Чт A nniS fc
Streti 7/.
Dr. M. Š n ti đ c r 1.
Naši pravni predsodki
Kako si ljudstvo zamišlja pravo in kaj je zakon v resnici
(Iz predavanja na »Ljudski univerzi«.)
Lastnina nepremičnin.
Se boli nevarne pa so take zmote pri lastnini nepremičnin, ker Ic-te predstavljajo na-Tidtirt večjo vrednost kot pa premičnine. Kdor je kupil posestvo, ga plačat, sc vselil bi začel na njem gospodariti, £e ni lastnik. Šele ko se v zemljiški k nji Ki vpije njegovo ime, Je postal lastnik. Dokler se to šc ni /godilo, je oni lastnik posestva, ki le doslej vpisan kot tak v zemljiški kniigi. In če pride tujce, vidi posestvo, pogleda v zemljiško knjigo in od vpisanega lastnika kupi to posestvo, se mu mora oni, ki ie posestvo prej Plača!, se vselil, že gospodaril, a se kot lastnik se ni Vpisal, umakniti! Mnogi se ne zanimajo za svojo posest, zlasti za kakšne gozdne ali pašniske parcele, Sosedje se tekom časa menjajo in tako se zgodi, da se Prodane parcele ne odpišejo, nato prodajo — v škodo prvotnega kupca. Tndi tn meti preprostim ljudstvom prevladuje mišljenje, da zadostuje Plačilo kupnine all uv.'-.—k;. posest in da ie zemljiška knjiga le radi evidence, pregleda aH davkov. Premnoge pravde ali premoženi-ska škoda so praktične posledice tega predsodka.
Zastava.
Še več zmede je navadno prt zastavi, ker Je tu zakon šc strožji. Pogodila v principu ve-Ua. kakor hitro so si stranke edine, navadno brez, kakšne posebne oblike. že ustno. Če se zmenita Л in B, da bo dal В-Л v zavarovalne svojega doliia v znesku Din 10ПП— v zastavo svoje kolo. potem je ta pogodba, takozv. |$$tavodaJna pogodha. veljavna, Pogodha ifna to vsebino, da bo D dal kolo v zastavo.
Pa kolo v zastavo sprejel. Tak dogovor se "a splošno smatra že zadosten za zastavo tn se na sploSno misli, da je sedaj k"Io ie za-stav|jui]o. p;i se zgodt ono, kar sem preje
povedal: Eksekutor kolo zarubl, ali, kolo se proda. — Lahko se zarubi. lahko proda. Kaj-te res se je sicer zastavodajua pogodba sklenila, ni se pa kolo, kar zakon zahteva, tudi dejansko v oblast A-ja izročilo in prevzeto! Šele s tem prevzemom bi nastala na kolesu zastavna pravica. Ce hi se sedaj kolo ntbilo, bi se v prvi vrsti moralo iz izkupila za kolo kriti teh 1000 Din. če bi se prodalo, bi na kolesu ie vedno lepela zastavna pravica! Narava stvari, previdnost in nezaupanje do dolžnika večkrat pripravi upnika do tega, da stvar vzame v svojo shrambo. A zgodi sc ponovno, (ia se zastavi v obratu stoječ gostilniški Inventar, v rabi se nahajajoče pohištvo. ne da hi se pohištvo in inventar tudi izročila (ali drugače postopalo v smislu zakona}. Posledica je, da se zastavna pravica ne prizna, in da Ima tisti prednost, ki je stvar kupil in prevzel, vzel v zastavo in v shrambo ali pa zarubll. Prvotnega upnika pa je oškodovalo nasproti'* «ološno razširjenim pravnim mnenjem in predpisom zakona!
Odkod to nesoglasje?
Če vprašamo po vzrokih teh strogih določil, moramo odgovoriti na splošno dvojno. Zakon ščiti varnost gospodarskega prometa tn zahteva, tla se prenos lastnine In zastava, kot dvoje najvažnejših gospodarskih transakcij, izvrši premišljeno, v zavesti važnosti pravnega opravila. Zato ovira prelahko obliko za veljavnost, ker čim težja je ohlika, tem bolj premišljeno in previdno morajo stranke postopati. Na drugI strani pa je treba spet poudariti, da slonijo zakonite določbe o stvarnem pravu na rimskem nauku o lastnini iu posesti, od katerega Je povzel vse breme o takozv. titulusu i It moditsii. Za bodočo zakonodajo bo vprašanje, jc-li potrebno, tako strogo postopanje.
Poroštvo.
Pismeno obliko že zahteva zakon za veljavnost cele vrste pogodb. Kar pa splošno ni znano jc to, da je tudi za prevzem vsake garancije iu poroštva treba pismene pogodbe. Na splošno se dogaja, da marsikdo šele tedaj kaj stori ali kaj da kaki osebi, ko je tretja oseba izjavila, da jamči za izpolnitev obveze te osebe. Sosed posodi nekomu 1000 K, ker mu ie znanec rekel, da jamči za posojilo. Ko pa sosedu dolžnik 1000 K ne vrne, jih zahteva od znanca, češ, ti si dobro stal za dolg. Oni mu pa odgovori: Ne plačam, ker se nisem v pismeni obliki, torej veljavno, zavezal! To nasprotje ima svoj vzrok v tem, da pri našem mnenju odločuje morala iu čut poštenosti: Ein Mann, ein Wort. A zakon zavira naglico pri poroštvenih izjavah, zato predpisuje pismeno obliko za poroštvene pogodbe.
Pogodba,
Pogodbe! Koliko nejasnosti, koliko nasprotja leži v pojmovanju bistva pogodbe zlasti med preprostim narodom in koliko bridkosti sledi temu! V principu — IzvzemSl nekaj posebej določenih slučajev — ui potrebna za pogodbo nikakSna posebna oblika. Kakor hitro se pogodni stranki zjedinita, je pogodba sklenjena. Ni treba pisanja, ne notarja, nt prič. A ima hišo na prodaj. B se za njo zanima. A in B se slučajno srečata in začneta razgovor o prodaji hiše. Brž se zjedinita na znesek, na čas plačila, na prevzem stroškov in določita, da pojdeta čez teden dni delali pogodbo v mesto k notarju. Par dni nato pa se B zgreva, zdi se mu, da ie kupil predrago, Odpiše A-iu, da ne sklene pogodhe in da zato k notarju ni treba iti. Ali A mu odgovarja: »Ko sva se ziedinila na ceno za hišo je bila pogodba sklenjena, hiša prodana. Kontrakt pri notarju oz, podpis na sodišču ni potreben za veljavnost tc pogodbe, ampak za prepis lastnine v zemll. knjig!. Če nočeš prepisati lastnine na svoje ime, prosto ti. Ali jaz zahtevam plačilo kupnine, hiša ti jc na razpolago!* Vsako uro sklepamo pogodbe: Ko kupujemo na trgu, ko kupimo cigarete, ko se damo briti, ko se peljemo z izvoščkom, z železnico, vsi, vsi naši mali opravki so prav-
Velika Dt?ina soba« stio-ro scpaiirana, v CTcdtAätl meata. Fe takoj odda. Nas ov v u j pnvi.	2?Sj_
'»vljarski stroj (cylin er e? prou*. VnraSati l'rl.an,
e-sla jfi.	2277
molka obleka, zim-"■kft suknja, ćevlji, visefn petrolej ka. na prosim. Zrinj^k^ffi irg 5. II nad., iib desno. !2f>(>
Pro Lim družinsko hiio in
ie «nn po.lopje jterilnica, so-jm in hlev) tvr vrl га Zelenjavo, ud i ein in Irsjsm. V liisi io električna lui in voJovrd. Maribor, rtaiivanjska ceata 1(1.
-12!) 2
Šivilja nride na dom. Mantrnvn «'■ 6. Mleknž, IV. nad S30S
Pro^m RtoSico kolo po nizki eeni. Franetekamtka u'ica 1*. (parter, de-no)	2390
2 kahlatni petf, skoraj novi po zmerni eeni na predal. V|iraŠanet GUvui trg 19.
no same pogodbe, klasificirane v kupne, delavne, iu razne druge pogodbe; pismena In notarska oblika pa Je le izjemna strožja ohlika!
Prlposestvovanje iu zastara.
Pa celo brez pogodbe izgubimo ali pridobimo pravico. Če trgovcu tri leta nismo plačali svojega dolga in med tem časom istega tudi nismo priznali, je ugasnil naš dolg. Nam se zdi to krivično, ali zakonu ie na srcu sigurnost prometa, ki veleva, da si naj do-bavljaČ v določenem času poskrbi za plačilo, ker je dokazovanje čim kasneje tem bolj težavno.
Se bolj pa občutimo krivico priposestvo-vanja. Kmečki posestniki Imajo včasih svojo posest zelo razkosano iu ločeno. Zlasti gozdovi so večkrat zelo oddaljeni in gospodar navadno iz teh oddaljenih gozdov ue rabi druzega kot les, kadar ie zrasel za sečnjo. Tako v resnici cela desetletja nima prilike, da bi hasnoval svoi oddaljeni gozd. Medtem pii ie bližnji sosed začel v tem gozdu grabiti listje za steljo, polagoma je sekat kolje, žel praprot in izvrševal taka in slična posestna dejanja. Njegov naslednik ie to nadaljeval, tako tudi dedič. In tako so izvrševali v tem gozdu posestna dejanja v prepričanju, (ta Je gozd njihov in da imajo to pravica Kedo is dežele hodi gledat v zemtj. knjigo, kedo ve za številke in obseg parcel! Saj gre včasih meja za ogromni obseg drugače, kakor mislita mejaša. Končno se lastnik spomni tega gozda iu začne sekati. Sedaj nastane spor. On jc lastnik — a mejaši so od pamtiveka gozd hasnovali. Čegav je gozd? Če mejaši dokažejo, da so ga .10 let mirno ln nemoteno rabili, so gozd priposestvovali. Gozd je nlill6v it' lastnik mora dovoliti, da se tudi v zemljiški knjigi prepiše lastninska pravica brez plačila na njih. Ml mislimo, da zakon take krivice nc bo dopustil. Pač. Več kot mrtvo stanje v zcmlj, knjigi je zakonu dolgotrajno dejansko uživanje v dobri veri. Zato po poteku določenega časa da prednost resničnemu, zunanjemu stanju pred formalnim izkazom knjige. —
(Halje.)
Nova kolonija T<*zno
L№nn druž nske hiše tfradi „HOJ VI I II" krH'tna in Stavbna zadruga IJjodni no? ji ■ S >ie-jem rellektantov, Zadružna ni sam» Holcviki trg 4. 2?!>9
la tovorne prevoze hilrn
in |ик"ро n v.k'h cenah -e pripo-roiia veletrgovina в surovinami m prevni lovom Ivnn SLUGA. Mmihor. Trtsšlta eesta 5. 229 i
Zastopnika i»čemo za takoj J500 fr. n* meser,, z«io dobre kupiije Pi-nti na: I.iirinin' v Monlesarehio (linij»).	2300
Učem do 1. iantmj» 19*'7 eno dohrn malo trgovino z ntefanim blagom, i>
branjerijo ali «no gn-liino т najem s stinovunjem. 1'onudhe se n»prnš»jo pod „i. januarjem 1927" na upravrStvo „Tiboru".	2283
Za stan In promet i Prosta
stan vanj», pralne in oprftm-Ijene sobe za idravnik«, odvetnike, podjetji», slavbiŠ^a na TriaSki cesti, Melje Temo. ftnstitne, t'jrOTski tekih, v rajem in naprodaj Trgotskehiie napreduj v mesto m v dežrli. Kas.iv: Marši a p Maribor. 2&>i
Tonhola „Dom u4eqih",
Zn monitmenUIrio j) ftnome-nikom kralja felra tätüio'nn stavbo , Doiri tibieili" as prijema pod viidstirnm krpt in slav. za Irugo ..Mojmi " aplnŠuo nabiraj) ia na tombolo Lepa dTOdruiinska htea kot glavni dobitek zn loterijo je skoro ie dozidan*.	2300
Podpirajte sokolski tisk f
ШК1ЈЕ
za žepne svetiljke, nudi najugodneje 2ž4i
Dra?o Rosina,
Meribo . Vetrlnjska ul. 26
9--« I
№ stanovale 227R
dvi-h sob in kuhinje pri Ka-detmei omenjam /. enakim ah ve^iini v mf*tu. Najlov v upravi
■ ime nk-larna M. V. zn»k, Maribor. Splav»raka' nhoa t>.
Sobo Ђ ÖV8 о^ђГ
se ortdn li ke;, Aleksandrova eesta 41/111 de-no. 2240
Inlelipitna oospodič-
ha ^airtn^teins in premožna, HU -o želi ne^n)niti г gospn, dom do 35 let staioitt, ki b> kraie«t doljre zimfk« ure pt-njenem no^ettvn v hhl m Manlier». Žmitev ni iikljutma. t'ri-moleaje postranska stvi.r. Ponudbe s slit o ah hrez iale poslali n» u;>iavo pod ,$vo-bo tna duša", lajno-t ia Ina z»de»a.	i>8R
od Din 100.000'— proti 12o/B obrestovanju z prvovrstno garancijo se iSčo. Ponudbe pod Šifro „Prima" na upravo lista.

] trgovska hiša v Pfuiu \
___________i ____ _____t ..... .	I	i
Velika na novo urejena
vska hiša v 1=
na prvovrstnem prostoru se z zalogo vred
TAKOJ PHODA f
Vprašanja pod »Trgovska hiša" na upravo.
2289	*	5
Preseäitveno naznanilo»
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem svojo modno trgovino preselil Iz Gosposke ulice it. 29
ч Slovensko u!. št. 4
Novo urejeni in večji lokat mi omogoča, da bodem cenj. odjemalce zadovoljeval z največjo popolnostjo in strogo solidnimi cenami,
SpoStovanjem
Anton Paš,
2283	Maribor, Slovenska ul. 4.


PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI
1004 v
I. N. SÖST ARIC
HAR3BOK, ALEKSANDROVA CESTA 13.
ШШИ^иЈШиГЕН 11ШШ1ШЈЈШШ1Ш1ШШЗJUSSflJlHiHlbJir^ EWtfBjJ «ППЕИИШиЈЈ! s N
Veste, pulover. Garniture. Čepice. Nogavice. Rokavice. Toplo perilo. Volno
nudi v največji izbiri	2sc
SLAVKO ČERNETIČ, ALEKSANDROVA CESTA 23
Zaloga KARO-čevljev go originalnih cenah
i