naj bi gradnjo kanalizacije v Šalo-vcih in Domanjševcih v vrednosti skoraj 2 milijona evrov končali do maja 2005. Spori so bili že med gradnjo, saj občani niso bili zadovoljni z načinom izvajanja dela in povzročanjem velike škode na zemljiščih, ki je niso odpravili. Tudi kontrola vodotesnosti in tehnični prevzem nista bila opravljena po dogovoru. Zaradi vsega tega se je občina kot investitor odločila, da jim zadnjega obroka v vrednosti nekaj več kot 235 tisoč evrov ne nakaže na njihov račun. Na sodišču v Murski Soboti se je začel sodni spor marca letos. Aprila so Madžari zahtevali, da sodni izvedenec pregleda kanali- zacijski sistem in čistilno napravo. Sodišče v Murski Soboti je to delo zaupalo mag. Janku Breclju, ki je v svojem obsežnem poročilu na več kot 150 straneh naštel številne napake. Na več kot 50 straneh so naštete nepravilnosti, dokumentirane s fotografijami. Sklep sodnega izvedenca mag. Janka Breclja je: »Celotna kanalizacija je v tako slabem stanju, da ni primerna za obratovanje in prevzem.« Zastopnik Puratorja Hungarie z Dunaja vztraja, da jih sanacija ne zanima, ampak želijo dobiti le plačilo za opravljeno delo. Investitor pa nima denarja, da bi plačal odpravo napak. Po neuradnih podatkih najodgovornejši na gradbišču v Šalovcih in Domanjševcih niso več zaposleni pri tem podjetju. Stroške njegovega dela plača naročnik - Purator Hungaria ki se je s tem želel zavarovati, da investitor ne bi zahteval plačila za delo, ki ni bilo potrebno. Največ napak je bilo na spojih - stikih med cevmi ter med plastiko in betonom, npr. pokrovi črpališč. Vodotesnost pa je pri kanalizaciji najpomembnejša. V to poročilo škoda na kmetijskih zemljiščih in cestah ter škoda zaradi izpada pridelka ni vključena, skupno pa naj bi bilo te škode v vrednosti okrog 15 milijonov tolarjev. Sklep sodnega izvedenca je: »Celotna kanalizacija je v tako slabem stanju, da ni primerna za obratovanje in prevzem.« Šalovska občina je že apn začela odpravljati nčpravifct*1 predvsem s podjetjem Kra» vec, ki je preverjalo vod<*"r nost. Sanacija nove kanalih ' je končana, stala pa je okrog milijonov tolarjev. Zdaj jevse pripravljeno za tehnični Pf' zem. Vse skupaj, torej sanacija, ■ • škodnine in šestmesečno P‘"', sno delovanje, bo stalo milijonov, kar je več, kot je na zadržanega zneska, zM'' po mnenju investitorja nap' rjetneje moralo priti do uno* tve bančne garancije, ki1 izvajalec za kakovost izvede« det. Še prej morajo napisati k°' čno poročilo in opraviti tdi^ ni prevzem. , । Celoten sistem naj bi zai delovati čez dober mesec V 13 času bi moralo priti tudi do s ne obravnave, kajti sklicanj^ bot zaenkrat ni uspel - sai vajalcev ni bilo na pogovor Bernarda Balažič 4 b »s it tk io 0); K »a % iei ’ji ’ft M M Mi (r0 Ut. Mi V V Kamencih uresničujejo projekt Romski most V Puconcih zavrnili Prvi romski zdravilni gal povišanje cene za vodo Mirko Šabjan, direktor javnega podjetja Vodovod Murska Sobota, ni uspel prepričati puconskih svetnikov, da bi dali soglasje k povišanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini. Odločitev bo tako sprejemal naslednji občinski svet. Po predlogu podjetja naj bi nova cena storitve oskrbe s pitno, vodo znašala 105,58 tolarja za kubični meter (za gospodinjstvo) in 127,08 tolarja za gospodarstvo in druge uporabnike »V Ormožu te cene znašajo na primer 195 tolarjev za gospodinjstvo in 259 tolarjev za gospodarstvo in druge uporabnike,« je Šabjan poskušal prepričati svetnike. V Murski Soboti znaša ta cena 68 tolarjev, vendar bodo predstavniki Vodovoda ravno v tem tednu šli na občinski svet z istim predlogom. Kakor tudi na občinski svet v Moravskih Toplicah. Kljub manjši ceni v Puconcih v primerjavi z Ormožem pa bi omenjeno povišanje v puconski občini pomenilo dvig cene kar za 60 odstotkov. Lani je namreč tam znašala cena kubičnega metra vode 63,99 oziroma 77,02 tolarja, Tako visokega skoka pa svetniki na zadnji seji pred volitvami nikakor niso želeli podpreti. Trije - B. Vlaj, Temlin in Horvat - so glasovali proti povišanju, medtem ko so se drugi vzdržali glasovanja. Dodati pa je treba, da bi tudi v primeru pozitivnega soglasja za dvig cene v občini Vodovod moral poslati ta predlog še na Ministrstvo za okolje in prostor in na Ministrstvo za gospodarstvo. Šele tam bi padla končna odločitev o povišanju cene ali pokrivanju stroškov iz občinskega proračuna. In zakaj sploh povišanje? To je poskušal pojasniti Mirko Šabjan: »Po- raba vode se je zmanjšala tako v občini Puconci kot tudi v občini Murska Sobota Cene, ki so v občini Puconci v veljavi od 19. februarja 2005, ne pokrivajo stroškov, ki nastajajo pri distribuciji pitne vode. Stroški oskrbe vsebujejo preventivno dezinfekcijo in distribucijo do uporabnikov z dežurno usposobljeno ekipo in opremo za vzdrževanje. Glede na prejšnje leto so se stroški povečali na račun izdaje uporabnega dovoljenja in aktiviranja primarnega vodovoda Puconci-Mačkovci in Puconci-Se-beborci ter vodovodnega omrežja (Pečarovci, Dank ovci, Mačkovci, Moščanci, Vaneča).« Ob trenutni realizaciji v prvem polletju letošnjega leta bi cene morale dosegati najmanj 377,30 tolarja za pozitivno poslovanje podjetja Vodovod. S predlaganimi cenami podjetje ne bi poslovalo pozitivno, bi pa zagotovilo nemoteno vzdrževanje infrastrukture in obstoječih standardov. Kajti lani je vodovod tehnično dobro deloval: voda je ustrezala normativom, motenj pri oskrbi ni bilo, razen tistih, ki so nastale zaradi vzdrževanja omrežja (lom cevi ipd ). Toda finančno poslovanje je bilo slabo, to pa predvsem zaradi prevelikih fiksnih stroškov glede na odjem. Omrežje je namreč zelo razvejano, ima pa majhno specifično porabo. Posledica tega so sorazmerno veliki stroški na enoto. S povečanjem dolžine omrežja pa se finančno poslovanje iz leta v leto slabša. »Cene niso sledile niti inflaciji, zato bi bilo nujno, da se korigirajo tudi iz tega razloga,« je pojasnil Šabjan, a zaman. Glede na bližajoče se volitve je bilo tudi pričakovati, da svetniki ne bodo dali soglasja za povišanje cene, saj za svoje zadnje dejanje volivcem in krajanom nikakor niso želeli naprtiti višje cene vode. »Najbolje bi bilo, da te točke zdaj sploh ne bi bilo na dnevnem redu,« so menili nekateri. Kljub vsemu se je iz posveta izluščila ena dobra vest za vse: Mirko Šabjan je potrdil, da načrtujejo zamenjavo nekaterih starih salonitnih cevi, ki vsebujejo zdravju škodljive azbestne sestavine. Po njegovih besedah za zdaj še v dovoljenih okvirih, a vendarle si bodo vsi oddahnili, ko bo ta potencialna nevarnost odstranjena. T. K. v Sloven Prizadevanje za socialno in delovno integracijo Romov Ob romskem naselju Kamenci so odprli prvi romski zdravilni gaj v Sloveniji, ki ob nasadih zdravilnih zelišč in lipovem drevoredu vključuje tudi kiparske skulpture z letošnje kiparske kolonije. Na prireditvi je zdravilni gaj in sploh projekt Romski most, v okviru katerega je nastal gaj, predstavila vodja projekta Agata Sardelic, v kulturnem programu pa so nastopili šolarji iz Kamenec in člani romskega kulturnega društva iz Kamenec Romano pejtaušago. Romski zdravilni gaj so odprli podpredsednik državnega sveta Jože Stanič, starešina naselja Ka menci Ludvik Levačič in župan občine Črenšovci Anton Tornar. Po prireditvi na prostoru ob vasi so v romskem naselju odkrili še spominsko ploščo romskim glasbenikom. Sledil je Še podpis pisma o nameri za ustanovitev romskega razvojnega partnerstva, Podpisali so ga predstavniki občin Milijarda za vodovod dveh goričkih občin Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je v torek, 26. septembra, skupaj z županoma občin Šalovci in Gornji Petrovci položil temeljni kamen za zgraditev vodovodnega omrežja v dolžini krog 110 kilometrov in v vrednosti skoraj milijardo tolarjev. Gre za četrto fazo gradnje vodovoda, ki bo potekala po vaseh Križevci, Kukeč, Košarovci, Pano-vci, Domanjševci in Šalovci. Naložba naj bi bil fi- nancirana iz vodnega sklada okoljskega ministrstva v letih 2007 in 2008 V Gornjih Petrovcih imajo 90 kilometrov vodovoda že zgrajenega, v prihodnje ga bodo dobili še 66 kilometrov, po Šalovski občili pa bo potekalo 44 kilometrov vodovoda. Temeljni kamen so položili v Domanjševcih na katastrski meji med občinama Šalovci in Gornji Petrovci. B. B. P. po k h tu Mi %, k Romski zdravilni gaj vključuje tradicionalna romska zdravilna zelišGa Beltinci, Črenšovci, Turnišče, Velika Polana, Lendava, Dobrovnik, Odranci, Romskega društva Romano pejtaušago Kamenci, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, Območne obrtne zbornice Lendava, Romskega društva Veverica na veji Dobrovnik, Društva za razvoj podeželja Studenec Črenšovci, Misije -društva za trajnostni razvoj Odranci, Razvojnega centra Lendava, Centra za socialno delo Lendava in Dvojezične OŠ II iz Lendave, Romski zdravilni gaj je nastal v okviru projekta Romski most, katerega nosilec je občina Črenšovci, sofinancirata pa ga Evropska unija iz programa Phare CBC Mak-simizacija človeških virov v obmejni regiji ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pri projektu sodeluje tudi Razvojni center Lendava, uresničujejo pa ga z namenom udejanjanja »modela dobre prakse« za socialno in delovno integracijo Romov ter za enakopravnejšo participacijo mlade romske populacije v izobraževalni proces Tudi po zaslugi aktivnosti v tem projektu postajajo Kamenci zani- miva in vedno bolj ra?P° 0X turistična točka. . if Romski zdravilni po delavnici z naslovom1 js* zelišča v tradicionalni r° .(l, .1 j dicini z namenom, da ' romsko tradicijo upo^^jr nih zelišč, jih izobrazb' pji> in tudi navdušili za njd* jyldF lavo in trženje. Rotili čuje lipov drevored id zdravilnimi zelišči, ki'' uporabljali Romi, * poprova meta, žajbeif> po*1' navaden pelin. V fpl' *.11"'' vljene tudi kiparske romskimi motivi, ki 5° 1 1 ne na Mednarodni kip3' ceft 1(| vivi Kamenci 2006, sodelovali kiparji iz 4 Madžarske, potekala dstvom likovnega Pcd , borja Frančiča. Ob ,, rah, izdelanih iz si ate^jjil 1 nastala na kiparski , lesoreza romskega d*"- cd^iii in romskega brusača 1 delki, ki so v rotn^1 (' ,r J1 jih bodo tržili turist0^, obiskovalcem. .^e1 M N S N % A N A 5». VESTNIK - 5. oktober 2006 LOKALNA SCENA 5 Upravnikom niso všeč državne nalepke, čeprav so brezplačne Odločajo se za kovinske m plastificirane d/je so z vpisi in označevanjem v soboški Komunali in ^jeradgonskem stanovanjsko-komunalnem podjetju . ° propagiranje brezplačne nalepke IhadlmaRnet, da se bo do 1. decem-°*ončno rešil problem vpisa stavb v 'ir*1^ '° v zem M iško knjigo? Kajti k pra v to; dobiti prvo javno evi-lg|°L ° nePremičninah. Bomo videli, kajti “ubogajo zakonske predpise na »prvo ’ lahko rešili te zadeve že pred dve-le takrat so namreč lahko (in i'* 1udj počeli)označevaliStanoil ' še ni bilo brezplačnih nalepk. tkal?3 vc*iko upravnikov prepričanih, da rtlk nalepk tako slaba, da z HjJ1' k 'i kur ne morejo zagotoviti trajne ^*0 se raji odločajo za svoje kako ^7^ nalepkc - kar pa lahko storijo le v v TU z lastniki stanovanj. hrtih Murski Sobota.kjer je za stanovanjske odgovorna Marija Milanov, upravlja 120 katerih je 3000 stanovanjskih enot. Oz-|J začeli že takrat, ko je bila sprejeta prva ■ takrat so namreč naročili kovinske nale-'• obstojnejše. Večina etažne lastnine je vpi-^mljiško knjigo, se pa najdejo še kakšne 'Kur ,, ■ pQ^ j.jjfcj Milanova, še čakajo na j ka| nu?ru|u upinmiiki St naredili ' -in m? tnje večji upravniki. Komunala Len-»So k' okrog 100 stanovanjskih enot, za kate-Tl dogovorili z geodetsko upravo o nabavi rn n ** "Jfcpk. Razvojni javni sklad Lendava, ki je v upravljanje večino zgradb m skrbi za " stanovanjskih enot v Lendavi, ČrenŠo-1 k|JlfT,n,n,k u' '1'rijn in Turnišču, bo prav tako ‘slnen ■ dogovoru z lastniki) najverjetneje , "'cpke pri geodetski upravi, še prej pa mo-'Hv p ' ' določene formalnosti in vpisati nekaj 'Ul| Jflai,CT'nam )c povedal Mihael Feher. tanovanjsko-komunalno podjetje Gornja i dalo večino nalepk za stanovanja izdela-Mh* P^ldriitgjm letom. Odločili so se za trajne trde plastike. Označenih imajo polovico ‘ T^kih enot od skupno 850 stanovanj v 1 Zgradbah, je povedal prokurist Edvard a^ni turisti ob Bukovniškem jezeru in tromeji hoteče razlikovanje V .. ^občini Kuzma ne pobirajo več takse, v dubrovniški ' P® imajo vsi domačini zastonj parkirne ure Ak. bolen jrc, kakor se je , '’Jocuranl obiskovalec % ' kih turističnih znameni S |rppt nas je za- P^eritno, ali je takšno 1 kakršnega je doživel “ , (k”1!- v Prekmurju stalna Ih ’h* namreč, da plaču-j Pristojbine in takse le ‘lik- ko domačinom ni "^dtl primer izpred treh V^tatlni mora'a Plas' . na tromeji Slovenije -Av-tj *•- ih ^ke... gospa je ocenila, da IJ ampak so le štirje odrasli in pa se šteje pet ljudi ° ju je izdala le eno potrdilo, °P020r'k| Pa )e odvrnila, h ^<00 Skupina osmih, ki 1 m tromejo, ni plačala nič. *1 t5^. ncki kumovje. Verjet-‘J,’‘""P d;neljubidogo-■K he k™ sr mu Pred tiii' dl"" 11 podobnega jezeru. Še preden je <^Hi ortjem > ii i znano zaradi . '; je rad prihajal k jezeru, ’tSipr ' ko so uvedli parkirnino, mutilri, je bil zado-mirom in ponudbo. ^Nxl|i । to razlikovanje je od starejšega moškega 551 Straws-m*J* Sitnim S**™ Italiji; 39J IDS 111 IS? Ml 1KO 35J 2 DS 351 2SP 351 2KO SžnvU Siniwwnje Stavba Sidrnim«je »I IKA 351 1HO 351 2KV 351 2KA 351 2HO i Stanovanj Stavba J Stanovanje i Stavba I Stanovanje 351 Stavbi 1P Stanovanj 351 Suvbs 1 SlMovan^ 351 Stavba 2A StafMivanie 351 Stavba IG St3M*anj* 351 Stavba 2P Sillier* an je 351 2 Nalepke se dobijo na geodetski upravi na večjem formatu, nato jih je treba še razrezati in nalepiti. Ena nalepka ima dva podatka: številko stavbe m številko stanovanja - oboje je iz katastra stavb. Za označevanje nadstropij te hto veljajo različni sistemi, bistveno je, da se številka znotraj stavbe ne ponovi. Klet ali podstrešje nosi številko stanovanja in kot dodatek črko K ali P. Največ težav pričakujejo z označevanjem garaž (predvsem tistih, ki so samostojne stavbe in njihovo lastništvo še ni razčiščeno), shramb in drugih dodatnih prostorov. StarčiČ. Te stavbe so v Gornji Radgoni, Radencih, Apačah, Negovi in pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ta čas se ukvarjajo še z vpisom stavb v zemljiško knjigo. moral kupiti parkirno uro, za katero je moral odšteti 500 tolarjev in za kar jim pobiralec ni izdal računa. »Pa spet ni problem denar, ampak princip. Ko je nekaj sekund za nami na parkirišče prispel osebni avtomobil z registracijo MS, je pobiralec samo vstal s stola v senčki, in ko je opazil, da so domači, se je samo rili*«« Na veliki tabli ob part«*«* so natančna navodilavveč jezikih. Ream je taK zato, ker gostje po navadi pnhajap na zdravilne energetske točke večkrat m ne le enkrat. udobno usedel nazaj in srknit Še požirek piva... Da je razlika še očitnejša, smo spoznali neke nedelje v juliju, ko smo se do Bukovniškega jezera pripeljali skupaj s sorodniki iz Prekmurja Takoj ko smo parkirati, je taisti mož poskočno prišel do našega vozila, ki je imelo na registrski tablici NM, medtem ko naših sorodnikov z registrsko tablico z MS sploh ni povohal...« je zapisal razočarani Dolenjec. In smo preverili! V občini Kuzma pravijo, da so to stare zadeve izpred treh let, da so takrat res pobirali takso, da pa tega že dolgo ne počnejo več - težko dobijo človeka, ki bi sploh hotel sedeti tam n.j samem ob tromeji in čakati na naključne goste. Navedeni dogodek, če je res prišlo do njega, obžalujejo. Sicer pa bodo v okviru turističnega društva v prihodnje poskrbeli za še lepšo podobo Če v bloku, ki ima upravnika, ne bo nobene nalepke, bodo inšpektorji menili, daje kriv upravnik, ki ni poskrbel za označitev. Če pa bodo nekatera stanovanja označena, druga pa ne, bo verjetno kriv lastnik. Če se lastniki in upravnik ne bodo mogli sporazumeti o stroških, bo upravnik lahko (ali moral) dvignil na geodetski upravi brezplačne nalepke in jih razdelil med lastnike stanovanj. »Veliko dela imamo zaradi nove zakonodaje na tem področju in neurejenega lastništva zemljišč Na primer pri eni stanovanjski stavbi v središču mesta je bilo kar osem lastnikov zemljišča, s tem da nekatera podjetja sploh ne obstajajo več. Vse etažne lastnike bomo obvestili, da se lahko odločijo, ali bodo nalepili te naše trajne nalepke, ki stanejo od 300 do 400 tolarjev, ali pa se bodo odločili raje za brezplačne nalepke geodetske uprave.« Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je doslej edino že naročilo brezplačne nalepke za tri objekte. Kakor nam je povedal Milan Cvetko, skrbijo za 1000 stanovanjskih enot v 80 zgradbah v občinah Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje. Zgradbe so že vpisane v kataster zgradb, v zemljiško knjigo pa še niso uspeh vpisati vseh v celoti »Te nalepke so sicer brezplačne, toda z njimi je še veliko dela, saj moraš vse sam pripraviti, nato pa še dobljene nalepke na velikem formatu razrezati, sor- tirati in nalepiti - seveda bomo vzeli nalepke na geodetski upravi, ker so brezplačne, nismo pa za- dovoljni z izdelavo,« je povedal Cvetko Med večje pomurske upravnike spada tudi Fisa Nepremič-nint. d. o. tt_ iz Mur^c Sobote. ki skrbi tiptJ vljanje okrog 1200 stanovanjskih enot v 50 zgradbah v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni, Radencih in Beltincih. Nekaj nalepk za označevanje so naročili že po prvi uredbi. Odločili so se za dvo- slojne plastične z vgraviranimi številkami Vse stavbe še niso bile vpisane v kataster stavb, tako da so morali za okrog polovico zgradb urediti tudi prav-nozemljiške zadeve. Vse etažne lastnike bodo obvestili, da se lahko odločijo med tremi možnostmi: da jim naročijo brezplačne nalepke in jim jih pustijo v nabiralniku, da jim nalepke sami zalepijo in jim to delo zaračunajo ali pa jim zmontirajo nalepke, za katere so se odločili na Fisi že pred časom in bodo stale okrog 600 tolarjev. Bernarda B. Peček Jože Dančzelo zavzeto pobira parkirnino na urejenem parkirišču ob Bukovniškem ježem. Z Andrejo Dominko, ki dela v informacijski pisarni, sta prepričana, daje prišlo do zamere zaradi slabe obveščenosti. tromeje, saj nameravajo tam postaviti informativno hiško in jo opremiti s primerno ponudbo. V Dobrovniku pa so pre pričani, da gre za nesporazum in da si gost, ki je pisal pismo, ni podrobno prebral navodil na veliki tabli. Tam je lepo zapisano, da je treba za parkiranje kupiti občinsko parkirno uro, s katero imajo ob vsakem naslednjem parkiranju eno uro parkiranja zastonj. In še pomembna informacija: vsi občani občine Dobrovnik so dobili brezplačne parkirne ure. Sicer pa so z obiskom tudi letos zelo zadovol jni, saj bo ta večji kot lani, ko je jezero in energetske točke obiskalo več kot 50 tisoč ljudi. Letošnja posebnost je, da je junija prihajalo kar deset dni po vrsti po enajst avtobusov z madžarskimi gosti, vse več, kar je razveseljujoče, je tudi avstrijskih, nemških, angleških in italijanskih gostov. Bernarda B. Peček TEMPIRANO Štefan Fujs, kmetovalec iz Puconec: »Ko sem prejel odločbo in položnico za plačilo prispevka za obvezno članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, sem v zakonitem pritožbenem roku poslal izstopno izjavo in svoje mnenje glede te obveznosti, s katero se nikakor ne strinjam. Na jnitožbo sem nalepil kolek s predpisanim zneskom v višini3-400,00 tolarjev ter priložil ku verto z znamko za odgovor. Od tega je minilo že okrog pet mesecev, odgovora pa žal nisem prejel. Obresti pa znajo hitro zaračunati in terjati!« Siddharta: »Raje vidimo, da je v dvorani petdeset obiskovalcev, ki uživajo na koncertu, kot da je polna dvorana nezainteresiranih ljudi.« Mirko Petrovič, vodja proizvodnje, ABI: »Je prva in zaenkrat edina v Sloveniji. Njena prednost jo v tem, da lahko tovor na predhodno pripravljenih kovinskih ogrodjih - paletah naloži in na • gradbišču razloži sam šofer,.možen pa je tudi prevoz velikih betonskih elementov, visokih tudi štiri metre. Tudi ta vibracijska miza takih dimenzij (4 x 16 metrov) je prva v Sloveniji, prav tako pa smo prvi licenčni partner za betonske varnostne ograje (BVO) Delta Bloc.« Dr. Dušan Radonjič, prorektor mariborske univerze: »Pismo o namerije podprlo sedem ministrstev, dve direktno, in tudi sam predsednik vlade. S tega zornega kota je tudi Univerza v Mari boru zelo jasno povedala, da smo glede na določene izkušnje, ki jih imamo z izobraževanjem turističnih kadrov na Eko-nomsko-poslovni fakulteti, pripravljeni prevzeti ta projekt. Drugo pa naj pove trg. Milko Durovski: prvi vrsti, da se nenehno zmaguje, kar dokazuje lep pogled na prvenstveno lestvico. Moj cilj je, da postanem npr. trener Barcelone. Če nimaš nekega cilja, je. vse delo brez pomena. Tudi igralcem govorim, da morajo vedeti, kaj hočejo. Ko dosežeš neki cilj, iščeš novega. Normalno je, da imaš visoke cilje in da si trener v nekem velikem klubu. S tem ne podcenjujem Nafte, ampak tako je.« Ivan Florjane, skladatelj: »V Italiji je bila pred kratkim velika debata priznanih filozofov, psihologov in drugih strokovnjakov o tern, ali naj imajo latinščino in grščino v srednjih šolah in ali se nebi bilo smiselneje učiti živega jezika. Sodelovalje tudi Umberto Ecco, simeotik, ki je ves svoj študij posvetil estetiki, ki je izšla iz Tomaža Akvinskega. Strinjali so se, da če hočemo imeti živo in bistro pamet, potrebujemo velik pretok idej in pojmov. Ker pa so posode za pojme besede, je treba dati v človeka velik zaklad besed. Potem pa se med njimi začnejo povezave. In največ tega ti dajo prav mrtvi jeziki, ampak ne kadarkoli - najprimernejši Čas učenja je prav med desetim in 18. letom.« M 6 GOSPODARSTVO 5. oktober 2006 - VESTW Razvojni center polimernih materialov z laboratorijem Milijonov evrov vredna naložba Podjetje ROTO je 29. septembra odprlo novo zgradbo z laboratorijem, v katerem bodo ustvarjali načrte izdelkov, prototipe in izbirali ustrezne materiale za svoje izdelke Podjetje ROTO s 95 zaposlenimi se je v minulem desetletju razvilo v vodilno podjetje na področju izdelovanja plastičnih izdelkov po postopku rotoliva v Evropi Pohvalijo se lahko z dvajsetodstotno letno rastjo prihodkov in lastnim razvojnim oddelkom. Njihova prednost je tudi usposabljanje lastnih kadrov in njihov nabor na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota.Novi razvojni center podjetja Ro to združuje razvoj, laboratorij in proizvodnjo na enem mestu ter dokazuje, da so tudi majhna in srednja podjetja nosilci znanja, so prepričani v vodstvu podjetja. Prav tako menijo, da je edino specializacija podjetij iz majhnih držav priložnost, da prodrejo na zahtevnejše svetovne trge. Njim je to uspelo s kakovostnimi plastičnimi izdelki, ki so nastali na osnovi lastnega znanja. S pomočjo novega razvojnega centra bodo še uspešnejši pri razvijanju novih prototipov za svoja podjetja v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji in na Hrvaškem. V zgradbo je Ro to v celoti investiral sam, 40 odstotkov sredstev za tehnološko in strojno opremo pa je sofinanciral Slovenski podjetniški sklad (JAPTI). Objekt, vreden več kot milijon evrov, so zgradili in opremili v manj kot enem letu. Podjetji Roto in Kovinoplastika Pavlinjek pa že desetletja tesno Poda rjeni tnosni robot bo omogočal, da bodo učenci pridobljeno teoretično znanje preverjali tudi v praksi. Upajo, da jim bo izboljšanje opremljenosti učilnic za praktični pouk pomagalo povečati zanimanje učencev za vpis v strojniške smeri izobraževanja. sodelujeta s Srednjo poklicno in tehnično šolo Murska Sobota. Zato ne čudi, da so tej šoli, ki skrbi nudi za zadostno število usposobljenih kadrov za mala in srednja podjetja s področja strojništva in elektrotehnike v Pomurju, podarili triosni robot za izdelovanje plastičnih materialov. Podobno kot je bilo pred leti podjetje Roto edino v Sloveniji, ki je imelo svoj lastni robot (razvil ga je Matjaž Pavlinjek, nekdanji dijak SPTŠ-ja, leta 1994 skupaj z Inštitutom za elektroniko Ljubljana in Fleksoteksom), tako je soboška srednja šola tokrat edina v Sloveniji, ki ima tak robot. Preteklo leto je podjetje kupilo nov peto-sni robot za obdelavo zahtevnejših izdelkov, zato so starega podarili šoli za izobraževanje dijakov. Bernarda B. Peček Regionalni razvojni program Pomurja ima satovje Za mesto v njem se poteguje šeststo projektov 0 tem, kako in kdo jih bo »presejal« Predsednik Regionalnega razvojnega sveta pomurske regije Radovan Žerjav je po četrti seji konec maja tudi peto, sklicano zadnje dni septembra, pripeljal do konca, ne da bi za omizjem sedela vsaj polovica članove In to kljub pomembni točki - obravnavi osnutka regionalnega razvojnega programa. Čeprav ima svet naravo svetovalnega telesa in ne sprejema zavezujočih sklepov, pičla udeležba kaže na njegov obrobni pomen. Pomembne odločitve torej sprejemajo drugje. Tako pa je tudi zadnja seja sveta izzvenela v božajočem ozračju in odobravajočem prikimavanju danim predlogov, čeprav je prišel čas, ko bo treba povedati, kateri od šeststo prijavljenih projektov si zasluži prednostno uvrstitev v regionalni razvojni program in zakaj. Govorili so o situ, skozi katero naj bi presejali množico projektov, ter o bojazni, kako ga splesti. Izbor je namreč tisti vroči kostanj, s katerim se nihče ne upa opeči, niti Danilo Krapec. Čeprav je opozoril, da se jim lahko zgodi, da spletejo takšno sito, katerega bodo sami raztrgali, pa je potem kot direktor RRA Mura celo povzemanje informacije iz Maribora o tem, kako so problem rešili v sosednji regiji, raje prepustil Dunji Velner, zaposleni na RRA Mura Povedala je, da so zaradi težkega usklajevanja izbor projektov raje prepustili vodji in njegovi ožji skupini. V Pomurju očitno tako ne bo Šlo. Pod točko razno so se prisotni člani regionalnega razvojnega sveta strinjali, da RRA Mura pozove vodje odborov in pododborov RRP, da pripravijo kriterije za prednostno razvrščanje projektov Zbrani pa so se tudi strinjali, da morajo imeti prednost takšni projekti, ki bodo hkrati podpirali več ukrepov. Na prepletanje in prekrivanje različnih področij je namreč v razpravi o osnutku RRP opozorila že .Mojca Breščak z Razvojnega centra Murska Sobota. Majda Horvat Fakulteta za turizem Univerze Maribor na vladni barki Prvi študentje prihodnje študijsko leto? Studijski programi sestavljeni, vse drugo jih še čaka Prorektor mariborske univerze dr. Dušan Radonjič priznava, da je pri napovedi, da bo Fakulteta za turizem Univerze Maribor prve študente vpisala že prihodnje studijsko leto, velik optimist. Toda gorečnosti mu ne manjka. Delovno skupino za ustanovitev fakultete sklicuje na dva tedna, doslej sedemkrat, saj se vendar mudi. Konkurenca namreč trka na vrata, predvsem pa je treba izkoristiti vladno naklonjenost projektu. Da bo fakulteta otrok sedanje oblasti, je dr. Radonjič spet naznanil z izjavo: »Pismo o nameri je podprlo sedem ministrstev, dve direktno, in tudi sam predsednik vlade. S tega zornega kota je tudi Univerza v Mariboru zelo jasno povedala, da smo gle- de na določene izkušnje, ki jih imamo z izobraževanjem turističnih kadrov na Ekonomsko-poslovni fakulteti, pripravljeni prevzeti ta projekt. Drugo pa naj pove trg « Politika vlade in politika Univerze Maribor sta se po razlagah prof. dr. Dušana Radonjiča ujeli v točki decentralizacije in policentričnega nastopanja, to pa naj bi kat najbolj užila tudi fakulteta, ki jo ustanavljajo, seveda z dodatkom internacionalizacije. Njen sedež bo v Brežicah, enoti pa še v Kopru in Murski Soboti, torej tam, kjer turizem piše zgodbo o uspehu. In čeprav naj bi bila fakulteta velika priložnost tudi za pomursko regijo, čudi dejstvo, da domačih turističnih podjetij, za katere naj bi šolali ljudi, doslej sploh še niso povabili k sodelovanju, »Mi pripravimo osnutek Da bo fakulteta otrok sedanje oblasti, je dr. Radonjič spet naznanil z izjavo: »Pismo o nameri je podprto sedem ministrstev, dve direktno, in tudi sam predsednik vlade. S tega zornega kota je tudi univerza v Mariboru zelo jasno povedala, da smo glede na določene izkušnje, kijih imamo z izobraževanjem turističnih kadrov na Ekonomsko-poslovni fakulteti, pripravljeni prevzeti ta projekt. Drugo pa naj pove trg.« Politika vlade in politika Univerze Maribor sta se po razlagah prof. dr. Dušana Radonjiča ujeli v točki decentralizacije in policentričnega nastopanja, to pa naj bi kar najbolj, seveda z dodatkom internacionalizacije, užila tudi fakulteta, ki jo ustanavljajo. Gejzir, d. o. o., v Grajski ulici v Gornji Radgoni Najbolj čista energija Hiša s toplotno črpalko in geosondo kot demonstracijski objekt, v katerem se bodo opravljale znanstvene raziskave Toplotne črpalke so prav gotovo eden najbolj atraktivnih in vedno volj iskanih načinov koriščenja obnovljivih virov energije. Če bi investitorji upoštevali, da zasedajo izjemno majhne površine in ne potrebujejo nobenih dc-ponijskih prostorov za gori- vo, niti dimnikov, bi bili sku- kroga - iz zemlje se odvzema pni stroški precej manjši, je prepričan dr. Peter Kralj, direktor družbe Gejzir, ki je na svoji domačiji v Grajski ulici v Gornji Radgoni pripravil demonstracijski objekt ogre- Geosonda pripelje vodo iz zemlje v hišo, voda se ogreje na 55 stopinj C. To ni podtalnica, zato ogrevanje te vode ne predstavlja nevarnosti za okolje. programa, ki ga bomo testirali v okoljih, ki jim je namenjen. Takrat jih bomo zagotovo povabili,« je dejal dr. Radonjič na tiskovni konferenci, sklicani pred zasedanjem delovna skupine v Murski Soboti. in kaj ima delovna skupina že za sabo? V duhu bolonjskih procesov so nastavili tri programe, visoko strokovni program, univerzitetni in magistrski študij, ter določili, katera znanja naj bi sodila zraven. In kaj od tega se bo izvajalo v Murski Soboti? »Program bo izvajan tako, kot se bomo kasneje in glede na potrebe dogovorili. V tem trenutku bomo gledali, da dosežemo prvi cilj, da pripravimo ustrezen mednarodno primerljiv študijski program. Mednarodna primerljivost študijskega programa je eden od kriterijev v okviru meril za akreditacijo inštitucije in programa,« je pojasnil prof. Dušan Radonjič, Določitev programov in vsebin, ki sodijo vanje, pa je morda še najlažji del poti. Tisti najtežji jih namreč Še čaka, To pa je vprašanje financ, prostorov in kadrov. Kadri so, tudi v Pomurju, izbirali pa jih ne bodo »na lepe oči«, je bil jasen sogovornik, murskosoboška občina pa se je kot podpisnica pisma o nameri tudi zavezala, da bo za fakulteto našla primerne prostore. Župan jih vidi v starem dijaškem domu ali v prostorih vojašnice, v objektih k M % vanja in hlajenja enostano-vanjske hiše s toplotno črpalko, ki izrablja toploto zemlje kot energetski vir. HGV (Hidrogeološko vrtanje) iz Ljubljane je na osnovi ekspertize Antona Benkoviča začel z vrtanjem vrtine in geosondo -ki deluje po principu zaprtega samo toplota, voda se vrača. Za vrtino so seveda potrebovali rudarski projekt, ker je globoka 120 metrov, za gradnjo toplotne črpalke in geosonde do 50 kW pa je potrebna le lokacijska in- formacija. . »Toplotne črpalke so eden od načinov ogrevanja z obnovljivimi viri, za geosondo pa sem se t«J l'1'1 Dr. Peter Kralj: »Več bo dela v domačem kraju, več bon* , Grajski ulici 9. Kmalu bomo končali tudi velik projekt v odločil, ker je to ekološko prav zares najbolj čista zadeva, brez emisij, in ne zahteva velike površine. Potrebna je le vrtina, ki ima premer 90 centimetrov. Položi se precej globoko in spelje v hišo. Toplotna črpalka potem to toploto pretvarja v višjo temperaturo. Črpalke so lahko raz- Čeprav naj bi bila fakulfc velika priložnost tudi za po mursko regijo, čudi dejsW da domačih turističnih P° djetij, za katere naj bi šob ljudi, doslej sploh še niso vabili k sodelovanju, pravimo osnutek ki ga bomo testirali v okoljih, ki jim je namenjen. Takrati^ bomo zanesljivo povabi^'-dejal dr. Radonjič natiska konferenci, sklicani pr#!* sedanjem delovne skupil Murski Soboti. 1 I c s h 4 h 4 k k il k «i K lf 2» Im tej IH i torej, ki so sicer v drža*n lahko pa bi se lotih tudi n ,, dnje na občinskem zen* ]*s $ pokritje ustanovnih st je zavezala brežiška j kaj več pa bo mor**8 ”l T preti država oziroma sc1 j” J; dpisniki pisma o namer* novitev fakultete. »Zato F pomembno, da je to i35’1*’.(4 ki so dali iniciativo za us tev, torej od občin do v ■ če bomo takšno polit' ‘ | izvajati, jo bodo mora J ■ .1 način tudi podpreti,«je u odgovornosti pobud”’ ustanovitev decentral*^ 1£ic internacionalizirano 3 ; tudi v prihodnje Dušan Radonjič. Mu."U lične kakovosti, Izbral ( novejšo nemško irhiioh'M , ima moč IDkWin xa I'W’L, je povedal Kralj- ko kakovostna tehnoi'"* ' stala okrog 20 cisoC 'j odstotkov tega denari P vedno pobrala državi X Tudi subvencije so iz^ ...» jhne, pa Še te dobijo * Z izvajalci in ne invest*’1 1' k da bodo v prihodnje P1' ■ jnjih raziskavah w z ministrstvom '* Švici ima takšen vanjaže vsako stvo, v Nemčiji P3 fO^ tos zmontirali 20 v3 črpalk, medtem v niji zgolj slabotn*g. Bern^ J TONIK-5. oktober 2006 GOSPODARSTVO Dnevi biomase evropskih regij v Moravskih Toplicah »Prihodnost z naravo« ^biomf Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota ter Zavod za gozdove Murska Sobota so pripravili mednarodno delavnico o trajni rabi biomase Severovzhodni Sloveniji V katerega je , minult-gj tedna poteka J * v Moravskih Topli- ■^Mavnica, je financiran s '^iinterregnic in po. . *' StirLh projektnih re-‘J Nemčije, Poljske, Češke je. Že lani je bila po-n» delavnica pri Lenartu, . ■ Pa so se odločili za Po-Mti najpomembnejši fshj projektni partnerji „'f^verovzhodne Slove-k Zveze društev za j'4"' Jarenine Obči-sta partnerja tudi 71 gozdove Murska So-br 4 ^ntetijsko-gozdarski Murska Sobota. Poleg P« delu |e v Pomurju že . vmrfn ih primerov '"'ikega mini- in mikroo-'"V|hja. Tudi med predavatelji je bilo kar veliko domačih imen. O finančnih spodbudah za investicije v obnovljive vire energije je govoril mag. Jani Turk z Direktorata za evropske zadeve in investicije pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki je poudaril, da bi v prihodnjem proračunskem obdobju potrebovali ne le 10-odstotno povečanje sredstev za obnovljive vire energije, ampak kar nekajkratno povečanje: »Vendar so to le želje, zato iščemo vire financiranja za dodelitev nepovratnih sredstev tudi v Evropi. Seznanjenost in ozaveščenost ljudi je ta čas že na visoki ravni, cene fosilnega goriva se nenehno zvišujejo, poleg tega pa gre pri obnovljivi energiji za zanesljivejši vir, gre za les, sonce, vodo. Trendi so torej izjem- Centar jih imamo ii STJ r' Mariboru podelili zdaj že . Wjeno priznanje hitro rastočim Cq f podravsko-pomurski regiji. #1-. nominiranci sta bili dve po-^bdjmji, konkretneje soboški ,ntelekta. Lansko leto je bil zma-^^skiAtrex. Akcija, ki traja V v >! w* 4 zadnjih dveh le-da se v Pomurju nekaj kljub Pa ne samo omenjeni ^•6^f seznamu za izbor jih je še %,-..s* približalajtriterijem za n' -’ -■ lahko prebila med prva tri. < UT predvsem trgovec, kije začel v lokalnem "^"Sebolf uveljavlja v celotni Sloveniji in tudi tujini. Inte-■, ■ ■Podjetje, ki se ukvarja s turizmom. So pa na tem sezna-11 za regionalno gazelo še podjetja, ki so se prav tako Pri teh podjetjih ne gre samo za fizično rast obsega m zaposlenosti, ampak gre za podjetja s tehnološko izdelki in storitvami, kipa niso na očeh javnosti, saj so ^^[kredvsem na investicijsko dejavnost. Če smo na začetku ''H*!! zasledili kako pomursko podjetje med nominiranci za zdaj že enakovredno kosajo s podjetji iz podravske regije " kfekaitrj0 o runi proizvodnje in razvoj. Tu pa smo že pri eni z večjem proračunskem izpadu prihodkov, o vlada, lahko negativno vpliva na razvoj- Hkrati je '■-j " 4 nihče ni spotaknil v odpravo olajšav pri davku na ' ,p ht vlaga v proizvodnjo. Ohranjajo se sicer olajšave, ’4,i*tyy u svoje izdelke in projekte skupaj z univerzami , 'ii.ir'1 tej ravni pa se odpira dilema, ali so vsa podjetja v J' okoljih že na tej tehnološki ravni, da so sposobna a ' j? ' tovrstne povezave. S tega vidika je upravičena prt da bi vlada ob tem ukrepu morala upošteva t rnzvitost posameznih regij. Predlaga namreč, a se ' 1 Nerazvitih okoljih še naprej priznavajo olajšave za in tudi prostore. Brez te bonitete ostaja odpr o, Ob । ■ enakopravnem položaju v primerjavi z razvt^ Martina šumenjak, koordinatorka projekta RegioSustain za slovensko regijo In predsednica zveze društev za biomaso Slovenije: »Tudi letos smo pripravili dneve biomase regij Evrope, saj je Zveza društev za biomaso Slovenije od 2001. vključena v projekt, ki poteka na evropski ravni. Podobno kot lani smo organizirali lokalna srečanja, ki pa tokrat potekajo kar 14 dni, saj želimo predstaviti kar čim več stvari. Začeli smo z najavo konference na temo fotovoltaike na elektrofakul-teti v Ljubljani, saj so v Velenju začeli v tovarni BISOL proizvajati sončne celice. To pa je v slovenskem prostoru izjemno pomembno, saj se slovenski investitorji morajo začeti zavedati, da so dane možnosti, da se to vključuje v konkretne investicije.« no visoki, žal pa proračunska sredstva temu ne sledijo. Mag. Robert Režonja s kmetijskega ministrstva pa je govoril predvsem o pridobivanju energije iz biomase in predelavi lesa. Podobno temo je imel Franko Nemac z Agencije za prestrukturiranje energetike, medtem ko sta govorila Štefan Kovač in Žita Flisar - Novak predvsem o ener- getskem potencialu biomase v Slovenskih goricah in Pomurju, Bojan Vogrinčič pa je predstavil delovanje LEAP - Lokalne energetske agencije za Pomurje, ki bo kmalu dobila nove prostore v Martjancih. V popoldanskem delu so predstavili projekte po posameznih regijah, kot predavatelji pa so nastopili gostje z Dunaja, Dresdna, Gbriitza in Zlotowa. Drugi dan so si ogledali že delujoče praktične primere, ki smo jih že predstavili tudi, v tedniku Vestnik: pridelava bio-dizla v Gančanih, mikrosistem daljinskega (hišnega) ogrevanja v Beltincih ter bioplinski napravi v Nemščaku in Logarovcih. Že pred tednom so si ogledali sistem ogrevanja v Beltincih (župnišče + cerkev + občina), seznanili pa se bodo še z daljinskim minisistemom na Cankovi (šola + cerkev + občina + vrtec). Objekti, večji od tisoč kvadratov, bodo morali v prihodnosti obvezno preiti na obnovljive vire energije, to narekuje tudi evropska direktiva in to bo tudi ena od zahtev slovenskih društev za biomaso do Republike, Slovenije. Pismo s to vsebino so že poslali predsedniku vlade in vsem ministrom. Povabili so jih, da se vključijo v vse aktivnosti, ki potekajo na to temo, in da bi vse, kar se financira iz proračuna, obvezno bilo zgrajeno in obnovljeno ob upoštevanju obnovljivih virov energije. Torej vse, kar je povezano z vojsko, izobraževanjem, infrastrukturo oziroma z investicijami, ki so plačane iz državnega proračuna, bi moralo biti narejeno na okolju prijazen način. Bernarda B. Peček Udeleženci delavnice o biomasi v Moravskih Toplicah so prepričani, da bi tudi novi hotel Livada v Moravskih Toplicah (ki je del Naravnega parka Terme 3000) moral biti ob vsej svoji luksuznosti opremljen z obnovljivo energijo in zgrajen po vseh najstrožjih ekoloških predpisih - na primerstreha bi morala biti pokrita s sončnimi celicami, ogrevanje takih objektov in podobnih velikih zgradb, ki so zgrajene s pomočjo evropskega denarja, pa urejeno s kurišči na lesne sekancev ali bi morali uporabljati druge obnovljive vire energije. Prav tako bi morali vsi drugi turistični objekt' v pokrajini, ki se hvali s krajinskim parkom, obvezno uporabljati ogrevanje na lesno biomaso ter ponujati predvsem domačo hrano. Standard & Poor’s je zavarovalnici Wiener Stadtische potrdil bonitetno oceno A+ s stabilnim izgledom Mednarodno priznana bonitetna agencija Standard & Poor’s (S & P) je ponovno potrdila odlično oceno družbe WIENER STADTISCHE Verslcherung AG VIENNA INSURANCE GROUP, ki kotira na borzi. Na osnovi obstoječega in tudi prihodnjega stabilnega (zgleda so družbi Wiener Stadtische vnovič podelili oceno A+. Ta odlična ocena potrjuje in poudarja močan položaj skupine na srednje- in vzhodnoevropskem zavarovalniškem trgu. Povečuje finančno stabilnost in visoko mero varnosti, ki jo zagotavlja zavarovalnica Wiener Stadtische svojim zavarovalcem. Kot odločilne dejavnike za odlično oceno poudarja družba S & P konkurenčni položaj koncerna, močan operativni razvoj por-tfelja na ključnih trgih, izstopajočo kapitalsko moč in vsesplošno konzervativno obvladovanje tveganj tudi na novih trgih. S & P v svoji oceni poudarja močan položaj družbe z odličnim prodajnim aparatom in uravnoteženo razpršenostjo poslovnih področij ter zgodnji vstop na trge držav srednje in vzhodne Evrope in velikim potencialom rasti. Poleg tega je bonitetna agencija poudarjala visoko dobičkonosnost in tržni položaj ter krepitev tržnih deležev na drugih 20-odstotno letno večanje prihodkov lipovske družbe Pomgrad - ABI Prva tovrstna prikolica v Sloveniji Nove naložbe v skupni vrednosti 400 tisoč evrov za zmanjšanje stroškov in hitrejšo gradnjo Pomgrad - Armirano betonski izdelki je bila kot družba z omejeno odgovornostjo registrirana 28. novembra 2000. V petih letih so povečali prihodek za več kot dvakrat, in sicer je bil v letu 2001 v višini 680 milijonov, leta 2005 pa so dosegli že skoraj 1,4 milijarde tolarjev prihodkov. Velik del sredstev vsako leto namenijo naložbam; lani so investirali v vrednosti 60 milijonov tolarjev, letos pa že v višini 100 milijonov tolarjev. Najbolj so ponosni na vozilo s prikolico z notranjim nalaganjem (Innenlader), ki je edina te vrste v Sloveniji, namenjena pa je prevozu betonskih elementov in fasad. Devetdeset zaposlenih v družbi Pomgrad - Abi je izdelalo, v letu 2005 za 10 tisoč kubičnih Miran Klemar, direktor družbe Pomgrad - ABI v Lipovcih: »Višina letošnjih naložb je več kot 100 milijonov tolarjev, v prihodnjih letih pa bo teh naložb za več kot 300 milijonov tolarjev. Nameravamo zgraditi še eno halo, veliko 1000 kvadratnih metrov, zaradi povečanja proizvodnje, tja pa bodo preselili tudi izdelavo določenih elementov iz sedanjih hal.« metrov betona za konstrukcije in AB-demente oziroma za okrog 2000 avtomesalcev - hrušk, razrezali in ukrivili so 5800 ton betonskega jekla, to je okrog 160 vlačilcev ali vlak z 80 vagoni. Največji referenčni objekti so prav gotovo Bauhaus Ljubljana (13 tisoč kvadratnih metrov), Trgovski center Sobota - Zahod pri Čemelavcih, Hale 2 in 3 Murska -Transport -Branko Cipot, ta čas pa montirajo tudi trgovino Hofer v Lendavi jn Gornji Radgoni. In prav posel za Hofer je bil razlog, da so se odločili za nakup specialne prikolice. Mirko Petrovič, vodja proizvodnje, je povedal: »Je prva in zaenkrat edina v Sloveniji. Njena prednost je v tem, da lahko tovor na predhodno pripravljenih kovinskih ogrodjih - paletah naloži in na gradbišču razloži sam šofer, možen pa je tudi prevoz velikih betonskih elementov, visokih tudi štiri metre. Tudi ta vibracijska miza takih dimenzij (4x16 metrov) je prva v Sloveniji, prav tako pa smo prvi licenčni partner za betonske varnostne ograje (BVO) Delu Bloc« K letošnjim naložbam spada tudi obnova betonarne z novim 1,25-kubičnih metrov velikim planetarnim mešalcem, vsaka od omenjenih naložb pa je vredna po 100 tisoč evrov. Ta čas imajo na voljo tri velike hale, kmalu pa se jim bodo pridružili tudi drugi objekti. Na vprašanje, kaj pomenijo naložbe za prihodn je poslovanje podjetja, je direktor Miran Klemar odgovoril: »Vozilo je namenjeno zmanjšanju stroškov in hitrejši gradnji Pomembno je namreč, da lahko transport opravi podnevi in ponoči en sam Šofer, saj ima avtodvigaio za razkladanje. Današnje betonske plošče so že takšnih dimenzij, da jih z navadnimi avtovlačilci ne bi mogli prevažati po Sloveniji - le kot izredni transport in z omejitvijo prometa. Na tej prikolici je tovor naložen 15 ali 20 centimetrov od tal.* Tudi varnostne ograje bodo v prihodnje zelo iskan izdelek, saj jih polagajo za zaščito prometa na avtocestah (ali pa na katastrskih mejah). Bernarda B. Peček Innenlader - pnkolica z notranjim nalaganjem je prva in zaenkrat edina tovrstna prikolica v Sloveniji. Upravljajo le en človek, kljub velikim dimenzijam betonskih elementov pa ni potreben izreden prevoz. trgih srednje in vzhodne Evrope v zadnjem času. Ohranitev stabilnega izgleda utemeljuje družba S & P z nadaljevanjem dobrih operativnih rezultatov na osrednjih trgih in uspešnim razvojem zavarovalnega posla na trgih srednje in vzhodne Evrope. Ob polnem upoštevanju zadnjega povečanja kapitala v višini pribl. 1 milijarde evrov računa družba S & P za leto 2006 z donosnostjo na kapital (RoE) nad 15 %. Družba S & P tudi prihodnjo kapitalizacijo koncerna Še naprej ocenjuje kot izredno močno. L. D. (I Z. JOK« m V 5. oktober 2006- fglMn Baramoter Eurest ne kuha več malic za Muro Vladimir Karoly, lastnik in direktor podjetja GMT iz Murske Sobote, ki je bilo včeraj razglašeno za gazelo leta dra-vsko-pomurske regije. Podjetje je imelo lani 2,1 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje. Obseg poslovanja je v zadnjih letih povečalo za 3,5-krat. Boris Farkaš je bil s turističnim podjetjem Inteiekta v krogu treh nominirancev za dobitnika gazele d ra vsko-po murske regije. Podjetje je lani ustvarilo 2,2 milijarde prihodkov od prodaje, ki je večja za 3,6-krat od tiste pred petimi leti. Smiljan Žnidarič je član PGD Mekotnajk • Stara Cesta. V gasilske vrste se je vključil že kot pionir. Postal je operativec, medtem pa so mu zaupali tudi predsedniško funkcijo. Pod njegovim vodenjem dosega društvo vidne uspehe tako na operativnem, tekmovalnem in organizacijskem področju. Razglasili so ga za naj... gasilca Gasilske zveze Ljutomer za letos. Svetlana Krstič, članica in ustanoviteljice zavoda Flota in plesne šole za mlade plesalce, se je odločila skupaj s preostalima ustanovnima članoma šolo zapreti, predvsem zaradi slabega posluha okolja, v katerem so delovali. Borut Meh, direktor Mure, ne zanika, da je bil razlog za prekinitev sodelovanja pri dobavi malic z Eurestom tudi neporavnan dolg Mure in pobude za odpis dela tega dolga. Podobne probleme naj bi imeli tudi nekateri manjši dobavitelji. Družbeno prehrano zaprli, brez dela ostalo 60 delavcev Je Eurest terjal garancijo, Mura pa »odpis« dela dolga in nove ugodnosti? J Po devetletnem poslovnem sodelovanju podjetji Mura in Eurest nove pogodbe za pripravo toplih malic nista več sklenila. Ljubljansko podjetje je zato zaprlo obrat v Slomškovi ulici, nekdanjo Družbeno prehrano, saj je pogodba z Muro murskosoboški poslovalnici pomenila skoraj celotni posel. Brez dela je tako ostalo 60 delavcev, s 30. septembrom pa je bila prekinjena tudi najemna pogodba za prostore, ki so v lasti Pomurke MI, ta pa jih je že pred časom obremenila s hipoteko Hypo leasinga. Mura si je poiskala novega partnerja za kuhanje malic, to je družba Proconi, Eurest pa tudi ne odhaja povsem iz Murske Sobote. Po naših virih bo okoli štiristo malic Še naprej pripravljal na dveh drugih lokacijah za več manjših obratov. So torej krajši konec spet potegnili zaposleni? Enaindvajset jih bo prevzel novi izvajalec storitev za Muro, generalni direktor Euresta Januš Petrač pa zagotavlja, da jim bo po zakonu zagotovljen enak socialni položaj, kot so ga imeli pri njih. Za osem teče odpovedni rok za prekinitev pogodbe o zaposlitvi, osem jih ima status invalida in bo o pogojih za odpoved odločala republiška komisija, za preostale pa iščejo prostor v drugih enotah ali restavracijah Euresta. Najbližja je na Ptuju. »Koliko jih bomo lahko zaposlili, je odvisno od postavitve nove organizacije in tudi možnih zaposlitev v drugih restavracijah, pri čemer bomo izhajali iz zakonskih določil in do- Ob žalnih svečah v kuhinji so zaposleni Euresta v nekdanji Družbeni prehrani skuhali še zadnje malice. govora z vsakim posameznikom,« je dejal Januš Petrač o možnostih za zaposlitev preostalih 23 delavcev. O tem, zakaj je prišlo do prekinitve poslovnega sodelovanja, pa imata podjetji svojo razlago. V Muri pravijo, da o tem, zakaj se Eurest m odločil za nadaljevanje opravljanja storitev, ne morejo soditi, po njihovem mnenju pa je k temu prispevala »sprememba poslovne politike, spodbujena s spremembo lastništva«. Januš Petrač pa k temu pravi: »Vodilni delavci smo od Comapss Group PLC odkupili poslovni delež podjetja Eurest, d. o. o., in s tem postali največje slovensko gostinsko podjetje... Prevzem nam je pomagala financirati NLB, ki je za lastne potrebe opravila podroben pregled poslovanja. Sprememba v lastništvu Euresta, d. o. o. ni povezana s sklenitvijo nove pogodbe z Muro, d d., oziroma bi tudi brez te spremembe sprejeli enako poslovno odločitev« Kot nam je znano, se bo nova firma imenovala Slorest. Zaradi poslovne narave v Muri in stu tudi niso potrdili niti zanikali nase' formacije, da naj bi Eurest sJjrpanK pogodbe povezoval s predložitvijo ne garancije, Mura pa naj bi zah'■' razpolovitev neporavnanih finančnih® veznosti, te pa naj bi po naših virih le 160 milijonov tolarjev. Iz Mure so ■ ■ sporočili le, da »nismo bili med varjanjem pod nobenim prujd<’m * smo imeli vseskozi več ponudnikov, t bili pripravljeni takoj vskočiti narnesio -sedanjega. Seveda pa je ključno, “J ® sežemo ugodnejše pogoje sodelovanj-' zagotavljanju najmanj iste ravni sto^ To smo tudi realizirali.« Z novim f , nim partnerjem so torej očitno ugodnejšo pogodbo, kot so jo imeh • restom. Da pa je 160 milijonov tak' < nančnih obveznosti lahko podatek, posredno vendarle lahko mo iz pojasnila Mure, da zanje prf ■ med delom predstavlja velik strošek m se je mesečna faktura družbe EureSL* । o., gibala med 40 in 50 milijoni tol* odvisno od števila delovnih dni. ¥ ',lf. poudarjajo, da je bilo poslovno '"' vanje z Eurestom korektno, meds^' ' finančne obveznosti pa imajo »v c« D , L gulirane in se tudi poravnavajo v g L dogovori«. O sodelovanju enako tr h Petrač: »Sodelovanje med obema p-benima strankama ocenjujemo kot tno in korektno bomo sodelovanj ,jf končali, saj se obe strani držita t< iF to to id. PiD H »n smo se dogovorili.« 'to 11 i.i Društvo za zaščito živali uspelo z akcijo Društvo za zaščito živali Pomurja je pripravilo včeraj pred zgradbo Šopinga v središču Murske Sobote dobrodelno akcijo ob 4. oktobru, svetovnem dnevu živali. Na stojnici in ob njej so bile razstavljene fotografije živali, ki so v azilih, tako da so se zainteresirani lahko odločili za morebitno posvojitev. Prav tako so Člani društva pobirali prostovoljne denarne prispevke za potrebe društva, hrano za živali, predstavili pa so tudi svoje ljubljenčke, med katerimi pa niso bili samo psi in mačke, ampak tudi zajčki, želve, morski prašički, kače in še kaj. Prav tako so svoje pse in opremo predstavili tudi policisti s soboške policijske postaje Akcija je zelo uspela, saj se je ob stojnici kar trlo ljudi, obiskali pa so jo tudi šolarji in otroci iz vrtcev, ki so darovali hrano za zapuščene živali. Namen stojnice je bil, opozoriti ljudi na ta dan, posvečen spominu na svetega Frančiška Asiškega, zaščitnika živali, in predvsem pozitivno vplivati na otroke in mladino, da bodo razvili čut do živali. Svetovno deklaracijo o pravicah živali je izdal tudi OZN. T. K. Domova za starejše Lendava In Šmarje pri Jelšah zamenjala stano’ Dopust, ki jih je navdušil Tilčka: »S stanovalci smo se družili in bili so čisto domači in bili so nam Gostje iz doma Šmarje pri Jelšah so svoje vtise o bivanju v Lendavi »dali tudi na papir«. Marija je zapisali ’’ hiPlU odnesla lepe spomine na prijazne ljudi.« Rado: »Pri domu bi lahko postavili kakšno športnorekreacijsko napf zala in bila na voljo večini stanovalcev in delavcev.« Pero: »Najlepša hvala za lep sprejem in usluge.«Tilčka: se družili in bili so čisto domači in bili so nam všeč.« V lendavskem domu starejših občanov so od torka do petka gostili Štiri stanovalce iz doma Šmarje pri Jelšah, toliko pa jih je iz Lendave odšlo v Posavje. Pobudo so dali v Šmarjah, kjer poznajo izmenjavo stanovalcev že nekaj let, za lendavski dom pa je to bila novost, ki pa jih je zelo navdušila. »V bistvu gre za to, da tudi stanovalci podoživijo dopustniški čas,« je povedala direktorica Doma starejših Lendava Angela Hozjan. Stanovalci so tako imeli tudi priložnost spoznati življenje v drugem domu oziroma nove ljudi in se z njimi družili. Za goste so namreč skrbeli stanovalci lendavskega doma sami, jih vodili in vključili v domsko življenje, še posebej pa se je pri tem trudila skupil pw ■ stvo lendavskega doma je za te dni pripf bjj pl gram aktivnosti, saj so goste skupaj s star»^ li tudi na izlet po Prekmurju, v petek p* L, dneve zaokrožili s srečanjem gostov, ^tjn‘ p ' poslanih. »S tem bomo nadaljevali in v ; čiti še večje število stanovalcev, saj so ■ vdušeni. To je tudi priložnost, ko nam s4 )]t,.Jf J povedo, kaj je bilo tam drugače in kajh' - 1^ r nili pri nas Stanovalci se nam na ta n* j/ prejo, saj drugače neposredno težko P j■ lahko še izboljšali,« je povedala Angela । r1 % 11, im - 5. oktober 2006 (IZ)BRANO 9 V Kuštanovci h živahno zaradi neurejene ceste in poti Eni ne dovolijo, drugi vztrajajo motita makadamska cesta do njihove hiše in vaščan, ki se s traktorjem vozi mimo balkona eiknvl iz Kuštanovec imajo v peti dva trna, ■i i1' u-jca med Kuštanovci in Križevci, ki pelje do hiše. in jr bolj ah manj v klavrnem stanju, P P« sovaščan, ki /j dostop do svojega travnika ‘r J bi ja pot le streljaj od balkona njihove hiše. hd' 'Ik Ritu per je predsednik vaškega odbora v Trnovcih. Povedal je, da je seznanjen, v kak-stanju je cesta do Križevec in da so največja * denarna sredstva, s katerimi bi jo asfaltira-”jem, da je cesta po dežju zaradi blata težko ^a, pozimi pa zaradi snega. V mojem man-'Shio asfaltirali šest kilometrov različnih poti. 3 nikoli ni prispevala več kot 35 odstotkov ■ : za asfalt, vaščani so zmeraj dali svoj 65-delež, razen pri zadnji naložbi, ko je obči-Pačala polovico. Izračunajte: letno se giblje račun vasi okoli 900 tisoč tolarjev, za asfalti-.Je Pa smo v zadnjih letih namenili več kot 25 J™0'' tolarjev.« Rituper dodaja, daje razprše-kj^ih potl ” d0 ene ^še bi mora'i potegniti asfalta - težava celotnega Goričkega. “vsem ugodil, vendar preprosto ne gre. Re-v načrtu asfaltiranje ceste Križevci-Ku-i v obdobju od dveh do treh let, seveda le, bo na pomoč priskočila občina.« In prepir '-toškom in Zavcem? Rituper odgovarja: { a trajata pri svojem. Po mojem: če je cesta ^na kot služnostna pot, potem Orešek mora ' ™ voznjo, če cesta ni vrisana, mu je ni treba. ’ K da seje po tej poti vozilo že od nekdaj.« e vemo več, na koga se lahko obrnemo,« pravi Miti^ * Jezen je na tiste, ki so odgovorni, ker maka-51:1 njihove hiše do Križevec ni asfalti-ist i- polovično nasuta z gramozom. »Večkrat % m ' od8ovore na občini in pri vaških predstav-konkretnih odgovorov nismo dobili.« \ 1 :| Kruil in Into so si morali - poudarja Milan -da 50 lahko po njej vozili tovornjaki < ” " materialom. »Si predstavljate, kakšna je ce- sta ob obilnem deževju, ali ko zapade sneg? Včasih pozimi se je ne spluži do poldneva, žena pa mora ob petih zjutraj v službo,« razlaga. A to ni edini problem, ki ga imajo Oreškovi: zaradi poti do travnika Ludvika Zavca so se s slednjim zapletli v spor. »Ne dam več« Pot do travnika je v preteklosti obkrožila staro hišo in vodila tudi do sosednjih parcel. Po gradnji nove hiše je Oreškovi ne dovolijo več uporabljati, saj je dober meter od balkona hiše. »Nobene ceste ni vrisane, zato smemo prepovedati vožnjo,« je prepričan Milan Orešek. »Zavec se ima nekaj metrov nižje možnost peljati po poti, ki prav tako vodi do njegovega travnika, tako da mu ne zapiramo dostopa do parcele,« dodaja sin Mitja. Kot sta še povedala, nekateri drugi vozijo po spodnji cesti, da pridejo do svojih zemljišč: »Da bi peljal spodaj, Zavec najbrž noče iz principa. Poskušali smo se dogovoriti, pa ni šlo. Mi bi kupili travnik, ampak ne za vsoto, ki jo zahteva. Ne dovolimo mu več vožnje.« Mitja Orešek: »Da damo zgodbo v medije, je naša edina možnost in edini izhod. Nič slabega nočemo.« Makadamska cesta med Kuštanovci in Križevci, ki pelje do družine Orešek, je težko prevozna. »Vozil bom naprej« Po besedah Franca Zavca se je ta pot do njegovega travnika in drugih parcel uporabljala skoraj dvesto let »Prej je po njej vozilo več ljudi. Nobenih težav ni bilo, pred dvema letoma pa so Oreškovi, ko so začeli graditi novo hišo, vožnjo prepovedali.« Na trditev, da lahko zaprejo cesto, ker ni vrisana na nobeni karti, Zavec pravi: »Priznam, da imajo pravico to storiti. Po drugi strani pa govorijo, da se lahko vozim po cesti nižje, ki prav tako ni nikjer vrisana.« Sogovornik tudi pravi, da po spodnji cesti ne bi mogel priti na travnik: »Takšen hrib je, da je nevarno voziti s traktorjem. Zato sem mu dejal, naj mi prehod do travnika omogoči že pred svojo hišo « Sicer pa bi parcelo, tako Zavec, najraje prodal: »Prodal bi jim, vendar ne za denar, ki ga oni ponujajo. Dejal sem jim, da so prvi kupci. Žal se nikoli nismo mogli zmeniti.« Kot kaže, je dogovor res daleč: »Ne odstopam. Po tej poti bom vozil še naprej,« je odločen Franc Zavec. Andrej Bedek Baramoter Jana Norčič dr. med. specialistka pediatrije, upokojena zdravnica murskosoboške bolnišnice, je prejela Avčinovo priznanje za življenjsko delo in dosežke na področju bolnišnične pediatrije. Zlatko Hohnjec, direktor Radenske, je v imenu Radenske odkupil 1,53 odstotka delnic Zavarovalnice Triglav, in to od Slovenijalesa. ^ienjsko delo In dosežke ^isnični pediatriji V •''■■■Ulil pvuidllljl pravnici Jani Mic Avčinovo Črenšovci: o priznanju, proračunu in inšpekciji Dr. Danilo Turk, sedaj predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti, prej pa pomočnik generalnega sekretarja OZN, je izrazil pripravljenost, pomagati krajevni skupnosti Hotiza, kako ravnati v prihodnje na spornem mejnem območju. ^znanje .zdravniškem dru ^tflcm slovens-/^“Iričncni kongresu, eka| zadnje dni sep-iHt|j "ogaškiSlatini,upo-• H murskoso- X '^nišnicejani Nor-'’ii,"1'specialistki pe-^kin' ^^cillo činovo !| v T življenjsko delo Sk »a področju bol-»Siv 1 jJna Norčič se je v* hi?1 murskoso-' zaposlila že , tri leta pousta-p0 opravljeni t 1,1 Pa Je bila od 1978. Ut Stojnica oddelka, UciuL s sc do up.1 inv nefroio^ ’ ’^rii n, teden tudi moderno Novorojenčkov in S v Pomurju, pre- 1 vodenje nefrolo- Jana Norčič je vse svoje poklicno življenje posvetila zdravljenju bolnih otrok. ške ambulante. Bila je mentorica številnim specialistom pediatrije, ki sedaj delajo v Pomurju, sodelovala pa je tudi na Številnih strokovnih srečanjih pediatrov v Sloveniji. Otroškemu oddelku je ostala zvesta tudi po upokojitvi, kjer še vedno dela po svojih močeh in tako pomaga blažiti pomanj- Da dolgoletnemu črenšovskemu župniku Francu Tementu pripada naziv častni občan, je podprlo kar 93 odstotkov vprašanih od skupno 268 sodelujočih v tokratni raziskavi javnega mnenja v ČrenŠovcih. Zanimalo nas je tudi mnenje glede finančnega stanja občine. Kot znano, je nadzorni odbor pregledal poslovanje občine v letu 2005 in ugotovil, da so bila proračunska sredstva porabljena zakonito; zanimalo pa nas je tudi vaše mnenje o finančnem stanju občine. Skoraj polovica vas je zadovoljnih, nezadovoljnih vas je le slabe 4 odstotke, medtem ko vas je 37 odstotkov mnenja, da bi bilo lahko tudi boljše. Ker že nekaj časa opravlja svoje naloge tudi medobčinska komunalna inšpektorica, nas je zanimalo tudi, koliko vas je že občutilo njene ukrepe. Da je temu tako, je odgovorila dobra četrtina vprašanih, dve tretjini vas je dejalo, da jih še niste občutili, preostali pa niste dovolj poznali njenega delovanja. Vsem, s katerimi smo se dogovorili za ponoven klic, bomo hvaležni, če nam boste ob ponovnem klicu odgovorili še na nekaj kratkih vprašanj, kako lahko izboljšamo Časopis. Hkrati ponujamo možnost tudi drugim bralcem te rubrike, ki še niste naročniki časopisa, da nas pokličete na telefon v Klicni center slepih (04/517 00 00) in si pri nas naročite zastonj 3 številke Časopisa, povabimo pa tudi vse, ki bi si želeli naročiti na Vestnik, da se naročite pri nas, zato nas pokličete v Klicni center slepih v Škofjo Loko. kanje kadrov. M. H. Klicni center slepih Matevž Pintar Ali se strinjate, da je častni občan občine postal dolgoletni Črenšovski župnik FrancTement? me r»e zanima 5% N -268 HE 2% DA 93% Kakšno je vaše mnenje o finančnem stanju občine Črenšovci? Georg Suban, nekdanji »odrešitelj« soboškega nogometa, se je izmaknil preiskavi kriminalistov, zato pa naj bi bila ovadena direktorja, ki sta »formalno« vodila klub. ne poznam 12% dobro 47% slabo 4% lahko bi blo boljše 37% N-268 Ste že občutili ukrepe medobčinske komunalne inšpektorice? DA 26% NE VEM 8% NE 66% N-268 Angelca Hozjan, direktorica Doma starejših v Lendavi, je pripravila skupaj z domom iz Šmarij prvo izmenjavo stanovalcev obeh domov. 10 O TEM IN ONEM ^oktober 2006- ffiJUlf Novi ravnatelji pomurskih osnovnih šol Tudi otroci so kapltall Ivan Kramperšek, ravnatelj Osnovne šole Bogojina Bogojina je kar dolgo iskala novega ravnatelja, šele s ponovljenim razpisom so uspeli. Dobili so zunanjega človeka, ki pa se je že takoj izkazal za povsem pravo osebo za tako šolo. Osebno je doživel veliko razočaranje, ko je ugotovil, da tako pomembna in velika šola v tako bogati občini nima nobenega zunanjega športnega igrišča. To ga Še toliko bolj moti, ker je po osnovni izobrazbi profesor športne vzgoje. Rojen Celjan je bil prej kar 18 let zaposlen v Velenju na osnovni in srednji šoli, zadnja leta pa je bil ravnatelj v Sodražici na Dolenjskem. Odšel je, ker je kljub njegovemu ravnateljevanju šolo hotelo še naprej voditi pet učiteljic... Prekmurje mu je bilo všeč že od nekaj, saj si je že prej tukaj kupil stanovanje. Prvi vtis. Ravnatelj bi si vsekakor zaslužil uglednejšo pisarno in lepšo pisalno mizo. Kolektiv ga je sprejel z odprtimi rokami -kot rešitelja. In res je na bogojinski šoli treba še marsikaj postoriti - letos se sicer menjavajo okna, opravljena je nadzidava, opremljata se dve učilnici, in čeprav se je pouk že začel, so gradbena dela na vrhuncu. In otroke bodo lahko zadržali v domači občini le z dobrimi argumenti: primerljivimi možnostmi za izobraževanje. Vizija. Vedno in povsod bo delal v dobro otroka. Zato želi, da bi imeli otroci, ki živijo v Bogojini in okolici, primerljive možnosti za delo m življenje kot drugje v Sloveniji. Zaenkrat še ni tako - to je že ugotovil! Po drugi strani pa so nacionalni rezultati izobraževanje prav iz te šole nadpovprečni. Otroci si vsekakor zaslužijo, da imajo boljši standard! Verouk v šoli. »Mene osebno ne moti, tudi če bi se verouk za najmanjše v prvih treh razredih izvajal v šoli. Tudi tukaj sem rekel enako, vendar je bil takoj revolt in namigi z druge strani. To je bila že tudi tema roditeljskega sestanka, menda že tudi v občinskih strukturah,« je povedal novi ravnatelj bogojinske šole. Nasilje v šoli. Kramperšek je prepričan, da živijo prekmurski otroci v izjemno čistem, neproblematičnem okolju - vsaj v primerjavi z Velenjem, kjer so imeli velike probleme tudi z drogo in alkoholizmom. Ko jih opazuje, kako se igrajo pred šolo, kako mirno gredo na avtobus - skorajda ne more verjeti, da je to mogoče. »Moj prvi vtis je bil, da so otroci tukaj skorajda preveč mirni, kajti otrok mora biti radoživ, razigran... »Nedopustno je, da šola v taki občini, ki ni najbolj revna, Še nima zunanjih športnih igrišč. Tudi sami bomo poskušali pripraviti čim več dodatnega programa in ustanoviti skladnje povedal Ivan Kramperšek, novi ravnatelj osnovne Šole v Bogojini. Bernarda B. Peček Številne prireditve ob praznovanju 11. praznika občine Gornja Radgona Bogatejši za nove pridobitve Podelili občinska priznanja najzaslužnejšim posameznikom Radgonska občina tokrat že enajstič praznuje svoj občinski praznik. Pripravili so številne prireditve in namenu predali nove pridobitve, v program prireditev pa so vključili tudi nekatere druge pomembne obletnice. Osrednji dogodek letošnjega praznovanja je bila slovesna seja občinskega sveta, ki so jo obogatili s kulturnim programom, ob tej priložnosti pa so podelili tudi občinska priznanja zaslužnim posameznikom. Najvišje priznanje, nagrado akademika dr Antona Trstenjaka, je prejela upokojena ravnateljica osnovne Šole dr. Janka Šlebingerja v Gornji Radgoni Cilka Dimeč Žerdin, zlati grb občine je prejel samostojni avtoprevoznik Vlado Rojko, srebrni grb so podelili Antonu Merč-niku, tehničnemu direktorju podjetja Arcont, bronasti grb občine Gornja Radgona pa bo poslej krasil dom Marice Sirnik, ki si je priznanje zaslužila z aktivnim delovanjem v društvu kmečkih žena, ki deluje v okviru Kmetijske zadruge Gornja Radgona. & in 080 1234 TOM pr. ZPM5 BttZTUZl« KMC - VSA* DAN QC tr ©O K/ V romskem zaselku pri Vanči vasi je doma tudi poslovnež Marjan Je vodja psarne in ima svetovno znano Juko Njihovega mladiča je kupil tudi dirkač Formule I Kirni Raikonen Si lahko predstavljate, da bi bil kdo izmed Romov, ki živijo v našem okolju, uspešen poslovnež, ki se vozi naokrog z boljšim avtomobilom in je vodja psarne Von Kanisfluch v Avstriji? Mi smo bili vsekakor presenečeni, ko smo zvedeli, da gre za 35-letnega Marjana Baranjo iz Vanča vasi. Marjan, ki je tudi predsednik tamkajšnjega Kinološkega društva Roma, je predvsem želel, da napišemo nekaj več o delovanju njihovega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1988. Ima nekaj čez trideset članov, njihove osnovne dejavnosti pa so vzreja in šolanje psov, razstave in tekmovanja. »V zadnjem času je najuspešnejša moja psica luka, s katero sem se uvrstil na 32. mesto med več kot petsto psi in psicami na lanski svetovni razstavi v Ulmu v Nemčiji. Jaz sem tudi vodja naše psarne Von Kanisfluch, ki je registrirana v Bregenzu v Avstriji Redimo in vzgajamo samo čistokrvne nemške ovčarje. Skoraj vse mladiče izvozimo v Švico, Nemčijo, Kanado in v druge države. Tako je lastnik enega izmed naših mladičev tudi svetovno znani voznik formule I Kirni Raikononen,« nam je z navdušenjem pripovedoval Marjan. Povabil nas je tudi na ogled njegovih pesjakov in se s ponosom postavil pred objektiv s psico Juko. O sebi je povedal še to, da ima hčerko in da živi skupaj s partnerko na domu njegovih staršev. Vsekakor je ponosen ti it ii 4 M Paf ^rl T Pt si *0 Sli hi to h lil Dobitniki priznanj občine Gornja Radgona, ki so Jih podelili na slavnostni seji občinskega r lesarske steze ob cesti Lili1 voritev novih prostorov B Gornji Radgoni in otvod^ gometnega igrišča z utneCI,£l Med številnimi kulturnimi in športnimi dogodki omenimo Zaključek Trstenjakovega leta 2006 minuli petek, ko so v Parku velikih pred radgonsko cerkvijo sv. Petra odkrili doprsni kip velikemu rojaku akademiku dr. Antonu Trstenjaku, v začetku tega tedna so pri osnovni Šoli v Negovi predali namenu obnovljeno igrišče in odprli nov oddelek v tej enoti vrtca, že v nedeljo pa je PGD Gornja Radgona prevzelo gasilsko vozilo in zaznamovalo 30 let delovanja svoje potapljaške enote. Med pridobitve ob občinskem prazniku sodi še otvoritev krožnega križišča pri industrijski coni na Meleh, pločnikov in ko- vo na ŠRC Trate. M “•»st P: iti Prav tako včeraj so P1'1" j I nieljni kamen za dom I občanov, ki ga bodo zgr ■" Tratah v Gornji Radgoni Ludvik Kovač, foto- »i.. Pojasnilo V prejšnji številki Vestnika je bilo objavljeno odprto pismo pevskega zbora Štefana Kovača. Pismo smo prejeli na uredništvo v začetku septembra, ker pa je bilo predolgo, smo ga zavrnili in avtorju predlagali, da ga skrajša. Skrajšana oblika pisma je bila potem tudi objavljena. Pismo res sovpada s časom volilne kampanje, vendar objave še ni mogoče razumeti kot kršitev naših volilnih pravil. V teh piše, da »uredništvo ne bo objavljalo nenaročenih prispevkov in pisem bralcev, za katere bo menilo, da vsebujejo strankarska sporočila in navijanje za to ali ono stranko ali kandidata«. Vsebina pisma se namreč nanaša na javni razpis za dodelitev sredstev na področju kulturne dejavnosti in prepričanje UO MPZ Stefana Kovača, da njegova vloga ni bila obravnavana v skladu z razpisanimi pravili. Pismo v nobenem stavku ne navija za stranko ali kandidata, ampak zgolj javno sprašuje sedanjega župana občine, na katerega je tudi naslovljeno, kdo in kako deli sredstva javnega razpisa. Pred lokalnimi volitvam* o Ernest Novak za Zeleno in socialno enakopravn I Soboto. S tem sloganom se je predstavil župan8*4* ' stranke Zeleni Slovenije Ernest Novak. j , j V svoji predstavitvi je poudaril, da perspektiva niso tre menedžerskih struktur, ki pozidavajo najboljša kmetijs^’... jel’1’ ali zemljišča, pomembna z naravovarstvenega vidika Kfl tudi do spreminjanja zemljišč v industrijske cone,kip°tf' čakajo na investitorje. Sam ima zamisel o zeleni obrtni co veljanju« severne obrtne cone, o dolgoročni brezplact'1 Ijišč za gradnjo, tudi mladim družinam, in drugem. ; Prejeli smo Kitit) h,ii M % Trpljenje notarke Alenki \ I J Alenka Satnik pravi, da sem vpliven političnifunkciod^ » nije in da sem vplival na imenovanje notarja v M Soboti- rn funkcije, ki naj bi jih zasedal. Njene navedbe so neresni ■ sem predsednik občinskega odbora NSi. . |V , Moj politični vpliv žal ni tako velik, kot meni Alenka G' če bi bil, je minister Šturm po mojem mnenju zadnji ",^1’1 ? ga se da kakorkoli politično vplivati. Prej bi rekel, daje stopku izbire upošteval strokovne kriterije, tudi napake m ki jih je pri svojem delu zagrešila gospa Alenka. Glede nd f1 stra domnevam, da te nepravilnosti niso tako velike, da Ino vplivale na izbiro notarja. bi ' Pri tem moram še povedati, da sam ne vidim razlog', mesto predsedn ika sodišča (v. d.) za menjal za nota rsko f , >.»£, je tudi, da gospa Alenka pravi, da je med postopkom 1 H)/ la predsedniku vlade, naperjeno proti ‘svojemu’miriti preko poslancev liberalne demokracije. Moje mnenje j lahko imenuje na notarsko mesto oba, če se tako j v Ratnik in njenega zunajzakonskega partnerja, ki se je, .. i' dtem prijavil na tretje razpisano notarsko mesto v » šen koli ugovor ali tožba na sodišču je legitimno dejanje, J r .-no obtoževanje preko medijev, še posebej ministra, ki ti ■ - ji mojem mnenju ni primemo. Gospa Alenka bo morala P' ’ i*1 obtožbe argumentirati ali jih preklicati. Takrat bo veP*1 t na podlagi odločbe ministra, ki mu očita politično im^ j s & N fr £ Jl, Marjan je s ponosom poziral s svojo psico Juko, ki seje lani uvrstila na 32. mesto na svetovnem srečanju v Ulmu v Nemčiji. na to, da mu uspeva vzreja nemških ovčarjev in da se s tem tudi preživlja. M MURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARAUZOj J. G. prostovoljne prispevke nakazujte na račun; 02496-0092393969 Vestnik lahko kupite tudi na pošt v Pomurju, bencinskih ter skoraj v vseh trgovinah in tr* f mijcJie /a ii .1 ni * uiica m h ;ttna Norami 1 j. Mu uka Sobota & testhik - 5. oktober 2006 KULTURA Labodji spev Zavoda Flota Ples kot celostni razvoj telesa in duha I smo z veliko en tu-1 vol j v. ampak kakor 111 imA rJl| dj-jo j mta pleniti, se je enkrat v treba odločiti. Ko paevanja v okolju ni in ‘. Popusti še enercija, pri-i ospredje druge osebne ^ritete.« Tako so se usta-^’klji šole sodobnega ple-Flota i z Murske So-> koreografi Svetlana Kr-. Matjaž Farič in Darko odločili, da bodo šolo !*^lrSa plesa zaprli, še ve-7® pa bodo pripravljali do-Svoji delo bodo predaji v sklepni plesni pro-P*il šestimi leti so v Soboti Javili Zavod Flota z name-otrobi n približajo so-" Ples t njihovi Šoli se je sezono zvrstilo dvajset, mladih in otrok. Koreo-'e v glavnem pripravljal J*0’ l»ri lem mu je pomagala , ^ni Matjaž pa je glede na '4 inta velik11 drugih obvezuj'prihajal, kolikor je lahko, t^ebni । p i |i aktivno delal s j L^VL predstavo in na-Pi. Prepričani so, da so v teh J Ve>iko naredili in da ves J4 ® »il zaman, V čast si lahko (,e'" tudi, d.i |t eden ud ple-। kon Marič z njihovo po- zahtevne spre-W 5tpl1' n;l Umetniški gim-\1 mh: jani, smer sodobni ^■Čeprav je danes marsikdo In staršev razočaran, ne bomo večmadal-'■ prepričana, da je ples °st prijateljstva Murska Sobota-Novi Sad Seme je vzklilo. Naj rase! y to Muzička om-m $ad s Slavkom Šuk-VzPostavila živi most L^1 Cipot pravi: kVer^a “ dejanja,ne ‘ot vedno so kultur-gradijo temelje ^^rskega in politič- S o je bjlo v Novem 'j petdeset, morda Ji kni' ^^ncev več kot obi-Pli s soboškim Pa- ' SO tlriiuMisl-r, 7 50 prijateljsko vez z \*Jni mestom, kamor so za '11141 '■'lj 111' odhajali Sp.,l ^’fstveniki na sejem, \ *fcolj kopat v kopel kuF KJ" "Ce narodov, predv-J ■ i, IVr“',incev, ponovno obu-. n« j-,1,11 Hvala bogu s svojo ' umetniškim vodjem 1 , dl>lgn delujočim No-SKer Uancancem Sla-fo ni bilo težko. 7^ Jo se tam predstavili X4jaS:,:irh Okrog dvajset jih C j,; ’ J v centru Novega sa-" V<*jvodinske banke, i'‘In,.''',c balonarji Štefana V1'-./ '' vsakdan popestri-J novosadskim in otro-1*» Uječjega sela. Z ^dstavila Marko ban-A" 11 razstave kakor fosilu na SalaSu v čar- * Tam sta se s kulina-i vila tudi mesarija Kodi- Matjaž Farič, Darko Vrebac in Svetlana Krstic so v teh letih na področju sodobnega ples venko naredili. otrokom veliko dal,« dodaja Svetlana. Primerljivi, če ne celo boljši »Veliko smo se trudili z otroki in jih poskušali celostno oblikovati. Delali smo z vsakim posameznikom, pri tem pa smo upoštevali vsa pedagoška načela. Pri plesu in našem delu ni šlo za tekmovalnost, ampak za celostni razvoj telesa in duha,« pove Farič. Vsako leto so se predstavili tudi na državnem srečanju, kjer se predstavljajo najboljše koreografije. »Čeprav smo prihajali iz majhne šole in nismo mogli primerjati delovnih razmer z drugimi plesnimi centri, lahko povem, da Veselje sicer iskrivih oči in radovednega pogleda otrok v Dečjem selu, preden jih je Štefan Bertalanič z balonom dvignil v zrak. ia in Boris Ratnik, s šunko, prekmursko gibanico, bujto repo in krvavicami (mimogrede, oni takšne repe ne jedo, temveč jo imajo zgolj za krmo svinjam). Da je težko biti prerok v domačem kraju, se je pravzaprav še enkrat pokazalo. Malokdo namreč ve, kakšno ime je skladatelj Slavko Šuklar! V tamkajšnji mestni hiši je praznoval 30 let svojega delovanja, mestna hiša pa je zaradi obiska pokala po šivih. Ko pa si prebral njegov življenjepis, seštel uspehe, ki jih je doživel, m države, v katerih jih je doživel, si pregovoru lahko samo prikimal. Se nekdo je blestel na tej naši ekspediciji. Šaleški akademski pevski zbor. smo bili po kakovosti primerljivi z drugimi skupinami, če ne celo boljši,« dodaja Matjaž. Zavedali so se, kako malo ali, bolje rečeno, nič možnosti ni bilo nekoč in da je bila Murska Sobota vedno daleč od plesnih centrov Zato so združili svoje znanje, ambicije in hoteli otrokom približati sodobni ples. »Jaz sem se nekoč vsak dan vozila v Maribor, kjer sem trenirala ples, je povedala Svetlana. Matjaž pa se sprašuje, le kaj bi bilo, če bi imel sam nekoč boljše možnosti za treninge plesa. Pridobili so tudi svojo opremo, prijavili so se na m no, ge razpise doma in tudi v Ljubljani. Res pa je, da smo drugje bolj znani kot doma. »V Ljubl jani so naše prijave na razpis šle bolj ki se je predstavil v tamkajšnji židovski cerkvi. V delegaciji sta bila še pisatelj Robert Titan - Feliks in predstavnica soboške tovarne Mura, strelec Robi Markoja, klub PAC pa je v znak dobre volje otrokom v DeČjem selu, kjer živi 150 sirot oziroma zapuščenih otrok, ob tej priložnosti podaril 12 DVD-jev in dve klimatski napravi. To, kar so si otroci sicer iskrivih oči in radovednega pogleda, veseli vsakega obiska, zaželeli že ob obisku delegacije lansko leto. Mimogrede, takšna otroška vas je lahko dober zgled socialne politike neke družbe. Poleg tega da je bilo v štirih dneh predstavljeno domala vse kul- ’skoz’ kot v domačem okolju. Prepričani smo, da nas doma niso jemali dovolj resno.« Da so lahko izpeljali tečaje sodobnega plesa, so se morali financirati tudi z drugimi, dopolnilnimi dejavnostmi. Sklenili bodo s predstavo sodobnega plesa, kjer bodo dosedanje delo povezali v celoto. »Čeprav šola sodobnega plesa v Soboti zapira svoja vrata, je pomembno, da vztrajamo in da se dogodki ohranijo. Publika nas je sprejela, malo manj pa nas je sprejelo lokalno okolje,« poudarja Farič, zato bodo v Murski Soboti tudi v prihodnje pripravljali delavnice sodobnega plesa za otroke in festivale. A. Nana Rituper Rodež, foto: T, L. Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc v prestolnici »Invazija iz nepričakovane smeri« »Ljubljana je doživela rahlo invazijo iz nepričakovane smeri, iz Porabja in Prekmurja,« je v Delu zapisal Peter Kolšek In če je Prekmurje slovenski javnosti najbolj »oddaljena pokrajina«, je Porabje, kot so ugotavljali, najbolj »nezaveden del živega slovenstva«. Usoda in perspektiva slovenstva v Porabju pa so bile teme, ki so na predstavitvi aktualnih knjig založbe Franc Franc ter okrogli mizi Vilenske stopinje - Porabske sledi odmevale v ljubljanski kotlini. V prostorih Slovenske matice so pripravili skupaj z Društvom slovenskih pisateljev okroglo mizo o slovenskem jeziku in slovenski kulturi v Porabju. Slavist Franci Just, ki je okroglo mizi vodil, povedal, da je bil njen namen, da s porabsko problematiko seznanijo intelektualno in tudi širšo slovensko javnost Podatki, s katerim so seznanili zbrano javnost, med njimi so bili slavisti, strokovnjaki različnih področij, in tudi kulturni minister, sov marsičem presenetili zbrane. Še najbolj Šokanten je bil zanje podatek o vrstah dvojezičnih Šol v Porabju. V večini osnovnih šolah je namreč slovenščina le učni predmet, ni pa učni jezik, v katerem bi se poučevalo. Presenetilo pa jih je dejstvo, da starejša generacija govori le narečje, srednja ne govori niti narečja niti knjižne slovenščine, mlajša generacija pa bolj pozna slovenski knjižni jezik. Za promocijo Porabja, pa si že dlje časa prizadeva soboška založba Franc - Franc, ki bo v zbirki Naj živi Porabje kmalu izdala svojo deveto knjigo, to bo knjiga povesti Ernesta Ružiča z naslovom Pesem črnih mlak. Knjige, ki jih izdajajo v okviru te zbirke, so dvojezične, in sicer v porabskem dialektu in slovenskem knjižnem jeziku. »Pri založbi si prizadevamo, da smo most med matičnim slovenskim prostorom in porabsko skupnostjo. Pora-bskim Slovencem skušamo prinašati literaturo iz slovenskega prostora, po drugi strani pa predstavljati porabsko problematiko in tudi njihovo ustvarjanje v slovenskem prostoru. Tako je založba Franc - Franc prejšnji teden vsak večer od torka do petka v prostorih Mohorjeve založbe v Ljubljani predstavila najbolj aktualne in sveže knjige: prvi porabski roman, o Porabju in v porabščini, in sicer Mukičev Garaboncijaš, predstavili so tudi literarnozgodovinski leksikon in strokovno monografijo Panonski književni portreti 1, Prekmurje in Porabje A-I, ki jo je napisal Franci Just, poleg tega pa še pesmi in krpanke Ferija LainšČka in Cvetke Hojnik PosonČnice in še čisto vročo pesniško zbirko Dušana Šarotarja Krajina v molu. A. Nana Rituper Rodež turno dogajanje v Murski Soboti, je morebiti res žalostno, da je bila gospodarska oz. politična delegacija bolj slabo zastopana. Tam je bil direktor zavarovalnice Triglav OE Murska Sobota Rudi Cipot, z občine pa podžupan Dane Katalinič. Novosadčani so prišli na vsak dogodek v veliko večjem številu. Prišel je njihov kulturni minister, predsednik skupščine mesta Novi Sad, finančni in gospodarski minister tega skoraj dvajsetkrat večjega mesta, kot je Murska Sobota. No, kljub vsemu, počasi prihaja’ ■ do gospodarskega sodelovanja med obema pokrajinama in, kot je dejal Rudi Cipot: »Acta, non verba - dejanje, ne besede! Mi to dejansko počnemo in kultura je lahko pre dhodnica dobrega poslovnega sodelovanja.« To smo nekoč že imeli, zdaj bi ga bilo vredno obnoviti. Ne pozabimo namreč, da obe pokrajini veže kar nekaj skupnega. Oboji smo žitnica, oboji smo na nekem panonskem prostoru, kar s pogledom preko Šimih ravnic pri obojih pomeni, da smo odprt narod Pa naj res to ne ostane zgolj v besedi, naj se prelije v dejanja. Drugo leto njihova delegacija zopet prihaja k nam. Seme je bilo torej posejano že pred časom. Sejali so ga kulturniki na Čelu s PAC-em Zdaj je to seme že vzklilo. Pa naj rase. Boštjan Rous Odkrili doprsni kip dr. Antona Trstenjaka Spomin na duhovnega velikana dvajsetega stoletja S slovesnostjo ob odkritju spomenika dr. Antona Trstenjaka se končuje Trstenjakovo leto 2006. V spomin na znamenitega rojaka so ob njegovi stoletnici rojstva in desetletnici smrti v radgonski občini pripravili številne prireditve, ki so se začele že januarja z literarnim večerom, sklenili pa so jih z odkritjem doprsnega kipa velikemu rojaku v Parku velikih na Maistrovem trgu pred cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni. Na dr. Antona Trstenjaka so se med letom spomnili na številnih prireditvah po vsej Sloveniji, nekaj priložnostnih spominskih slovesnosti in srečanj pa se bo do konca leta zvrstilo še v drugih slovenskih krajih. Dr. Trstenjak, ki ga v znanstvenih krogih uvrščajo med duhovne velikane 20. stoletja, je v slovenskem in tujih jezikih napisal 47 izvirnih knjig, v domačih in tujih revijah ter zbornikih je izšlo še več kot 500 njegovih strokovnih člankov in razprav, številni pa so tudi prevodi znanstvenih del, ki jih je dr. Trstenjak prevedel v slovenščino. Slavnostna govornica ob odkritju njegovega doprsnega kipa je bila upokojena ravnateljica radgonske osnovne šole Cilka Dimeč Žerdin, ki je tudi avtorica dokumentarne pripovedi o Trstenjaku in njegovem družinskem deblu. Cilka Dimeč Žerdin je tudi prva prejemnica občinske nagrade dr. Antona Trstenjaka. L. K., foto: O. B. 12 INTERVJU 5. oktober 2006 — VESTNIK Ivan Florjane, skladatelj, ki je uglasbil Kleklovo pesem Besedilo, enakovredno Zdravljici O tem, kako se je povezal s Prekmurci v Rimu in s Prekmurjem ob pomoči ljudske glasbe, kako nam manjka tradicije in ljudskega petja in zakaj ne vzgajamo glasbenikov s srcem Ivan Florjane je predavatelj kompozicije, glasbene teorije in glasbene literature na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v Prekmurju pa je med pevci zborovske glasbe znan predvsem kot skladatelj, še posebej po prvi državni proslavi v Beltincih, ko je bilo njegovo ime zapisano pod skladbo, ki je nastala na besedilo Kleklove pesmi o Muri in povezanosti Prekmurcev in Prlekov. Sam zase pravi, da je kozmopolitski rodoljub, ki že od 1965- leta potuje po svetu in si na svoj način trudi zapolniti praznino naroda, ki je nastala zaradi zanemarjanja tradicije. Za svoje slovenstvo se mora zahvaliti predvsem rodni Polzeli. Diplomiral je na teološki fakulteti, šele po vojaškem roku pa se je resneje lotil inštrumentov. Diplome iz študija kompozicije, gregorijanskih koralov in sakralne glasbe pa si je pridobil v Kirnu, iz kompozicije pa je končal tudi magistrski študij. Za začetek eno splošno vprašanje; katerega skladatelja najraje poslušate, je to Bach? »Odkrito povedano - razen na koncertih poslušam zelo malo glasbe. No, pa če študentom kaj predvajam. Veliko več not preberem kot slišim. Zdaj. Nekoč pa sem res veliko hodil na koncerte, na primer v Rimu sem bil redno aboniran in sem bil vsak teden na dveh večjih koncertih.« Je pomembno študirati glasbo v tujini? »Za glasbenika je pomembna humanistična izobrazba, ne le obvladovanje tehnike. S študen- WIS- ZERT ""■Hinn 1701-2001 he PhilhamKm- IONIA TOMŠIČ, vsccnr pripombe, ki so m predlog zakona. Slo-. * kmetijstvo je že zdaj v Pol°žaju, če bodo reforme obveljale, pa । položaj še poslabšal. " 1 letijsko-gozdarski zborni-^Itje so v začetku sep- Ivanja kmetijsko-gozdarske zbornice tembra prejeli v usklajevanje predloge sedmih davčnih zakonov, in čeprav so imeli za pripombe le tri dni časa, so jih skupaj s predlogi posredovali ministrstvu za finance. Žal večine njihovih pripomb niso upoštevali, saj je vlada sredi septembra sprejela sveženj zakonov zgolj z manjšimi popravki. V kmetijsko-gozdarski zbornici se med drugim ne strinjajo z ukinitvijo olajšave za investiranje v osnovna sredstva, saj se s tem zmanjšuje konkurenčna sposobnost slovenskega kmetijstva. Tako fizične kot pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, so v procesu prestrukturiranja in prilagajanja številnim standardom, ki jih predpisuje nova nacionalna in EU zakonodaja, za to pa so potrebne investicije. Ob tem, da ne morejo uveljavljati olajšav za investicije, so v še posebej neugodnem položaju ob nakupu zemlje, saj zanjo ne morejo obračunavati amortizacije in tako zniževati dohodka, zato zahtevajo, da se za investicije v tista osnovna sredstva, ki jih ni možno amortizirati, prizna davčna olajšava. Kmetje imajo največ pripomb na zakon o dohodnini, kjer predvsem zahtevajo, da se plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in državnih pomoči izključijo iz dohodnine. Pravijo, da so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike namenjena proizvodnji in ne osebnemu plačilu posameznika, zato se jih ne sme vključevati v dohodnino. Podobno zahtevajo tudi za druge oblike pomoči, saj te le nadomeščajo izpad dohodka v kmetijstvu. Iz obdavčitve je treba izključiti tudi investicijske podpore za kmetijstvo, saj te sicer ne dosegajo svojega namena. Tudi predlagani prag 25.000 evrov prihodkov na kmetijo za obvezno vodenje knjigovodstva je prenizek in predlagajo, da se dvigne na 50.000 evrov. Če bo ostalo pri predlogu vlade, pa naj bi se za določitev praga upošteval le katastrski dohodek kmetije brez drugih prihodkov Pre- a večje vračilo trošarine kmetijstvo ni pri- kso v drugih evropskih državah, 1 zahodaoevrops-\ naše kmetije inaj- Pa ra74robljene. .^‘driave so zato ve-f poraba goriva Ski»k v K,netiisk,>H° ®°rnici Slovenije sPremembo 54. čle-tošarinah. 1 ' 'ir" zakonu so kme-S|| f 'yj 111 upravičeni do '. n' povračila troša-^joTL00^3 Boriva, ki jih * delo v kmetijstvu in ■*>d;2^°rn'd pa pred-'J delež poveča na j b* tudi to prispe-ekonomskega ki sedaj ni rož-t sklicujejo na pra- saj z izjemo Nizozemske, Nemčije in Švedske, kmetje v vseh drugih državah pokrijejo manjši delež trošarine kot v Sloveniji. Kmetje obenem poudarjajo, da je treba spremeniti pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Sprememba je potrebna predvsem zato, ker se kmetje srečujejo s težavami pri sklepanju najemnih pogodb in urejanju pravice uporabe zemljišč. V zbornici so mnenja, da grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev (GERK) predstavljajo ažurno bazo podatkov, na osnovi katerih se izplačujejo subvencije, zato bi bilo smiselno, da se uporabljajo tudi kot osnova za uveljavljanje trošarin V zbornici so tudi mnenja, da bi morali ponovno proučiti višino upravičene normativne porabe goriva v gozdarstvu, in predlagajo, da se ta s sedanjih 15 poveča na 28 litrov goriva na hektar. L. Kovač dlagajo tudi dvig praga za pravico do uveljavljanja normiranih odhodkov iz kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Ta naj bi se s predlaganih 41 729 evrov dvignil na 62.500 evrov, saj bi s tem večjemu številu kmetij omogočili obdavčenje na osnovi normiranih odhodkov, s tem pa bi jim tudi poenostavili vodenje knjigovodstva. Pri predlogu zakona o davku na dodano vrednost je bistvena pripomba kmetov pri določitvi praga za obvezni vstop v sistem DDV za zavezance, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, saj je ta zdaj že pri 7.500 evrih. Sedaj je bil ta prag pri višini 1,5 milijona tolarjev katastrskega dohodka, ne pa tudi pri višini vseh drugih dohodkov, kamor po zakonu med drugim sodijo še plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in državnih pomoči. Čeprav je morda za večino struktur predlagana nova davčna zakonodaja ugodna, bo za kmetijstvo izredno neugodna, pravijo pomurski kmetje, ki zatrjujejo, da bo z novo davčno zakonodajo prizadeta predvsem pokrajina, ki je izrazito kmetijska. Po njihovem bo tako država s predlagano davčno zakonodajo na račun subvencij in evropskih ■ sredstev polnila svoj proračun, na kar pa kmetje ne pristajajo. Ludvik Kovač www.wstnik.si fVtfijjtjc; j IhInsiwiMiije. Ul arh. Ksrtki 11. Milita SnfoM Agrosetvis, d, d., Krožka ulica 58,9000 Murska Sobota TEHNIČNI PREGLEDI KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORJEV TER TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU - OKTOBER 2006 'M KMETIJSKA DRUŽBA KMETIJSKA DRUŽBA 1 '"erkantifne koruze 2006 . Kapca, Turnišče, " P° dogovoru ( °dkupa: - cena za kg suhe koruze 24,5 SIT “ plačilo 30 dni po obračunu fakojšnje kompenzacije, delno ti, v vseh naših prodajalnah. Sty' za pridelavo ozimnih žit 2006/2007. J Bella semen s pridelkom 2007. > po tel. 02 53 03 438 ali 041 789 374 Oclajalnah Zadružne kmetijske družbe. družba, d. o. o., Dolenjska 242, 1000 Ljubljana DATUM KS-VAS DELOVNI ČAS 09. 10. 2006 * DOLENCI ČEPINCI LUCOVA 08.00-10.00 11.00-12.30 14.00-16.00 10.10. 2006 IŽAKOVCI BELTINCI 08.00-12.00 1330-16.00 11.10. 2006 LIPA GANČANI 08.00-10.30 12.00-17.00 12.10.2006 TEŠANOVCI MAČKOVCI VANEČA 08.00-11 00 12.30-14.00 15.00-17.00 13.10.2006 CANKOVA GEDEROVCI DOKLEŽOVJE 8.00-9 30 10.30-12.30 14.00-16.00 16.10.2006 NUSKOVA SV. JURIJ PERTOČA 08.00-10.00 1O.3O-I2.OO 13.30-16.00 17.10.2006 MARKOVCI ŠALOVCI HODOŠ 08.004)9.00 09 30-11.00 12.30-17.00 18.10. 2006 PETROVCI DOMANJŠEVCI PROSENJAKOVCI 08.00-10.00 11.30-14.00 15.OO-17.OO 19.10. 2006 GRAD SELO 08.00-12.00 14.00-16.00 20.10.2006 SEBEBORCI BOGOJINA 08.00-10.00 ll.3O-l6.OO 23.10. 2006 KRIŽEVCI KUZMA 08.00-11.00 13.00-16.00 Slovenska ekipa na letošnjem svetovnem prvenstvu na Irskem Slovenski orači uspešni na svetovnem prvenstvu Zver in Pate izpolnila pričakovanje Slovenija bo gostila najboljše svetovne orače leta 2009 Slovenskaekipa se je v začetku tedna vrnila z letošnjega svetovnega prvenstva oračev. Tokrat je bilo to že 53- po vrsti, gostiteljica najboljših oračev sveta pa je bila Republika Irska. Slovenski orači so že več desetletij tradicionalni udeleženci svetovnih prvenstev, saj so še za časa skupne države zastopali jugoslovanske barve na največjem svetovnem tekmovanju, v močni svetovni konkurenci pa so posegali tudi po solidnih uvrstitvah. Z najboljšo uvrstitvijo naših oračev na svetovnem prvenstvu se še vedno ponaša Prekmurec Jožef Režonja ki je zasedel v skupni uvrstitvi po oranju na strnišču in ledini 12. mesto. S 13. mestom se lahko pohvali tudi Jože Zver, ki je takšno uvrstitev dosegel na lanskem svetovnem prvenstvu, enako uvrstitev pa je potrdil tudi letos. Jože Zver je bil na lanskem prvenstvu v oranju na strnišču med vsemi tekmovalci celo šesti. Tekmovalca Jožeta Zvera, ki je tekmoval z dvobrazdnimi plugi, in Igorja Pateta, ki se je meril z obračalnimi plugi, je spremljalo na letošnjem svetovnem prvenstvu na Irskem kakšnih dvajset navijačev iz Slovenije, tekmovanje pa si je ogledal tudi slovenski veleposlanik v Dublinu. Jože Zver se je letos najbolje odrezal na ledini, kjer je med 26 tekmovalci zasedel deveto mesto, v oranju na strnišču je bil 15., v skupni uvrstitvi pa je zasedel 13. mesto. Igor Pate je bil prav tako boljši v oranju na ledini, kjer je med 28 tekmovalci zasedel 11. mesto, v oranju strnišča je bil 24., po seštevku točk v obeh disciplinah pa je pristal na 18. mestu Po besedah slovenskih udeležencev je letošnje svetovno prvenstvo oračev na Irskem uspelo, izkazali pa so se tudi organizatorji, kar potrjujeta zanimanje za prireditev in obisk. Med svetovnim prvenstvom so namreč pripravili tudi množičen sejem kmetijske mehanizacije, ki si ga je ogledalo okoli 200 tisoč obiskovalcev. Uspeh slovenskih tekmovalcev na letošnjem prvenstvu je tudi dobra popotnica slovenskim tekmovalcem za udeležbo na svetovnem prvenstvu leta 2009, katerega organizator in gostitelj bo Slovenija. Kot smo že poročali, bo 56. svetovno prvenstvo v oranju na poljih Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Tešanovcih, priprave na to manifestacijo pa že tečejo. Ludvik Kovač skupina pa n VIta OBVESTILO V Tovarni močnih krmil v Lipovcih smo začeli odkupovati letošnji pridelek koruze. Odkupna cena za 1 kg suhe koruze je 24,50 SIT/kg, za pogodbene pridelovalce 25,00 SIT/kg. Izplačilo za prodano koruzo bo v 15 dneh po prodaji za pogodbene dobavitelje oz. do 15. 11. za tiste, ki bodo koruzo prodali oktobra, in 15. 12. za tiste, ki jo bodo prodali novembra. Možnost sušenja in skladiščenja. Hkrati se vsem pridelovalcem zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in Vas vabimo k pogodbeni pridelavi ozimnih žit. Pogodbe sklepamo v trgovini Zrno-vit, kjer Vam po konkurenčnih cenah ponujamo semena ozimnih žit, mineralna gnojila in drugi kmetijski reprodukcijski material. ZAGOTAVLJAMO ODKUP! Za dodatne informacije nas obiščite v trgovini Zmo-vit in TMK Lipovci ali pokličite po telefonu, št. sta 02/542 15 22 in 02/542 21 00. Priporoča se Skupina Panvita! 14 IZ NAŠIH KRAJEV 5. oktober 2006 - VEST* Prenovljen dom v Globoki O prizadevanjih krajanov Globoke, še posebej tamkajšnjega gasilskega društva, da bi obnovili dom, smo že pisali. Mirko Sever, predsednik društva, nam je pred kratkim z veseljem razkazal njihov dom v prenovljeni podobi od zunaj in znotraj. Zdaj jih čaka gradnja prizidka, v katerem bodo imeli garažo za orodje in tudi gasilsko vozilo, ko ji m ga bo uspelo kupiti. - J. G. Tri tedne med njimi Sonček za vse Sonček. Ta beseda lahko človeku prikliče v spomin vsemogoče predstave, ki imajo od posameznika do posameznika različne pomene... Sam pa imam v mislih prav poseben Sonček, ki je marsikomu spremenil življenje, tudi meni samemu, tako da sem ga začel gledati iz drugačnega zornega kota. Nekateri ste mogoče že ugotovili, da mislim na Center Sonček v Murski Soboti, ki je namenjen osebam z motnjami v razvoju Njegov osrednji cilj je vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v socialno okolje običajnega življenja. In kdo so ti s posebnimi potrebami? Mogoče se bo komu zdelo čudno, toda to so - ljudje; in to ljudje, ki imajo želje tako kot vsak izmed nas. Tudi oni želijo postati uspešni, zdravi, lepi, bogati... Rečeno drugače: želijo postati prepoznavni v družbi. Vendar pa je treba poudariti, daje njihova pot do vsega tega še mnogo bolj težja od drugih ter, kot mi je rekel vodja centra Janko, strma in skoraj neprehodna. Izhajajoč iz osebne izkušnje pa moram poudariti, da to niso ljudje, h katerim bi morali pristopati s pomilovanja vrednim odnosom in s stereotipi, ki jih postavljajo v t. i. drugorazredne državljane (češ, ker so ubogi invalidi, niso nič drugega kakor breme staršem in Širši družbi), ampak ravno nasprotno. To so osebe, ki imajo najprej svoja imena (Danica, Darko, Kristjan, Milan, Robi, Željko). Prav tako so vsi zaposleni, saj ročno izdelujejo prečudovite razglednice in druge spominke. Obenem so vsi prijazni in prav z vsakim se je lepo pogovarjati, in to o raznovrstnih rečeh Tako mi je Danica vsako jutro opisala, kako je preživela svoj popoldan; Željko je opisal, kakšne zmogljivosti in udobje predstavlja njegova priljubljena avtomobilska znamka; Kristjan je s svojim bistrim umom povedal kakšno globoko misel; Milan nam je popestril dan s petjem in plesom; Robi pa je s svojo življenjsko zgodbo opozoril na nečloveškost nekaterih institucij, katerih namen naj bi bil služenje človeku v skladu z etičnimi merili. Seveda moram omeniti še Janka. Petro in Romana, ki s svojim delom dajo vedeti, da so ljudje s posebnimi potrebami tu, takšni kot so, in da želijo živeti v sožitju z nami vsemi. Čeprav je moje bivanje med njimi trajalo bore tri tedne, so ti dnevi, ki smo jih preživeli skupaj, v moje srce vtisnili neizbrisen pečat. Namreč pokazali so mi sonček ali dostojanstvo človeške osebe, ki je eno za vse. Peter Peterka V Ocinju nič novega? Problem voda, cesta je še makadamska Je že tako, da so nekateri kraji odmaknjeni od dobrih prometnih povezavi s tem manj obljudeni, kar velja na primer tudi za Ocinje v občini Rogaso^ No, saj vodi tja iz Serdice asfaltna cesta, naprej do Kramarovec, kjer je maloobmejni prehod z Republiko Avstrijo, pa se praši, ker je ta odsek še vedno makadamski. Pred dnevi, ko smo se pripeljali v Ocinje, je najprej pritegnila našo pozornost Šiftarjeva domačija, še zlasti leseno gospodarsko poslopje in hišni studenec pred vhodom Ludvik mlajši nas je prijazno povabil v kuhinjo, da bi nam povedal, kar nas zanima. Po njegovem v Ocinju razvoj stagnira, če ne celo nazaduje, saj je vse več praznih hiš. Naseljenih je le okrog dvajset. V kraju ne deluje nobeno društvo, niti ne gasilsko, ampak so vključeni v kramarovsko. Tudi Ludvik je bil nekaj čas član, a je moral zaradi zdravstvenih težav izstopiti Šiftarjeva domačijo je bila postavljena verjetno že pred sto petdesetimi leti in takrat so gospodarska poslopja gradili tamkaj večinoma iz lesa in ilovice. Vse skupaj je še kar dobro ohranjeno, zato se verjetno ne bodo lotili večjih obnovitvenih del Ludvikova mama in oče sta že starejša, on pa je samski in brez otrok. Za koga bi torej gradili? Tudi studenec je najbrž star toliko let. Globok je nekaj čez dvanajst metrov in zaenkrat v njem še ni zmanjkala voda. Kljub vsemu bi bili veseli, če bi se lahko priključili na skupno vodovodno omrežje, vendar bo na to najbrž potrebno čakati še nekaj časa. Pri hiši pa imajo manjši traktor, s katerim Ludvik kaj postori ali pa se zapelje z njim v Rogašovce oz. kam drugam po opravkih in nakupih. Tudl za Avstrijci se kadi Oglasili smo se tudi pri vaškem predsedniku, kot pravijo v pogovornem jeziku Vla- % T ur Uj J« *4 Vlado Smej, vaški predsedniki . »Med razvojnimi potrebami je po mojem na prvem mestu iS r »’sr vodovoda, zelo koristno pa mu Rj asfaltirati cestni odsek Ocinje-Kra’ * vci, po katerem se vozijo tudi AvsV5^ t du Smeju, sicer članu Krajevne 3 Rogašovci. Tudi on je mnenja, da• Ocinje zelo dobrodošlo, če bi zgra*' ' Šiftarjevi iz Ocinja so glede oskrbe z vodo vezani na svoj studenec, kije globok nekaj čez dvanajst metrov. vod, njegova domačija pa jes,cef ,, na na omrežje iz Serdice. Prav t*W zelo koristno, če bi asfaltirali to proti Kramarovcem, kjer je ma■" prehod. Večkrat vidi, da se p° zijo tudi Avstrijci, ki pridejo v naS. pa se vračajo domov. Tudi za njim kadi prah, kar daje slab vtis. V Cfl le redka domačija, iz katere ne redno ali sezonsko zaposlen v-v Vlado in njegova žena si tamkaj'' rJ Nekaj dohodka pa jim prinese se1 s tridesetimi panji. jože^ t n Nadaljuje se več kot 40-letna tradicija družine Magyar iz Lendave Skrbijo za pričeske, obrvi, brke in brade Med najbolj znane in priznane lendavske frizerske salone prav gotovo sodi obratovalnica Aleksandra Magyarja. Prvi nosilec te dejavnosti je bil njegov oče Franc v Dobrovniku inv nekdanji Partizanski ulici. Opravljal jo je polna tri desetletja. Njegov naslednik je sin Aleksander. »Bil je predan svojemu poklicu in ga je opravljal posebno zavzeto ter pozorno Zaradi brivskih storitev je bila obratovalnica odprta vsak dan, tudi ob nedeljah dopoldne Lokal je bil tudi nekakšno zbirališče športnih privržencev, zlasti nogometnih, ki so napovedovali in zbirali stave za popoldanske Športne (nogometne) dogodke. V ponedeljskih dopoldnevih pa so se vrstili komentarji domala o vsem, kar se je minuli dan zgodilo aktualnega. Na prvem mestu sta bila seveda šport in politika,« je obudil spomine na svojega očeta Aleksander. Povedal nam je tudi, da so leta 1981 lokal prenovili v sodobno obratovalnico, z ločenima prostoroma za ženske in moške frizerske storitve. Meseca decembra leta 1993 se je oče Franc Magyar upokojil, obrt pa je prevzel on. Tako kot oče je tudi on izučil številni mladi kader. Takratni vajenci so danes veči- Na posnetku naslednik obrtne dejavnosti Aleksander Magyar in najstarejša med zaposlenimi Helena Farič, pred njima pa frizersko-brivski de- lovni pripomočki iz nekdanjih dni noma priznani frizerji daleč naokoli, Manj uspeha imajo prav gotovo generacije, ki so se izobraževale na obrtni način, kjer frizerji in frizerke z dokončanim šolanjem ne najdejo zaposlitve v zasebnih obratih, eden od pogojev za samostojno opravljanje dejavnosti pa je mojstrski naziv. Pred leti jih je bilo zaposlenih osem, danes delajo štirje, med njimi tudi se stra Suzana. Najdaljši staž, kar 25 let zvestobe pri Magyarjevih, ima frizerka Helena Farič, ki je s svojim poklicem in opravljanju vsakodnevnih frizerskih opravil zelo zadovoljna. »Stranke so se navadile nas, mi pa njih. Dela je vedno dovolj, kakšen dan več, drugič manj. Odvisno od dneva in dogodkov v našem kraju,« se je vključila v pogovor Helena. S kakovostjo proti nelojalni konkurenci Aleksander Magyar je tudi predsednik sekcije frizerjev pri Območni obrtni zbornici Lendava, ki skrbi za nenehno usposabljanje in izobraževanje tako nosilcev obrtne dejavnosti kot zaposlenih delavcev. Vseskozi se udeležujejo strokovnih ekskurzij in seminarjev, razstav in sejmov ter prirejajo demonstracije frizerskih novosti. Seveda ni privrženec vse bolj razbohotenega dela na črno in šušmarstva. Tudi nelojalna konkurenca, še zlasti frizerjev iz sosednje Madžarske, se je pred leti še kako poznala. Toda, kot zatrjuje, s kakovostnim in korektnim načinom opravljanja storitev so lahko zadovoljni vsi udeleženci te dejavnosti. Aleksander spoštuje delo in način opravljanja frizersko-brivskih storitev prednikov. V izložbenih prostorih svojega lokala $ posebno pozornostjo in hvaležnostjo razkazuje delovne pripomočke in naprave, ki jih je generacija njegovega očeta uporabljala pri urejanju pričesk, obrvi, brkov in brade Niko Šoštarič Na kratko Spodnji Ivan jel Danes, ko je vse več rejših m invalidov, so pomembn^^^jvSr društev, ki skrbijo za dobro ? članov Medobčinsko društvo im ttv Kapela - Radenci, ki Šteje 2- • pripravil pred kratkim srečanj0^ Ivanjcih, katerega se je udele Kaj mu pomeni tako srečanje- K r starejši udeleženec, 85-letm »Srečanje, ki ga prireja tuš a* pega Tu se srečam z mlajšimipl*'1 mi člani našega aktiva, s katerin govorim « L. Kr LIpOVCl utli^ V okviru vrtca Beltinci deluje mica v Lipovcih, ki letos jU1 'L,; vanja. Kot je na osrednji slove^ _ /*■ prenove stavbe od kleti do stre y vnateljica vrtca Miroslava tcu zaznamujejo ljudje, odrasli । p sleni in starši. Od njihovih kvalitete sodelovanj, poglablj^^^ll ne pripravljenosti, da delaj0 '"'ppjr1- , je odvisno, kakšno bo njihovo •' nost obnove enote Slamica Lip na 25 milijonov tolarjev J. Z ir Bratonci Z V krajevni skupnosti Bra’ ' turistično društvo sklenilo l"‘j^f> nja najbolj vzdrževane in °bnl . mačije. Laskavi naslov je let05 J Petra in Jelke Cigut, Bratonci ^1 ‘ IIBMK-5. oktober 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Obisk pri rejniški družini v Cezan jevcih Plitvički Vrh Kot da bi bili njeni otroci bo potrebno, bo v rejništvo še Wega otroka Ijenja »spravila« še šest tujih otrok! Danes živi v skupnem gospodinjstvu s sinom Francem, snaho Darjo in štirimi rejenci, ki so med tednom vsak po svojih obveznostih, dobijo pa se ob koncu tedna in praznikih. Takrat se jim večkrat pridruži tudi Suzana iz Murske Sobo- " Gorenju v Velenju. Njena ma-L1 '' Klinje, oče pa iz Mekotnjaka. ^Rtsetimi leti se je ustalila na do-|lj( ?Resoru" ii v Cezanjevcih.Zživ-"ii sopotnikom Francem si je družino, z vsaj petimi otro-' a halo usojeno, da bi imela lastne, ^ ’•eizmerne ljubezni do otrok pa F^očila /a poklicno rejništvo, o ■ ri njej žt odraščajo štirje fantje, h hg 11 *al počno? Najstarejši je Andrej, F“*PtiinD zaključenem triletnem izo-ta poklic avtomehanik nadaljuje H b in hi । čez dv<- le ti postal strojni teh-trh ga |e vzela v rejništvo, ko mu je v let Njegov brat Marko obiskuje aitUM'r,Khr šole na ŠC Ptuj tako j kjer tudi skupaj bivata v dijaŠ-■v n । ' Rejništvu se je moral zapisati s 1 :"m Njun polbrat Danijel je imel . ■' mesecev, ko je začel »služiti« rejni-। ’ *tošnjim šolskim letom pa je vstopil osnovne šole Cezanjevci. Njihova I ... 'Ul ; l bil A- ir Cj-xk,-, e* te, ki rada kaj postori v gospodinjstvu ali okoli hiše. Gre namreč za posest z govejo živino, svinjami in manjšo zajčjo farmo Ob našem obisku je bilo jutranje opravilo v hlevih že za ta tudi z odgovornimi na ptujski šoli, s katerimi se slišimo po telefonu in sproti rešujemo morebitne težave. Saj veste, ob tako številni družini ter vsakodnevnih opravilih v hiši in zunaj nje mi čas pač ne dopušča, da bi se odpravila na Ptuj. Mentorji to sprejemajo z razu- mevanjem, za kar sem jim izjemno hvaležna,« je dejala Darja. Zadovoljstvo izkazuje tudi »prava« mama Suzana, ki s posebnim spoštovanjem govori o rejnikih Darji in Francu. Lokalna cesta oz. odsek Mrzli studenec-LeŠane na Plitvičkem Vrhu v dolžini 1.600 metrov je še makadamska, čeprav je zelo pomembna za krajane. No, vse kaže, da jo bodo do konca letošnjega oktobra le asfaltirali. Vrednost del, ki jih izvaja gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, je ocenjena na 40 milijonov tolarjev. Od tega je zagotovljenih 12 milijonov državnih sredstev, razliko pa bodo pokrili iz proračuna radgonske občine. F. KI. ^a, h stanuje v Murski Soboti, za-m zmožna skrbeti za svoje si-P. l|r” posveča del ljubezni z redni-L i n medsebojnimi obiski. Najm-n rejniške družine v Cezanjevcih je Ut 7-letni svetlolas fantič s Hoti-*' ni a m j po rojstvu v Izoli kmalu Vsaj enkrat mesečno se dobijo v tej zasedbi. Z leve stojijo: Andrej, Slavica (prva rejnica), Marko, sedijo pa Branko, Darja (sedanja rejnica), Suzana (mama) in Danijel. foL1 mani j po rojstvu v Izoli kn [ ij v,.J." jo že po osemnajstih dnevih J1 '“očem Darjinem zavetju. kot družina pri- je, da rejništvo pri Gregorin-■ daljna sedemdeseta lem prej-' ":j| kuje Darjina tašča Slavica ob ,r’h otrocih do samostojnega živ- njimi, zato so se lotili drugih del. Andrej je denimo pripravljal testo za peko domačega kruha, njegova mama je čistila in pripravljala papriko za vlaganje, Danijel in Branko sta se igrala, resnejšega Marka so misli že vodile proti Ptuju... Z dosedanjimi učnimi dosežki so vsi skupaj zelo zadovoljni. »Otroci so pridni in delavni. Večjih težav z njihovim šolskim delom nisem imela nikoli Izdelovali so, kar je najpomembnejše. Pristen stik sem naveza- Svojim otrokom daje, kolikor lahko. Največ z njenim prihodom k njim v Cezanjevce. Družina je takrat še večja in življenje poteka še v večji slogi, ljubezni in prijateljstvu ter predvsem medsebojnem spoštovanju. Ali je s tem že sklenjena Darjina misija rejništva? »Ne bi si upala napovedati. Saj, ko vidim kakšnega dojenčka, bi ga kar vzela za svojega .»« Niko Šoštarič Ne čakajo na konec »V Dom starejših Rakičan nismo prišli čakat na konec življenja, ampak živet, in to kolikor je mogoče - lepo in veselo. Tega se zaveda tudi vodstvo, zato nam pripravi razne razvedrilne in duhovne prireditve,« nam je sporočil oskrbovanec omenjenega doma, nekdanji duhovnik Anton Fakin. Tako on kot vsi drugi so bili namreč navdušeni nad nedavnim izletom z avtobusom, s katerim so se popeljali v Apače in Ožbolt na Dravi. Od tu so se splavom spustili po reki in med vožnjo »krstili* direktorico doma Violo Bertalanič. - J. G. Gornja Radgona V okviru Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona •Zelo uspešno deluje od 1976. leta tudi ekipa za reševanje izvode in na vodi, imenovana Gapora. Osrednje praznovanje 3Wetnice uspešnega dela bo ob letošnjem prazniku občine Gornja Radgona 1. oktobra. Poleg praznovanja jubileja Gapore bosta tudi slovesen prevzem in blagoslovitev gasilke avtocisterne, za katero je bilo namenjenih že več kot 36 milijonov tolarjev. Za dokončno ureditev pa potrebujejo še okrog štiri milijone tolarjev. F. KI. Vestnikov ZLATI TRAK Nove cestne prevleke Občini Grad je uspelo v septembru obnoviti asfaltno prevleko na treh cestnih odsekih v Dolnjih Slavečih v skupni vrednosti okrog 54 milijonov tolarjev. Tako je dobila novo podobo tudi cesta mimo Putara (na posnetku) v dolžini okrog enega kilometra. V ta namen je občini uspelo pridobiti 10 milijonov državnih sredstev, šest milijonov tolarjev pa so primaknili iz občinskega proračuna.-J, G. Zlatoporočenca Patty s Kamenščaka Pred kratkim sta praznovala 50 let skupnega življenja Stanka in Jože Patty. Stanka je odraščala na Rožičkem Vrhu. Kot najstarejša je morala piva zdoma in si sama služiti kruh. Delo je našla v Stročji vasi. Po rojstvu drugega otroka pa je ostala doma in skrbela za družino. Ko so otroci nekoliko odrasli, seje spet zaposlila kot varuhinja v vrtcu ljutomerin tam delala do upokojitve. V prostem času pa je več kot 20 let pela v Mešanem pevskem zboru Ljutomer. Jože je odraščal na Kamenščaku, kje še sedaj živita z ženo. Izšolal seje za elektromonterja in je bil zaposlen v Elektro Gornja Radgona vse do upokojitve. Od svojega 15. leta je bil aktiven v godbi na pihala Ljutomer, s katero še občasno sodeluje. Rodili so se jima otroci Jože Zdravko, Biserka in Karmen, sedaj imata pa že tudi osem vnukov. - Marija Tivadar 1 i t Napolnite Z lizingom Probanke - priložnost, da sredstva, naložena v vrednostnih papirjih ali vzajemnih skladih Probanke DZU. zastavite kot polog za sklenitev lizinga - možnost doseganja donosov, ki lahko tudi presegajo stroške lizinga - celovita rešitev za nakup nepremičnin v Republiki Hrvaški www.pcobanka-leasing.si FINANČNA SKUPINA PROBANKE Ker si zaslužite biti prvi poroka zakoncev Šegula ^Radgone ' i^' h r'. čitljivih 65 let, odkar sta se poročila Elizabeta (rojena v Šegula (rojen v Lahoncih), ki že 50 let živita v Gornji R^dgo-1 mobiliziran v nemško vojsko terna bojišči v Valeta ?'hi Poljskem in v Rusiji preživel več kottri leta. Domov se je ■ । Oblrt11 sta w z otroki preselila v blok na Partizanski ulici v Gornji V ’' nJ B računovodja, večji del svojega delovnega časa pa s a l?^em Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona. Na vese o, i ' druženje ob njunem jubileju se je v Restavraciji M v ornji L ■ Množica najbfižjiti svojcev, sorodnikov in prijateljev. - ■ • Več sreče prihodnjič! IZPOLNITE KUPON IN SE POTEGUJTE ZA: 100.000 SIT, 50.000 SIT, 30.000 SIT v obliki točk vzajemnih skladov Probanke DZU in 50 €drobižnic Ime: Ulica: Priimek: P Zlati trak prinesite v naročniško službo VESTNIKA do 12. oktobra 2006 do 13. ure, kjer se boste dogovorili o zamenjavi ZLATEGA TRAKU za bon v vrednosti 30.000 tolarjev, ki ga podarja Kemin salon keramike v Murski Soboti. Poštna številka;. Davčna Številka:. Pošta: 5 Pošljite na naslov: Probanka. d.d., Svetozarevska 12, 2001 Maribor Upoštevani bodo kuponi, ki bodo prispeli do 6. novembra 2006 Pravila igra so na www.probanka.si. * x vi z 16 REPORTAŽA 5. oktober 2006 - WB Vonj po bencinu v športni dvorani ( v Po koncertu pivo z oboževalci »Dober večer, Ljutomer. Mi smo skupina Siddharta in ponudili vam bomo dve uri dobrega rock and rol-la,< Tako je kmalu po začetku koncerta pevec Tomi nagovoril občinstvo v dvorani osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru. In to, kar so člani obljubili, so tudi izpolnili. Koncert se je začel z zvoki vlaka na tračnicah, pravzaprav uvodom iz njihove skladbe Mr. Q, ki je na zadnjem albumu Petrolea. Na dveh videozaslonih se je vrtel črno-beli dokumentarni posnetek prihajajočega vlaka, nato so se pojavili tudi člani skupine. Koncert skupine Sid-dhana je bil hrupen, surov, skorajda me-talski, čeprav se je bend vedno, ko se je približal tej meji rocka in metala, varno povlekel nazaj v vode sprejemljivejše rockovske zvočnosti. Najboljši od vsega so bili svetlobni učinki, ki dajejo posameznim članom dodatno koncertno mističnost, ves čas koncerta pa je za predvajanje na videozaslonu nastopajoče snemal tudi njihov kamerman. Dvorana ni bila polna, še zdaleč ne. Res je, da je kar precej velika, res pa je rudi, da število obiskovalcev na tej turneji Sid-dharti niti ni tako pomembno. »Raje vidimo, da je v dvorani petdeset obiskovalcev, ki uživajo na koncertu, kot polno dvorano nezainteresiranih ljudi,« pravijo fantje. Čeprav je bilo v Ljutomeru prav gotovo več kot 50 ljudi, in to ne samo domačih, ampak tudi tistih, ki so se pripeljali iz bolj oddaljenih krajev: Kranj, Celje, Ma 1 mi 1^' Koncert Siddharte je precej glasen. I?* ribor... Za nekatere, ki so želeli iti na koncert, pa niso Šli, je bil problem dokaj visoka cena vstopnice (5 tisoč tolarjev na dan nastopa) ali to, da v dvorani niso smeli kaditi (čeprav si je tu in tam kdo kakšno prižgal), ali pa dejstvo, da med koncertom ni mogoče iti ven, ker te potem redarji ne spustijo več nazaj. Tisti, ki so bili na koncertu, so lahko videli in slišali publiki zelo dostopno Siddharto, ki na tej turneji nastopa ob bolj »normalnih« urah. Ob devetih pride na oder, ob enajstih pa ga zapusti. Ravno zato, ker želijo biti dostopnejši tam, kjer doslej še niso bili, so si izbrali člani skupine za turnejo Petrol e a najprej srednje velike ali manjše slovenske kraje: Ilirska Bistrica, Šentjur pri Celju, Domžale, Krško, Slovenj Gradec, Ljutomer Vmes bo izjema Maribor, kjer bodo ravno jutri, 6. oktobra, nastopili v Univerzitetnem Športnem centru Leona Štuklja, Po- trjen pa je že koncert v Murski Soboti, in sicer v dvorani tretje osnovne šole v soboto, 2. decembra. Ravno zaradi tega, ker je skupina dosegla takšen sloves, je toliko bolj deležna natančnega seciranja ljubiteljev in še bolj kri tikov (beri: zavistnežev). Ampak p*1, * se človek spomni, da gre za pino, ki je že ovenčana z nekaj nag«"' (tudi MTV-jevo), se zave, da f nehote primerja z uveljavljenih11 J skupinami. In to je že komplimem sebi. In dokaz, koliko so fantje na*1 ’ 'lil; slovenskem glasbenem prostoru J 2a nas je bil koncert v Ljutome1 dober, sicer nič revolucionarnegaz hi tehničnimi težavami, a scensko 'I- h,I--; zanimiv, z jazzovskimi vložki^at-l nu, celo z nekaj sambe in tudi z '• raktivnimi skoki z zgornjega na *P ■ oder. Stari občudovalci se bofil1 H bend v glavnem samo komade z * ’ albuma Petrolea, ki je nekoliko • -■ .. ■ H za poslušanje, a neupravičeno- h j prerez zajema tudi stare hite, L I mer Pot v X, s katerim so sklenil1 o . ul Preveč predvidljiv je bil edino ko*1 ■ - % nega dela, ko se je začel ob poslavljati že po uri in pol- ' jMjL da je to laž. Tomi, saj si na |l povedal, da boste igrali d'd ^n).' nastopa pa so sestavljale ll" Ring in Napoj, čeprav je oboževalk mogoče slišat* o-' Kljub dokaj strogi redarski so imeli največ problemov I' s J, ni skupine po koncertu jimi oboževalci Velika Pr^"t.^-Jr‘j. tom ni stopila v glavo. Ton11 doma pri starših, skupi«3 ^jftd^il' zaklonišču, na Podjetju za1(1 se še spomnimo, kako smo ’ ^^l je nastopala »zgoraj breri1 m , navadno tekmo malega no?' li »špricer«. Spodaj kakor spet na koncertu v Menda je bil doslej najbolj Šentjurju pri Celju Prosim- , j ta, pokažimo, kako se stvari * fri' T.h'' in NIK -5. oktober 2006 KRONIKA 17 Pomurka in Pomurec meseca septembra , *: ' 'mh m prometu v Pomurju se je povzpelo na štirinajst. V mariborski bolnišnici je namreč v pone I ' M'Upoldne umrl oseminštiridesetletni Franc Antolin iz Gancan. Pokojni je bil kot voznik osebnega avta e v nesoči (na fotografiji) 20. septembra na cesti zunaj Tešanovec. Iz policijskega poročila sledi, daje 'n Peljal z neprimerno hitrostjo proti Bogojini. Med prehitevanjem je z bočnim delom oplazil drug avto in nato •Mju!. vnnšč-i Voznik je padel iz vozila, njegov avto pa se je večkrat prevrnil in kasneje zgorel v koruzi. Sicer pa ' '"ci.-■> varnost v zadnjih dneh zaznamovali še dve težji nesreči. Domačin je v Zbigovcih s traktorjem z njive ' "• l"'1 j- pdia: pu hilb< । navzdol, je traktor zaradi teže zdrsnil in se prevrnil Traktorist je padel z njega in se f^knitoval podobno jo je skupil tudi mopedist, ki v križišču v Dolgi vasi ni upošteval prometnega znaka 315 "■ i" trčil v ranico osebnega avtomobila. Policisti so v postopku ugotovili, daje vozil neregistrirano kolo z Oem, brez veljavnega vozniškega dovoljenja, med vožnjo pa ni uporabljal zaščitne čelade. ■ A. B. Gornja Radgona ’ ^fuženje RK Gornja Radgona že vrsto let organizira ' 17“ ■u srečanja krajanov, starih 70 in več let, na ob-y 111 Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. 1 CrcJi občinah živi 20.658 ljudi, med katerimi jih je 2.098 sta-L m vf< i,i Vai i i । kJo povabljeni na srečanja, ki bodo organizi-n« “r4ievnin organizacijah Rdečega križa med 13. oktobrom in L. nVernbrom. Območno združenje RK je prejelo v začetku leto-F® 1* 'Irti:! iz intervencijskih zalog Rdečega križa Slovenije 43300 L/ 'eka, ssg kg ješprenja, 3-534 kg moke, 3.133 kg testenin in j *®^adkorjx Prehrana je bila razdeljena med okrog 1600 ljudi. ' '■ Petišovci: Panonija Hotiza : Bistrica DRUGE PRIREDITVE Oktobra ob 16.30 v Knjižnici Lendava ure pravljic za predšolske vsak drugi torek v madža”1'' jeziku in vsak tretji torek v slovenskem Jeziku. 6. oktobra ob 18. uri v Sinagogi Lendava razstava umetniških del narodne likovne kolonije Dobrovnik 2006. Razstavo ra DRUŠTVO ZA KVALITET^ IN KULTURO PITJA VlNO-AP www.vestniks Medgeneracijski pohod med vrelci Društvo upokojencev Radenci ter tamkajšnji Zavod za turizem in šport so pripravili Medgeneracijski pohod med vrelci, s katerim sov Radencih počastili letošnji svetovni dan turizma. In po zgledu slogana letošnjega dneva turizma Turizem bogati je okoli 150 pohodnikov, od tistih, ki sojih mamice in očetje potiskali v vozičkih, do osemdeset in tudi večletnih dedkov in babic, obkrožilo Radence in tako obiskalo tri vrelce (Radenski, Ožekov in Vrelec pri cerkvi). Po pohodu je bilo v središču Radencev še druženje s pogostitvijo in programom, ki so ga pripravili otroci iz radenskega vrtca, osnovne šole ter Srednje šole za gostinstvo in tunzem. - 0. B. Letošnjo sejemsko prireditev sta pripravila Turistično društvo Turnišče In tuniška občina na parkirišču podjetja Planika. Na prireditvi so se predstavili člani Kulturnega društva Antona Martina Slomška Renkovci s tradicijo kupinarstva, članice Društva kmeticTurnišče so ponujale domače dobrote, obiskovalci so si lahko ogledali čevljarski muzej v bližini prireditvenega prostora, predstavili pa so se tudi člani konjeniškega kluba iz Kobilja in Dobrovnika s svojimi konji. V sejemski ponudbi so bili tudi izdelki domače in umetne obrti: izdelki iz lesa, kmečko orodje, košare in podobo pa tudi izdelki in pridelki me-dičarjev in čebelarjev, vinogradnikov, sadjarjev in drugih, - J. Ga. Ti k siti 'et Od Ml ka ‘rei hi Dm (tu Pre Pij tos| tre N fell S s % ^i ’'hit % D Sončkov! klubi • brezplačno za otroka 6-12 let • avtobusni izleti • velika izbira izletov Plača eden potujeta dva £1=2) • Potovanja po all inclusive ceni brez dodatnih doplačil • silvestrovanja • Kanarski otoki * Karibsko morje ♦ Egipt • bogata izbira smučarije SONČEK 080 1969 SONČEK SONČEK Vtuip Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOBOTA INNIK - 5. oktober 2006 SPORT 19 Z Milkom Durovskim o njegovi blesteči trenerski karieri »Zame je najpomembnejše, da zmagujemo!« Kot svetla zvezda na nebu je ime Milka Burovskega, "»ega trenerja NK Nafta iz Len-We Odkar je prevzel odgovor-lunkcijo v tem lendavskem •5*nu je v devetih tekmah (tudi M) nanizal kar sedem zmag, ’’neodločen izid in le en poraz WHUalwni Bilanca, ki bi mu jo zavidal marsikateri znani “gometni strokovnjak. " fantka iz Tetova ^nogometnega "rtuoza n£‘Ko ®urovski se je rodil leta bližini Tetova v Makedo-1K' ■ deček je začel igrati no-_ et t Teteks, nato pa je OOSrl v u rt l . Pograd, kjer je kar deset pri Črve ni zvezdi. V no-. rho zgodovino se je vpisal '■ ko je eden najboljših šometašev z Balkana presene-»° prestopil k mestnemu teta 1 ■" Partizanu. Tu je ostal pri-r Pet let. Po besedah Duro-takrat v Jugoslaviji Sličen nogomet. tta 1939 sem s|u2j| vojaški ’ Mariboru, kjer sem spoznal □ Andrejo Pukšič, rojeno ko Takrat je bila ko- ■ Partizana in jugoslovan-' Prezentantka. Skupaj sva -"J'1 odšla na Nizozemsko. I, ,s živim v Mariboru. to bcm igral v NK Maribor, ^^^Koskem Marseillu, za-J nrkj । časa malj nogomet rfe Pre’žkušal še v nekaterih j^4|Saških klubih V sezoni sem že imel svojo šolo 4dc nogometaše. Ves čas *11 rvarial s trenerskim deicer z moštvi iz tretje in ''Rt. Lm a 2t Itn i sem bil po tri|l' Mesarič, za goste pa Puhan, Kozar tn Car. V Predanovcih s° । t Triglava s 7: 1 premagali DŠR Murska Sobota s 7 : • . ' Balažič in VereŠ po 2, Černel, Škrilec in U. Balažič, častni z- j G' Sobočane je dosegel Marin. Jadranje na deski Miloševič tretji Po lanski tekmovalni suši je ob slovenski obali potekal0' 1 venstvo v jadranju na deski v prostem slogu. Udeležilos pi tekmovalcev iz vse Slovenije. Po napetih bojih v enojni in »pip’! naciji je na koncu zmagal Žiga Hrček (Hot sails/Fanatic) nom Bernotom (Maul sails/F2), odličen tretji pa je bil Milo* ' |HI- btnik - 5. oktober 2006 ŠPORT Nogomet Rezultati 12. kroga: Drava -tenorje 0:2 (0 :1), CMCPu-■ten - Maribor 1:3(1: 2), ^Gotica - Domžale, 0 : 0, 'lot-Naftal: 4(1:2), Bela ;W-Koper 2:2(1:1). Pan toga (sobota, 14. oktobra , Is. uti): Nafta - Drava, ^ot - Hit Gorica, Primorje -^‘tajina, Koper - CMC Pu-, ta, Maribor - Domžale. •fole Se tabor tal tatr 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 8 7 6 5 4 2 4 2 1 1 4 3 2 3 5 9 3 4 5 2 0 2 4 4 3 1 5 6 6 9 18:7 28 22:13 24 18:14 20 19:15 18 18:14 17 16:1415 17:16 15 16.21 10 12:21 8 10:31 5 hjomet Wifika prehi ^la Livarja ^ihm.kroga2.SNL:»u-“ Bonifika 2:4 (1: ,L'f Iv. Gorica -Krškol:l J b 'agorje - Tinex Šenčur 4: . ■9), Dravinja Duol - Alumi-0). Triglav-Mura 05 ' % Pari 9. kroga: Krško - 'bp Duh. Tinex Šenčur - Le ■ nifika - Zagorje, Mura 05 im i - Triglav. 9DI, 8 8 8 8 8 8 8 8 8 6 6 4 3 3 3 2 2 2 1 1 1 2 2 1 0 3 2 2 2 1 1 2 3 4 5 3 4 4 5 22:12 19 15:919 13:1314 14:12 11 12:13 10 9:10 11:14 11:10 7:10 6:17 9 9 8 8 5 Nogomet Nafta opravila tudi z Gorico Športni park v Lendavi, 1.200 gledalcev, sodnik Damir Skomina (Koper). Strelca: 1 : 0 Pavlovič (21,11 m), 2: 0 Eterovič (94) Rumeni kartoni: Bogdanovič, Zore, Čeh; Pitamic, Pirih, Jogan. Nafta: Kuzma, Zore (Čavnik, 60), Zemljič, Bunc, Caban, Bogdanovič, Bukovec, Čeh, Pavlovič, Repina (Benko, 54), Ristič (Eterovič, 72). Hit Gorica: Pirih, Srebrnič, Nikolič (Rexhaj, 79), Šuler, Jokič, Ranic, Kovačevič, Šturm (Velikonja, 58), Nikezič, Jogan, Pitamic. Prvič v zgodovini tekmovanja v samostojni Sloveniji so Lendavčani uspeli ugnati državne prvake iz Nove Gorice. Lendavčani so povedli po lepi podaji Repine na desno stran do Rističa, katerega je znotraj kazenskega prostora grobo podrl Pirih. Sod- nik Skomina je dosodil enajstmetrovko Z močnim strelom v desni spodnji kot je zadel Pavlovič. Domači so po vodstvu zaigrali nekoliko bolje in nekajkrat nevarno ogrozili vrata Piriha. V 30. minuti je poizkušal Repina, nato Bukovec s strelom od daleč, v 41 minuti pa je Pavkivič zadel prečnik z leve strani. Pri gostih je dvakrat poizkušal Pitamic s streli od daleč. Drugi del je pripadel gostom, ki so želeli čim prej izenačiti Imeli so več priložnosti, najnevarnejšo v 80. minuti, ko je Joganov strel vratar Kuzma z težavo izbil v kot. Tudi domači igralci so imeli nekaj priložnosti, najidealnejšo je zapravil Pavlovič, ko se je v sodnikovem podaljšku sam znašel pred Pirihom. Ker so gostje vse stavili na napad, so se pri drugem zadetku iz protinapada pred gostujočimi vrati znašli kar trije igralci Nafte. Pavlovičev predložek je Eterovič z močnim strelom v vratnico pretvoril v zadetek Trener HIT Gorice Pave! Pinni: »Tekma je bila izjemno kakovostna Prvi polčas smo bili enakovreden nasprotnik Imeli smo tudi nekaj priložnosti, vendar nismo zadeli. V drugem delu smo bili boljši. Ko smo zaigrali na vse ali nič, smo prejeli drugi zadetek iz protinapada. Čestitam Nafti za zmago. Trener Nafte Milko Durovski: »Vedeli smo, s kom igramo, da je moštvo Gorice državni prvak. Čim prej smo želeli doseči zadetek. Dosegli smo ga iz upravičeno dosojene enajstmetrovke. Na koncu smo dosegli še drugega in gremo naprej.« Feri Horvat M. Pokalni nogomet Nafta s Publikumom, Mura 05 z Gorico Izžrebani so pari četrtfinala pokala Hervis, ki bo na sporedu v sredo, 25. oktobra Lendavska Nafta bo morala na gostovanje v Celje, kjer se bo pomerila s CMC Publikumom, soboška Mura 05 pa bo gostila Hit Gorico. Preostala para: Maribor -Primorje in Rudar Velenje - Koper. Pomurska predstavnika sta dosegla že z uvrstitvijo v četrtfinale lep uspeh, po žrebu pa so občutki deljeni. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da preskočimo visoko oviro. Za nas žreb ni bil idealen, toda v pokalnem tekmovanju pač moraš zmagati, če hočeš priti do konca Morda bi bilo bolje dobiti Maribor v Lendavi, toda priložnost je tu in jaz verjamem, da so moji fantje sposobni zmagati tudi na celjski Areni Petrol,« pravi trener Nafte Milko Durovski. »Dobili smo atraktivnega nasprotnika in izrazitega favorita v tem srečanju, čeprav je pokalno tekmovanje polno presenečenj Z Goričani nimam najlepših spominov, kar zadeva pokalna srečanja, saj sem kot trener Nafte izgubil polfinalni dvoboj z njimi. No, mi bomo naredili vse, da čim dražje prodamo svojo kožo. Tisto, kar pa me resnično veseli, je to, da bo Fazanerija polna in da smo našim zvestim simpatizerjem omogočili z dosedanjimi uspešnimi nastopi v pokalu, da bodo spremljali atraktivno in zanimivo srečanje,« meni trener Mure 05 Milan Koblencer. Še medkrog pokala MNZ Lendava: Dobrovnik - Kobilje 3 :1 Tako so se Dobrovničani uvrstili v polfinale, kjer so tudi Bistrica, Črenšovci in Odranci M. J., F. B. Cornet Nogomet Roma na vrhu ^i Zavrč, Odranci tretji M*.11! ": 8. krona T. SNI. vi,- p© izključitvi VOZ navzdol Igrišče na Tišini, 150 gledalcev, sodnik Sagrkovič (Vrhnika), strelci: 1 :0 Poredoš (34), 1:1 Vajnhandl (58), 1: 2 Velički (92). • Tišina: Kerman, Cifer, Serdt, Šnurer, Bencak (Z. Hozjan, 71), Granfol, Varga, Kous, Benkič, Poredoš (Grah, 52), Cotter (Vogrinčič, 84). Rdeči karton: Šnurer (48), rumeni kartoni: Cotter, Šnurer, Bencak, Benkič; Podhostnik, Mori. 8. kroga 3. SNL vz 11; ■ - Železničar MB 4:0, - Stojnci 3:1, Trgovi-Dh'' ‘ehnostroj Veržej l: 4, ta?" ' - Odranci 1 0, Ma-Pohorje 4 : 3, Tišina -'”-"J Kovinar Štore -^®^ci 0 j. I-.IT : kroga: S''1’ - Kovinar Store, Tehno-1«!' Dravograd, Stojnci tai'116 J ’ Železničar - Šen-- Znnj Pohorje -Ti-s renšovci - Malečnik. ’, v pol ure I v ^marPh Pri Jelšah, ’Itev, sodnik Oberč (LJ), 5 L. Ivaničem o • C'IJrMžj, i iJlfftCSS) *ugrinec, Živič, Duh, Rezultati 8. kroga pomurske lige: Panonija Gaberje - Kerna Puconci 3:0, Čarda - Petišovci 2:1, Roma - Rakičan 5 :2, Grad - Aqua Ižakovci 2:1, Bistrica - Tromejnik- Blisk.0:3, Turnišče - Hotiza 1:1. Vrstni red: Roma, Čarda in Tromejnik, po 19, Grad, 18. 6. krog 1. MNL Murska Sobota: Salovci - Niros Cankova 7:0, Ljutomer - Slatina 1:4, Serdica KL Šinko - Goričanka Liv 1:4, ZMG - Ganča-ni - Apače 8:1, Bogojina - Hode« 2:3, Bratond - Triglav Bakovd 0:5. Vrstni red Bakovci, 15, Salovci, Goričanka in Slatina, po 13 6. krog 2. MNL Murska Sobota: Križevci - Cven 1:2, Lipa - Rotunda 2:2, Dokležovje - Pušča 0:0, Motvarjevci - Arcont Radgona 0:3. Vrstni red: Radgona, 18, Pušča, 13, Dokležovje, 11, Rotunda, 8. 6. krog 1. MNL Lendava: Čentiba - Polana 3:1, Dobrovnik - Veterani Turnišče 3:0, Kapca - Graničar 8:2, Nedelica - Kobilje 2: 0. Vrstni red: Nedelica in Polana, po 15, Čentiba, 13, Dobrovnik, 10. 6. krog 2. MNL Lendava: Lakoš - Žitkovd 1:4, Olimpija Dolga vas -Mostje 1:3, Nafta veterani - Dolina 4:1, Renkovci prosti. Vrstni red: Nafta veterani, 15, Mostje, 12, Renkovci in Žitkovci, po 9. (Kaučič, 59), Osterc, Vidmar (L. Ivanič, 'V2’r Puhar, 10), Hod-.. J»artr>na- Mauher (65); n' °), tu meni kartoni: AsL Mauher, Turnšek, Ča-’Hanžekovič, Hodnik. . poraz % ' »raiugradu, 2w c ■ 11 o K ni 1 G,ažar (Ptuj), stre- 5 Jančar, Borovič, Er-cS "' Tkalec (Kohek, 77), B*Mič. 72), Zadravec, ' I’- Z!aur "■ Rdeči karton: Zadra-kartoni: Skende-S.Kajnik.zeiko, Sga gosteh Štorah 100 gledalcev, % । (MB), strelca: 0:1 C.'1-1 JKavaš(83). 7 h Pečelin, Gone, Ma-V M. i? ” '• T. Horvat, B. Ku-t1 c Kocet, Antolin, /'h J(Kavaš, 80), Hozjan. Sit?"11 Korun, Perpar, Ca-' Kulčar, Hozjan, Kavaš. Zavrč Malečnik Odranci Veržej Kovinar Šentjur ČnnhKl šmui? Dravograd Paloma Pohorje Železničar Stojnci TBha 8 8 3 8 8 8 8 8 8 8 8 8 7 7 5 5 5 5 5 4 3 3 3 2 2 2 2 0 2 1 0 0 0 1 2 1 1 3 2 2 2 1 1 2 3 3 3 3 3 4 4 3 4 4 3 6 Mflan Jerše 22:4 17 17:13 16 20:11 15 18.1715 9:1015 13:11 13 11:13 11 10:14 10 6:1210 11:11 12:14 10:13 6:10 5:17 9 8 8 8 1 Ženski nogomet Pomurje zanesljivo Rezultati 6. kroga slovenske ženske nogometne lige: Slovenj Gradec - Krka preloženo. Senožeti • VODE - Maribor 8:0, Slovan - Ljudski vrt Ptuj 12:0, Kamen Jerič - Pomurje 0:5. Strelke Pomurja: Vuksanovič 2, Špur, Niki, Zver. Pari 7. kroga: Ljudski vrt Ptuj - Kamen Jerič, Pomurje - Slovenj Gradec (nedelja ob 15. uri), Maribor - Slovan, Krka - Senožeti. M. J. hmrjt S. Gradec Krka K Jerič Senožeti Slovan Ptuj Maribor 6 5 5 5 6 5 6 6 6 5 4 2 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 4 3 5 6 65:1 18 26:2 15 36:312 17:9 19:13 15:11 6:69 3:79 6 6 6 3 0 Mali nogomet Gradišče dohitelo Videm V 7. kolu pomurske lige so igrali: Old Boys - Krajna 0:1, Videm -Meteor 2; 3, BTC Nemčavci - Suhi Vrti 5:2, Černelavci - Mister Baby 1: 6, Gradišče - Dokležovje 15 1. Vrstni red: Gradišče in Videm, po 15, BTC Nemčavci, 14, Bulls in Krajna, po 13. 6. kolo 02I.MN Moravske Toplice: Motvarjevci - Trnje 1:9, Ivanci - Noršflici 4:1, Sebeborci - Tešanovci 3 ; 5, Filovci - M Toplice 3 :6, Prosenjakovci - Vučja Gomila 4:5, Garda - Mlajtinci 5 : 5. Vrstni red: Čarda in Tešanovci, po 16, Trnje, 15, M. Toplice, 12. 6. kolo KMN Puconci, skupina A: Puževci - Izvir 4 : 4, Breza -Strukovci 4:1, Šaiamenci - Poznanovci 3:5, Prosečka vas - Vaneča 3:5, Wolf Skakovci - Zenkovci 3:4. Košarovci - Pečarovci 3:1- Vrstni red:. Košarovci, 18, Šaiamenci, 16, Puževci, 14, Zenkovci, 10. Skupina B: Triglav - Lemerje 1:5, Mačkovci - Otovci 4:1, Vadarci - Vidonci 6:1, Dolina - Beznovci 1:4, Dankovci - Bodonci 0:9, Radovci - Moščanci 2:1 Vrstni red: Mačkovci, 18, Radovci, 15, Vadarci, 13, Beznovci, 11. 6. kolo MLMN Križevci: Križevci - Kalinovjak 6:2, Frizerstvo Milena SNV - ŠD LO-KO 9:1, Slaptinci - MRD Vučja vas 5:1, ŠD Ključarovci -Zetor servis Vučja vas 3:3, ŠD Berkovci - ŠD Bunčani 8:3, Habitus Luka vci - Dama bar SNV 2 :0. Vrstni red: Slaptinci, 18, Križevci, 15, Ključarovci, 13, Berkovci in Frizerstvo Milena, po 12. 6. kolo M2 KMN Goričko: Šulinci - Canoke Markovci 4:5, Isyp Salovci - Trdkova 15:2, Stanjevci - Dolič 2:9, Adrijanci Hajduk - Srebrni breg Martinje 2:1, Budinci - Čepinci neodigrano, Dolenci - Neradnovci 3:6, G. Petrovci - Lucova 3.13, Domanjševci - Pizzeria Kučan Križevci 5:4. Vtstni red: Dolič in Domanjševci, po 18, Lucova, 15, Budinci, 12. 7. kolo veteranske lige Čarda - Sebeborci 6:4, Cankova - Tešanovci 6 2, Old Boys - Černelavci 5:2, Dokležovje - Nemčavci 4:9, Bakovci -Mladost PertoČa 4:0, Borejci - Noršinci 5 :2, Rakičan - Rogašovci preloženo. Vrstni red: Bakovci, 21, Old Boys, 18, Cankova, 14. 6. kolo mednarodne veteranske lige: G. Slaveči - Slovenska ves 3: 3, Srebrni breg - Grad 4:5, Tromejnik Oldys - All Stars Monošter 3:3, Neradnovci - Poznanovci 2:6, Stanjevci - Čepinci 7:4, Matjaševci - G. Senik 4 : 3. Vrstni red: Poznanovci, 15, Tromejnik Oldys, 13, AH Stars Monošter, Slovenska ves in G. Slaveči, po 11. Nogomet Zmaga Nafte v Ljubljani Stadion ŽŠD Ljubljana, 350 gledalcev, sodnik: Gregor Gostenčnik (Sp. Duplek). Strelci: 0:1 Ošlaj (12), 1:1 Štrbac (26), 1: 2 Eterovič (33), 1: 3 Benko (75), 1: 4 Pavlovič (93). Rumeni kartoni: Brezovački, Šalja, Begovič, Kovač; Ošlaj. Factor: Varkaš, Jelečevič, Šalja, Kitič, Salkič, Jakopič (Begovič), Brezovački (Perovič), Čoralič, Usnik (Vakui), štrbac. Kovač. Nafta: Kuzma, Zemljič, Caban, Ošlaj, Ristič (Cavnik), Bukovec, Bunc, Matjašec, Pavlovič, Eterovič (Repina), Benko (Kulčar). Lendavčani so nastopili v srečanju z zadnjim na prvenstveni lestvici brez Bogdanoviča in Čeha zaradi kvote rumenih kartonov. Začetek tekme je pripadel domačinom, Kuzma pa je moral posredovati ob nevarnem strelu Usnika. »Naftaši« so povedli že v 12. minuti. Po prostem strelu Pavloviča z 20 metrov z leve strani je spremenil smer žogi pred vrati Ošlaj in dosegel zadetek. Izid je izenačil Štrbac po samostojnem prodoru. Le sedem minut je minilo in Nafta je ]x>-novno povedla. Po podaji Benka se je Eterovič sam znašel iz oči v oči z Varkašem in ga v drugo ugnal. Drugi del so odločneje začeli gostitelji, ki so želeli izid čim prej izenačiti. Vse dvome je razblinil Benko s tretjim zadetkom. Po podaji Bukovca je v polno zadel z roba kazenskega prostora. Piko na i je postavil Pavlovič v sodnikovem podaljšku, in sicer z evro zadetkom v levi zgornji kot domačih vrat. Trener Factorja Miloš Rus: »Nafta je zasluženo zmagala, saj je izkoristila vse svoje priložnosti: Ponavljajo se nam napake, ki jih nasprotnik s pridom izkorišča « Trener Nafte Milko Durovski: »Čestitam svojim igralcem za zmago. Po zmagi nad Gorico in Primorjem je bilo izjemno težko igrati proti Factorju. Take tekme so najtežje « Feri Horvat M. Nogomet Nenadejan uspeh v Kranju Stadion v Športnem parku Kranj, 200 gledalcev, sodnik Peter Sart (Prevalje). Strelci- 0:1 Bingo (47), 0:2 Fajfar (63), 1:2 Samardžič (76). Mura 05: Kamnik, Smolkovič, Balažič, Bingo, Šnajder, Bencik, Ke-rec (Pretmer, 77), Slavic, Janža, Puhar (Zlatar, 46), Fajfar (Horvat, 83). Rumeni kartoni: Samardžič, Plastovski; Puhar, Fajfar, Zlatar, Kamnik, Horvat. V prvem polčasu so gostitelji zapravili številne priložnosti, kar se jim je maščevalo. Najprej je vratarja Mure 05 Kamnika po strelu Štromajerja v 15. minuti rešila vratnica. Isti igralec je v 33- minuti lepo našel Dolžana, vnovič pa se je izkazal Murin vratar, ki so ga izbrali za igralca tekme. Dve minuti kasneje sta priložnosti zapravila Plastovski in Dolžan, slednji je zgrešil nebranjena vrata. Najlepšo priložnost za Kranjčane je minuto pred odmorom zapravil Štromajer, čeprav je bil sam pred gostujočim vratarjem. Če ne daš, dobiš’ Na začetku drugega polčasa so »Muraši« povedli. Po prostem strelu je Bingo z glavo neubranljivo zadel mrežo. Četrt ure kasneje so Sobočani izkoristili svojo drugo priložnost, ko je po podaji Janže z leve strani Fajfar žogo spravil za hrbet kranjskega vratarja. Gostitelji so izid znižali po samostojni akciji SamardžiČa. M. J. Šah Tomislav Gruškovnjak po murski prvak Na prvenstvu Pomurja v pospešenem šahu, ki je potekalo v klubskih prostorih ŠD Radenska Pomgrad v Murski Soboti, je sodelovalo 21 šahistov. Minilo je v znamenju izenačenih borb, lanskoletni naslov pa je ubranil 32-letni mojster FIDE Tomislav Gruškovnjak, ki je ob zmagoslavju povedal: »Pomurska prvenstva predstavljajo zmeraj neki poseben izziv Končni izid je vedno nepredvidljiv, saj se Tomislav Gruškovnjak. Foto: M. J. domači šahisti med seboj zelo dobro poznamo. Prvenstva nisem začel najbolje, saj sem zaradi napornega dneva v službi nekoliko utrujen. Zato sem v dveh partijah zaradi pomanjkanja koncentracije grdo spregledal in si z remijema precej oteži! delo. V drugem delu prvenstva sem dosegel z zmago nad Borisom Kovačem eno najpomembnejših zmag, ki mi je znova odprla vrata do vrha lestvice. Do konca sva z Danilom Harijem z zbrano igro uspela ohraniti potrebno formo. O dokončnem zmagovalcu je v mojo korist odloči! dodatni kriterij. Vesel sem naslova pomurskega prvaka in obl jubim, da ga tudi prihodnje leto ne bom zlahka izpustil iz rok!« Tomislav Gruškovnjak je zbral v 9- kolih po švicarskem sistemu 7 točk. Ostal je edini neporaženi igralec, saj je petkrat zmagal in štirikrat remiziral. Drugo mesto je z enakim številom točk pripadlo mojstrskemu kandidatu Danilu Hariju, tretje pa mojstru FIDE Boris Kovač s 6,5 točke. Četrti je bil njegov sin Mitja Kovač (6), po 5,5 točke pa sta zbrala Jernej Buzeti in Štefan Režonja. Po 5 točk so osvojili Robi Radosavljevič, Jože Glavač, Milan Jerše in Domen Serec (najboljši nižjekategomik). Zanimivejši rezultati, 2, kolo: T. Gruškovnjak - Buzeti remi, Radosavljevič - Režonja remi; 3. kolo: B. Kovač - D. Hari 1 0,T. Gruškovnjak -M. Kovač remi, Buzeti - Radosavljevič remi; 4. kolo: M. Kovač - B. Kovač 1:0,J. Gruškovnjak - T. Gruškovnjak 0:1; 5. kolo: D. Hari - M. Kovač remi, B. Kovač - T. Gruškovnjak 0:1; 6. kolo: T. Gruškovnjak -Režonja remi, M Kovač - Radosavljevič remi; 7. kolo: D. Hari - T. Gruškovnjak remi, Buzeti - M. Kovač 1:0, B. Kovač - Radosavljevič 1:0; 8. kolo: B. Kovač - Buzeti 1:0, M. Kovač - Režonja remi, Radosavljevič -D. Hari 0:1; 9- kolo: Režonja - D. Hari 0:1, T. Gruškovnjak - M. Hočevar. 1:0. Milan Jerše 22 0TR0ŠTV3 Z gumpiči se učimo tujih jezikov Zdravo! ANGLEŠKI JEZIK: hdlO (helou) Jaz pa pravim Pozdrav je ponavadi prvi aktivnejši stik, ki ga navežemo z drugo osebo. Velikokrat je lahko pozdravljanje stvar našega odnosa, je pa tudi ustvarjanje priložnosti za začetek pogovora, novega znanstva ali kaj več. Naši gumpiči svetujejo, da se moraš vedno lepo pozdraviti in odzdraviti, toliko bolj, če znaš to v različnih jezikih. In kako bi odzdravili vaši vrstniki po svetu, če bi jih vi pozdravili: »Zdravo!? NEMŠKI JEZIK; hallo (halo) In grem spat ŠPANSKI JEZIK: hola (ola) Rubriko pripravljajo učitelji tujih jezikov iz Ljudske univerze v Murski Soboti, gumpiča pa je ilustriral mag. Marjan Vaupotič, izgovorjavi besed lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. FRANCOSKI JEZIK: Salut (salu) ITALIJANSKI JEZIK: Ciao (čao) MADŽARSKI JEZIK: SZCfVUS (sertus) Lahko noč! Ko se proti večeru konča igra, zaprejo knjige, za otroke izključi televizijski sprejemnik, prijatelje in sošolce čaka podoben obred. Otroci se umijejo, skrtačijo zobe, sperejo se impulzi celega dne in takrat se čudežno umirijo. V pižamicah so otroci spet čisto čisto naši. Večeri in priprava na spanje so za starše in otroke res nekaj pomembnega in posebnega. Nekaj trenutkov prej, preden v sobah ugasnemo luč, se otroci z vsem bitjem posvetijo staršem Niihove radovedne očke, ki se počasi zapirajo v sen, čakajo na pravljico in so se najbolj pripravljeni pogovarjati, modrovati in povedati, kaj so doživeli, kako so to občutili, zaupajo nam svoje želje in tudi skrbi. Ostani še malo pri meni, pravijo njihove proseče očke. Starši pa ob prebiranju pravljic pogosto v mislih že urejamo svoje skrbi, premišljujemo, kaj vse še moramo postoriti v iztekajočem se dnevu, kaj pripraviti za nov dan. Kolikokrat spregledamo, da je pravzaprav najpomembnejše, da tistih nekaj trenutkov res ostanemo z njimi, z vsem svojim srcem, in da ne dovolimo, da nam kdo vdira v naše misli. »lahko noč in sladko spančkaj,* jim zaželimo, ko jih pridemo Še pokrit, in da bi otroci čim dlje vztrajali v svoji postelji. Čeprav ni druge izbire, ko se z bosimi, mrzlimi nogicami sredi noči stisnejo k nam in si v postelji zagotovijo neverjetno veliko prostora. Naj bo torej čim več takih večerov in juter, ko bomo skupaj hodili spat in se skupaj zbujali! P. S.: Vaše prispevke pošiljajte po elektronski pošti Nana.RR@p-inf.si, ali na naslov: Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 1 s, 9000 Murska Sobota. Čarobni prah j Nana Tudi jaz sem bila nekoč otrok Babici brala Čarobni prah - kje ga kupiti, kje ga dobiti? Takšen prah, ki domišljija spodbudi, ki sanje oživi? Čarovnija - lev pravljicah živi? Ali moje sanje obudi? Ta beseda je preprosta. Znotraj vseh modrosti živi. Za meglicami hiti, za šipo starši, še cesta zgodbo zadoni. Kako pa ga dobiti, v kateri knjigi znanstveni? Ali se treba je zelo učiti, super odličnjak biti? Pamet v glavo, v roke moč, zberi pogum, lenobo proč! Zdaj na pravi poti si, čarobni prah sam k tebi prihiti. Katjuša Lepoša, 6. c, OŠ III Murska Sobota Filament Kot osnovnošolka sem si tudi jaz občasno poskušala olajšati »trpljenje« v šoli, včasih bolj, včasih manj uspešno! Spomnim se dogodka iz drugega razreda. Občasno sem lahko prespala pri stari mami, kije bila sicer stroga, krasna preprosta ženska. Pri pouku smo se takrat učili brati. Odkrito moram priznati, da mi v tistem obdobju branje ni posebej »ležalo«, zato pa sem morala veliko vaditi. Tako sva S staro mamo neko popoldne sedeli pred hišo in naročila mi je, da ji nekaj preberem. izbrala sem si basen Koza Filomena - seveda z določenim namenom! Naslov sem izpustila, si začetek zgodbe lepo izmišljala in nato počasi začela brati besedilo. Da vas spomnim, basen govori o kozi, po imenu Filomena, ki je osmukala cvetje ob ograji ali nekaj podobnega (nekako tako, saj basni od takrat nisem brala). Ker pa je bila basen za drugošolko predolga, sem malo preskočila ter prebrala le bistveno, in sicer, da je to naredila koza Filomena. Kakšna škoda je dneva otrokom, ko morajo zvečer v posteljo. Vsak trenu -» । radi podaljšali, še kaj pogledali po televiziji, se poigrali, samo da jim še net" treba v posteljo A kaj, ko je zjutraj treba zgodaj vstati in iti v šolo, vstajanji P ravno med njihovimi najljubšimi opravili. Staršem, ki se jim mudi, pa Privt S tretješolci osnovne šole Križevci pri Ljutomeru smo se pogovarjali, ah|L1 vstajajo in kdaj so tisti večeri, ko lahko dalj časa ostanejo pokonci. Sašo Zadravec, 3- a: Včasih zjutraj težko vstanem, včasih pa ne. Včasih se zjutraj zbudim sam, pogosto pa me z bu- di budilka sestre Tine, ker imava sosednji sobi. Včasih grem spat že ob šestih zvečer. Ko grem kakšen večer pozneje spat, po televiziji najraje gledam Starwars, Garfilda in vsako soboto družinski film. Včasih pa v postelji Še kaj preberem, najraje knjige iz Šolske knjižnice. Televizorja nimam v svoji sobi, imam pa novo sobo. Anja Co pot, 3- b: Jaz včasih, če sem dalj časa pokonci, težko vstanem, če pa grem hitro spat, se zbudim sama. Poz- ih* S ŽŽ dam tudi do polnoči. gledam, Vzemi ali pusti pa vedno dim. V svoji sobi imam televiz01 neje grem spat v ponedeljek, ker gledam Našo malo kliniko. Potem me zjutraj mora ata petkrat buditi in klicati, pa se ne zbudim. Jaz pa moram ponavadi iti spat ob osmih zvečer, v petek in soboto pa sem lahko malo dalj časa pokonci in to mi je super. V sobi nimam televizorja. Melani Vengust, 3- a: Meni pa ni težko vstati, ker se zbudim sama in kar Gr Simona Neuvirt Bokan je vodja Kriznega centra za mlade v Murski Soboti. Pri svojem delu spoznava različne zgodbe in usode otrok. Pravi, da danes veliko bere in ne more živeti brez knjig. Oh, uboga stara mama, kako se je razjezila! Oštela me je, da brati ne znam in tudi ne bom znala, grdo govoriti pa znam, a mi za to ni treba hoditi v šolo! Jaz pa sem nedolžno kot koza v basni gledala staro mamo in se držala, kot da gledam tretje čudo. No, da vam razkrijem povod jeze moje stare mame - moji stari mami je bilo namreč ime Filomena! Razburjeni stari mami nisem mogla razložiti, da ime ni izmišljeno in da nisem hotela biti nesramna do nje. Ve-rjelaje šele, ko je sama prebrala naslov in zgodbo o kozi Filomeni. Malce je bila užaljena, pa jo je minilo. Saj veste, babice znajo biti zelo popustljive. pridem ven. Jaz imam bratca TimU je star tri leta in skupaj gledava risi^ vedno pa gledam tudi kliniko■>’p grem spat, ko sem zaspana, mnun -ločene ure. Zvečer se skopam, glavo, poščetkam zobe in grem s • Pred spanjem preberem še kaki""J* vljico. Ob sobotah in nedeh^ spat malo pozneje. Tudi jaz nima®1 sobi televizorja, ker bi ga pote® bf*1 kar naprej vključeval. Jaša Roškar, 3. a Križevci ti ram vstati že ob sedmih zjutraj. težko. Če pa me ata zbudi ob potem pa mi ni. Jaz grem spat ob tih, pol desetih. Pred tem se °Pr^ ' operem glavo, potem gbJ’n1 ’Jj minut televizijo in grem spat 'I atom gledava včasih nogoniet-akcijski film, če je sobota, M as d n li te S n bi ta SN Ul M T, iGa' K 'm čunalnik. Tim Nedelko, 3. b. Vč*«h sih pa mi m težko zjutraj vstati me največkrat zbudi ata, včasi” I* zbudim kar sam. Jaz pa večer S* . risanke,prešaltam, če je kje včasih gledam Vzemi ali PuSU gledam tudi živali Animal Pl311^ treje moram iti spat ob ■ vpssanih v prvi letnik, še ni zna-ker tok za vpis še ni potekel. Vsi ^dati, ki do sedaj niso bili sprejeti, na voljo še tretji prijavni rok, ki °'eče jutri. Za tiste, ki bodo na fakul-'Moptli prvič, je predvidelo mini-Ja vfeuko šolstvo 17.038 mest za W|)i in 7.979 izredni študij. študijski programi ''Wij’ko leto 2006/2007 pa je boga-'udi za 95 novih bolonjskih progra-'• 3? na Univerzi v Ljubljani, 25 na gorski univerzi, 19 na Univerzi na /^°tskem ter 12 na samostojnih viso-^^kih zavodih. Sicer pa na ministr-9U« višajo। šolstvo upajo, da bodo leta ■ * visokošolski študijski progra-^klajeni z bolonjskim sistemom. špedicija učencev osnovne šole Veržej Drugačen šolski dan Kajama poimenovana po Veržejčanu še redno poletno jutro 22. Zjutraj ob šestih smo se Snovne šole Veržej z avto-,h ' odpeljali na naravoslovni ‘i, ,,na Notranjski kras. Najprej u** Ustavili v Tepanju, nato pa v Tam smo se ustavili na Os- ^di Osmih talcev, kjer so nas ’ kali naš vodnik Miran Nagelj* *^noja ravnateljica, učenci p^^cri učitelji, ■ ozdravu so nam učenci iz Loga-*-1!lpredstavili zgodovino ikdj ^raja. Predstavili smo se jim E 'n zapeli veržejsko himno ter K*14mjši, dramsko igro, ki je bila ‘l togatčanom, čeprav niso vse-^'1. 'nl" 8ovor^i v Pr'e' Sledila je malica na ta-lU1 - oh. po prigrizku pa smo se ।'111 se odpeljali iz Logatca proti cmajama J'Jh SIno Izstopili iz avtobusa in prvikraški jami naproti. %, 1 *n polni dobre volje smo ko-Uigrani kraški pokrajini. Čez v se začeli spuščati na- ।; ‘ ‘ strmini. Naenkrat se pred nami %ai črna iama’ ‘z katere je Svj| ^d. To je bila Vranja jama. Se Pred v^°d°m v jamo, kin J” je naš vodnik povedal vse o J,'iskih v njej, se nato toplo s’ pripravili baterijsko sveti- ''V S. ^lenj i vasi, kj e r smo se sezn a n i li s tem, ka ko nastaja, ži vi i n preša ne e rkn iš ko Spust v kraško jamo, ki jo je leta 1997 odkril takrat petošolec Aleks Bobnjar iz Veržeja. V jami je 30 stalaktitov, trije stalagmiti, trije stebri in manjše zavesice. Iko. Podali smo se v notranjost jame. Najprej smo si ogledali sifon, kjer živi človeška ribica. Zaradi dolge kolone in velikega blata so jo videli le prvi obiskovalci, saj se nas je ustrašila in zbežala. Drugi učenci smo si lahko ogledali le n jeno bivališče. Potem smo se blatni do ušes odpravili skozi mrzlo jamo proti Planinskemu polju, kjer smo opazovali globok požiralnik, v katerega ob ponjavah na kraškem polju odteka voda. Našli ostanke kosti Vsi radovedni smo se odpravili proti Aleksovi jami, ki jo je odkril naš krajan, nekdanji učenec veržejske Šole, Aleks Bobnjar. Vodnik Miran nam je pripove doval, kako so jamo odkrili. Dejal nam je, da je ta jama v bližini in naj jo poiščemo. Vsi smo jo začeli iskati. Sama sem šla mimo nje, in ker so jo zakrivali kamni, je nisem opazila. Našel jo je Mitja iz 5. b-razreda, zato je dobil to čast, da si jo je prvi ogledal. Za njim si jo je ogledalo še nekaj učencev. Po ogledu Aleksove jame smo se ustavili v jami brez stropa. Nato je bila na vrsti Skled-na jama, v kateri smo našli ostanke kosti. Najlepši v jami pa je bil stalaktit, ki je visel s stropa. Utrujeni od hoje smo se odpravili proti avtobusu, s katerim smo se odpeljali na ogled Malega in Velikega naravnega mostu v Rakovem Škocijanu, nato pa se odpeljali Planinski jami naproti. Parkirali smo, se izkrcali in odšli v jamo. Jamar Miran nam je povedal, da se v njej zlivata dve reki, Pivka in Rak. Nastala reka se imenuje Unica. Ves čas smo opazovali tok reke in se ozirali po visokem in mogočnem stropu Planinske jame, iz katerega je viselo veliko prelepih kapnikov. Na žalost pa nismo šli daleč v notranjost, saj nas je že priganjal čas in tudi naša oprema ni bila dovolj primerna. Počasi smo se napotili proti avtobusu, ki nas je že čakal. Odpeljali smo se proti Cerkniškemu jezeru, ki je že presihajoče v Dolenjo vas. Ob pogledu na polnitev in praznjenje Cerkniškega jezera nam je zastajal dih. To »čudo narave«, kot ga je imenoval Valvazor, velik naravoslovec in ljubitelj narave, je zares nekaj posebnega, nekaj, kar te vznemirja in preše- V Ljubljani 919 novih Študentskih postelj V letošnjem letu bo tudi več študentskih postelj, 6363 študentskim ležiščem v Ljubljani se je pridružilo še dodatnih 919 v novem študentskem domu pri Fakulteti za družbene vede, kmalu pa naj bi odprli še domova v Poljanski ulici in pri Litostroju. Bruce čaka v prihodnjih dneh marsikaj novega. Popolnoma novo okolje, novi sošolci, nove preizkušnje, študentske volitve in seveda brucevanja. Med študijem se je predvsem pomembno znajti, izkoristiti vse možnosti in seveda znati uživati. Recepta za učenje ni, pač pa mora vsak sam ugotoviti, koliko časa mora presedeti za knjigami. Rada bivaš spomnila, da ne pozabite na knjižnice, čitalnice in računalniške centre, ki so vam na voljo na vaših fakultetah. Seveda pa sta pomembni tudi povezanost z vašimi novimi sošolci in izmenjava zapiskov. Pa še eno majhno opozorilo, res velika večina predavanj na fakulteti ni obveznih, a naj vas to ne zavede, so še kako pomembna in koristna. V. P. neča, ogledali pa smo si tudi videoposnetek jezera v različnih letnih časih. čeprav smo bili od tega prečudovitega izleta naslednji dan nekoliko utrujeni, smo bili vseeno zadovoljni, saj smo videli in doživeli veliko novega in zanimivega. Najpomembnejše pa je, da smo se ponovno prepričali, da je Slovenija res najlepša dežela. Sandra Prelog Vaša čustva Na obzorju sveti sonce v tisočerih barvah. Jata popotnih sinjih galebov spušča v nebo svoje zadnje krike. Šumenje morja deluje kot materina uspavanka otroku. Pordelo nebo počasi bledi, daljno sonce tone v mrzel ocean. Ozračje postaja sveže, ko mrak objame zemljo. Na žametnem nebu začnejo migljati zlate zvezdice. Črički se začnejo oglašati, njihov spev postane glas srca, noč magična, čarobna, naenkrat sanjsko lepa. Sama sediva na še vročem pesku ob prasketajočem ognju. Sence se igrajo na najinih obrazih, ko si deliva najgloblje občutke. Vesela sem, da si moj zaupnik, prijatelj, ljubimec. Ti si moja srečna zvezda, ki jo lahko dosežem, saj zdaj si moj. Ne izpustim te iz svojih rok.. Naenkrat nagnil si se k meni kot bi razumel in bral moje misli. V svojo roko vzel si mojo dlan, se mi zazrl v oči, mi šepetal besede ljubezni in me neskončno dolgo poljubljal. Pripadala sva si, združena v objemu strasti in ljubezni. Najin ogenj je podžigal najini telesi in nama dal krila, da sva skupaj poletela v zvezdno nebo, le ti in jaz, spojena za vedno. Sonja Vaše pesmi Tl ljubezen moja si Moja ljubezen samo trpljenje je, ki iz dneva v dan ponavlja se. A kaj jaz morem, če ljubezen takšna je, spremeniti je ne morem, ne! Ljubila sem te in Še vedno te, ampak ti tam druge osvajaš le. Kaj res ne slišiš, ne vidiš, da obožujem in ljubim te? Prosim te, bodi tu pri meni le ‘ in ne odidi še. Jaz potrebujem te in brez tebe živeti ne morem, ne! Le kje zdaj si, kaj delaš ti, zakaj te pri meni ni? Samo to zapomni si, da ljubezen moja si. Valerija Barve jeseni Preproga čudovitih barv iz listja, po katerem stopaš, poslušaš, opazuješ, razmišljaš o jeseni, ki kot slikar barva naše življenje. Barve enkrat svetle, drugič temne. Umetnost našega življenja je v naših rokah, da iz teh barv narišemo mavrico. Mavrico, ki prežene temo. Mavrico, ki poveže most, tta poti spoštovanja, iskrenosti, most na poti ljubezni, prijateljstva, napoti veselja, sreče, ki v drobnih preprostih je stvareh našega vsakdana. Suzana Priporočamo Miami Vice - 5-, 6. in 7. oktobra v kinu Park. Najbolj priporočamo seveda ljubiteljem kultne serije iz osemdesetih let, kjer sta se v športnih avtomobilih, motornih čolnih in elegantnih oblačilih vozila naokrog po Miamiju Don Johnson in Philip Michael Thomas. Tokrat prihajata Crockett in Tubbs v nekoliko spremenjeni podobi, vendar avtor ostaja isti' Michael Mann, ki je režiral filme Vročina, Zadnji Mohikanec, Ali in Prebujena vest Zgodba filma nima zveze s serijo, okolje pa je nespremenjeno: Miami s svojimi narkomanskimi baroni in njihovimi ljubicami. Si bo kdo upal posneti še priredbo Ulic San Francisca? Kristina Šuklar - 5- oktobra v kulturnem domu v Beltincih. Ena najboljših in najlepših mladih violinistk se bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentko Ljiijano Djukič Šuklar ustavila na prekmurski ravnici in izživela svojo strast z repertoarjem klasičnih del. Ne ve se, kdo od omenjenih je pobral že več nagrad. Katerikoli od orkestrov Slovenske filharmonije pa tudi ne pride ravno vsak dan v provinco. Not to be missed. Diskoteka MIKK Vol. VII - 7. oktobra v Murski Soboti. Disko vročica se bo tokrat nekoliko raztegnila: z osemdesetih tudi na devetdeseta leta. Mar to pomeni več trših zvokov (Subpop in podobno)? Bomo videli oziroma slišali. Toda himna diskov, na katere prihajajo ljudje tudi iz Tolmina in Nove Gorice, ostaja ista: YMCA od Village People. Pred diskom predstavitev prvenca Germ skupine Y iz Gornje Radgone, ki bo s svojim matematičnim coreom razbila enoletno zatišje pri izdaji domačih albumov. Tsotsi - 8. oktobra v kinu Ljutomer. Če ste film zamudili v Murski Soboti, ne storite te napake še enkrat Južnoafriška drama je eden najboljših filmov zadnjih let, čeprav na prvi pogled sploh ni videti tako. Zgodba o Davidu, voditelju tolpe (tsotsi - nasilnež) v getu na obrobju Johannesburga, ki se ob najdenem dojenčku počasi spremeni v dobrega človeka, vas s svojo pretresljivostjo in lepoto fotografije kar posrka vase Zasluženi oskar 2006. Prav smešno je, kako se Američani več let trudijo, da bi naredili zares izvrsten film, potem pa samo z enim pride Južnoafriška republika in jih takoj vse pomeče na tla. Dodatni adut filma: glasba. Jutranji tek - vsak dan v Pomurju. Kultura telesa in duha. Stari športni copati, trenirka in makadam. Ali steza skozi gozd. Prebujenje, osvežitev, sprostitev in mentalna priprava na dan pred nami. In okrepitev zdravja in trdnosti pred prihajajočo zimo. Lahko tudi kombinacija tek ■ hoja. Najlepše zgodbe se lahko vidijo v naravi. Ne pozabite. ko je v mestu še senca, je zunaj že sonce. Če je megla ali dež, je sonce znotraj vas. _ , Tomo Koles l/VUUV 4k VKVkll 5. oktober 2006- ynmin prave Infortnaelj« pomoč Brezplačna pravna pomoč e Srečko Durov univ. dipl, pravnik razkrivajo zdravilne skrivnosti www.porriurske-lekame.si Kozmetični labirint Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu V podjetju sem zaposlena več kot 10 let. Prejšnje leto mi je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bila priznana invalidnost IH. kategorije, saj Je bilo ugotovljeno, da nisem sposobna delati polni delovni čas na delovnem mestu, kjer sem vseskozi delala, sem pa sposobna delati polni delovni čas na drugem delovnem mestu, zato mi mora delodajalec omogočiti delo na takšnem delovnem mestu. Ker sem zaposlena pri malem delodajalcu, mi le-ta ni uspel najti ustreznega delovnega mesta, zato sem vse od začetka tega leta na čakanju. Prejšnji teden pa sem od delodajalca dobila obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj mi ne more zagotoviti drugega ustreznega delovnega mesta. Zanima me, ali me delodajalec lahko odpusti glede na to, da sem invalid, zaradi česar naj bi bila zavarovana pred odpustom, in kakšne so moje pravice v primeru odpovedi? Invalidi po Zakonu o delovnih razmerjih resda uživajo posebno varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga, vendar pa vam v skladu s 116. členom omenjenega zakona in v"skladu z 102. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, Če vam ni možno zagotoviti drugega ustreznega delovnega mesta. Z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so vam bile priznane pravice na podlagi invalidnosti lil kategorije, in sicer pravica do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto, delodajalec pa vam očitno slednjega ne more zagotoviti, saj ste na čakanju že vse od začetka leta. To dejstvo mora vedno potrditi petčlanska komisija, razen pri delodajalcu, ki zaposluje manj kot pet delavcev. V tem primeru imate možnost, da sami zahtevate, da komisija ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru, ko komisija ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej ko vam delodajalec resnično ne more zagotoviti drugega ustreznega delovnega mesta, imate po Zakonu o delovnih razmerjih pravico do odpravnine in odpovednega roka. Po preteku odpovednega roka pa lahko uveljavljate pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti (pravico do denarnega nadomestila), po izteku teh pravic pa lahko uveljavljate pravico do nadomestila za invalidnost in druge pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10. Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik" ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih In sredah od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure. Lahko nas pokličete po telefonu, številka je 02 535 2 T 60. Zavod Pl P da je brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. Ensvet V Murski Soboti odprli energetsko svetovalno pisarno V prostorih kina Park v Murski Soboti smo odprli energetsko svetovalno pisarno. Na našem območju je svetovalna pisarna tudi že v Lendavi, vendar se je pokazalo, da tako svetovalno pisarno potrebujejo tudi v mestni občini Murska Sobota. Za svetovanje sta vam na voljo svetovalca Miran Fujs, dipl, inž., spec, str. (vodja pisarne), in Anton Benkovič, univ. dipl. inž. str. Uradne ure so v petek od 16.00 do 18.00 ob predhodni prijavi. Telefonski številki sta 02 52 5 16 77 ali 031 311159. Lahko tud i pišete na elektronski naslov: miran.fujs@email.si Osrednji program AURE pri Ministrstvu za okolje in prostor (Agencija za učinkovito rabo energije in obnovljive vire) za svetovanje in pomoč občanom pri izvajanju ukrepov učinkovitejše rabe energije v gospodinjstvih je ENSVET - Energetsko svetovalna mreža za občane Program izvaja Gradbeni inštitut -ZRMK z usposobljenimi energetskimi svetovalci v energetsko svetovalnih pisarnah Delovanje svetovalnih pisarn po vsej Sloveniji je rezultat partnerskega sodelovanja z občinami V Sloveniji je preko 30 pisarn, v katerih svetuje okoli 50 energetskih svetovalcev Naša glavna naloga je, da z brezplačnimi nasveti in pogovori pomagamo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za učinkovitejšo rabo energije. Nabiranje zdravilnih rastlin Že pred mnogimi leti so se naši predniki zavedali, da v spomladanskem in poletnem času cvetijo številne rastline, ki imajo za naše zdravje mnoge koristne učinke. S številnimi raziskavami in znanji vedno več vemo o posamezni rastlini, tako o njenem koristnem kot tudi nezaželenem Čas nabiranja in sušenja rastlin ČAS NABIRANJA ČAS SUŠENJA LISTI tik pred cvetenjem 3-6 dni CVETOVI poleti, v času cvetenja 3-8 dni KORENINE, KORENIKE jeseni 14 dni LUBJE spomladi 14 dni učinku na človekovo zdravje. Zaradi vse bolj onesnaženega okolja pa se pojavlja dodatno tveganje o učinkovitosti in varnosti zdravilnih rastlin. Ko se odločimo za domačo uporabo zdravilnih rastlin, se moramo zavedati, da jih je treba res dobro poznati, saj so si mnoge zelo podobne, nekatere pa so zelo strupene. Zato je zamenjava lahko usodna. Osnovni napotki za nabiranje zdravilnih rastlin: - vedno nabiramo samo poznane rastline in ki niso zaščitene, - rastlin ne nabiramo ob cestah in onesnaženih rekah, - nabiramo jih največ za eno leto, saj z časom izgubljajo učinek, - za prehrano uporabljamo, čim dlje je mogoče, sveža zelišča, - vedno nabiramo tiste dele rastlin, ki jih potrebujemo, in prt tem pazimo, da ne poškodujemo korenin, - nabranih rastlin ne tlačimo v vrečko, - posušene rastline shranimo v kartonski, stekleni ali keramični posodi, - za shranjevanje izberemo suh, temen in hladen prostor. Ko rastlino utrgamo, v njej preneha življenje. Začne se raz- krojevalno delo kvasil in dro-bnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogo-scejši način preprečitve je sušenje. S tem ko rastlini odvzamemo vodo, onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razkroj, ker brez vode ne morejo živeti ter se razmnoževati. Jeseni in spomladi čas sušenja podvojimo. Pazimo na sušenje na peci, kjer temperatura ne sme preseči 70 stopinj. Peč naj bo toliko topla, da nas ne peče v roko. Zdravljenje z rastlinami je znano že več tisočletij. Mnoge zdravilne rastline in njihove učinke je prevzela tudi uradna medicina. V zadnjem času je nabiranje in uporaba zdravilnih zelišč vse bolj moderna in priljubljena, saj mnogi to povezujejo z naravnim zdravljenjem. Čeprav so to resnično naravna zdravila, jih ne smemo uporabljati pretirano in na slepo. Za zdravljenje z zdravilnimi rastlinami se odločimo po farmacevtovem ali zdravnikovem nasvetu. Janja Stanko, farm, tehnlca Robide so dragocene Ta jesenski sadež je v naših krajih že zelo dolgo priljubljen. Že stoletje je izjemno cenjen tudi v ljudskem zdravilstvu. Čaj iz listov se uporablja za zniževanje krvnega sladkorja in kot odličen diuretik. Plodovi so odličen vir vitamina C. Robide so dragocene tudi zaradi vitamina A in mineralnih snovi, bakra in magnezija. Nekajdnevno redno uživanje sadežev poživi nastajanje krvi m očisti črevesno sluznico. Energijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo svoj denar vlagati v zmanjšanje rabe energije. V naši svetovalni pisarni vam omogočamo strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: izbiri ogreval- nega sistema in ogrevalnih naprav, zamenjavi ogrevalnih naprav, zmanjšanju porabe goriva, izbiri ustreznega goriva glede na danosti lokacije in značilnosti stavbe, uporabi obnovljivih virov energije pri oskrbi stavbe z energijo, toplotni zaščiti zgradb, izbiri ustreznih oken, zasteklitvi, sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije, pripravi tople sanitarne vode, izbiri sistema za prezračevanje stavbe ali sistema za hlajenje, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov za URE ter uporabo OVE in vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije. Nasvet o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bo v pomoč, kako svoj denar pravilno in učinkovito uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanj ali naprav Nikoli ni prepozno. Tudi če ste hišo že zgraditi in v njej živite, stanovanje že kupili in opremili ter vas pestijo problemi, povezani z rabo energije, vam lahko pomagamo pri njihovem reševanju. Znaki pri obstoječih stavbah, ki med drugim kažejo, da je obisk pri nas potreben: letna poraba goriva nad 15 litrov kurilnega olja ali 15 kubičnih metrov zemeljskega plina na ogrevani kvadratni meter stanovanja, visoki računi za goriva in električno energijo, iztro- šenost elementov ovoja stavbe ali dotrajanost strojnih inštalacij, hladni in vlažni zidovi, plesen na zidovih, ledene sveče na žlebovih, rosna okenska stekla, nihanje zaves ob zaprtih oknih, razpadajoč dimnik, temen in gost dim Značilne situacije pri načrtovanju stavb ali novogradnjah, za katere menimo, da je obisk pri nas nujno potreben: dvomi pri izbiri energetsko učinkovitejših sistemov in naprav, odločanje za sisteme toplotne zaščite z manj izolacije (npr. fasada z manj kot 10 cm izolacije, streha z manj kot 20 cm), če v oskrbi stavbe z energijo ni predvidena oziroma proučena souporaba energije sonca (npr. sprejemniki sončne energije), želja po gradnji sodobne nizkoenergijske stavbe brez naprednih sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. ENSVET je nasvet, saj se razmislek o rabi energije dolgoročno obrestuje, kajti cene energije nezadržno rastejo. Pot do naše svetovalne pisarne je zelo preprosta, s seboj prinesite čim več podatkov o vaši zgradbi, ogrevalnih napravah, porabi goriva . Po opravljenem pogovoru boste od nas dobili poročilo s povzetkom pogovora in vsemi pomembnejšimi podatki. Energetski svetovalci redno sodelujemo tudi v različnih oblikah izobraževanja in strokovnega usposabljanja. Občanom prav tako dajemo informacije in svetujemo pri javnih razpisih za sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Več si lahko pogledate tudi na naših spletnih straneh: http://www gi-zrmk.si/ ensvet.htm; http://www.gov.si/aure. Vabimo vas, da nas obiščite! Miran Fujs, vodja energetsko svetovalne pisarne v Murski Soboti Kolikokrat se vam ježe V' dilo, da ste stopili le P°ste“ ničko čistilnega sredstvaza ličilo ali po tekoče milo. a® šli pa ste se pred labirinte^1 prepolnih polic? Kako med 20 različnimi vrstamjt' stila za obraz in najmanj različnimi tekočimi mili iščite eno od svetovalk, k’ bo z veseljem pomagala gosto se zgodi, da izdelka.1 ga iščete ne prodajajo ve-ker so ga prenehali izdeluj Zato bo najbolje, če etnb tega, ki ste ga uporabljali idr T; slej, prinesete s seboj- B vam bo svetovalka iskala nadomestni if^ 1' pa vam predstavila ka^11 , vost. Pri tem bodite p° predvsem na ceno ^11 pogosto najprej ponudi) žje izdelke. Nikar naj vam ne bon^ ’»n M % no priznati, da se vam v- • previsoka Konec k^ za vaš denar.Ce vas kater novosti kljub vsemu svetovalko prosite za i' ki je običajno brezpl^e ko boste lahko prepad izkusili na koži in v ,r mislili, ali je za izdelek dno odšteti toliko den c- *b| Potrpljenje »Bodite potrpežljivi. Spoznali boste, čas, da se prebudite in premaknete ndpM (Ram Dass) Dr. Cherie Carter- Scott s potrpežljivostjo označuje izkazovanje strpnosti, medtem ko čakamo na izid. Z lekcijo potrpežljivosti se soočimo, ko znotraj sebe poskušamo ustvariti spremembo. Večina nas pričakuje takojšnje uspehe in smo pogosto razočarani, če prvi poskusi ne obrodijo sadov. Sprememba je redko lahka. Zato moramo biti potrpežljivi tako do sebe in ljudi, ki nas obdajajo, kakor tudi v dogajanjih, v katera smo vpleteni Potrpežljivost je vir moči, da postanemo to, kar si želimo. Mirjana, negovana štiridesetletnica, je bila od nekdaj predana svojemu zunanjemu izgledu Ukvarjala se je s Športom, pazila na prehrano, bila je vedno stilno zaokroženo oblečena in naličena. Z leti je vedno težje vzdrževala želeno telesno težo, zato je iz dneva v dan manj jedla. To je delala zavestno. Želela je ohraniti svoj izgled, ki ji je zagotavljal njeno identiteto. S tem ko je uživala vedno manj hrane, se je z vsakim dnem bolj soočala s prebavnimi težavami. Najprej jih je reševala z odvajalnimi čaji, nato s tabletami. Potem je nekega večera v postelji ugotovila, da tistega dne razen pijače ni zaužila ničesar. To se ji je vedno pogosteje dogajalo, to, da je kaj zaužila-n'[ Teža ji je strmo Šla stajala je vedno bolj ' Zbolela je in pr'^!^ a]jiif' obiskati zdravnika-'''' u/(|., 0^ da je zbolela za anorc K ločil se je, da zdravi;^ bolnišnično, ampak zdravila doma. Poslal | hiatru in ji podal napotK hranjevanje. Mirjana je izbruh * se, kljub temu da je vl.|Pu^ predano prepustila m je1" činu življenja. Dosleu1’1 žala navodil. Čas je zultatov pa ni bilo P* prosijo, saj je dela pričakovala Pfel , . seji je utrnilo vedeli nf' biti potrpežljiva, sajsf bolezen ni rodila v in da tudi izboljša*1! priti cez noč. Morala z lekcijo potrpežljiv^ J Vsakemu od na* cija potrpežljivosti jr' tega, da jo potreboI’ ne prenesemo tega, jpo* mo v prometni gnL' mo pri zdravniku ^^i^ i počakati na vrsto. ^|i ' žnosti, da boste ' kdor koli, ki trpežljivostjo, ob1*1 ali v vrsti, velike. , s zabiti, da se lekcija kler je ne usvojim0 _ le kanček potrpi Dr. Simona H ^13 'P-2 S '!t> 01 WIH1K-5. oktober 2006 DOBRO JE VEDETI 25 POMAGAJTE POMAGATI Pomurja zenske in otroke - žrtve nasilja '^3173-1000001824 (odprt pri SKB) ^^nje potrošnikov wjn svetuje Stroški Poštnine ki tuni je pisala, pratvi, da se ji je 1» jr še v garanciji, pokvaril in ga je po setvisa poslala na popravilo. dan so jo poklicali s servisa in ji 1 ■ bi morala izdelek poslati na servis na H * ]na sr s i em m onmala, saj v njihovi Jtiu^ 11 k'*'! plse’da 1,0 imenovano podjetje v t1|t °k>J rf v garancijskem roku nosilo vse P"prui il j Zanima jo, ali se v stroške šteje 'Sl*Janje, se pravi stroški poštnine? 19. čl. VarHv'1 potrošnikov (ZVP, Uradni list RS, it, - UPB 2) se glasi: Stroške za material, na-e dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki ^ih *1 trn odpravljanju okvar oziroma pri nado-1 ’tdelka z novim na podlagi garancije, plača eL h omenjenega člena je razvidno, da ^>li' i Poštnine oz. pošiljanja izdelka na ser-j r 111 'm? potrošnik, krije proizvajalec. V ko-eh stroškov ne bi hoteli priznati, bo morala ^Pftjavo na pristojni Tržni inšpektorat RS, ki !rj>i . pooblastili nadzira uresničevanje umka ukrepe v skladu z zakonom. Obrato-J* Pisarne: telefonsko svetovanje v pone-^itl sredo, Četrtek in petek od 9. do 13. k^^nosvetovanje v sredo in četrtek od 9. Brezplačni tel.: 080 88 99, Trg zmage 4, ' 9101 M. Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP Moje rože Jesenski zeliščni šopek Zelišča najdemo kot okras na gredicah, v raznih posodah na terasah ali na okenskih policah. Večkrat si jih zaželimo imeti tudi kot šopek. Zeliščni diša-vni šopki so bili priljubljeni že v šestnajstem stolet ju, ko so jih nosili na ulicah, da bi odpravili neprijetne vonjave. Mešani zeliščni šopki so bili zelo cenjeni, zaradi skritih sporočil, z razlomi simboli, ki jih je nakazovala posamezna vrsta rastlin. Preden začnemo kombinirati zeliščni šopek, moramo vedeti, komu podarjamo, za kakšno priložnost, šele nato izberemo zelišča. Začnemo z najbolj atraktivno cvetlico npr. dišečo vrtnico (New Dawn), okrog razporedimo vejice mete, nato pisano listni žajbelj, kot dopolnilo dodamo majaron in zaključimo s pisano listnim bršljanom. Ljubek mešani šopek lahko naredimo za otroški rojstni dan. V sredino damo belo marjetico, okrog rdečo hermeliko, za kombinacijo belo hortenzijo in zaokrožimo z rumeno cvetočo plahtico, dokončno pa oblikujemo z listi od plahtice. Počistite dvorišče, uredite vrt ’Wknik! Jl' postaja vse popularnejša. Zato ne t^in 3I' ^J| koristnih nasvetov. Svinjino, piš-."i5oz,*>Urana namočite v slanico, tako bo meso ti pečenje namažite na meso Meso najPrcjna hitro popevki '' °£°ju> tako ne bo izgubilo soč- ' tadaljnji peki na blagi žerjavici. Meso bo ^o aromo le, čt boste uporabljali nara-1/1 'Hihiiic se umetnim briketom in vzpod-k ■ gorenja s kemikalijami. Še tako veliko dvorišče in bujno zasajen vrt hiši ne bosta ravno v ponos, če bosta zanemarjena in zaraščena. Vsaj dvakrat na leto (zgodaj spomladi in pozno jeseni) temeljito počistite okolico hiše, prirežite drevje in grmovnice, predvsem pa bodite pozorni na rastline vzpenjalke. Vedite, da takšne rastline, ki prosto plezajo po zidu, zadržujejo vlago in so odlično bivališče za množico žuželk Če želite, da hišo obraste bršljan ali divja trta, pritrdite na pročelje ustrezno leseno konstrukcijo, ki bo rastlini opora za rast, zunanji zid hiše pa bo normalno zadihal. Mešani zeliščni šopek Primerno darilo ob rojstvu je prav gotovo mešani zeliščni Šopek, ki ga sestavljajo bledorožnati vrtniči-ni popek, navadna gozdna jagoda, pisani žajbelj, bela pajčolanka; dekoracijo pa naredimo z listi poprove mete. Uporabne, zelo dekorativne rastline so: dišeče Simbolika nekaterih rastlin: Spominčica - zvesta ljubezen Majaron-zardevanje Timijan - pogum Navadna jagoda - popolnost Navadna špajka - prilagajanje Rožmarin - spomin pelargonije, evkaliptus, rož- marin, bezgovi plodovi, kamilice, kislica, sivka itd. Mešani zeliščni šopki ostanejo v vodi sveži približno en teden. Lahko jih posušimo, če jih obesimo v suh in ne pretopel prostor. Manj kalorij, več vitaminov Ljudje, ki dajejo prednost hrani z manj kalorijami, lahko sicer na dan pojedo več, vendar zaužijejo manj kalorij in bolj zdrav odmerek hranilnih snovi. Raziskovalci so na podlagi podatkov 7.500 odraslih Američanov ugotovili, da listi, ki so poročali o uživanju veliko sadja, zelenjave, žit z veliko vlakni in drugih jedi z malo kalorijami, praviloma pojedo več hrane kot tisti, ki dajejo prednost bogatejšim jedem. S hrano z manj kalorijami lahko dobimo bolj zdrav odmerek hranilnih snovi Obrok lahko začnemo z veliko solate ali imamo za večerjo več zelenjave in manj mesa ali pa se odločimo za večjo pi- Olga Varga co z manj sira in veliko zelenjave. Dobra izbira so tudi mlečni izdelki z manj maščobami, polnozrnati izdelki, bogati z vlakni, pusto meso ali mesni nadomestki. Splet v dvoje Brskanje po spletnih straneh ter celodnevno (in celonočno) posedanje pred računalnikom je po svetu vse bolj razširjeno. Množice so svoje družabno življenje zamenjale z iskanjem sogovornikov na spletu in klepetanjem na daljavo namesto v živo. Znanstveniki zdaj opozarjajo na nov pojav. Tisti »spletoholiki«, ki so si Še nekako (morda v prejšnjem življenjskem obdobju, ko jim življenja še ni krojil računalnik) našli partnerja, zdaj brskajo po spletu v dvoje. Namesto obi-čajnejših dejavnosti se pari vse pogosteje zatekajo k svojim računalnikom - vsak seveda vzame svojega -, in sicer preživljajo čas skupaj, a tudi odtujeno. Obstajajo celo posebneži, ki se tudi med seboj pogosto pogovorijo kar v kaki spletni klepetalnici, čeprav živijo skupaj, opozarjajo opazovalci spleta na nov fenomen. H besede mode /^^■Skrivnostne nogavice r Noga je organ hoje, simbol družbene vezi. Omogoča zbližanje, spodbuja stike in premaguje razdalje. Skratka, ima družbeni pomen. Človeška noga pušča odtise na različnih poteh, ki jih glava izbira po svoje, V obratnem stopalo nosi pečat opravljene različne hoje. Način hoje je prav tako samosvoj in zanimivo je odkrivati, kaj dela našo držo in korak skrivnostna. Tudi barva in struktura nogavic sta še kako pomembni. Črne nogavice Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so imela svoj čar v vidnem odstopanju od predhodne mode iz sedemdesetih. Kdor se je popolnoma vživel v takratni čas, se danes podobi na fotografijah iz tistega časa kar nasmehne. Poudarjena ramena, tulipanasta krila, napihnjene frizure so le majhen detajl mode, ki ni dopuščala veliko individualnosti. Kombiniranje dragih in cenenih oblačil se je zdelo kot oddaljena zvezda. Vendar je v vsaki čudni stvari vedno nekaj zanimivega. Že takrat je bilo opaziti črne nogavice, ki so jih kombinirali prav k vsaki barvi in oblačilu. Danes je modni tok bolj tehnološko podprt in črna pomeni novo zgodbo različnih struktur, odtenkov in finosti. Črne nogavice so pojem izbora popolne ponudbe. V slednji je veliko vzorcev, ki le spominjajo na vezavo ribje kosti in enostavni ke-per. Strukturi v vzorcu sledi barvni odtenek sence, ki se zdi kot prava. Usklajene barvne in vzore- _ ne kombinacije v Črnem delujejo 9 nadvse prefinjeno. Črtni vzorci v v nasprotnem delujejo bolj sproščeno, vendar jih črna naredi elegantnejše. Mini oblačila, maksi nogavice Mini krila in obleke ali tunike odkrivajo noge v tej prelepi in dokaj topli jeseni. Vreme zares omogoča, da se lahko še malo pomanjkljivo oblečeni dobro počutimo. Korak v odlično izbranih nogavicah bo veliko pogumnejši in tudi očarljiv. Temne barve nogavic so lahko poleg večne črne tudi v temno vijoličnih odtenkih, gozdno zelenih in čokoladno rjavih. Glede na izbrano barvo oblačila izberimo odtenek temnejše nogavice in videli bomo prečudovit efekt. Lepi jesenski sprehodi iz službe ali šole naj nam bodo v užitek in inspiracijo. Poleg barve nogavic ne pozabimo na naravno sestavo, kot je bombaž, ki je v mešanicah nadvse zaželen. Tatjana Kalamar Morales Ojnika ' h^vskem ž fiamberi 'Sh«’a?nberOTr (rakovi repki), sol, poper, g cvetače, 8 prepeličjih olja, 2 limoni, nekaj vejic Pni, po želji tatarska omaka . . v slanem kropu kuhamo nekaj minut, &hrrh । in ohladimo. Brokoli in cvetačo taknj ohladimo v ledeni kopeli, nato L^Pi I’rePe^^Ua faica P1^17skuha- .^*1 'n hladimo. ,i11 i„ 'i"- drobno narezanega kopra, oljčnega , ■' litnone pripravimo marinado. V pri- kShij^113*1! gambere mariniramo vsaj pol ure. Ij^ ,,,e krožnike dekorativno naložimo »O*. , na sredino naložimo marinira-J e ’ 't' skupaj pa pokapamo s preostalo ■ ^n, dekoriramo s prepeličjimi jajci, hit na polovičke, rezinami limone in ^'li^^a kopra' '■ ' ^lati z gamberi ponudimo tatarsko Smetanova puranja ragu juha z drobnjakovimi žličniki 500 g puranjega mesa (zgornja bedra brez kosti), 80 g čebule, 4 cl rastlinskega olja, 500 g mešane zelenjave (sveže ali zmrznjene), sol, poper, lovorjev list, ščepec majarona, jušna osnova, 1 žlica ostre moke, 15 cl smetane za kuhanje, sesekljan zelen peteršilj Za žličnike: 160 g ostre moke, 1 jajce, sol, 1 žlica drobno narezanega drobnjaka, cca. 8 d mleka Puranje meso narežemo na manjše kocke, prav tako narežemo zelenjavo, če smo uporabili svežo. Čebulo očistimo in sesekljamo. Na rastlinskem olju prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo narezano puranje meso in na kocke narezano mešano zelenjavo. Vse skupaj še nekoliko prepražimo, dodamo začimbe ter zalijemo z jušno osnovo. Juho počasi kuhamo dobre pol ure. Ko se sestavine zmehčajo, v juho vkuhamo drobnjakove žličnike. Kuhamo še 10 minut, nato juho zgostimo s podmetom iz moke in smetane. Prevremo, po potrebi Še začinimo ter pred serviranjem juho potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Ščukin file s toplo solato iz rdeče pese 4 kosi ščukinega fileja po cca. 150 g, 4 cl oljčnega olja, 50 g masla, sol, poper, 1 limo na, 400 g kuhane rdeče pese, 200 g mlade čebule, čili po okusu, balzamični kis, ščepec sladkorja, Šopek svežih listov poprove mete Ščuktne fileje začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom. Na oljčnem olju stopimo maslo in na pripravljeni maščobi spečemo ščuktne fileje. Preložimo jih v drugo posodo ter shranimo na toplem. Na preostali maščobi na hitro prepražimo na kolobarje narezano mlado čebulo in na kocke narezano kuhano rdečo peso. Začinimo, dodamo tudi sladkor, čili, balzamični kis in grobo narezano meto. Solato nadevamo na krožnike, zraven položimo šČukine fileje, obložimo še z mandljevimi ocvrtki ter takoj postrežemo. Mandljevi ocvrtki 500 g krompirja, sol; poper, muškatni orešek, 3 jajci, 10 cl vode, 100 g moke, 70 g margarine, 100 g na lističe narezanih mandljev Krompir skuhamo v slanem kropu. Posebej pripravimo »paljeno* testo: margarino stopimo, primešamo moko ter zalijemo z vodo. Mešamo, da dobimo kepasto maso. Nekoliko ohlajeno maso začinimo ter primešamo 2 jajci. Primešamo tudi pretlačen kuhan krompir. Maso dobro premešamo ter oblikujemo ocvrtke. Pripravljene ocvrtke povaljamo v raztepenem jajcu in povaljamo v mandljevih lističih ter jih v vroči maščobi zlato-rumeno ocvremo. Slivova pita z rdečim vinom Za testo: 300 g moke, 150 g masla, 2 jajci, 3 žlice sladke smetane, sol Za nadev; 150 g izkoščičenih suhih sliv, 50 cl sladkega rdečega vina, mleti cimet, 200 g sladkorja Za preliv: 50 cl sladke smetane, 100 g sladkorja, 2 jajci, 3 rumenjake, 1 vanilin Drugo: moka za valjanje testa, model r 28 cm, margarina za model Dekoracija: sladkor v prahu, sveži melisini listi Sestavine za testo na hitro zamesimo ter za pol ure postavimo v hladilnik počivati. Nato testo razvaljamo na 0,5 cm debelo ter položimo v pomaščen pekač. Testo razporedimo tako, da sega tudi na rob. Pripravljeno testo na več mestih prebodemo z vilicami ter postavimo v predogreto pečico na 180 'C. Testo pečemo cca. 15 minut. Nato na pečeno testo razporedimo slivov nadev, po vrhu pa prelijemo s pripravljenim prelivom. Tako pripravljeno pito pečemo na nižji temperaturi še dobrih 35 minut. Pečeno pito pustimo počivati vsaj pol ure. Ohlajeno pito narežemo na kose, potresemo s sladkorjem v prahu, dekorira-mo ter še mlačno postrežemo. Priprava nadeva: suhe slive narežemo na drobno. V kozici pristavimo vino, dodamo cimet, sladkor in narezane slive. Počasi kuhamo, dokler se masa ne zgosti. Preliv: vse sestavine dobro razmešamo. 26 LOKALNA SCENA Oktober 20- VESTNIK V dobrovniškem vrtcu osemintrideset otrok Od staršev le 340 tisočakov Bogata ponudba za osnovnošolce Princeska, hlapec in zmaj V letošnjem letu je v dva oddelka dobrovniškega vrtca, ki deluje v okviru Dvojezične osnovne šole Dobrovnik, vpisanih osemintrideset otrok iz šestintridesetih družin. Zadovoljni so s povpraševanjem po vpisu otrok v vrtec, tako da razmišljajo tudi o dodatnem, tretjem oddelku. Manj razveseljiv pa je podatek, da zberejo na mesec s plačili staršev le 340 tisoč tolarjev, kar kaže na slabo finančno stanje mladih družin. Ekonomska cena vrtca znaša 74 tisoč tolarjev, preračunano na enajst mesecev pa 80 tisočakov, če pa otrok obiskuje vrtec še dvanajsti (.počitniški) mesec, se plača le prehrana. Otroci so razporejeni v osem plačilnih razredov. Od tega je šestnajst otrok uvrščenih v prvi razred, kjer ne plačajo nič, je povedala ravnateljica zavoda DOS Katica Kovač. Skrb zbujajoč je podatek, da so starši najvišje razporejeni v četrti razred, in še to le posamezniki. Občina Dobrovnik je tako v zadnjih devetih mesecih za vrtec namenila nekaj manj kot 16 milijonov tolarjev. Na prejšnji seji so na pobudo svetnika razpravljali, da bi starši iz razreda, kjer ne plačujejo nič, plačali vsaj prehrano, kar bi zneslo manj kot deset tisočakov, pa predlog ni bil sprejet. Tako da bo do nadaljnjega veljal sklep, ki je bil sprejet 1. februarja 2003- Takrat so svetniki občine Dobrovnik, ki je ustanoviteljica vrtca, odločili, da bodo za en plačilni razred znižali ceno vrtca vsem staršem, ki bodo dali vlogo. S tem so želeli povečati število otrok, ki se vpišejo v vrtec, da bi s tem ohranili en oddelek, kateremu je grozilo, da ga bodo morali zapreti A. Nana Rituper Rodež Štefanija Fujs in Nataša Moršič sta pripravili pestro ponudbo izobraževal^ naravoslovnih in predvsem zabavnih dejavnosti v krajinskem parku Goričko Skoraj 300 milijonov za večjo varnost Konec preteklega tedna je minister za promet Janez Božič predal v uporabo novozgrajeno krožišče v industrijski coni Gornja Radgona. Izgradnjo krožišča je v celoti plačalo Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste in zanj porabilo 117,2 milijona tolarjev. Izgradnja krožišča je bila izvedena v sklopu kratkoročnih ukrepov zaradi povečanega težkega tovornega prometa na cesti G1-3 Krožišče pri Arcontu v gornjeradgonski industrijski coni je bilo nujno potrebno, saj bo sedaj vključevanje voznikov iz stranskih cest, še posebno ob prometnih konicah, veliko lažje in hitrejše. Ob tej priložnosti so uradno predali tudi novourejent in veliko varnejši odsek Gornja Radgona-Mele. Na 920 metrov dolgem odseku so obnovili vozišče, zgradili pločnike in kolesarsko stezo, uredili pa so tudi javno razsvetljavo. Občina Gornja Radgona je za obnovo tega odseka prispevala 21,2 milijona tolarjev, preostali denar, 176 milijonov tolarjev, pa je zagotovilo ministrstvo za promet. Gradbena dela na obeh projektih je izvajalo podjetje SGP Pomgrad. - V P. Zloženko so menda razgrabili kakor lačni vroče žemljice, kar le dokazuje, da so takšno ponudbo pogrešali tako učitelji kot učenci. Tega, kako otroci prav zares uživajo pri spoznavanju rokodelskih dejavnosti, s kakšno zavzetostjo tkejo svoje zapestnice, oblikujejo glinene izdelke, kako jih zanimajo zgodbe, povezane z gradom... tega se ne da opisati z nekaj besedami. Naslov zloženke s ponudbo različnih dejavnost je Osnovne šole na obisku v Krajinskem parku Goričko 2006/07, njena posebnost pa je, da se vse dogaja v naravi, pa najsi gre za spoznavanje tekočih voda, travnikov in gozdov ali za tečaj tujega jezika. V tehniškem delu ponudbe so vključene razne delavnice oziroma rokodelske obrti, saj imajo na gradu že vso opremo za lončarsko, kolarsko, tkalsko in kovaško delavnico, otroci pa lahko s pomočjo spretnih domačink izdelujejo tudi rože iz krep papirja in izdelke iz slame. Novost so športne dejavnosti, kamor so vključili spoznavanje vse bolj priljubljene nordijske hoje. Sprejmejo lahko do 50 otrok naenkrat, cene programov pa so različne (pa vseeno ne pretirane), odvisno od materialov in časa programa - na primer od 8 do 18 ali najdražja 24 tisoč tolarjev za skupino za tehniške dejavnosti. »Ta način delaje med otroki zelo sprejet, ker kombiniramo stvari, ki si jih pridobijo v šoli, strokovno podkrepimo znanje z delovnimi listi in kombiniramo z doživljajskim vodenjem. Tako pridobljeno znanje na neki način osvojijo z igro in se jim usidra v spomin,« je povedala Fujsova. V zadnjih tednih so imeli že nekaj skupin Štefanija Fujs in Nataša Moršič lahko sprejmeta skupine iz katerekoli države. Zanimivo, da je bilo do sedaj skoraj več mladih obiskovalcev iz govorečih držav kot iz Slovenije. iz Pomurja, Osnovna šola Radenci pa se je odločila, da bo imela naravoslovni in tehniški dan kar pri njih - na tromeji so raziskovali gozd, v gradu pa so imeli lončarsko in tkalsko delavnico. »Odziv je Bil odličen, predvsem doživljajsko vodenje z enostavnimi didaktičnimi pripomočki je dobro sprejeto, ko z igro utrdijo pridobljeno znanje. Zanimivo je, kako radi preizkušajo ročne spretnosti, ko v začetku učenci mislijo, da oni tega ne zmorejo. Nato ugotovijo, da je težko, pa vendar zanimivo. Zelo ponosni so, ko si sami naredijo izd povedala Nataša Moršič. In še o programu iz naslova 1 1 hlapec in zmaj: otroke od prvega do r * razreda po gradu spremljajo Icge^ ■ j nimive igrice, ki jim na zanimiv 11X1 stavijo življenje na gradu nekoč tn^& ške delavnice Na ekskurziji Pridne c in leetovo srce pa otroci spoznajo belarja, mlinarja in medičarke tet ’ preizkusijo v izdelovanju leetovega Bernarda 0- Hodoš obnavlja stražnico in gradi dom za starejše občane Zapleta se z denarjem Majhna občina ne more vnaprej sama financirati tako velikih projektov, potem pa čakati več mesecev na denar, opozarjajo na skrajnem severovzhodu Slovenije Veselje nad pridobljenim projektom v vrednosti več kot 90 milijonov tolarjev jih je kar hitro minilo, ko so se začeli prvi zapleti (zavlačevanja) pri nakazovanju odobrenih sredstev. Večina stvari iz projekta poteka kar normalno, saj so že kupili 13 koles za Krplivnik in dodatno uredili tamkajšnji etnološki muzej, prav tako jc urejeno počivališče na Hodošu, podobno pa bo v Domanjševcih. Sopodpisnici projekta sta tudi sosednji obči- Med težko pričakovane naložbe spada tudi gradnja doma za starejše občane, ki bo za zelo oddaljeno občino Hodoš velika pridobitev. ni Šalovci in Moravske Toplice, vendar jim to ne olajša »finančnih težav«, ampak bodo del poti oziroma Ceste stražarjev speljali tudi po sosednjih občinah. Med največje zalogaje spada obnova stražnice na Hodošu, ki jo bodo spremenili - preuredili v mladinski dom. Prav tako je treba pripraviti zelo natančen in učinkovit program trženja za ta mladinski dom, kajti njegova lokacija je takšna (v idealnem naravnem okolju, vendar močno odmaknjena od prometnih po- Obnova stražnice poteka zaenkrat po načrtih, vendar bi bilo potrebno hitrejše sodelovanje državnih organov, ki pregledujejo poročila in nakazujejo denar. ti), da bodo morali vložiti v njegovo promocijo in napolnitev veliko truda. Hodoška občina ima sicer proračun v vrednosti 170 milijonov tolarjev, vendar je za več kot 30 milijonov večji zaradi sanacije mostu, nekaj več kot 50 milijonov tolarjev pa je namenjenih sanaciji stražnic. »Vložiti denar, izplačati, narediti trimesečno poročilo, to se pregleduje po štiri mesece, nato pa nam določijo kar 60-dnevni rok izplačila ... In potem čakam in čakam, kdaj dobim ta denar. Če bi šlo hitreje, bi bilo dobro. V proračunu nimamo toliko denarja, da bi lahko dal kar po 30 milijonov za nadaljevanje gradnje, da bi pred zimo lahko zaprli to stavbo z okni in vrati, da hi potem lahko do spomladi naredili vse potrebno po terminu. Sosednje občine so svoj denar vložile v svoje ceste in nimajo denarja za nas, čeprav so podpisnice. Nimajo denarja Predvsem ne pred volitvami,« so povedali na občini Hodoš. Bernarda B. Peček Domajinci - vodovod za R0^ V romskem naselju v Doma j inčih je bilo minulo » vesno, saj so predali namenu novo vodovodno otnfe > je blagoslovil Jože Vinkovič, župnik iz Pertoče. (J /* Občina Cankova je uspela pridobiti sredstva na razpisu vb-da za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, in sicer je « nancirala 90, občina pa deset odstotkov investicije, s tem morala plačati tudi DDV. Celotna naložba v gradnjo vodovO“^ la več kot 16 milijonov tolarjev. Na posnetku je Olga Kok*^ p dnevi prva dobila v hišo tekočo vodo iz javnega vodovoda- Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Murska Sobota, opr. št. St 19/2004 - 40, z dne 20.09.2006 objavljamo JAVNO DRAŽBO za prodajo premoženja stečajnega dolžnika: Splošno kleparstvo, vodovodne inštalacije, Alojz Pajnhart, s. p., Križevci pri Ljutomeru 2 - v ste Predmet prodaje: NEPREMIČNINA .. . Stanovanjska in poslovna stavba ter drugi objekti s pripadajočih1 nim zemljiščem na parceli štev. 52/13 vi. štev. 247 k. o. 1^' ■ »C<: delavnica v pritličju in stanovanje v nadstropju s površino- »D«; delavnica v pritličju + mansarda s površino: 249,77m , - »E«: pisarne s površino: 81,14 m2; - »F«: garaže s površino: 70,77 m2; - »G«: kovinska nadstrešnica s površino: 54,07 m2. niW11 ■ Oznake so povzete iz izvedenskega in cenilnega poročila oce mičnin, ki jih je mogoče dobiti pri stečajnem upravitelju. Izklicna cena je 23.166.017,89 SIT. Pogoji prodaje: 1. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe® / plačajo varščino na transakcijski račun dolžnika st • 0254485412 v višini 10 odstotkov izklicne cene. 2. Kupec mora plačati kupnino najkasneje v 15 dneh od dneV pogodbe. $ 3. Izročitev oziroma prenos prodane stvari se opravi po poP kupnine. 4. Vse stroške v zvezi s pogodbo, prenosom lastništva m I1 ' plača kupec. 5. Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno. 6. Ogled stvari je možen po predhodnem dogovoru potele . 530 4 0 10. " 7. Javna dražba bo 16.10.2006 ob 12.00 v razpravni dv°r Okrožnega sodišča Murska Sobota, Slomškova 21. KODRAVEC SUKARIN GRAFU TO KRANJU SUNKOVIT PREMK SEM IN TJA VZORNIK, MAL« NATAŠA DOLENC DRŽAJ POSODE AVSTRIJSKI POLITIK UUUUSJ MEDENO PECIVO DREVO, KATEREGA USTI V VETRU TREPETAJO RDEČKASTA MORSKA RIBA IGRALKA pevec CRIFFIH W$A TOME DRŽAVA V DRŽAVI BARVA KOŽE MAKEDONSKO KOLO ŽALOST PODOBA Golega Teusa Jato '«Ul OKROGLO PIŠČAL ALEJA GL MESTO STAR JAMSTVO ZIDAK UKRAJW GLASOVALEC STEZA RENU ELDA VJLER DIAPOZITIV KUČANA BARVA KART GLASBENO ZNAMENJE PEVKA GODEC NEVADI, ZDA NAŠA PEVKA (MAJDA) RIMSKI BOG SMRTI KALUP, FORMA PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA OPERA RICHARDA WAGHERJA EML ADAMIČ NAŠ IGRALEC ffflRO) KRMA ZA KONJE ANGLEŠKI IGRALEC NAJVIŠJI starogrški URADNIK ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA DRŽAVA VJV.AZkfl VETROVKA S KAPUCO GRŠKA BO GW JA PREPIRA PISATELJ (OSIP M.) DAMJAN OVSEC GRŠKO OTOČJE GLAVNO MESTO GEORGIE, ZDA NARODNI HEROJ NEIMENOVANA PIŠČANEC iz ras ANK NEKDANJI TENISAČ NASTASE JAPONSKI PISATELJ LKMJA HREN OŽMANA MALAKI MESTO V AFGANk STANU MESTO TURČIJE KISIK (ZASTARI LUDOLFOVO ŠTEVNO EGIPČANSKI BOG. STVARNW SVETA PUBLICIST MAHKOTA BOGDAN | NOVAK MESTO POD ROGLO PREPROSTO LOW Z OSTUI GftW. BOGWJA NESREČE OKOREN, NERODE« Človek POSTAVITEV MEJE PESMCA MUSER AFRIŠKI POLITIK (JOSHUA) BOLEZEN ZARADI POMANJKANJA VITAN* A C ifNORODNA RASTLINA ALPMIST 4ALEŠ) ISLANDSKA ZBIRKA SPEVOV PO SIRU ZNANO NIZOZEMSKO ZAVEST O BISTVENI s™ OBSTOJU OSNOVNI BOGA DEL UvtNA RASTJE KATODE cestišča!_________ Nagrajenci Vestnikove križanke št. 38 Nagrade za izžrebane reševalce ŠTEFAN HAJDINJAK POJAV V SEVERNEM POLARNEM OBMOČJU PREGOVOR TVORBA (ZASTAR.) NC PREDAVANJ *snni biktnost (UT.) GORAZD ŠTANGEU dobila najprej sperite površinsko umazanijo, šele J» avtomobilskem šamponu. Pri tem nikar ne 'lajte detergentov za pomivanje posode, saj lahko kk avtomobilski lak. Če je mogoče, si nabavite vi-' '' čistilni stroj, s katerim boste lahko dobro sprali notranjo stran blatnikov in kolesa. Ko L1 Kd me'1ko krpo do suhega obrišite. “ij. 'tn popoldnevu se tega nikar ne lotite. Se preden *j r.1 l "114' konca obrisali, bo namreč voda izhlapela, na L.,," '■11 pa bodo ostali grdi madeži. Dvakrat do štirikrat ,avto odpeljite na voskanje, ki ga dodatno zaščiti Ce vodo varčujete, lahko na tržišču i 1 ’ izdela ki brez vode hkrati čistijo in polirajo. Rešitev: PORAZ POLITIKE - SPECIALCI - GRADNJA NASIPA 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič Jana Cigan, Sata h ovci 7,9000 Murska Sobota 2. nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar Jožica Boksa, Pavlovci 12, 2270 Ormož 3,-7. nagrada majica Milan Krpic, Kuzma 19 b, 9263 Kuzma Samo Kolar, Ulica Slave Klavore 2,9000 Murska Sobota Milan Černi, Radovci 22,9264 Grad Ajra Šišernik, Moravci 33,9243 Mala Nedelja Urška Berden, Vrtna ulica 8,9000 Murska Sobota 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Bougžegnjaj, Branko Časar, in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 13. oktobra2006. “■ p V & u> ra F = ra 5 H Rešitev. I«j* In priimek: Nasine J ONA: Izogibanje obveznostim, pomeni I - včasih tudi sprijaznitev z osamljenostjo. — Namesto da se sami sebi smilite, se raje opravite v veselo družbo in... Nekdo že precej časa čaka na svojo priložnost, da se vam približa. I ’• Privoščili si boste malce več počitka, saj si ga ko-koncev pošteno zaslužite. Povabite partnerko na pleten sprehod v naravo in ji zaupajte svoja čustva. ^vam bo v prihodnje še pošteno obrestovalo. I ' ONA Oseba/ki vam ne da miru, bo skovala dobro premišljen načrt, kako vas osvoji-I ti. Zelo težko boste ostali ravnodušni, zato naJboije, da se ne sprenevedate, temveč uživajte I Ot1boste obžalovali! ■ J K Končno vam bo uspelo, da boste združili svoje | Je in možnosti. Če bi tako živeli ves čas, bi se । Me! svet ve liko l epši. Tako pa se stain o spre- I J?3' '1,16(1 P®l°mijami in uspešnostjo. Morda pa JJjeito celo všeč? I ONA:lmatesrečo,sajjeravnotatedenza I H i vas zelo ugoden, čeprav se vam bo zdelo | , 1 spiva ravno nasprotno. Naj vas to nikar ne I kih,nekom se boste domenili za sodelovanje, I On ’ prinesl0 korist tako vam kottudi njemu. I , PaSkttlD|| boste za rešitev problema, ki vam je I ’ Je čase povzročal kar precej sivih las. Pri tem I I*;00 M1° Pomagal star prijatelj, na katerega se I resnično venomer za nesete. I ONA: Najbolje bo, da se z rahlo krizo po- I r^.' skušate sprijazniti, saj ne morete storiti I |a * kaj dosti pa tudi kriza bo prej ali slej mini-I °la,trat Pa se ne lotevajte ničesar tveganega, I " ■ ood ite čimbo Ij zadržan i. I Rjavile se bodo nepričakovane ovire vzveziz I 'o m 5*n,ann Partnerko. Toda nikarse ne prepusti-I o*. af°dušju, saj bo Še pred koncem tedna vse v ' redu. Kasneje pa boste tako ali tako na sKupaj že pozabili. ■ ONA: Zakaj vztrajate na poti, za katero že b precej časa veste, da ni prava. Morate ■ * opraviti s preteklostjo in sprejeti odločitve na podlagi trenutnega položaja, pa najsi je ta ugoden ali ne. Čas hiti, vi pa ostajate zadaj ... ON: Popustili boste pritiskom iz okolice in končno sklenili potreben kompromis, ki bi ga morali storiti že pred časom. Na ta način se vam bo odprta marsikatera možnost, ki je do sedaj aaostavno ni bilo. ^■ 4 ONA: Nihče vam ne more povrniti tistega, 1 karste sami lahkomiselno zapravili. Žn-■ • Ijenje pa gre naprej, zato se nikarpo nepotrebnem ne cmerite. Že samo prijeten pomenek S prijateljico vam lahko povrne dobro voljo. ON: Na čustvenem področju se vam obeta precejšnje presenečenje, ki pa vam bo konec koncev naredilo kar nekaj veselja. Čeprav ste se še pred kratkim počutili nekako odveč, boste tokrat v središču dogajanja. Bg ONA: Res nimate sreče! Končno boste spoznali, da ne smete zaupati vsakomur. M premislite o tem, preden se spustite v kakšne skupne posle, saj bo kasneje prepozno. Nekdo vas opazuje, vendar nima dovolj poguma. ON: Zakaj venomer silite z glavo skozi zid, namesto da bi si izbrali malce daljšo, pa zato precej udobnejšo pot? Saj vidite, da tako ne gre več, ker si ustvarjate nepotrebne težave. Uberite drugo pot, lažje boi BONA: Izkoristili boste prijateljeve namige glede neke poslovne zadeve in uspel vam bo veliki met. Pri tem pa nikar ne pozabi te na prijatelja, ki vam je pomagal, saj bo za oba dovolj. ON: Nesporazum iz preteklih dni, ki ste ga imeli s svojo partnerko, se bo začel počasi pojasnjevati, saj bosta oba začela misliti s treznejšo glavo. Na koncu se bosta vsemu skupaj le še smejala. ONA: Nikar ne zatiskajte oči pred čustvi, P ki se porajajo v vaši bIižmi, ampak raje • “■ pokažite tudi svoje srce. Je že res, da bo to na začetku le nedolžna ljubezen, ki pase zna kaj hitro preleviti v veliko več, kot pričakujete. ON: Dosegli boste uspeh, ki vam ga bodo zavidali vsi sodelavci. Bodite previdni: Če za to izve partnerka, vam bo trda predla. Ne razkrivajte svojih avantur niti najboljšim prijateljem, ampak jih obdržite karzase. Brat Džouži ONA: Srečali boste nekoga, ki bo v prihodnosti igral zelo pomembno vlogo v va- šem poslovnem življenju. Nikar ne zamudite priložnost, ampak se pokažite v čim boljši luči. Vsekakor imate prav dobre možnosti. ON: Zaradi višje sile boste morali prekiniti poslovne ■ odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boste predali delu, kar vam bo na neki način celo škodovalo. Pazite, da se ne boste preveč oddaljili od partnerke! ■ ONA: Ne obnašajte se preveč neprizade-\jVj| to do osebe, ki vas ima rada, saj se lahko • š* ta njen odnos kaj hitro spremeni, Vse je odvisno le od trenutne situacije, ki pa je sedaj kar preveč labilna. Počakajte raje malo... ON: Težko se boste uprli skušnjavi, da se zapletete v prijetno avanturo s prijateljico, ki se vam že kar nekaj časa nagajivo nasmiha. Edino, na kar ne smete pozabiti, je to, da pazite na nepovabljene oči in ušesa v vasi okolici. ONA: Zavedajte se, da bo vaša sedanja ; ■ A j osebna odločitev vplivala na ljudi, ki so n' - vam najbolj pri srcu, zato se nikar preveč ne zaletite. Trezen premislek vam bo vsekakor koristil pri vaši odločitvi na ljubezenskem področju. ON: Dobili boste priznanje za opravljeno delo, vendar vam to ne bo pomenilo veliko, ker mislite, da zaslužite več. To pa bo treba tudi dokazati, in to predvsem z dejanji, ne pa samo z besedami. Dragi občani, začnolo seje. Zapraf že en čas trpi ta predvolilna kampanija. Ese tiste, šteri ešče odite na volišče, ščejo edni pa drtijgi napelati, ka volite tisto, ka je naj-boukše v našoj drujžbi, tou so uni. Uni, tou so tej, šteri obečavlejo, ka de vse tisto, ka je do zdaj nej bilou dobro, pod njuvin vodstvo boukše. Bela se nemre odloučiti. Nej za tiste, ka so pri skledi, pa nej za tiste, ka so v opoziciji. Vej pa v opoziciji je samo predsednik Drnovšek, pravi svetovno znani filozof Slavoj Žižek, šteri je zdaj par dni buu doma v Sloveniji na počitnicaj. Pa lekar ma praf pravi moj pajdaš Bela. Vsejegratalo nekan medlovno. Zaton si pa vodilna stran v državi ŠČe čista vse pod sebe skopati, pravi, tak kak domača kokouš, ka te sidij na lastnijajcaj. Po premišlavanji okoli toga si je Bela tak začno popejvati o bodočnosti svoje dežele: Zdaj saksi drtijgi že občan si brodi, ka bi buu župan, pa zaidnouk tou nejdeše, ka občin še premalo je. Oblast pa ma mašin za tou, ka občin ešče dosta bou. pa te se lejko tou zgodi, ka de županof kak smeti. No, te pa tak tez dugi čas butalska pamet sreča nas, država mala, kak smo mi, finančno tou več ne zdrži. 28 OGLASI 5. oktober 2006 - VESTNIK SECURITY EQUIPMENT Darja Kustec, s. p. v stečaju Prešernova ulica 11,9233 Odranci objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Murska Sobota JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih: 1. NEPREMIČNIN: 1.1. pare. št. 959, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s površino 134 m2, nedograjeni prizideks površino 174 m-' in dvorišče s površino 907 m2, vpisana v vi. št. 69 k. o. Odranci, vse do 1/4 izklicna cena 6,869.750,00 SIT 1.2. pare. št. 958, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s površino 79,76 m2, gospodarsko poslopje s površino 94,06 m ' in dvorišče s površino 682 m2, vpisana v vi. št. 69 k. o. Odranci, vse do 1/4 izklicna cena 1.317.450,00 SIT MOREBITNIM UPRAVIČENCEM/ DEDIČEM Prosimo, da kdorkoli, ki pozna ali je v sorodu z osebo Karlo Kiszlak, ki je sin osebe Lujze Kiszilak, vzpostavi stik s skladom Public Trustee of Quenen-sland, GPO Box 1449, Brisbane, 4001 Avstralija, in posreduje vse podrobnosti svojega zahtevka (pod referenco E106-20433176). G E Klein Javni zaupnik Queenslanda Motorna vozila POSLOVNE PROSTORE V M. Soboti, primerne za skladišča, proizvodnjo, servis, pisarne ali trgovino, prodam ali dam v najem.Tel.:041 643 170. m000511 HIŠO, 5 km oddaljeno od Murske Sobote, leto gradnje 1959, na lepi lokaciji, prodamo. Interesenti pokličite 031355 540.m000521 STISKALNICE ZA GROZDJE Od 650 do 2000 I. PRIKOLICE za grozdje od 1500 do 50001, obračalne pluge, dvo- in tri-brazdne, mulčer, 2,20 m in 1 m dolžine, roto brano s sejalnico prodam, Tel.: 031 550 988. m000515 Kmetijski pridelki 1.3. kmetijska zemljišča, vse do 1/4, in sicer; 1.3.1. pare. št. 6632 k. o. Kobilje, vinograd izklicna cena 43.010,00 SIT 1.3.2. pare. št. 6268 k. o. Kobilje, vinograd izklicna cena 34.125,00 SIT 1.3.3. paro. št. 6263 k. o. Kobilje, travnik izklicna cena 5.250,00 SIT 1.3.4. pare. št. 6637 k. o. Kobilje, vinograd izklicna cena 38,985,00 SIT 1.3.5. pare. št. 152 k. o. Gornja Bistrica, njiva izklicna cena 227.840,00 SIT 1.3.6. pare. št. 994 k. o. Srednja Bistrica, gozd izklicna cena 13.290,00 SIT 1.3.7. paro, št 968 k. o. Srednja Bistrica, gozd Izklicna cena 26.380,00 SIT 1,3.8, pare, št 983 k. o. Srednja Bistrica, gozd izklicna cena 530,00 SIT POGOJI JAVNE DRAŽBE , Javna dražba bo 16.10.2006 ob 9.15 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne In fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe se morajo ponudniki izkazati s plačilom 10 % varščine od izklicne cene, ki jo nakažejo na transakcijski račun št. 024960255857011. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora plačati kupec kupnino v 15 dneh pojavni dražbi na osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu Izročijo po plačilu celotne kupnine. DDV in vse druge stroške s prodajo nepremičnin plača kupec. Nakup nepremičnin se opravi po principu videno - kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom Ščapom, telefon 02 534 99 50, od 16.00 do 20.00. VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI ■ Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brezkaska)! F-AVTOCENTER, Plinarniška 1, Maribor, tel.: 228 30 00 m000412 JUGO ZASTAVO in druga vozila kupim.• Možen odvoz. Tel.: 041 532 054, Šnajc. m000490 KORUZO Z NJIVE, 2,30 ha, in ŽITNO SEJALNICO IMT prodamo. Tel.: 051 347 992. m000469 GROZDJE Z BRAJD, klinton, jurka, iz okolice Ljutomera, prodam. Tel.: 031 720 088. m000438 GROZDJE, šmarnico, prodam. Tel.: 556 12 62.m000459 Jabolka, sortna, za ozimnico, po 100 sit/ kg, prodam. Alojz Cigan, Ribiška 8, Odranci, tel.. 570 11 73. m000467 GROZDJE, ŠMARNICO IN LAŠKI RIZLING, PRODAJO. Tei.: 579 16 59. m000518 STAYER 190 z bočno koso in Vladimirec 4 x 4, 60 KS, s priključki, prodam. Tel:. 031 277 351. TOMO VINKOVIČ 730 s priključki in Massey Ferguson S 25 z bočno koso prodam. Tel:. 02 528 15 71, zvečer, m0Q0519 PLUG, DVOBRAZDNI, obračalni, sejalnica Olt, 18-redna, gruber, širine 2 m, prodam. Sakakovci 19. m000535 Razno Delo ZAPOSLIMO KUHARJA AU PRIPW* V PIC ER JI V BANOVCIH. Pik-Asso. o.. Veržej, Banovci 11, tel.: 04- ' 061. m000279 _______ _________ IŠČEMO OSEBO Z IZKUŠNJAMI V 01^ NI PRODAJI. DELO DOPOLDAN,VIK PROSTI. Medical Ime, d. o o-M*" ulica 16, Kamnik, tel.: 04 1 643 m000353 ZAPOSLIMO PLESKARJE ali znanjem izdelave fasad a deJo os, po Sloveniji. Toplak, d. o.O .,el-40 10 ali GSM 041 646067. mOOO5O7 - LADO NIVO, letnik 1997, cena 100.000 SIT, prodam. Tel.; 031 488 432 ali 553 1023.m000493 Živali PODARUO MORSKE PRAŠIČKE. Tel.: 031 232 275. m000470 PUJSKE prodam. Tel.: 041 357 751. m000495 NESNICE, RJAVE, stare 15 tednov, prodajo, 600 sit. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71.m000508 Posesti GARSONJERO v Lendavski ulici v Murski Soboti, 18,34 m2, pritličje, ugodno prodam. Tel:. 041813 763. m000532 KUPIM VSELJIVO HIŠO na območju Beltincev, Turnišča, Črenšovec. Tel.: 041 758 893. m000427 NJIVO, 1 HA, v Puževcih, prodam. Tel.: 041942 818. m000428 GARSONJERO OZ. ENOSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru kupim. Tel.: 031653 337. m000431 STANOVANJSKO HIŠO v središču Beltincev prodam. Tel.: 031 719 211. m000434 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88200 KURIVO- PREVOZ, Miti Bojan, *. p., C. aftirki S1 V mirnem predelu Murske Sobote prodamo dobro ohranjeno hišo z vrtom in sadovnjakom. Tel.: 031 882 479. m000455 Vstopite v svet neskončne mobilnosti Sateilrta PRO L1 DO-176: Intel* Centnno* Corp™ Ouo 1.83 GHz. p red nameščen Microsoft* Windows* XP Pro. 512 MB DDR2 RAM (raz^rijiv do 4096 MB), /J DO GB 5-400 obratov Senal ATA trdi disk, Dvoplastna Super Multi dnvo optična enota, IS^KGATFT barvni zaslon 1024 x 788, WiFi brezžični LAN 802.11 a/b/Q, 4xUSB, mikrofon, slušalke, S-vdeo, zunanji monitor, PC card It, avtonomije do 4 ure, 24 mesecev MEDNARODNA GARANCIJA Akcijska cena: 199.91 7s.tt Ud N WWW inea.si toshlbB 1239.000 sr z ddv, 1001.00 eurn ' . ~ / . PoKlitil« 01/513 81 28,513 81 15, Sl 3 BI 39 NJIVE, 4 ha, ena parcela, in oldtimer Opel Kadett, letnik 1979, prodam. Tel.: 041969 553. m000464 4-SOBNO STANOVANJE, z garažo, lepo urejeno, v Radencih menjam za dve dvosobni stanovanji. Tel.: 041 364 359. m000494 V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE PRODAM ali dam v najem dvosobno stanovanje, kompletno opremljeno. Tel.: 041 717 049. m000497 INEA d.o.o-, Sl 11,1000 Ljubljana TOSHIBA NJIVO, 2 ha, vPeskovcih ob glavni cesti prodam. Tel.: 031309 394. m000522 Kmetijska mehanizacija CISTERNI ZA GNOJEVKO, 7001 in 22001, SAMO NAKLADALKO - hribovsko, 10 m3, mulčer, širine 2 m, traktorski sekalec vejevja, prikolico za prevoz konjev in mehanski traktorski nakladalec ter 6 mladih jagenjčkov prodam. Tel.: 041 969 553. m000439 TRAKTORJE IMT, URSUS, ZETOR in vse kmetijske priključke kupim. Tel.: 040 847 839. m000287 PRIKOLICO ZA PREVOZŽIVINE in hladilnik Gorenje, 1251, prodam.Tel.: 559 10 70. m000426 2 POSODI ZA VINO iz nerjaveče pločevine, vsaka 6001, prodam. Tel.: 522 14 56,051360 862. mtu KUPIM KOMBAJN KLASS DOMINATOR, 80-85 ali 96, in 5- ali 6-redm adapter za kombajn Klass. Tel.: 041 796058. m000429 MULČER, 275 CM, 3-brazdni plug, vikon, 1000 kg, balirko, krožne brane, pred-setvenik, pajek na 4 vretena in škropilnico, 330 I, prodajo. Tel.: 041 285 568. m000466 DVOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, pre-kucno ali neprekucno, lahko z okvaro, kupijo.Tel.: 572 15 20. m000472 ROTO BRANO SIPMA, 3 m dolžine, s hidravliko, in sejalnico Amazone D8 Special, 3 m, prodam. Tel.: 0043 664 37 55 015, zvečer, m000492 TRAKTOR ZETOR 33 20, letnik 1994, kabina, kompresor, in prekucno prikolico Tehnostroj, letnik 1994, prodam. Tel.: 041 679 937. m000499 VILICE ZA DVE OKROGLI BALI in podrah-Ijalnik prodam. Tel.: 041 596234. mOOOSlO ROTACIJSKO KOSO, širine 1,65 m, znamke Clas, prodam. Tel.: 041 543 684. m000514 ROTOBRANO s hidravliko ali brez nje, obračalni plug in žitno sejalnico prodajo. Tel:. 558 82 79. m000533 MAČEHE, 30 NAJKVALITETNEJŠIH VRST, velikocvetne, dišeče, mini, viseče, kodraste, lončne krizanteme, prodajamo. VRTNARSTVO - CVETLIČARSTVO, Barber, s. p., Gornji Petrovci 46, tel.: 556 14 09. m000371 KREDITI do 7 let: obrok za 1 mio. že od 14.900 sit na ptačo, pokojnino - tudi 09! Možnost za dohodke pod 78.000 SIT. Obremenitev do 50 %. Odplačilo starih kreditov. Avtomobili P.R., d. o. o., Industrijska 9, MB, tel., 02 228 30 20. m000391 RDEČE DEKLIŠKO KOLO (7-11 let) lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 031 506 923. mtu METRSKA MEŠANA DRVAz dostavo na dom prodam. Tel,: 031363 995. m000520 RAZNO STANOVANJSKO POHIŠTVO pro dam.Tel.: 040 609 710. m000523 Srečanja NAJUSPEŠNEJŠI PRI KOV za resno zvezo ali ju# samo za nevezane in resne , nije. Posredovalnica v •Zdravk** tiku«. Majda Šiftar, s. P ,^e£l*M^7j3 14, Čemelavci, M. Sobota, te- . 14 28,041285 615. mOOOW_^ Storitve POTREBUJETE DENAR, paNI^!|MA-NO SPOSOBNI, IMATE PAV0ZI%Nrf MO REŠITEV. PLAČILO NA VOZILO VAM OSTANE! AVTO* R„ INDUSTRIJSKA 9. MB, 20 m000400 __ NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRA*^ vse šote in prevajam. Prof. Wk s. p., Kardoševa 4, M. Sobolj 718 972, 541 14 56. m0004^-- Sporočamo, tla je umrla naša upokojena sodelavka ERIKA TALIAN poštna uslužbenka Od drage sodelavke smo se poslovili v torek, 3. oktobra 2006, na pokopališču v Puconcih, Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci Pošte Slovenije, d. o. o. Poslovna enota Murska Sobota KOMUNALA Javno podjetje, d o. q„ Kopa lito ul. 2, Murska Sobolj D. E. POGREBNIŠTVO Mn: 025211700 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: k UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME » BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041631443 UREDITEV MtFf OBJAVA OSMRTNIC V WNIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV* ^OKOJ^1^ HV; 4 Kolesarska 1O, Tropovci. Tiiina Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalnic, jedilnic, pisarniškega pohištva, stopnišč po ugodnih cenah Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Na Cvenu odprli turistično kmetijo Pri Kolblovih na Cvenu so se odločili, da se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo na kmetiji. V sklopu stanovanjske hiše sta Suzana Kolbl in Jože Kolerič uredila prostore z degustacijskim pultom, mizami in stoli za okrog 50 gostov. Prav toliko prostora je tudi na zunanjih površinah. Projekt je v sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 'sofinanciran s sredstvi EU (sklad EKUJS). Ponudba turistične krrfetije Kolblovih bo temeljila na domačih proizvodih, s poudarkom na kmečkih narezkih, gibanici in prleškemu krapcu. Ob lastni pridelavi grozdja bodo imeli na voljo tudi domače vino in jabolčni sok.-N. Š. POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641 148 ' V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL:' . belting1 02/5®17 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE. VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUD! NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI, IH. »Z »4IMB.fUSlM S J M 17» HUM Ml»>« s. p., VEŠČ** ,7J --------------------------------- . Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, °"60 ^1^ kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki 4 '■ marmorja njl^* Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: U*, KEB - kamnoseštvo Erjavec, Matjan Erja*^' Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci ---------------------- rI^ KOMPLETNE POGREBNE * J1' , sb UREJANJE POKOPALIŠČ IN ■ Brezplačni prevozi opreme na dom, brezpl8^ do 40 km. plačilo na več obrokov brez Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 8 1 Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 5^6 ''ki kr WAIK-5. oktober 2006 29 Zaman sprašujemo se, zakaj, saj tebe več ne bo nazaj. Na dolgo pot si se podala, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 75 letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica Helena Mesarič iz Ižakovec 63 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, 50 ji stali ob strani, ji lajšali bolečine med njeno boleznijo, j®pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje Žalujoči njeni najdražji Oh, kako čas beži, že 17 let te med nami ni. Ostala je skrita bolečina in solza večnega spomina. V SPOMIN Minilo je 17 žalostnih let od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustil naš dragi Jožek Donša iz Bakovec MepŠa hvala vsem, ki se z žalostjo v srcu ustavljate ob Preranem grobu, mu prinašate cvetje in lučke, hvala njegovim sošolkam in sošolcem iz osnovne šole, ki se ga spominjajo ob svojih obletnicah. Še enkrat - hvala! V 76. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in sestra Vš/ njegovi Vse življenje boriti si se znala, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdala. Utrujena in izmučena za vedno si zaspala . Čeprav si morala veliko trpeti, s teboj nam bilo lepo je živeti. ZAVNMJš Marija Mesarič Iz Bretonec 64 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam zbudili zavest, da.nihče od tistih, «jih nosimo v srcu ih spominu, ne more umreti. Pljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji Htlk J lr' kakorkoli sodelovali pri pogrebni slovesnosti. ; Jni za v$ak pOg]e(j sočutja, stisk roke, izrečeno sožalje, cvetje, sveče, za svete maše, vežico in za kapelo. Vsi njeni Lep topel in jesenski dan z žalostjo je zaznamo van, ko umolknil je tvoj glas in si za vedno odšel od nas. Jok, solze, žalostni vzdihljaj ne vrnejo te nam nazaj, le nemo nam pogled strmi v tvoje blage, ugasle oči. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Franc Zadravec iz Nedelice 150 °-eči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, . • ^trin' ’ sosedom, pri ja tel j em in znancem in rU^tVu upokojencev Turnišče, zvezi borcev Turnišče - in ’’e darovali vence, sveče, za svete maše A, J/llBC namene- vsem, ki ste sočustvovali z nami, sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. iu internega oddelka splošne bolnišnice M- Sobota. %rj|7l;L sla gospodu župniku Ivanu Kranjcu, gospodu ''Ibj' 411111 Ekarju Francu Režonji in g. župniku Boštjanu 11 Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, rn,ci za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. ^lujoča žena Marta ter otroci Matilda, dalija, prane, Alojz in Jože z družinami _,____________ . ,, ________— Pogrešali te bomo tvoji vnuki in pravnuki Človeka, ki ti Je bil drag, je težko pozabiti, še težje ga je za vedno izgubiti. Ostali sta nam bolečina in tiha žalost večnega spomina. V SPOMIN 3. oktobra je minilo 14 let od takrat, ko je odšel od nas naš dragi sin, brat in vnuk Sandi Andrejek iz Dolnjih Slavec Hvala za podarjene sveče in cvetje. Tvoji najdražji ।______________________________________________ Kako čas hiti, že eno leto te med nami ni. Nam ostali sta bolečina in solza večnega spomina. V SPOMIN 3- oktobra je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga mama, omama in prababica Antonija Gider iz Rogašovec 29 Vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, pos rojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje - iskrena hvala Njeni najdražji Človeka, ki ti je bil drag, je težko pozabiti, še težje gaje za vedno izgubiti. Ostali sta nam le bolečina in tiha žalost večnega spomina. ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil ljubljeni oče, tast, dedek in pradedek Jurij Holec iz Tešanovec 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Še posebej hvala zdravniškemu osebju pljučnega oddelka. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sorodnikom, sosedom in pogrebništvu Banfi. Žalujoči sin Marjan z ženo Marijo, hčerka Marta z možem Slavkom ter vnukinji Špela in Janja z Romanom Pradedek - pogrešala te bova Matic in Nejc V življenju boriti si se znala, tudi bolezni si dolgo kljubovala, utrujena v boju si zaspala. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Marta Zadravec iz Brezovice 54 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za sv maše in druge dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu kaplanu Goranu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici ge. Aranki za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči mož Peter, hčerka Marija, sin Anton in sin Jože z družinami ter bral Ivan z družino Draga babica in prababica, pogrešajo te tvoji vnuki: Brigita z možem Štefanom, Lidija z Renatom, Jožica, Matej, Lea, Barbara, Maja ter pravnuki: Mateja, Maša in Nino Spomin je edini cvet, ki ne umre. V SPOMIN 8. oktobra bo minilo leto žalosti od takrat, ko si nas zapustil, dragi mož, brat, stric, bratranec, sosed in sorodnik, Stanislav Kovač Za vsako lep misel, prižgano svečo na njegovem grobu - iskrena hvala. Žalujoča žena Irma Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja ZAHVALA Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga žena, mama in babica Elizabeta Vegi iz Ulice Štefana Kuzmiča 31 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, vence in za svete maše. Žalujoči: mož Ivan ter hčerki Ivanka in Valerija z družinama _________________ - - — ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Otilija Gomboši iz Skakovec 48 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Šalamenec in Skakovec za sveče, cvetje in darove za župnijsko cerkev na Cankovi. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. župniku Zrimu za lep pogrebni obred, pevcem pa za odpete žalostinke. Njeni najdražji Vse življenje boriti si se znal, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal, utrujen in izmučen v jesenskem Času za vedno si zaspal. ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 71. letu za vedno zapustil naš dragi mož, zet, brat in svak Geza Car iz Markovec 19 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej družinama Car in Beznec iz rojstnih Poznanovec, vsem sosedom, botrini, dobrim prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevke za bolnišnico. Besedo zahvale izrekamo družinam Črnko za vsestransko nesebično pomoč in Miliki Svetec za mnoge prevoze in obiske ter negovalkama Jožici in Petri za vso skrb in pomoč. Iskrena hvala dr. Marjeti Benko Šbull za številne obiske na domu in osebju infekcijskega oddelka za pomoč in nego. Hvala gospe duhovnici Jani Kerčmar ml za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji 30 POLAS!5. oktober 2006-Vrnili OBČINA TIŠINA OBJAVLJA JAVNI NATEČAJ ZA URBANISTIČNO, PROMETNO IN ARHITEKTURNO UREDITEV SREDIŠČA NASELJA TIŠINA Naročnik, Občina Tišina, zbira ponudbe javnega natečaja za urbanistično, prometno in arhitekturno ureditev središča naselja Tišina. Središče občine Tišina je vas Tišina, ki pa je zaradi gostega prometa skozi naselje in razvijajoče se ponudbe prav v središču Tišine, ki se nahaja na lokaciji iz smeri Murska Sobota od trgovine Mercator do poslovno-stanovanjskega objeta, občinske zgradbe, pošte, cerkve in mimo gostilne Gjergjek, v smeri Vanče vasi pa to predstavlja OŠ Tišina z vrtcem in urejanje nove obrt-no-poslovne cone na območju preko OŠ Tišina, potrebno nove urbanistične, prometne in arhitekturne ureditve. Zato se je občina Tišina odločila razpisati idejni javni natečaj za območje središča vasi Tišina. Urbanistični, prometni in arhitekturni natečaj išče rešitev ureditve; - središča naselja z umestitvijo rondoja, -ureditev druge cestne povezave z naseljem Vanča vas, da se umiri promet mimo OŠ Tišina in vrtca, - ureditev parka - nasada pri cerkvi (obnovitev drevoreda) in -ureditev nekaj dodatnih parkirišč v bližini cerkve na občinskem zemljišču. V ponudbi je treba poleg urbanistične, prometne in arhitekturne rešitve za ureditev središča naselja Tišina posredovati še naslednje podatke: - ime in priimek, naslov in telefonsko številko avtorja, - kratko opisno rešitev ureditve, - predvideno ceno izdelave projekta, - izjavo o avtorstvu in - grafični prikaz rešitve ureditve naselja. Na natečaju lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe. Ponudbe bo ocenjevala 6-članska strokovna komisija. Ponudba, ki jo bo strokovna komisija najbolje ocenila - izbrala, bo prejela nagrado v višini 250.000,00 sit bruto. Kot pravočasne bodo upoštevane ponudbe, ki bodo predložene do srede, 25. oktobra 2006, do 12.00 na naslov: Obči na Tišina, Tišina 4,9251 Tišina. Ponudba mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako: .Javni natečaj - urbanistična, prometna in arhitekturna ureditev središča naselja Tišina«. Organizator natečaja si pridržuje pravico, da nagrade ne izplača, če ponudbe ne bodo izpolnjevale pogojev iz natečaja. OBČINA TIŠINA $IPUNARNA MAJUBOR Uporaba rezervoarja za phn, najbolj preprosta energija! paket ajhebe s panom Prevrne m sporni cla je živeti s ptmon-Otročje lahko f »2Z8OI®). |!2J. W Otročje * lahko \ POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO prostovoljne prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 www.vestfflk.si bE Minsku SOl'otJ RAZPIS ZA DODELITEV STANOVANJSKIH KREDITOV delavcem, zaposlenim pri obrtnikih - samostojni podjetnikih v Upravni enoti Murska Sobota Nameni kreditiranja so: - novogradnje stanovanjskih hiš, - adaptacije in revitalizacije. Za novogradnjo lahko dobijo kredit delavci, ki imajo hišo zpV®° najmanj do 111. gradbene faze. Upravičenci do kredita morajo svoje stanovanjsko vprašanje na območju Republike Slovenije. Krediti po tem razpisu so namenjeni samo zaposlenim pn00 . oz. samostojnih podjetnikih (na razpisu ne morejo sodelovat* I sleni v d. o. o.). Do kredita so upravičeni delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih ■ 2 leti. Prednost pri pridobitvi kredita imajo delavci, ki prvič zap za kredit, in delavci, ki imajo daljšo delovno dobo pn ohrtniW-Višina dobljenega kredita je odvisna od višine razpoložljivih števila upravičencev do kredita ter kreditne sposobnosti kreditoj > Ob odobritvi se pregleda tudi odplačevanje že odobrenih poslovanje po tekočem računu ter potrdilo delodajalca, iz ** ' je razvidno, kje in koliko časa je prosilec zaposlen. V primeru, da kreditojemalec prejema plačo v gotovini, wh^ izpis odločbe o dohodnini Ministrstva za finance - l11 Sobota za preteklo leto. I Najdaljša doba odplačila je do 15 let. Maksimalna obrestna DWr ' dt)4% Vsa dokumentacija se pridobi in ureja na Območni organ*-ZSSS Pomurja Murska Sobota, Kardoševa ul. 2/1. kjer dobite tudi vse formacije, in to vsak dan od 8.00 do 15.00, ali po telefonu št. -40 (razen prej navedenega potrdila delodajalca). Razpisni rok traja do vključno petka, 13. 10. 2006. p s X 4 4 lij so i, h I.* % % «5 'tai 70 60 60 40 30 30 10 500000 400000 200000 300000 O 100000 v4 "4 pi po Zanesljiva naložba Drži kot pribito! Nova KBM FlexPension Plus naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo, ki vam ob poteku zavarovalne dobe jamči tako 100 % izplačilo f ‘ .ivn'L’* i 100 % izplačilo že doseženega donosa* Storitev smo razvili v sodelovanju z Zavarovalnico M informacij v vseh poslovalnicah Nove KBM in na www.nkbm.si. Enostavno donosno. Zagcta*^ Dohodek iz življenjskega zavarovanja ni obdavčen v primeru doživetja, če sta zavarovalec čenec ista oseba, in v primeru smrti zavarovane osebe. Prav tako ni treba plačati davka °1 zavarovalnih poslov, razen v primeru odkupa zavarovanja. ._»• * izplačilo neto vplačane premije in izplačilo 100 % doseženega donosa na presečni den ob poteku zavarovanja I1 upravljavec, 0WS Investments iz skupine Deutsche Bank. 080 17 50 BREZPLAČNA TELEFONSKA STEVILKA fr-r No^^Krcdrtn^t^*'* Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Sosedje Celec, Zrim, Celec, Gal in Ti-nev namesto cvetja za pok. Franca Poredoša - 10.000; Biserka Ocvirk z družino iz Ljubljane namesto cvetja za pok. Franca Poredoša - 10.000; Erika in Štefan Časar namesto cvetja za pok Franca Poredoša - 10.000; Julijana Sukič namesto cvetja za pok. Franca Poredoša - 10.000; Vera Rantaša in Ernest Obal namesto cvetja za pok. Franca Poredoša - 4.000; družine Vidner, Ferčak in Lončar namesto cvetja za pok. Franca Poredoša -10.000; družina Pucko namesto cvetja za pok. Franca Poredoša - 5.000; Vera Berglez namesto cvetja za pok. Franca Poredoša - 5.000; družina Kolbl namesto cvetja za pok. Franca Poredoša -5 000; sodelavci carinske izpostave Gibi-na namesto cvetja za pok. očetajaneza Vukana - 13.000; sodelavci SGP Pom- grad - ABI Lipovci namesto cvetja za pok. očeta Alojza Žaliga - 10.000; Alojz Pertoci namesto cvetja za pok Terezijo Lešnjak iz Melince - 7.500; Alojz Pertoci namesto cvetja za pok. Milana Bratkoviča iz Gederovec - 7.500; družina Balažič iz Dolnje Bistrice namesto cvetja za pok. Antona Martona - 5.000; Sindikat VIZ Srednja kmetijska šola Rakičan namesto cvetja za pok. Alojza Hozjana - 10.000; Sindikat VIZ Srednja kmetijska Šola Rakičan namesto cvetja za pok. Karla Ožvalda - 10.000, sodelavci Finančno-računovodske službe Mura namesto cvetja za pok. Alojza Šnurerja iz Gornjih Črnec - 20.000; prijatelji iz Kolodvorske ulice v Veržeju namesto cvetja za pok. Ivana Grimšiča - 19.500; sosedje Kutoš, Vogrinčič in Š o stare c namesto cvetja za pok. Alojza Pihlarja - 15.000; sestrična । Nela Benko iz Bukovec 1 • ' 4? za pok. Emo Benko iz ; 10.000; družina Mikulič o mesto cvetja za pok Vef° Sv. Jurija - 10 000 sit. „ Vsem darovalcem zahvaljujemo. PrisP^^^' na računu št. 01100-6v Splošna bolnišnica lv'ljf5 % C % % M -5. oktober 2006 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648KHz 2*9 6- Oktober - 00 00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, °' Mirjin - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž ” ’5 Futon - 09.00 Poročila - 09 10 TV As, Relax -kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Poročila 30 Mali ,i 11 ,qo Poročila - 11.15 Zamurjenci .-‘bočila - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila -1- oseba ednine - 13-20 Predstavljamo vam - Od petka - 14.00 Poročila - 14 05 Obvestila - It A 411 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -’ ^pned sporeda -17.00 Osrednja poročila -'' Mah nk (kaseto) glasbene založbe a^darina iz Ljubljane prejme Vito , ' s Krajne 14, Tišina. 1(2 pošljite do ponedeljka, 9. oktobra , ' Murski vaL Ulica arhitekta Novaka r Sobota, za glasbene lestvice. št 40 - glasujem za skladbo M. ------------------------------------— ^5 ^6lASK S ■ ... PONEDEIJEK, 9. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro! Boštjan, Irma - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič -08.15 Porodnišnica, šport... - 09-15 Poslanski studio in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs)-11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18 00 MV DUR- 19.00 Poročila -19 15 Krpankc, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 To sem jaz, dve brucki Maja in Staša - 24.00 SNOP TOREK, 10. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15Poletna-12.00Poro£ih-12.05 Obvestila- 1230 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila -13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila-14 15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročita - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika-20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks - 24.00 SNOP SREDA, 11. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.45 Džouzijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Mestna občina Murska Sobota -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročita -11.15 Trn v jieti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19-15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski vaj, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 12. oktober 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 06.45 Zadnjih 24 - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 09-15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 10.15 Specialiteta tedna -11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 O EU -13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 1415 Domača plošča, lestvica -15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio, Eva, Blaž, mali gostje - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, zabava, gia-' sba, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 5- oktobra: ob 18.00 ameriška kriminalka Miami Vice (Colin Farrell, Jamie Foxx, r.; Michael Mann), ob 20.15 francoska kriminalna drama Pijani od oblasti (Isabelle Huppert, Francois Berleand, r.: Claude Chabrol) Petek, 6. oktobra: ob 18.00 nemška romantična biografska drama Bela Masajka (Nina Hoss, Jacky Ido, r.: Hermine Huntgeburth), ob 20.15 Miami Vice Sobota, 7. oktobra: ob 18.00 ameriška otroška animirana grozljivka Hiša pošast (r.: Gil Kenan), ob 20.00 Bela Masajka Nedelja, 8. oktobra: ob 16.00 Hiša pošast, ob 17.30 Miami Vice, ob 20.00 Bela Masajka Ljutomer Sobota, 7. oktobra: ob 20.00 ameriška srhljivka Prekletstvo družine Bell (Donald Sutherland, Sissy Spacek, r.: Courtney Salomon) Nedelja, 8. oktobra: ob 20.00 južnoafriška drama Tsot-si (Presley Chweneyagge, Terry Pheto, r.. Gavin Hood) Gornja Radgona petek, 6. oktobra: ob 19.30: ameriška romantična komedija Moja super bivša (Uma Thurman, Luke Wilson, r„ Ivan Reitman) Napoved prireditev izkpl^mpTlI LENDAVA 5. oktobra v Gledališki in koncertni dvorani Lendava: Forum poslovnežev - srečanje slovensko-ma-džarskih dobaviteljev avtomobilske industrije 10. oktobra ob 19. uri v Gledališki in koncertni dvorani Lendava: Tom Ziegler: GRACE ES GLORIA -predstava v dveh delih v izvedbi Narodnega gledališča iz Pecsa. Velja za madžarski abonma. GLEDALIŠČE LJUTOMER V petek, 6. oktobra, ob 8.45,10. in 11. uri bo v kulturnem domu otroška predstava Volk in kozlički v izvedbi Gledališča na vrvici iz Nove Gorice. PLES/FOLKLORA LJUBLJANA V Četrtek, 5. oktobra, bosta v Cankarjevem domu nastopila Folklorna skupina Prlek in KD Manka Golarja iz Ljutomera. MURSKA SOBOTA Ob četrtkih od 19.00 do 21.30 so.v SRC Spartacus Večeri svobodnega gibanja in popolne sprostitve (s svobodnim, dinamičnim gibanjem ob giasbi, ki mu lahko pravimo ples), ki jih vodi mag. Vladimir Anfa-lov, spec, za fizično rehabilitacijo. V soboto, 7. oktobra, ob 19- uri, bo v grajski dvorani sklepna predstava Šole za sodobni ples Flota. LITERATURA VELIKA POLANA V četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri bo v občinski dvorani predstavitev pesniške zbirke Krajina v molu avtorja Dušana Šarotarja. Poleg avtorja bodo sodelovali še: urednik knjige Feri Lainšček, harmonikar Rihard Zadravec- Riki, fotograf Jože Suhadolnik in avtorica spremne besede Lucija Stepančič. Predstavitev pripravljata založba Franc - Franc in Društvo štrk. DOMANJSEVCI V petek, 6. oktobra, ob 20. uri bo v vaškem domu predstavitev pesniške zbirke Krajina v molu avtorja Dušana Šarotarja PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V sredo, 11. oktobra, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Sodobni umetniki iz Slovaške. FILM MURSKA SOBOTA V petek, 6. oktobra, ob 16. uri bo v kinu Park premiera otroške risanke Hiša pošast. Prieditev spada v okvir programa ob tednu otroka. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki; 023404)019232476. ZA darovana sredstva SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Podjetje d IttfuMihanRf. UHt? *414^ 13, Sobota Delimo vstopnice za kino Kate Beckinsale je igrala še v filmih, kot so Pearl Harbor, Zadnji dnevi diska, Letalec in Laurel Canyon. Našo nagrado dobi Zoran Krstin, Prvomajska 2, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je Kdo igra glavno vlogo v filmu. Miami Vice? Kupon št 40 - Odgovore pošljite do toda, 10. oktobra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si Napoved prireditev KONCERT BELTINCI V četrtek, 5. oktobra, ob 20 uri bo v kulturnem domu koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije s solistko Kristino Šuklar (violina) in dirigentko Ljiljano Djukič Šuklar. MURSKA SOBOTA V petek, 6. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani muzikal Hair v izvedbi glasbene skupine Gimnazije Murska Sobota. V soboto, 7. oktobra, ob 22. uri bo v MIKK-u (v gradu) koncert skupine ¥ iz Gornje Radgone, ki bo predstavila svoj prvenec Germ. Sledi Diskoteka MIKK Vol. VII 80’s in 90 s. Glasbo bodo vrteli GT Oblivious, Kleemar in Purdzy. V torek, 10. oktobra, točno ob 21 30 se bo začel v MIKK-u koncert skupin Torche (stoner pop, Miami) in Baroness (rock/ metal, Savannah). PEČAROVCI V soboto, 7. oktobra, ob 20. uri bo v katoliški cerkvi koncert cerkvenih pevskih zborov z območja občine Puconci. Prireditev spada v okvir praznika občine DOGODEK GORNJA RADGONA V četrtek, 5. oktobra, ob 8. uri bo v veliki zbornice OŠ 17. šolski otroški parlament ob svetovnem dnevu učiteljev Ob 16. uri bo v avli OŠ predtekmovanje kviza Male sive celice za pomursko območje. MURSKA SOBOTA V petek, 6. oktobra, ob 18. uri bo v prostorih Murske republike v hotelu Dobray prvi od Petkovih večerov, na katerem se bodo na vsaka dva tedna predstavila znana imena s področja kulture, športa, znanosti, politike, gospodarstva in svetovnega popotništva. Na prvem se bo voditelj Boris Cipot pogovarjal z novinarjem TV Slovenija in publicistom Ladom Ambrožičem, ki bo predstavil knjigo Novljanovo stoletje, ter direktorico Pokrajinskega muzeja • Murska Sobota Metko Fujs, ki se ukvarja z novejšo zgodovino. V četrtek, 5. oktobra, ob 17. uri bodo v preddverju grajske dvorane igralne urice za otroke. MURSKA SOBOTA/BELTINCI/LENDAVA/ GORNJA RADGONA/LJUTOMER Društvo Joga v vsakdanjem življenju organizira vadbo joge začetne stopnje v času od 2. oktobra do 7. februarja (Murska Sobota: ob sredah ob 17 30 v gasilskem domu, Beltinci: ob ponedeljkih ob 19.15 v mali telovadnici OŠ, Lendava; ob ponedeljkih ob 17.30 v DOS II, Gornja Radgona: ob torkih ob 19. uri v WZ Manka Golarja, Ljutomer; ob sredah ob 18. uri v OŠ Ivana Cankarja). LIPOVCI Na levi strani ceste Rakičan-Beltinci potekajo na trasi avtoceste na njivah z imenom Popava 2 arheološka zaščitna izkopavanja, ki jih vodi univ. dipl, arheologinja Irena Šavel. ORMOŽ V četrtek, 5. oktobra, ob 13 - uri bo na dvorišču Centra za starejše občane tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni, v avli pa otvoritev razstave izdelkov delovne terapije. V petek, 6. oktobra, ob 18. uri bo na avtobusni postaji začetek Pohoda ob polni luni, ki ga pripravlja Planinsko društvo Maksa Meška. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Od ponedeljka, 9-, do srede, 11. oktobra, bo na OŠ predstavitev projekta Odvisnost in nasilje. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 25. oktobra na ogled razstava Sodobni umetniki iz Slovaške. V Pokrajinski in študijski knjižnici je do 7. oktobra na ogled razstava risb avtorja Mateja Giderja. V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča z naslovom Pod njeno kožo. V predprostoru grajske dvorane je do 15. oktobra na ogled razstava likovnih del Alojzija Rousa. V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma je do 22. oktobra na ogled likovna razstava ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. RADENCI V avli kopališkega kompleksa je na ogled razstava fotografij ob 10. obletnici termalnega kopališča. GRAD V viteški dvorani gradu je do 31. oktobra na ogled razstava Živeti z Naturo 2000 na Goričkem. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) sta do 28. novembra na ogled razstavi The Sun on the Wall in G. R. A M. »Če Tito umre*. 32.ZADNJA STRAN 5. oktober 2006 V»lW VESTNIKOV KOLEDAR 5. oktober, četrtek MARCEL 6. oktober, petek VERA 7. oktober, sobota MARKO 8. oktober, nedelja BRIGITA 9. oktober, ponedeljek ABRAHAM 10. oktober, torek DANIJEL 11. oktober, sreda MILAN 6. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 7 minut, zašlo pa ob 18. uri in 32 minut. Dan bo tako dolg 11 urin 25 minut. 7. oktobra ob 5. uri in 14 minut bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 4. oktobra 2006 država oz n. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8957 239,6145 240,3333 Hrvaška HRK 191 1 32,4586 32,5563 32,6540 Madž. HUF 348 1 0,8703 0,8729 0.8’55 Švica CHF 756 1 150,6943 151,1477 151,6011 V. Brit. GBP 826 1 354,1819 355,2476 356,3133 ZDA USD 840 1 187,4721 188,0362 188,6003 Razstava ročnih del invalidov v Gornji Radgoni W3K-V1CI Napotnica V hiši znanega zdravnika v soboto zvečer poči vodovodna cev. Pokliče vodovodnega inštalaterja, ki pa je na neki zabavi in se mu ne ljubi priti Zdravnik pravi: »Če bi vi nenadoma zboleli, bi jaz prišel tudi sredi noči!« Inštalater zgrabi torbo in se odpelje k zdravniku Stopi v kopalnico, kjer voda res brizga iz zidu. Pobrska po žepih, potegne ven neko tabletko, jo vtakne v pipo in pravi: »Tako. Ce do ponedeljka nebo bolje, me pa spet pokličite, da vam dam napotnico za specialista!« Nauki Kanarčka zelo zebe, ko je že skoraj poginil, se pojavi krava, ga pokaka in topel kravji kakec ga ohrani pri življenju. Kanarček zadovoljen žvrgoli, kar pa zasliši mimoidoča lisica, potegne kanarčka iz dreka in ga poje. Nauki: Ni vsak sovražnik, ki te porine v drek - ne razkazuj javno pretiranega zadovoljstva - in ni vsak prijatelj, ki te iz dreka potegne. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju, Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, i ptis« noStj.Mnadulic^ palko.kijeodvaj |^' vodo.Takojeotvo " patui snost minila brez. ; nevarnosti.^5 0,^ padla na kakšno P'«5 * * * po”* Gorički Pa,hje lektivnem d«Pu ' dan pre vanjem bodo zaceli nočjo čarovnic. takoj. * * * »skapa™«^! S proslavila z vel op vsert^ ritv.jo.Zahvah^ društvu Moza*^ stu bo to storil jeKt, za Hodošem zed me R ko so zaceu” jih odslovili- * * * Mfr Vsi mostovi nivecnobeneg aten1 Odtakrat,' cu sprehodile I »^^li* I ske enote. Vsi. । mostu kapital, k kaini0 umakni 'J akusa). - učinka Z 0re bodo odš« na.f daj dežja, vsaj Pridelovalci*0^ letos bre lažo za ^e^ako5^ bi šla za ^JLtoP0^ rietno d3j' ob Muri pote£\3| in še en status p eneS ( mlja.bomose m5« iz preteklost dovolj poučne. * * ^5 v Kapelskih gorica gradniki kat n*® želi pomaga«^* 1. , jim po.-i" 1 ..t*1" ut ^T'ti svoje časti- atve< »o šlo z obiskom ' pnp-vljeniP->> moč pn kontrol' * w Sobočani obzaW^ vrt Jbieo boškem arbore * * ' * v Ljutomeru se norij' '° bratene kobila ■ * * Študijsko leto zahsejezacelo-^ zasoio petje na^, cela nekoliko P pa P™"1"° KESEDAHL kU.