Ameriška omovi IVA /Ml/* E mg/»Ul—M v, i ftC:•*: vr^’ :: ;''rn.^ ‘; r^ ■■ * {fr\ **■!'%&?&&&* NO. 25 AM€RICAN IH SPIRIT Km€l@H (H UH®UAG€ ONLT S!.OV€HIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NSWSPAP6R Pittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio “ ' LETO LXXXI — Vol. LXXXI CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 28, 1979 Boji na ntsji Jesenov Povišanje dohodninskega davka odobreno, prodaja mestne elektrarne odklenjena Na meji Jemena z Južnim Jemenom je prišlo pretekli teden do novih bojev. RIAD, S. Arab. — Pretekli teden je prišlo do novih spopadov na meji Južnega Jemena in Je-mena. Južni Jemen trdi, da so oborožene sile soseda udarile na njegovo ozemlje, v Sani, glavnem mestu Jemena, pa odgovarjajo, da je mejo kršil Južni Jemen, katerega glavno mesto je nekdanje pomembno britansko pomorsko oporišče Aden pred vhodom v Rdeče morje z juga. Južni Jemen ima marksistično vlado in je povezan s Sovjetsko zvezo. Kot tak je sodeloval lani pri bojih v Ogadenu na strani Etiopije. Jemen z glavnim mestom Sano je stara arabska neodvisna država, katere ozemlje so stari Rimljani poznali pod imenom “Arabia felix”. Bila je pod vlado imam-kralja Al Badra, dokler ga ni pred leti odstranil vojaški prevrat, ki ga je podpiral tedanji egiptski predsednik Ga-naal Naser. Savdska Arabija je v sledeči državljanski vojni podpirala imama, pa se končno pobotala z republikansko vlado, kar je vodilo v konec vojne. S Savdsko Arabijo povezani Jemen je bil trn v peti levičarjem v Adenu, ki bi ga radi spravili ped svojo oblast. To jim ni uspelo, vendar svojega načrta niso opustili. ZDA so zadnjič, ko je bil obrambni tajnik Brown na obisku v Riadu, obljubile Je-tnenu dobaviti večjo količino modernega orožja, če ga Savd- j na ravni ska Arabija, ki se je za to zavze- | objavili, mala, plača. CLEVELAND, O. —- Volivci so včeraj odobrili z veliko večino povišanje mestnega dohodninskega davka za pol odstotka. Za povišanje je glasovalo 74,402 volivcev, proti pa 34,586, torej v razmerju več kot 2:1. Ko so odobrili s tolikšno večino povišanje dohodninskega davka, so volivci z nekaj manjšo večino odklonili prodajo mestne elektrarne. Proti prodaji te je bilo oddanih 69,957 glasov, za prodajo pa le 38,817. Župan Dennis J. Kucinich je sinoči svojim navdušenim podpornikom na proslavi zmage v Bond Court hotelu dejal, da so Clevelandčani pokazali, da so siti poskusov “debelih mačk” voditi mestno upravo. “Ljudstvo Clevelanda je zapisalo zadnje poglavje v sanjsko knjigo monopola CEI,” je dejal župan, ki si je CEI izbral za glavno tarčo tekom volivne kampanje. Mestna VARDA 23, katere središče je slovenska sen-klerska naselbina, je prodajo mestne elektrarne zavrnila z 1.981: 659 glasovi, odobrila pa povišanje mestnega dohodninskega davka s 1,940:631 glasovom. • Mestna VARDA 32, kamor spada slovenska naselbina Collinwooda in Nottinghama, je prodajo mestne elektrarne odklonila v razmerju 4,644:1,375, povišanje mestnega dohodninskega davka pa odobrila v razmerju 4,564:1,418. Večja gospodarska rasi fz slov. naselbin ¥ zadnjem tromesečju V zadnjih 3 mesecih 1978 je gospodarstvo ZDA rastlo na letni ravni 6.4%, vse leto pa le povprečno 3.9%. WASHINGTON, D.C. — Gospodarstvo je v zadnjem četrt-letju 1978 rastlo hitrejše, kot so preje računali. Novi dodatni podatki so pokazali, da je narodno gospodarstvrvo ZDA v tromesečju o k t o b e r-december 1978 rastlo na letni ravni 6.4% in ne 6.1%, kot so prvotno Novi grobovi Frank A. Jeric Pretekli ponedeljek je umrl v St. Alexis bolnišnici po dolgi bolezni 72 let stari Frank A. Jeric, p. d. G us, zaposlen pred upokojitvijo pri Cuyahoga Works U.S. Steel Corp., mož Helen, roj.* Hracjek, umrle leta 1976, oče Geralda, Joanne Wal-kuski, Dolores, Patricie Glen-boski in pok. An.thonyja, 8-krat stari oče, brat iMary Hrovat, Anne, Julie Duplay, Therese Lekan, Martina in pok. Josepha. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue jutri, v četrtek, ob 10.30, v cerkev Lurške, ’Matere Božje ob 11., nato na Kalvarijo. NEW YORK, N.Y. — V soboto, 17. februarja je umrla Frances MacekChemey, roj. Svet, z Bayside, Long Island. Zapustila je tri otroke, dva brata v Slove- narodni ugled in mji, sestro Ivanko in brata znašla osamljena I ranka Svet v New Yorku, sestro Sylvio Janša pa v Clevelandu. Pogreb je bil v New Yorku. Francosko gospodarstvo raste v Evropi najhitrejše PARIZ, Fr. — Gospodarski strokovnjaki pravijo, da raste francosko gospodarstvo v Evro- pi od vseh najhitrejše in da bo Rast gospodarstva je pospeši- Pri tem ostalo verjetno tudi v Obnova bojev med obema Je- la v precejšnji meri velika vne- prihodnjem desetletju, tnenova kaže, kako negotov je položaj v arabskem svetu, odkar je Iran prenehal biti trdni zaveznik Zahoda, lapis na zidu v Mlngn oboja kitajski mimkl nastop proti Vietsiamis PEKING, Kit. — Napis na zidu v glavnem mestu obsoja “kitajsko dogodivščino v Vietnamu” kot temeljno napačno, ko država tako velika, kot je Kitajska”, napade “malega otroke kot je Vietnam”. Napis pravi, d; bo Kitajska na ta način zapra\ ila svoj medse bo končno v svetovni skupnosti. Nekaj pred pojavom tega napisa je bilo objavljeno, da so napisi, ki bi obravmcaii kitajski iiastop proti Vietnamu, prepovedani. Ognjenik oživel na otoku Java DJAKARTA, Indonez. — Pretekli teden je nenadno oživel ognjenik Sinila v osrednjem delu otoka Java, njegov izbruh je- pokečal 182 ljudi. Par dni na- TENG GOVORIL 0 KONCU BOJEVANJA V VIETNAMU Podpredsednik vlade LR Kitajske Teng Hsiao-ping je dejal, da bo Kitajska, kot upa, končala svoj vojaški na-nastop proti Vietnamu preje kot v 33 dneh, kot je trajala vojna v Indiji jeseni 1962. Dodal je, da bo LR Kitajska udarila na Vietnam nato znova, če bo izzvana. Zahodu, prepričana pa je tudi, da je Vietnam dovolj močan, da se bo uspešno branil, če mu pošlje dovolj streliva, modernega orožja in vojnih potrebščin. Teng vidi konec bojevanja Podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping je dejal zastopniku japonske novinarske službe Ky-odo, da pričakuje, da bo bojevanja skoraj konec. Kitajski vodnik je primerjal sedanje bojevanje v Vietnamu z bojevanjem v Indiji jeseni 1962, ko so kitajske oborožene sile udarile v Indijo, zadale tej močan, splošno viden poraz, pa se nato po 33 dneh umaknile. Tengye dejal, da je “Vietnam močnejši od Indije” in da se zato bojevanje utegne 'zavleči za “kake dni”. LR Kitajska je pripravljena sprejeti resolucijo Združenih narodov z zahtevo po kitajskem umiku iz Vietnama in po vietnamskem umiku iz Kambodže, računajoč na svojo vojaško moč ;je dejal Teng, pa dodal, da viet-in dolgoletne vojne skušnje...^ •• marnski umik iz Kambodže ne da bo io lahko preprečil. Voj- smatra pri tem za pogoj kitaj-skovanje utegne^ biti zato zagri- 'skemu umiku iz Vietnama, zenejše in obsežnejše, kot je v začetku izgledalo. Obe strani ho- V\'Y . _ w.jlil _ iiSl Teng Hsiao-ping KONG. — Boji v naj bi bili zagrizeni HONG Vietnamu in obsežni, ko skušata obe strani pokazati zmago. Peking je odločen “kaznovati” Vietnam, ta pa ! /z Clevelanda i ! in okolice četa doseči “zmago”; pri tem Pe- Kitajski vodnik je bil na stališču, da je nastop proti Vietnamu upravičen, ker je Vietnam king ne mara vreči v boj več sil, nastopil s silo proti Laosu in ga kot je nujno za dosego " nih ciljev”, Vietnam pa se tudi še ne čuti toliko ogroženega, da bi umaknil del svojih rednih vojaških sil iz Kambodže ter jih Bakhšiar v tujini Foziv Khomeini j a tujim državam, da izročijo Rakh-tiara, kaže, da je zadnje-Wu predsedniku šahove vlade uspelo pobegniti iz Irana. TEHERAN, Iran. — Predsednik zadnje šahove vlade Shah-pur Bakhtiar, ki je odstopil s ^ojo vlado, ko so mu vodniki oboroženih sil odpovedali pod-Poro, je srečno ušel na varno na tuie> kot sedaj izgleda. Vodniki revolucije so najprej irrili, da so ga prijeli in da bo odgovarjal za svoje zločine. Zdaj Jo radio Teheran objavil poziv homeinija “vsem tujim državni, naj tega zločinca izroče” ■iranu. Okolica Bakhtiara je trdila, a je predsednik nove revolucionarne vlade Bazargan bil dolgoletni osebni prijatelj Bakhtia-ra in da ga je zato vzel pod o-Sebno zaščito, ko je prevladala revolucija. Zajamčil mu bi naj n tudi osebno varnost, ko se je 2atekel pod njegovo varstvo. ma pri nakupih in povečane no- Glavni vzrok za to je v nižjih vyloge v narodno gospodar- *>■ privablja tu- to ce je začelo kaditi iz drugega poslal na mejo proti Kitajcem. «*»« Produktivnosti dilavX S^ugSeX ^ ^ »T* V f gospodarstva v manjši meri pa tudi v vise, Stroltov^Ldilo H. sta | ^>“0^ ita ni verjeten. Sovjetska zveza • se noče zaplesti v večjo vojno s j Kitajsko, ko se ne čuti varno na rast omeje- spravil y svojo odvisnost, nato pa še zasedel Kambodžo. Ker je povezan s Sovjetsko zvezo, predstavlja nevarnost za Kitajsko, ki hoče imeti varne in trdne meje. -------------------------e.------ Povprečna za celo leto 1978 je bila preraču- kem prirastku prebivalstva ki J>‘° v nana na 3.9%, med tem ko je le- pomeni pove č , w h ^ k verjetno oba °ŠnJemka’ ze orat’-ta 1977 dosegla 4.9%. trga. ? domačega njem Sinila in Sikidang, pod zemljo med seboj povezana. DRUŽBENI IN DRŽAVNI SISTEM PO PREDPISIH KORANA VREME Eelno vedro z najvišjo tem Peraturo okoli 42 F (6 C), po-sh;pna pooblačitev z verjetnost- 70'”dež'^a ponoči 30^ in iutri Že nekaj let je bilo mogoče opažati preporod islama v vseh islamkih deželah od A-frike in Azije pa tja do Jugoslavije, edine države v Evropi z močno in številno skupino muslimanov. Od padca turškega cesarstva po prvi svetovni vojni, ko je Kemal Ata-turk z odločnimi in trdimi ukrepi spremenil Turčijo v republiko in skušal v njenih mejah okrniti vpliv islama ne le na državno, ampak tudi na družbeno življenje, je vpliv islama kot vere na javno življenje pešal tudi v drugih državah z islamskim prebivalstvom. Po drugi svetovni vojni je po vsem sodeč pod vplivom boja med Arabci in Izraelom najprej rastel arabski nacionalizem, postopno pa je prihajal do novega vpliva tudi islam. Njegov vpliv je bil močan zlasti v Savdski Arabiji, v Jemenu, pa tudi drugih državah ožjega arabskega sveta. Ponovno je islam skušal dobiti vpliv v Egiptu, kjer so delali v to smer “islamski bratje”, pa doslej ni uspel. Vse njegove zarote so bile pravočasno odkrite in zatrte. Islam je med tem uvedel kot temelj državnega in družbenega reda Kadafi v Libiji, predan musliman in zagrizen arabski nacionalist. V državah, ki so se razvijale pod zahodnim vplivom, kot so Tunizija, Alžirija, Maroko, Irak, Iran, Pakistan, je imel islam sicer proste roke delovanja, toda njegov vpliv je bil sorazmerno omejen. Islam je začel pridobivati na moči in vplivu v Turčiji, islam je postal važno ločilo v Libanonu, ko je prišlo do državljanske vojne med muslimani in kristjani, islam je postal uradna vera v Pakistanu, ko so vojaki pred par leti znova prevzeli vlado. Islam se je dvignil proti šahovi vladi v Iranu in ob podpori vseh ostalih šahovih sovražnikov nedavno zmagal ter napovedal spremembo Irana v “Islamsko republiko”, kjer bo državno, družbeno in gospodarsko življenje urejeno po določilih Korana, islamskega Sv. pisma. Ajatolah Rudollah Khomeini je izjavil: “Bog nam je dal vse pravila ...” Kakšna so ta pravila? Kako naj bi bila islamska država urejena? Islamski zakon “Sharia” temelji na Koranu, učenju Moha- meda, nastalem v 7. stoletju, v posebnih okoliščinah tedanjega arabskega sveta, med seboj sprtega in zapletenega v večne medsebojne boje. Mohamedu in njegovim je uspelo arabski svet združiti in u-smeriti njegove sile v osvajanje sveta. V kratki dobi so A-rabci osvojili dežele v Aziji in Afriki, ki so bile pod oblastjo Bizanca, zasedli Perzijo in se pognali preko vse severne Afrike, udarili od tam na Pirenejski polotok in preko Pirejev pridrli v južno Francijo, kjer so jih Franki pod Karlom Martelom porazili v bitki pri Poitiersu 1. 732 in rešili Zahodno Evropo pred polmesecem. V zadnjih stoletjih srednjega veka so Seldžuki in za njimi Turki zasedli vso Malo Azijo, večji del Balkana in osvojili končno tudi Carigrad. Turški sultan je grozil, da bo skoraj krmil svoje konje na oltarjih cerkve sv. Petra v Rimu. Uspehi islama v preteklosti so pobuda za njegov preporod v sedanjosti. Če je bil nekdaj tako uspešen in učinkovit, čemu ne bi bil sedaj? Arabci, Seldžuki in Turki so uspevali, dokler so živeli preprosto in pošteno, njihova moč je začela propadati, ko so se pomehkužili in se predali uživanju, ko sta v javni upravi in sodstvu prevladali nepoštenost in podkupljivost. Vrnitev k staremu, preprostemu živ 1 j e nju zahtevajo vodniki islamske revolucije v Iranu. Zavračajo posvetni, materialistični nazor Zahoda, izločiti hočejo njegov vpliv iz življenja Irana. V Pakistanu so v sodstvo u-vedli kaznovanje po Koranu: Prešuštniki naj bodo kaznovani s kamenjanjem do smrti, tatovom se odsekajo roke, s katerimi so prijeli tujo imovi-no, muslimani, ki pijejo alkoholne pijače, naj bodo javno bičani. Sreča je pri tem v določilu, da je treba navedene zločine točno in jasno dokazati, kar največkrat ni ravno lahka naloga. Koran prepoveduje obresti na posojen denar. Zakat (da-.. vek na premoženje) in usher (davek na pridelke) bosta služila v Pakistanu v smislu Korana kot sredstvo za financiranje socialnih programov in socialne oskrbe. Po vodilih in naukih Korana bo urejeno šolstvo, po naukih Korana naj bo vodena javna uprava m vse življenje družbe. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj popoldne na tiskovni konferenci povedal, da bo prišel jutri zvečer v Washington predsednik izraelske vlade M. Begin, ki je odklonil povabilo na “sestanek na vrhu” brez predsednika Egipta Sadata. Povabilo Begina naj bi ohranilo pogajanja za mirovno pogodbo med Izraelom in Egiptom živa. Če bodo razgovori Carterja in Begina uspešni, bo Carter povabil k tem nato še predsednika egiptske vlade Khalila ali pa samega predsednika Sadata. CHICAGO, Hi. — Pri včerajšnjih primarnih volitvah za župana je zmagala Jane Byrne nad sedanjim mestnim . županom M. A. Bilandicem s tako pičlo večino, da utegnejo glasove ponovno šteti. NAJKOBI, Ken.—Položaj vlade Idi Amina v Ugandi je postal tako kočljiv in negotov, da je Amin poslal svojo družino na varno v Libijo, ko se sam še ni odločil, ali ho skušal oblast ohraniti ali pa se bo tudi umaknil pred združenimi nasprotniki. Trdijo, da se njegov režim naglo podira in da je njegova vojska v razkroju. ItlAD, S. Arah. — Vlada je odpovedala vse vojaške dopuste in proglasila pripravljenost po vsem sodeč zaradi povečanega bojevanja med obema Jemenoma. TEHERAN, Iran. — Vlada je objavila, da bo prihodnji te- Pepelnica— Danes je Pepelnica, začetek 40-dnevnega posta, priprave na Veliko noč. Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 4. marca, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Seje popoldne tokrat ne bo. K molitvi— Člani Društva Naj sv. Imena so vabljeni nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zaved na E. 62 St. k molitvi za umrlega člana Antlionyja J. Cvara. Na ribe— Klub očetov pri Sv. Vidu vabi v petek, 2. marca od 4.30 do 7. zvečer na pečene ribe in rakce v farno dvorano k Sv. Vidu. Ta večerja bo na razpolago vse petke v postu! Mednarodna noč— Pri Sv. Feliciti na 140 Richmond Road, Euclid, Ohio, bodo imeli v soboto od osme ure dalje “mednarodno noč” z različnimi narodnostnimi jedmi. Na razpolago bodo slovenske, madžarske, irske, nemške, litvanske, poljske, češke, hrvaške in druge posebne narodne jedi. Za sodelovanje in vse druge podrobnosti kličite Mrs. Ray Grill tel. 261-1332. V Lungwiiod šoli zbolelo 170 šolarjev— V Longwood osnovni šoli je včeraj nenadno zbolelo 170 od kakih 500 šolarjev in trije odrasli. Zastrupitev naj bi povzročil ogljikov monoksid, za katerega pa ne vedo, odkod je prišel. Šola je zato danes zaprta. Prvi korak v šolsko integracijo— Včeraj so začeli prevažati črne šolarje iz opuščene Addison Junior High, 1725 E. 79 St, v sedem drugih šol s pretežno belimi šolarji. Skupno je bilo v Addison šoli 360 učencev, 135 od teh je bilo vključenih v Clara E. W'estropp Junior High na 19101 Puritas Ave. ------o----- Češki oporečnik pristal na odhod v tujino PRAGA, ČSR. — Jiri Lederer, 56 let stari časnikar,* ki je zaprt zaradi svojega potegovanja za človekove prayice, eden od prvotnih podpisnikov znane “Listine”, je slabega zdravja. O-blasti so mu ponudile izpust na svobodo, če odide na tuje. Poročilo trdi, da je Jiri Lederer sprejel ponudbo in da njegova družina upa, da bo skoraj na svobodi. Družin^ Desai bodo zaslišali v zvezi s koruocijo v Indiji NEW DELHI. Ind. — Vrhovni sodnik Indije je objavil, da bodo zaslišali člane družine Mo-rarji Desaia, predsednika indijske vlade, v zvezi z očitki korupcije. Iz istega vzroka bodo zaslišali tudi člane družine Cha-rana Sineha, podpredsednika indijske vlade. den začela znova prodajati olje v tujino, toda po najvišji možni ceni. Zahodne oljne družbe, ki so doslej upravljale prodajo iranskega olja, je nova vlada izločila iz tega posla. kMEBJ&KA DOMOVINA, FEBRUARY 28, 1979 Ameriška Domovina /% 'V* « */!<-/% V— 6X17 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Published Mon., Wed., FrL, except holidays and 1st two weeks in July CHICAGO, 111. •— Včasih da beseda besedo. Včasih modra, IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months včasih pa katera tudi vseka brez potrebe. Kakor je pač človek. Beseda je vedno odsev človekove duševnosti. Kdor kaj bere in to tudi o-hrani v svojem srcu, s takim se je prijetno razgovarjati. Čutiš, da govori s teboj človek, ki je | nekaj bral. Zakaj so ljudje več- FKIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year I ^a]j0 prazni? Kef nič Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio ,«^.83 No. 25 Wed., Feb. 28, 1979 Tržaški komunisti in slovenske narodne koristi V Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas je pred časom prinesel obširnejši sestavek o tržaških komunistih ter njihovih odnosih in stališčih do slovenske narodne manjšine na Tržaškem. Sestavek je poučen, zato ga posredujemo tu našim čitateljem.. Edina pokrajinska federacija PCI, ki nosi naziv “avtonomna”, je tržaška. Strankina centrala na ulici Bot-teghč Oscure v Rimu ji s tem vsaj teoretično priznava poseben položaj, v primeri z drugimi komunističnimi organizacijami v Italiji. “Avtonomnost” tržaške PCI izhaja še iz časov.ZVU (Zavezniške vojaške uprave) po zadnji vojni, dokler Trst ni spet prišel pod italijansko upravo. Bili so to časi hudih idejnih sporov med moskovsko in beograjsko usmerjenimi tokovi znotraj tržaške PC, časi, ki se jih Slovenci boleče spominjamo, zakaj prevladala je stalinistično usmerjena italijanska stran, kar je imelo za posledico hud pritisk na slovenske ljudi v levičarskem taboru. Ta pritisk je prinesel množično asimilacijo. Tržaški komunizem je zatem preživljal obdobje določenega miru, nekako vse do junijskih volitev lani, ki so prinesle, zaradi nastopa posebne Tržaške liste, hud osip glasov tudi za tržaško PCI ter pretresle njene organizacijske in idejpe temelje. Na teh volitvah je PCI v tržaški občini padla od prejšnjih 54,500 na zgolj 35,600 glasov oz. od 26.7 na 18.6C, to je za 8 odstokov. Velik del njenih prejšnjih volivcev ni mogel prav dojeti, zakaj se je PCI še nekaj let poprej tako vztrajno prizadevala za priznanje posebne proste trgovinske cone Trstu, danes pa se tej zahtevi tako srdito upira. Po poročilih v delu italijanskega tiska se je kmalu po tržaških volitvah vršila na glavnem sedežu v Botteghe Oscure burna seja, na kateri so poklicali Giorgia Roset-tijo, pokrajinskega tajnika stranke v Trstu, ter Antonina Cuffara, deželnega tajnika, na odgovornost pred poseben odbor, ki so ga sestavljali Pajetta, Chiaramonte, Cossuta, Cervetti in Segre. Kaj so pri tem dognali, ni znano. Očitno pa je, da vse do danes v vrstah tržaških komunistov niso naredili reda. \ ne berejo, ne knjige in ne časopisov. Ne slovenskih in ne angleških. Ko opravijo svoj stanovski posel, se navečerjajo in skopajo, pa odprejo televižen in bulijo vanj pozno v noč. Kaj imajo od tega starši in kaj otroci? Televižen je pravi strup za človeka, zlasti za mladino. Starši bi morali izbirati, kaj bodo gledali in kaj bodo dovolili gledati otrokom. Niso vsi filmi slabi, le izbrati si je treba njih vsebino. So ljudje, ki ob počitnicah radi potujejo.JKo pozneje govoriš s tem ali onim, takoj čutiš plitkost tega ali onega potovalca. E-den ne bo vedel kaj prida povedati. Njegov odgovor bo: “Lepo je bilo.” Drugi pa si bo beležil vse krajevne znamenitosti in jih znal v družbi prijetno pripovedovati. Taka sta naš Ludvik Jelenc in njegova žena Mara. Koliko znata povedati z Aljaske. Tudi zgodovinske podatke. Vidi se takoj, da ima eden rad knjige, drugi jih pa ne mara. E-nemu diši zgolj dolar in se boji da bi kaj žrtvoval za knjigo, za časopisje. Zato pa tem bolj grabi, da bi čim' več nagrabil. Kakšna razlika. Duhovna plitvost na eni strani, na drugi pa razumevanje za kulturne stvari. Tako gre rad na razna kosila, npr. Slomškovo, Baragovo, Misijonsko kosilo, rad podpre Slovensko šolo, ker ve, da s tem koristi dobri stvari. Drugi se vpraša: “Kaj imam od tega? Taki smo pač ljudje. Vzrastii smo ob televiziji in ne ob slovenskih knjigah. Pozabili smo pri tem na stare slovenske običaje. Zamislimo se ob tej priliki in skušajmo iti bolj globoko v duševnost. Ko se pripravljam na pisanje, je god sv. Valentina, o katerem pravijo, da ima ključe od korenin. Od doma pišejo, da se pripravljajo, da bodo skoraj šli v gorice obrezovat trte. In pri nas? Gore snega na desno in levo in ga napovedujejo spet za 1 do 3 palce več. Doslej so ga namerili 83 palcev ... Vsekakor rekord. Ne upam mnogo ven, vendar Nasprotno, tržaško delavstvo, ki povečini pripada PCI, je nezadovoljno nad stanjem v stranki, ki ji nikakor ne gre več naslov “proletarska”. Zakaj tudi v tržaški federaciji so prišle do vodilnih položajev osebe, ki so svoje dotedanje življenje posvečale vsemu poprej kot pa boju . TT „ za delavske pravice. Med temi najočitneje izstopa ing. imamo upanje, v rožnem vencu Ptoberto Costa, po poreklu iz visoke tržaške buržoazije, Tr’ ravnatelj Urbanističnega instituta na tržaški univerzi. Tržaška PCI ga je kandidirala celo za župana. Njegov sin Nico je postal tajnik mladinske komunistične organizacije (FGCI), snaha vključena na listo za občinski svet. Ing. Costa je poprej dolga leta deloval v liberalni stranki. prosimo: - “Ki nam utrdi naše upanje.” Prej ali slej bo zasijalo sonce in bo sneg počasi ginil in ob Veliki noči ga ne bo preveč. V maju bomo pa spet rože sadili. Med občinskimi svetovalci komunistične skupine v i rstu je tudi profesorica Cecilia Assanti ravnateljica Instituta za delovno pravo tržaške univerze. Prej je pripadala monarhistični stranki, ki je danes že razpuščena. Zanjo je nekoč na volitvah tudi kandidirala. Velik del tržaških tovarišev se, nadalje, ne strinja z imenovanjem prof. Fausta Monfalcona za vodjo komunistične svetovalske skupine na tržaški občini, to, da je bil prof. Monfalcon svoj čas med prvimi v organizaciji italijanskih trockistov^ članici četrte Internationale, nikakor ne prija ko* munistom Vidalijevega kova, ki stalinističnega mišljenja še niso povsem premagali. Tržaške komuniste je, nadalje, nemalo zbegalo, ko so videli, da se je PCI zapletla v sporazumno porazdelitev razpoložljivih javnih službenih mest (lotizacijo), skupaj z demokristjani, dasi je poprej zatrjevala, da gre pri tem pojavu edino za demokrščansko in socialistično področje. Primer imenovanja Stojana Spetiča, urednika pri slovenskem dnevniku, občinskega svetovalca in prvega neizvoljenega komunističnega kandidata v Trstu za poslansko zbornico, ki so mu dodelili vodstvo slovenskih poročil na tržaškem sedežu P Al, je pri tej novi politiki-PCI najbolj očiten. Proti tej dodelitvi se je uprlo osebje na , , tržaškem radiu, kar je imelo za posledico, da je ravnatelj-1 1 1 1 sestanek Slovenske stvo P Al v Rimu imenovanje zaenkrat zadržalo. 'dljske ure' Med novimi odborm-. ki je bil izvoljen tudi Karel Zor-| (Dalje prihodnjič) jan, za mladinski (oddelek gdč. j Kljub snegu imamo na programu razne prireditve. ‘Mardi Gras’ bo že mimo, tudi Baragovo kosilo, 11. marca bomo klali prašiča. To ima v oskrbi mladina ŠARC. Moramo jo podpreti! * V nedeljo, 29. aprila, bo naše Oltarno društvo slavilo 60-letni-co svojega obstanka. To je edino slovensko farno društvo, kjer slovenščina še ni izginila. Ženske so že pričele s pripravami. Imele bodo poleg slovesne maše tudi kosilo z lepim programom. Takoj za to prireditvijo bo koncert zbora “Slovenska pesem. To bo v soboto, 5. maja, v veliki švetoštefanski dvorani, še od lani nam je v lepem spominu njih lepi nastop. * V nedeljo, 11. februarja, je Magda Simrayh in Dale Trinko. ❖ Na župana Bilandiča se nekateri neodvisni odborniki v mestni zbornici kregajo, ker ni dovolj hitro pospravil kupe snega. Revež, kako neki naj to pospravi z vso mašinerijo gore snega? Ko pa vedno novega sipljejo. Naj bi ti svetniki vzeli lopate v roke in sami kaj storili. Včeraj 27. februarja so bile izbirne volitve in volivci smo povedali: Kdo je kdo ... * Društvo Slovenija je imelo “Večer srčkov” s plesom v soboto, 10. februarja. Je dobro uspelo. Igral je Tivoli orkester pod vodstvom Janeza Arka. ‘Jt V januarju je bil mesec dobrega tiska. Sedaj lahko delamo obračun. Vprašajmo se, koliko novih časopisov smo pridobili: Ameriške Domovine, Ave Marie in Slovenske države? Koliko novih naročnikov med ‘ta novimi' bi listi lahko imeli. Samo v Chicagu najmanj 30, pa jih ni. Ni smisla za branje! Za televizijo že, za časopisje pa ne, niti za Ave Maria ne. Tožimo, da listi propadajo, da je AD morala skrčiti izdajo od 4 na 3 številke. Krivi smo sami! Obračun je slab ... * Če hočete videti starca, ki se dolgočasi, pridite k meni! Lepo Vas. pozdravlja Vaš starina “Toti Staj ere’ Mimogrede iz liiwaukeeja MILWAUKEE, WIS. — Sušeč ali brezen sta stari slovensk narodni imeni za marec. Sušeč je pač suhi mesec, ko se zemlja posuši in jo je mogoče obdelovati, kar bo za letošnji marec zelo dvomljivo. Ime brezen jc znano pri Čehih že v 13. stoletju pri Slovencih pa ga je prvi za pisal Dalmatin v prevodu biblije leta 1584. Ime je očitno naslonje no na brezo, ki daje v tem časi brezov sok ip začne počasi žele neti. Tudi za drugo razlago, d? je brezen-namreč čas, ko se naravi prebuja sla po no ven življenju, ko se mačke breznajc Srbi pravijo marcu, marat, Hr vati mu pravijo ožujak, Čehi g? imenujejo tako kot mi brezen Bolgari mart, Poljaki marzec ii Rusi tudi mart. Ta mesec j tudi praznik sv. Jožefa. Če jc lepo vreme na Jožefovo, vesel' bo srce kmetovo, če je na Jože fovo lepo, bo tudi koruza obrodi la lepo. Če se na Jožefovo vre me zvedri, prežene za letine kmetu skrbi. Ta mesec sta dar in noč enako dolga, to je po mladanski ekvinokcij ali ena konočje. «r Bral sem, da je srce črpalka ki. se ne ustavi. Srce je bol učinkovito kot vsi stroji, ka' jih je izumil človek. Utripne 70-krat na minuto, 100,000-kra na dan in 36 milijonkrat na lete Srce ni večje od pesti in vsaki minuto požene po žilah 6-krač-no količino krvi, ki jo vsebuje telo (5 litrov). Zato moramc paziti na srce, da preprečimc srčni napad: ne kadi več. Ne pi' in ne jej preveč. Ne jejmo pre mastne hrane, premastnega me sa ali premastnih mlečnih izdel kov. Izogibajmo se jajčnega ru menjaka. Piščanec je bolj zdrai kot .jajca. Uživajmo preclvserr žita. ribe, zelenjavo, sadje ir rastlinska olja. Zato je- važno da si merimo krvni pritisk vsako leto. ❖ V zadnjem decembru je v Stockholmu iz rok švedskega kralja Gustava preje) Nobelovo nagrado in diplomo za književ-nosi pisatelj Izack Bashevis Singer, osmi Amerikanec, ki je prejel naj višje svetovno priznanje za književnost. Nobelova nagrada je zopet ovenčala ameriškega pisatelja, čeprav so to nagrado pričakovali Nemci, Italijani, Rusi, Švedi in drugi. S tem so Amerikanci ponovno potrdili tisto, kar že štiri desetletja, rada ali nerada priznava Evropa in za njo ostali svet, da je danes najbolj živa, najvišje učinkujoča književnost doma v Ameriki. Amerika je: še mlada, njena demokracija, svoboda in zgodovina prikazuje iz raznih podatkov, da je sestavljena iz ljudi najrazličnejših narodnostnih skupin in se tako spleta v duhovne dosežke in literarne uspehe. Dozdaj je prejelo Nobelovo nagrado osem Američanov, 7 moških in ena ženska, pisateljica. Pearl B. Buck leta 1938. Drugi so Sinclair Lewis (1930), Eugene O’Neill (1936), William Faulkner (1949), Ernest Hemingway (1954). John Steinbeck (1962), Saul Bellow (1976) in Izack Bashevis Singer (1978). Vsa ta leta je Francija prejela 13 literarnih nagrad, Amerika 8, sledijo Švedska, Anglija, Nemčija, Italija, Rusija in še nekaj iz manjših držav, ■med njimi Jugoslavija, ki je leta 1961 po pisatelju Ivo Andriču prejela Nobelovo nagrado. Zgleda da bo Amerika v par desetletjih prisvojila tudi prvo mesto na književnem svetovnem polju. ; * Berem zanimiv članek iz Ljubljanskega tednika, kjer opisuje maturanski izlet študentov slovenske gimnazije v Celovcu po Jugoslaviji. Spoznali smo mati-;čno domovino, ki nas je .sprejela zelo prijateljsko in gostoljubno. kot 70 let zrele ljudi s povsem ohranjenimi telesnimi in umskimi sposobnostmi, srečuj emo_ pa tudi mlajše, ki so videti starejši. Nekateri stari ljudje so zdravi in krepki in zato skrivajo svoja leta kot gad noge. Starost pride takrat, kadar začnemo jesti jedi, ki koristijo našemu zdravju, namesto tistih, ki nam z okusom prijajo. Pretirana in nezadostna hrana močno vplivata na zdravje starega človeka. V prihodnosti bo veliko lažje prenašati starost, ker so v sedajnosti izumili nov poklic’' “gerontologija”, nauk o starostnih pojavih in procesih staranja pri ljudeh. Mlajši generaciji bo dano videti, če je “gerontologija” ustavila oz. omilila proces staranja. Čudno je, da z leti izgubiš smisel za preteklost in za prihodnost. Živiš v sedanjosti in ni tako slabo biti star. Slabo je če si siromak, slabo je, če si bolan, osamljen in brez kake zdravstvene zavarovalnine. Veliko starejših ljudi je osamljenih. Živijo med štirmi stenami, redkokdaj vidijo svoje bližnje in prijatelje in to jih hudo prizadene in boli. Tem moje najboljše želje in prijateljski pozdrav! L.G. Ofeisk na kraj Laviažarjeve smrti ^ PARKERS PRAIRIE, Minn. --Pred kakimi 25 leti, ko sva si s Karlom Pečovnikom ogledovala Minnesoto, zlasti kraje, kjer so pred sto in več leti delovali naši slovenski misijonarji, sva se pe~ Maturanti so tudi pripovedovali Ijala pogledat tudi Red Lake in-o svojih vtisih. Študentka Ogris-Martič je povedala, da je navdušena nad potovanjem po Jugoslaviji. Študira za prevajalko v italijanščino in slovenščino. Toda srbohrvaščina se ji je med potovanjem tako priljubila, da bo svojo poklicno odločitev spremenila. Maturant Roman Ver-del, je dejal da je vtisov ogromno. Študira glasbo. Najbolj všeč mu je bilo v Novem Sadu. Dijakinja Magda Haderlap študira defektologijo v Celovcu. Najbolj všeč ji je bilo Sarajevo. Delo in idealizem brigadirjev sta nanjo napravila nepozaben vtis. Študent Pavle Zablatnik, ki študira psihologijo v Celovcu, je očaran nad lepoto Jugoslavije. Tudi srbohrvaščina ni bila nikoli ovira. Maturantka Marija Vakounig študira arheologijo. Dejala je, da je med potovanjem spoznala povsem drugo Jugoslavijo, kot jo nekateri prikazujejo. Najbolj jo je očaralo Sarajevo. Kot dobrega Slovenca,, me zanima, zakaj oziroma kako to, da nihče od teH slovenskih maturantov slovenske gimazije v Celovcu, ni omenil svojih vtisov iz resnične matične domovine Slovenije? - * Na čelu vesolja sta življenje in smrt zapisana z enako velikimi črkami. Ravno tako mladost in starost. “Imejte lepo sončno jesen življenja”, se večkrat bere želja na voščilnih karticah naslovljene na starejše ljudi. To pomeni, da nekateri prispodabljajo življenje starejših ljudi jeseni, katera je darovala ogromno naravnega bogastva in je potem izčrpana legla k počitku in spanju. Nekateri imajo ljudi 55 let starosti za mejnico staranja. V teh letih se telesna zmogljivost precej zmanjša. Ako pa dočaka 80 let, 90 ali sto let, Vam na voščilnih karticah ne želijo več lepe sončne jeseni, marveč pošljejo slik? ki prispodablja mrzlo zimo) ki je v visokih letih starosti, zdravju zelo nevarna in zato grobu kot soncu. V senci hiš. v senci življenja je uklenjena sta---rost. Starost je ,trma*sta, se ne da ukaniti, stoji in je zazrta tja čez poljane, tja čez obronek mesta, kjer se staro umika novemu. Je boleče, toda kdo se zmeni za to bol? dijansko rezervacijo in katoliški misijonski ga je začel Franc Pirc in kjer je mlad slovenski misijonar Lovrenc Lavtižar zmrznil v minnesotskem mrazu na poti domov s previdevanja bolnikov. Po Jakličevi “Baragi” in Furlanovem angleškem življenjepisu očeta Pirca, je Lovrenc Lavtižar prišel v Ameriko leta 1854, star 34 let. Štiri leta je pomagal Baragi v Michiganu, deloval je v Krivem drevesu do 14. junija 1858, ko je z Baragovim dovoljenjem odšel v Minnesoto na pomoč Francu Pircu, katerega središče delovanja je bilo tedaj v danes popolnoma o p u š č e nem Crow Wingu. Dne 3. avgusta sta se s Pircem odpravila na dosti dolgo pot v Red Lake, kamor sta prišla 14. avgusta. Pirc je ostal z njim do oktobra, potem se je vrnil. V hudem sneženem viharju je mladi misijonar zmrznil na jezeru nedaleč od svojega bivališča v noči od 3. na 4. december. Indijanci so ga prepeljali v Crow Wing, kjer ga je oče Pirc, kakor sam poroča, pokopal 26. decembra. Jaklič piše, da je bilo na vzhodni strani Rdečega jezera nekaj katoliških, indijanskih družin, ki jih je še Baraga krstil v LaPointu. Ti so sedaj že dve desetletji živeli tu v samoti in slabi družbi in so komaj še kaj vedeli o krščanstvu. Lavtižar se je zanje zelo zavzel... (Misijonska postaja Red Lake je na južni jezerski o-bali.) V našem času je misijonska postaja Red Lake že mnoga leta v oskrbi benediktincev iz Col-legevilla, Minn. Imajo tam večjo indijansko faro s farno šolo za Indijance. Srečala sva tam starega indijanskega misijonarja Tomaža Borgerdinga, ki je bil tam samo na obisku. Župnik je bil oče Beno, OSB, že v svojih šestdesetih, in mlajši pomočnik, katerega ime sem pozabil. pa jim grem in jim uničim starinski, predzgodvinski stol. Zjutraj sem se župniku opravičil, ni zameril, nasprotno sem dobil vtis, da ima še več takih stolov, ki se bodo vsak čas razleteli. No ja, jaz sem pa mislil, da mi bo računal tisoč dolarjev za tisto predpotopno motovilo. Po zajtrku naju je prevzel župnik Beno. Peljal naju je v farno indijansko šolo, kjer je angleščina edini učni jezik. Sem pozneje vprašal kaplana, če se otroci tudi kaj indijansko učijo, pa mi je odvrnil: “če hočejo, da jih hranimo, se morajo angleško naučiti.” Ni čudno, da je pokristjanjevanje Indijancev komaj kaj napredovalo vse od časa Pirca in Lavtižarja. S Karlom sva mislila na pokristjanjevanje Slovanov po Nemcih! Indijanci na vzhodni strani jezera so menda še danes pogani. Šli smo pogledat indijansko “tovarno” za predelovanje rib. Red Lake je veliko jezero v območju indijanske rezervacije, kjer imajo Indijanci posebne ribiške predpravice. Lovijo ribe na debelo, jih konzervirajo in prodajajo. Župnik Beno je znal indijansko in nam je med potjo razlagal pomen nekaterih indijanskih besed, npr. Mississippi — velika reka; Chicago — kraj, kjer je veliko dihurjev (naj “Toti Šta-jerc” tega ne vzame osebno). Šli smo v mesto, kjer je država postavila krasno, novo javno šolo za Indijance. Karla in mene je seveda v prvi vrsti zanimala zgodba o Lavtižarjev! smrti. Po nekaterih virih bi se naj Lavtižar na poti domov v viharju izgubil in potem zaradi tega zmrznil. V tem smislu je nedolgo tega naš st-cloudski škof Speltz Lavtižar-jevo smrt omenjal. G. Beno je to razlago odločno odklonil. Pravi, da ni nič zašel, ko smo stali ob lepem Lavtižar j evem spomeniku na južni strani jezera me-daieč^d misijona. Lavtižar ni poznal minnesotskih vremenskih razmer, saj je prišel v Minnesoto šele pred tremi meseci. Zjutraj je dobil glas z vzhodne strani jezera, kakih 12 milj čez zaledenelo jezero, da je neki Indijanec hudo bolan in si želi misijonarja. Lavtižar se je verjetno takoj podal na pot, ne da bi kaj jedel. Ni se dovolj za zimo oblekel, saj je bila pot dolga in vreme v redu. Najbrž ni dobil nobene hrane pri Indijancih, saj so sami stradali. Medtem se je vreme izprevrglo. Samega na poti domov zajame sneženi minnesotski vihar. Bil je lačen. Bil je prelahko oblečen. Od mraza in izčrpanosti je obnemogel. Drugo jutro so ga šli iskat-Našli so ga komaj par milj vstran od misijona, na ravni črti misijon in indijanska vas na vzhodni strani jezera, na kolenih, obrnjenega proti misijonu, z rokami prekrižanimi na prsih, skupaj sključenega in zmrznjenega. Beno je zatrjeval, da je to edino resnična zgodba Lavtižar-jeve smrti. Iz drugih virov vemo, da so drugi naših misijonarjev: Pirc, Buh, prebili podobne viharje zaviti v odeje na tleh, mnogokrat popolnoma pokriti’s snegom. Mla$i, neizkušeni Lavtižar pa ni imel ničesar s seboj. Bral sem, da so Indijanci zmrznjenega privezali jned dva droga iu ga s konjem vlekli v Long Prairie, od tam pa v Crow Wing, kjer ga je Pirc pokopal. Jakih' piše, da je njegov telovnik Pifc poslal njegovi materi in da g'3 danes hranijo na škofiji v Ljubljani. Ko je crow-winška naselbina pozneje popolnoma pro- Ker sva prišla proti večeru,,padla, vse se je izselilo, je du- Starost je doba, ki jo samo z leti ni mogoče določneje opre- sva vprašala, če se da pri njih prenočiti. Lahko, če sva zadovoljna s sobo na podstrešju. $ia sva gor in si izbrala postelji. Blizu moje postelje je stal star lesen stol, naslonjač na guganje. Prijetno sem se vsedel vanj, se zmagoslavno zagnal parkrat naprej, parkrat nazaj, nakar se lutska škofija Lavtižarjeve o-stanke izkopala in je sedaj pokopan v Duluthu. Ob smrti K bil komaj 38 let star. Naš afriški Knoblehar je bil tudi samo 38 let star, ko je umrl v Napoli ju bolan, na poti domov. -Med tem časom je dobri oče Beno umrl, in mislim, da tudi stol razleti na kose. Bil je čisto dihurjev hi več v Chicagu, so sc razsušen in verjetno že leta ne- sami umaknili, zrak tam je P°' rabljen. Mene je precej pogre- tam pretežak za njihove občut- deliti. Pogosto naletimo na več lo. Patri so dobri do mene, jaz Ijlve nosove. Jože Vogrin J SMSZUBKX OOHOVDIX rEBKUAEl" SB, i.iMisii murnmn l Iz slovenskega Toronta Kaj je novega med nami Že nekaj časa nazaj je bolj malo glasu iz naše srede, čeprav tudi v tej veliki torontski metropoli živi in deluje močna sloven ska skupnost. Urednik A M E R I Š K E DOMOVINE se pritožuje, da v teh dneh, ko so noči z dolgimi večeri, ljudje premalo mislijo na svoj časopis in da premalo držijo z njim zveze. Urednik bi rad — enako želijo tudi bralci — da bi se o-glasilo ali bolje oglašalo več dopisnikov, ki bi s pomočjo časopisa govorili z rojaki v drugih mestih in naselbinah. Z dopisništvom pa ni tako lahko. Vsakemu ne teče pero. Kdor pa hoče stalno dopisovati, si pa s tem naloži posebno odgovornost, ki ji v tej naglici življe-na ni lahko biti kos. Kdor hoče dopisovati poleg svojega poklicnega dela, si s tem naloži dvojno zaposlitev. Dopisovanje v časopis pa ni samo pisanje in pripovedovanje o tem, kaj je novega, ampak pomeni tudi udeležbo na krajih, kjer se novo dogaja, kjer novice nastajajo. Potrebna je u-deležba na sestankih, na banketnih večerih, na ohcetih in na drugih prireditvah. To pa vzame velikp večerov pri tej raznolikosti življenjskih dogajanj. Malokdo vse to zmore. V tem času se je že pokazalo med naročniki in bralci našega lista, da ukinitev ene številke na teden ni bila dobro sprejeta poteza. Nihče je ne odobrava. Pač pa bi vsakdo rad priložil še nekaj k naročnini, da bi ostald pri starem ali še bolje, da bi se vrnili k petim številkam in bi tako A.D. ostala neokrnjen svobodni slovenski dnevnik. Med nami gre življenje svojo pot. Ob nedeljah se z dušnimi pastirji zbiramo v slovenskih cerkvah, ob sobotah pa v veseli družbi v dvoranah, kjer razna rnalici kaj pogovori, društva pripravljajo ljudem po- Občni zbor je pokazal, da je jedine in zabave. ta denarni zavod v preteklem Zabeležiti je treba, da je pri- letu zopet lepo napredoval. Nje- letu 1976 osem tisočakov glavnice in $1529.40 obresti in v letu 1975 $12,000.00 glavnice in $2,-171.80 obresti. Sliši se, da bo ves dolg na cerkvi in župnijskih prostorih lahko v enem letu odplačan. Med obravnavanjem teh številk se je porodila misel: Kaj pa če bi začeli misliti na nov podvig, ko župnija ne bo imela več dolga. Kar ga je še, ga bo lahko plačala v svojem, jubilejnem letu, ob 25-letnici. Saj bo pri tej starosti zgradbe vedno več popravil. Tudi prostora za parkiranje avtomobilov je silno malo, za kako igrišče ga sploh ni. Kaj ko' bi kupili kje zunaj mestnega drenja nekoliko več sveta in bi v bodočnosti tam zgradili kaj večjega, kaj lepšega, nekak slovenski center: cerkev posebej, dvorano posebej, igrišče posebej, šolo posebej, mogoče tudi starostni dom zraven in še kaj. Misel se je porodila in je v posebnih pismih odšla med člane župnije s prošnjo, naj še sami povedo svoje mnenje. Rezultat ankete še ni znan. Le to se ve, da odgovori počasi prihajajo. Ali je to dejstvo zavrnitev ali potrditev misli, ki se je porodila, to bodo povedali rezultati. Pa še drugič kaj o tem. Por. — -1 Še en obračun V nedeljo, 11. februarja 1979 je imela Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka svoj redni občni zbor. Bil je že 26. po številu. Obisk je bil lep, kot običaj no vsako leto,- ko se člani zberejo v dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave, da slišijo .poročila o delu in napredku in tudi o tem koliko bodo njihovi prihranki prinesli dohodkov. Marsikdo pa se zbora udeleži tudi samo zato, da se sreča s prijatelji in da je z njimi ob dobri Komert "Fantov na vasi" v Hamiltonu Pevska skupina “Fantje na vasi” iz Clevelanda v Ohiu j druge ugodnosti kot npr. osebne čeke, prodajo M.O. in potovalnih čekov in podobno. Zanimiva je primerjava, kako ta dva zavoda stojita in kakšna bo v soboto, 3. marca, zvečer ob sedmih nastopila v dvoje je njuna finančna moč. V rani slovenske cerkve sv. Gregorija Velikega v Hamii- Krekovo H., in p. se je v 25 le- temu, Ontario, z naslednjim koncertnim sporedom: tih in pol vpisalo 3667 članov, I. v ŽHP Slovenijo pa 3633 v 21 letih. Toliko glede članstva. 31. decembra 1978 je bilo stanje sledeče: V H.P. Janeza Kreka po 25 letih in pol: Vlog - Shares $ 8,563.137 Osebnih posojil ..... $ 677.880 Hipotečnih posojil $ 5,387.215 Kapitala $ 9,366.419 Denarnega prometa v zadnjem letu ..... $18,700.000 V ŽHP Slovenija po 21 letih in 3 mesecih Vlog - Shares ....... $ 5,438.087 Posebnih vlog ....... $ 588.000 Vlog na osebne čeke ................ $ 607.576 Osebnih posojil $ 1,055.837 Hipotečnih posojil ■■■■ $ 4,792.506 Kapitala ........'... $ 6,823.220 Denarnega prometa v zadnjem letu ..... $32,104.000 Že samo iz tega 'suhoparnega poročila je mogoče razvideti, koliko koristi morejo imeti Slo- venci od obeh svojih denarnih zavodov, ki delujeta na zadružni podlagi, po principih prave članske demokracije. Por. Venček narodnih .................................... Narodna Nocoj pa, oh nocoj ............................. F. Venturini Juhe, pojdamo v Skofče ........................... P, Kernjak Gor čez izaro ...................................... Narodna Kje so tiste,stezice ........................ prir. J. Leskovar Oj Triglav moj dom .................................. J. Aljaž Slovenec Sem ...................................... G. Ipavec O. Kresu ..............:............................ P. Jereb Ribniška ........................................F. Marolt Sezidal sem si vinski hram ........................ Narodna Imam tri ljubice ................................... Narodna Na paši ........................................ Narodna Kje je moj mili dom ............................... Narodna Urška ............................................. Narodna Nastopi skupina mladih slovenskih plesavcev Krančičev Jurij ........ Teče mi vodica .......... Vasovalec .............. Kolo .................... Ti puabič, ja kna lumpej Mlatiči ........’........ Tam dol na ravnem polju . prir. F. Cigan .. prir. M. Tomc ..... J. Verbič .......V. Mirk ... P. Kernjak .. B. Potočnik prir. J'. Gregorc Vsi prisrčno vabljeni! ----------o--------- čel delovati “Tečaj slovenščine’ za odrasle pod okriljem S. A. V.A. Tečaj bo vsak ponedeljek v dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave. Če bo uspel, je gotovo to novica, ki jo je treba pozdraviti. Čas obračunov V mesecu januarju je listič “Oznanila Marije Pomagaj” prinesel poročilo o finančnem stanju te prve slovenske župnije v Torontu. Številke povedo, da je bilo v letu 1978 $78,178.04 dohodkov, kar je za blizu 9 tisočakov več kor v letu 1977. Finančno župnija torej ne nazaduje, kljub temu, da so se nekateri prvotni župljani iz nje izselili in prešli v področje druge župnije. Dohodki so prišli večinoma iz nedeljskih rednih in izrednih nabirk. Tudi oddajanje dvorane prinese lep izkupiček ($7,-571.00). gov kapital se je dvignil za en milijon’ 800 tisoč dolarjev in je’ dosegel $9,366.419 v decembru 1978. Kosmati dobiček je tudi porastel in sicer za $154,367, do-čim so se stroški poslovanja povečali samo za dobrih 18.000. dolarjev. Tako je bilo mogoče, da so člani izglasovali za prvo polovico preteklega leta 8% % dividende za drugo polovico pa 91/2 L . tako da so se naložbe skozi celo obrestovale po 9 procentov. Ker je vsota osebnih dolgov zelo nizka ((657,822.00) je bilo mogoče vrniti tudi 10% vplačanih obresti na osebna posojila. Ker sta v Torontu dve Hranilnici in Posojilnici bo bralce gotovo zanimalo nekoliko primerjave. H.P. Janeza E. Kreka je bila ustanovljena junija 1953. in je letos v 26. letu starosti. Hranilnica in Posojilnica Slovenija pa je začela s poslovanjem v septembru 1957, torej In še tretji obračun Zelo delavna in v bratsko slogo povezana skupina Slovencev v Torontu je Baragov Misijonski krožek. Člani se redno sestajajo vsak mesec. Članarine ni nobene, pa kljub temu zberejo na vsakem sestanku čez sto dolarjev, ki so namenjeni za slovenske misijonarje po svetu. Če tem dohodkom prištejemo še dohodke od dveh glavnih misijonskih prireditev na leto, dobimo, da so v preteklem letu zbrali $9,985.76. Samo v misijone je bilo poslanega $9,097.16. Za lanski Božič so dobili: Slov. misijonarji na Madagaskarju $1,605,-00, Misijonišče v Arg. $150.00, Mati Terezija $120.00, s. Marija Pogorelec v Juž. Afriki $300.00. Po $100.00 pa so dobili: S. Silva Žužek, Afr. g. Jože Kokalj, Zambija, g. Miha Dervenšek, g. Rado Rudež g. Lovro Tomažin is-'totam, g. Franc Okorn, Čile, g. Ivan Bajec, Slonokoščena obala, S. Magdalena Črne istotam, g. Jože Cukale, Indija, S. Deodata Hočevar, Indonezija. S. Magdalena Kajne, Indija, g. Vladimir Kos, Japonska, B. Zdravko Kra-vas, Kamerun, g. Andrej Majcen Taiwan, S. Anica Miklavčič For-moza, S. Frančiška Novak, Tajska, S. Vincent Novak, Južna Afr. S. Marija Ks. Pirc. Tajska, Jugoslovansko gospodarstvo TORONTO, Ont. — Časopis | Že skoraj deset let komunisti ‘Delo” je ob 35-letnici ustano- napovedujejo, da bo dinar po- novitve Komunistične Jugoslavije izdalo jubilejno številko, v kateri pregleduje zelo optimistično vse njihove aktivnosti. Tudi gospodarstvo je analizirano. Da bi si ustvaril bolj objektivno sliko, sem pregledal še naj novejšo gospodarsko literaturo o Jugoslaviji iz ZDA in Zahodne Evrope. Zahodni strokovnjaki priznavajo, da je Jugoslavija gospodarsko precej napredovala. V letu 1977 je producirala 48.6 bilijonov kwh električne sile in 3.2 milijona ton jekla. Leta 1976 je znašal družabni dohodek na osebo (GDP) $1,510.00. V zadnjih 10 letih se je letno povečal narodni dohodek za 5.1%. S tem je Jugoslavija postala najbolj napredna od razvijajočih se držav. Zgoraj naznačeni članek v “Delu” ne omenja problemov, o-ziroma jih ne pokaže v pravi luči. Problemi jugoslovanskega gospodarstva 1. BREZPOSELNOST. Ekonomska študija o Jugoslaviji (maj 1973), ki jo je pripravila OECD, pravi na str. 47, da stal konvertibilen, to se pravi, da se bo lahko zamenjal na vseh denarnih trgih na svetu. Tudi, te napovedi še niso uresničili in jo verjetno tudi ne bodo, vsaj v doglednem času ne, zaradi prevelike in hitre inflacije. Ta zadnja je , tudi eden velikih problemov v Jugoslaviji. industrializacijo, ki-sa-je začela takoj po ustanovili Jugoslavije leta 1918. T. S. —-----o------ fjgrkitiska tara prosi rojake za pomoš TORONTO, Ont. — Od župnega upravitelja v Cerknici sem dobil pismo, v keterem prosi bivše farane v Kanadi in ZDA, da bi prispevali za kritje stroškov ogrevanja cerkve. Vsak dar bo dobrodošel in hvaležno sprejet. Darove pošljite na naslov: Jakob Kranjc, 61 Pelham Park Gardens, Apt. 421, Toronto M6N-1A8, Ontario, ali pa na: Frank Lovko, 1049 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, če le mogoče do 25. marca, ko bi jih rad poslal v Cerknico. Vsem že v naprej prisrčna hvala! Jakob Kranjc skupine v Severni Irski, ki je vzbujala največ strahu med ka» toličani. KONCERT FANTJE NA VASI CLEVELAND, OHIO 1 marca 1979 ob 7 uri zvečer i’ dvorani cerkve SV. GREGORIJA VELIKEGA HAMILTON, ONTARIO Seveda so porastli tudi izdatki, a hvala Bogu v manjši meri. Bi-j štiri leta in tri mesece pozneje, lo jih je $76,652.34. za dobrih Prva navadno imenovana' Kre-$7,000.00 več kot prejšnje leto. kova Hranilnica in Posojilnica Važna postavka med izdtki je se prvenstveno ukvarja'z na-plačilo dolga: v letu 1978 je bilo ložbami članov in s posojili, do-°dplačanega $8,000.00 glavnice in čim druga, imenovana župnijska $714.22 obresti; v letu 1977 5 ti- Hranilnica in Posojilnica poleg •"»očakov in $1073.24 obresti; v omenjenih uslug daje članom še sr ' ............. ' ... 3 I § % % % S. Cecilija Rode, Iran, S. Tere- , , *. , , „„„ , ,. zija Stoh in S. Benigna Šteh, i* toto toM« leta 9,6, okoln Juž. Afr, S. Mirjam Zalaznik, 665.000 1)udl v Jugoslaviji, ki s 3. g. Evgen Ketiš, Togo, B. Janko Hribar. Filipini, S. Rozarija Brilej, Taiwan, g. Stanko Rozman. Zambija. Lani so se torej slovenski prijatelji misijonov spomnili s svojim darom čez 30 svojih sester in bratov, ki delujejo pri širjenju božjega kraljestva na zemlji. Odgovor vseh teh, ki so prejeli pomoč iz Slovenskega Toronta je približno enak: “Hvala Vam dobrotniki,, mi vsak dan molimo za vas”. Mis. por. ------o------- iskali delo. Nekateri drugi strokovnjaki sodijo, da je bilo brezposelnih en milijon. 2. DELAVCI V TUJINI. Ista O.E.C.D. študija naznaču-je, da je bilo konec leta 1974 nad 844,000 delavcev iz Jugoslavije v tujini. Če bi se morali vsi ti ljudje vrniti, kap je možno, upoštevajoč gospodarski zastoj Zahoda, bi bilo brezposelnih skoraj dva milijona, to bi bil brezupen položaj. Zato se sedanja vlada nima kaj ponašati z uspehi na gospodarskem polju Bančni rop s helikopterjem MONTREAL, Que. — Neki moški in ženska sta ugrabila he-V; likopter ter prisilila pilota, da je pristal na tleh trgovskega sre-dišča. Ko je'eden od njiju, čuval pilota, je drugi oropal bližnjo ||’ banko za nekako $12,000, nato pa sta skupaj odletela do neke postaje podzemne železnice in 'fe I izginila v množici. 3. DOLG. Jugoslavija dolguje Zahodu $8.5 bilijonov. Letni narodni dohodek je znašal leta 1976 32.6 bilijonov, kar pomeni, da je Ju goslavija zadolžena v tujini za eno četrtino enoletnega narodnega dohodka; to je visoka zadolžitev. 4. KONVERTIBILNOST DINARJA. 5. NESKLADNOST. > Proizvodnja surovin iji bazičnih materijalov je prepočasna, posebno kar se jekla tiče. Ravno tako zaostaja gradnja, cest. Istočasno pa grade preveč rafinerij petroleja. Lahko bi naštel še celo vrsto problemov, toda naj naznačirn najbolj perečega, ki se tiče nas, politične emigracije. V vsem komunističnem pisanju se bahajo, kako so industrializirali Jugoslavijo; pozabljajo pa na dejstvo, da industrializacijo niso oni začeli, ampak jo je začela kraljevina Jugoslavija. Svetovno znani ekonom Colin Clark omenja, da se je Jugoslavija razvijala z isto hitrostjo v letih 1918-1940, kot se je tekanja Rusija. Takrat je Rusija rastla skokoma in isto Jugoslavija, čeprav je bil svetovni gospodarski položaj zelo neugoden zaradi krize, ki se je začela leta 1929. Če bi Jugoslavija o-stala kraljevina, bi bila bolj razvita kot sedaj. Dosegla bi verjetno dohodek na osebo, ki ga ima sedaj Grčija, $2,400 na leto (Jugoslavija $1,510». Razvoj bi bil hitrejši, ker bi Jugoslavija dobila ameriško pomoč, “Marshall Plan”, in bi bila verjetno vključena v Evropski skupni trg. Tudi je zanimivo, da si komu^ nisti laste nekak monopol nad znanjem, kako industrializirati eno deželo. Naj ne pozabijo, da je tudi Franco razvil industrijo v Španiji in to bolj uspešno, saj je znašal dohodek na osebo v v Španiji leta 1976 $2,890, skoraj še enkrat več kot v Jugoslaviji in to navkljub , temu, da ima Španija zelo malo surovin in celo vode ji primanjkuje. Jugdslavija je torej' dosegla nekaj uspehov s svojo industrializacijo. toda problemov imajo še na pretek. Zato ni na mestu 'j kaka baharija s strani -sedanja ' vlade, posebno ne zato, ker so komunisti samo nadaljevali 2 Protestantski "klavci" v Belfastu obsojeni Skupina 11 p r o t e stantov-skih teroristov je bila obsojena na skupno 2,088 let zapora zaradi 19 umorov. BELFAST, S. Ir. — Sodnik Cathal O’Donnell je obsodil tolpo 11 protestantovskih morilcev, ki so izvršili 19 umorov na ta način, da so prerezali žrtvam vratove s klavskim nožem, na skupno 2,098 let zapora. Sodnik je označil te umore za posebno hudobne — za spomenik slepega sovraštva. Vodnik skupine William Moore, star 30 let, je bil obsojen na 14 dosmrtnih ječ za 11 umorov in za tri poskuse umora ter še na dodatnih 167 let zapora zaradi drugih zločinov v zvezi s teroristično dejavnostjo proti katoličanom v Severni Irski. Sodnik je poudaril, da misli z dosmrtno ječo to dobesedno in da mora za vsako obsodbo obsojen: prebiti v zaporu vsaj 30 let. Vsi obsojenci so priznali, da člani Ulsterskih prostovoljcev, protestantovske teroristične Rastoči izvoz konjskega mesa iz ZDA v Evropo CHICAGO, 111. — Amerikan-ci nismo nikdar pokazali kakega veselja za konjsko meso, med tem ko je v Evropi bilo to ponekod naravnost priljubljeno. Povpraševanje v Evropi je za njim v zadnjih letih porastlo, prav tako pa tudi izvoz konjskega mesa iz ZDA v Evropo.' Leta 1970 je bilo iz ZDA izvoženo v Evropo izpod 3 milijone funtov tega mesa v skupni vrednosti $946,000, lani pa že 121 milijonov funtov v skupni vrednosti 93 milijonov dolarjev. CLEVELAND, O MALI OGLASI Housecleaning One day a week, thoroughly experienced, capable. Cedar Green area. 381-7353. (25-26); Stanovanje oddajo Neopremljeno 4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo spodaj v okolici sv. Vida. Kličite od 2. do 3. ure popoldne 881-0350. (24-25) 6 rooms up for rent with garage. Across from St. Paul’s Croatian Church. 333-1932. (22-26) Čistilko iščejo Čistilko po 3 ure vsaka dva tedna iščeio. Kličite 431-0628. (x). For Rent 3 unfurnished rooms and bath. Up or down, on E. 71 off St. Clair. Garage available. Adults. Call 361-0989 after 4 pm. (17-28) Cleaning Lady Cleaning lady needed. Part time. 3 hours every 2 weeks. Call 431-0628 (x) CLEVEUAO, C MALI OGLASI CLEANING WOMAN WANTED Woman to clean offices, 1 day’ per week in E. 55 and St. Clair ( dva avta, Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair in E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323. (x) Hiša naprodaj Dvostanovanjska hiša, 5 sob s kopalnico spodaj, 4 sobe s kopalnico zgoraj, z garažo za v dobrem stanju, je area. Call 881-6677 to 4 p.m. Snažilko iščejo Snažilko za en dan na teden iščejo v Bratenahlu. Kličite 621-1334 ali 328-3331. “ (24-28) from 9 a.m. naprodaj na St. Clair Avenue in E. 69 St. Kličite 361-5084 med (19-27) 9. dop in 3. pop. ter med 7. in 10. zvečer. (22-26) For Sale Well maintained brick building. 8 suites. 4 stores. Individual heating. Addison Rd. - St. Clair location. 481-5380 (23-32) Nova moderna hiša naprodaj v Domžalah V Stobu pri Domžalah je naprodaj pova hiša (ranč) z garažo. Za podrobnosti kličite 585-0903 po 5. popoldne. (23) NAPRODAJ Dobro vzdrževano zidano po- | slopje z 8 stanovanji, 4 trgovi-' nami, vsako z lastnim ogrevom, ( je naprodaj na področju Addi- ; son Road-St. Clair Avenue. Kličite 481-5380. (23-32) OPEN HOUSE 21820 Carol Dr. off Goller & E. 200 St. Sunday 2-5:00 p.m. No worry about traffic — Children can walk to Catholic or public schools. Modern home in ideal Euclid location. Brick and aluminum siding, 4 large bedrooms or 3 and den, 1 birch panel and 1 v%h Cathedral ceiling. 3 baths, irge modern kitchen. Kitchen-Aid dishwasher. Caloric double oven, G. E. disposal, beautiful lower level family room. 1 inch slat blinds and wood shades on Anderson windows. Super storage, attached garage. Large lot. Mid $60’s. 481-7843 after 5:30 (21-26). Pryatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. S8 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO, ODNOSI l JAVNOSTJO V PRODAJI Na razpolago je mesto pri veliki finančni ustanovi za razlaganje in prodajo bančne postrežbe splošni javnosti. Redna plača in odstotki. Lepe robne koristi. Kandidatje morajo govoriti tekoče slovensko in angleško. Kličite •>51 2113 za sestanek. Delodajalec enakih priložnosti M.I .IL (24,25,26). AMSnrgKA DOMOVINA FEBRUARY 28', 1970 CZ LXXXX YT"T !±X3t!YY^i:± 'r xx YyTTTTTYYTTYYy£TgTY,} BREZ DOMA HEKTOR MALOT. t*TTTŽITXTIIT3~*Z.IXXXXi:x*;gZXXXrYTrm S r^fTTTTYTYTYT^r^y^j1 našel kako redko okamenino, ki jo bom dodal zbirki, ki jo je mesto Varses sprejelo v dar od mene. Škoda, da tudi Gaspard ni mogel priti z nama!’ ” Hotel sem nadaljevati, v tem trenutku pa se mi je Lizika približala, me prijela ž' obema rokama za glavo in mi s poljubom zaprla usta. “Kako prijetno presenečenje,” je vzkliknila. Glas se ji je tresel od ginjenosti. . “Ni treba, da bi se zahvaljevala meni. To je mamino delo. Ona je hotela zbrati vse, ki so zapuščenega otroka. Če bi mi ne bila zaprla ust, bi ti bil še povedal, da pričakujemo tudi Boba, ki je postal najznamenitejši ‘snov/man’ na Angleškem, in njegovega brata kapitana.” V tem trenutku se je zaslišalo drdranje voza in skoraj obenem je pridrdral še drug. Stekla sva k oknu in zagledala voz, v katerem je Lizika spoznala očeta, teto Katarino, sestro Štefko ter brata Alekseja in Benjamina. Poleg Alekseja je sedel starec, ves siv in zguban; bil je magister. Z druge strani pa je prihajala kočija, iz katere sta naju pozdravljala Matija in Kristina. Za kočijo je pridrdral lahek vo-zišek; vodil ga je Bob, ki je bil videti kot pravi gospod; njegov brat pa je še vedno oni trdi mornar kot nekoč, ko naju je z Matijem izkrcal v Isignyu. Vsi trije smo odšli po stopnicah, da sprejmeno goste ob vhodu. Pri večerji smo bili vsi zbrani okrog mize in se pogovarjali. Razume se, da smo govorili mnogo tudi o preteklosti. Pred nedavnim sem naletel v ■‘jadenu v igralnici na negega gospoda z belimi in šilastimi zobmi, ki se je smehljal kljub nesreči pri igri,” je pripovedoval Matija. “Ni me spoznal in me je prosil, da bi Z : materjo sva se smehljala, odgovorila pa ji nisva ničesar. Lizika je tedaj objela mater okrog vratu, jo nežno poljubila in dejala: “Ker si tudi ti v zaroti, draga mamica; se nič ne vznemirjam. Že vnaprej vem, da se trudiš kakor vedno za našo srečo. Kljub temu pa sem strašno radovedna.” / Bližal se je čas, ko bi se moral vrniti voz, ki smo ga poslali na postajo Ferry po Lizikine domače. Hotel sem radovednj ženki malo nagajati, zato sem vzel daljnogled, s katerim smo navadno gledali ladje, ki so plule tam daleč po morju. Namesto pa, da bi ga usmeril proti morju, sem ga naravnal na cesto, po kateri je imel priti voz. “Poglej skozi daljnogled,” sem ji dejal; “lahko boš utešila svojo radovednost.” Pogledala je, a ni videla drugega kakor belo cesto, kajti voza še ni bilo nikjer. Tedaj pa sem se sam sklonil k daljnogledu in pogledal vanj. “Kako to, da nisi videla ničesar?” sem dejal in z glasom oponašal Vitalisa, kadar je hvalil svoje umetnike. “Ta daljnogled je naravnost čudovit. Z njegovo pomočjo lahko vidim prek morja v Francijo. Vidim ljubko hišico v bližini Sceauxa, kjer se neki mož z belimi lasmi huduje nad dvema ženskama. ’Pohitita vendar,’ jima prigovarja. ‘Zamudili bomo vlak in ne bom mogel priti pravočasno na Angleško h krstu mojega vnučka. Katarina, požuri se vendar! Vseh deset let, odkar si pri meni, si vedno zamujala. Kako? Kaj praviš Štefka? Ah, gospodična žandar! Saj je opomin bil prijateljski. Misliš, da ne vem, da je Katarina najboljša sestra, kakor je moja Štefka najboljša hčerka? Ali je mogoče najti boljšo hčerko, kakor si ti, ki se nisi hotela omoži- “Hočeš, da zaigrava tvojo priljubljeno napolitansko pesem?” “Prav rad. Saj je prav ta pasem vrnila zdravje Liziki.” Vzela sva svoja glasbila. Matija je vzel iz krasne z žametom prevlečene škatle stare gosli, ki bi zanje bržkone ne dobil več kakor dva franka, če bi jih hotel prodati, jaz pa sem segel po harfi, ki je bila skrbno zavita in ki je zdaj zopet dobila svojo naravno barvo. - Vsi so se strnili okrog naju. V trenutku, ko sem prijel harfo v roke, se je vstopil poleg mene moj dobri Kapi. Zelo star je že postal in gluh, a vid ima še vedno dober. Z blazine, kjer navadno spi, je zagledal harfo in se je približal za “predstavo”. V gobcu je držal skodelico. Hotel je obiti “cenjeno občinstvo”, pod to streho j hodeč po zadnjih nogah, a ni imeli radi njenega imel več dovolj moči za to. Se- I, \ v LEDA! i \ d rmtven. ik pri red i lev del je torej poleg mene na tla, se dostojanstveno priklonil in si položil šapo na prsi. Ko sva z Matijem končala pesem, se j e Kapi dvignil in začel pobirati prispevke. Kapi sam je bil presenečen nad bogatimi prispevki. Toliko še nikdar ni dobil. Bili so sami zlati in srebrni novci. Vsega skupaj sto sedemdeset frankov. Poljubil sem ga na smrček kakor nekdaj, kadar me je razveselil. Ob sponinu na bedo mojih otroških let mi je šinila neka lepa misel v glavo, ki sem jo takoj povedal ostalim, j Ta denar bo prva vsota, namenjena za zgradbo doma za male poulične godce. Za ostala sredstva bova poskrbela z materjo. i “Draga gospa,” je dejal Matija in poljubil roko materi; “prosim vas, da mi dovolite, da bom za to ustanovo tudi jaz nekoliko prispeval. Vsoti, ki jo je nabral Kapi, bi rad dobal to, kar bom dobil ob svojem prvem koncertu v Londonu.” KONEC šfahod iio ostal -< 1 Lv 4. • • -j rnu posodil nekaj ti, da si mogla skrbeti za svoje- denarja, da bi rad igral na neko "° -------- sigurno kombinacijo. A ni imel MAREC i 3. —- Pevska skupina “Fantje na vasi” iz Clevelanda priredi koncert v cerkvi sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu, Ontario. 4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi vsakoletno večerjo m zabavo v Slovenskem domu. 4. — Pevski zbor Jadran priredi Pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 3.30 popoldne. 10. — Glasbena matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob 7.30. 31. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 17. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Road. 18. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do L popoldne. 24. — Ohio Federacija K.S.K.J. društev prireja slavnostno pravno vanj e 85. obletnice ustanovitve Ameriške Slo venske Katoliške Jednote — K.S.K.J. v avditoriju sv. Vida, Cleveland, Ohio. Začetek ob 7.30 zvečer. 25. — Dramatsko društvo Lilija poda igro Kaplan Klemen, v Slovenskem domu na Holmes Avenue, katero je po svojem znanem romanu dramatiziral pokojni pisatelj Karel Mauser. APRIL ga starega očeta in mu biti angel varuh, kakor si to bila kot o-trok za svoje mlajše brate in sestrico?’ Pred odhodom starec še naroča služabniku, kako mora skrbeti za cvetlice med njegovo sreče. Tadi to pot je gospod James Milligan izgubil.” “Čemu pripovedujete to v Re-migijevi navzočnosti, dragi Matija?” je dejala mati. “Remigij odsotnostjo. ‘Ne pozabi, da sem je takoj pripravljen poslati stri-bil vrtnar in da delo dobro po-, cu podporo.” znam,’ je dejal služabniku.” Obrnil sem. daljnogled v drugo smer, kakor da bi hotel gledati drugam. “Zdaj vidim ladjo,” sem nadaljeval, “veliko ladjo, ki se vrača z Antilov in ki se bliža Havru. Na krovu je mladenič, ki se vrača z raziskovalnega potovanja. Pravijo, da prinaša v Evropo celo zbirko novih rastlin. O vem delu tega nad vse zanimivega potovana so že pisali časo- “Seveda, ljuba mamica.” Kje pa je potem kazen za zlo ki ga povzročil?” “V tem, da bo stric, ki ie žrtvoval vse, da bi si pridobil bogastvo, moral sprejeti pomoč od tistih, ki jih je preganjal in jim je želel smrt.” “Poročila imam o njegovih sokrivcih,” je izjavil Bob. “° ^strašnem Driscollu?” A- vprašal Matija. “Ne o njem, ki je zelo verjetno premagala mnoge boe//, i.. z,c: piocu.i caau- v , . v. ------* ^j^ piši. Imenuje se Benjamin Ac- se Je vno.v ■je. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu. 20. — SKD Triglav v Milvvau-keeju, Wis., pripravi MATERINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne. 28. — SKD Triglav v Mihvau- keeju, Wis., pripravi Spominski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. maša, kateri sledi spominski program, nato kosilo. | 27. — Društvo SPB, Cleveland, obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški'Mariji, Providence nanjo. Ali Do leta 1980 bo medicinska znanost premagala ošpice, rdeč-ke, migreno, kronične depresije, sklerozo, božjast, visok krvni pritisk, diabetes in mnoge druge bolezni, navadni nahod pa bo še nadalje strahoval človeštvo, napoveduje profesor Eugene Auja-leu, bivši predsednik izvršnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Po Aujaleujevem mnenju se bo medicinska znanost v tem desetletju obogatila s toliko tehničnimi dosežki, da bi lahko nadomestila praktično vsak del človeškega telesa razen centralnega živčevja in hrbteničnega mozga. Manj rožnate so napovedi 69-letnega profesorja glede bolezni srca in ožilja kot ‘morilca številka ena’: čeprav je znanost razvila najrazličnejše preventivne ukrepe proti nastanku bolezni na začetni razvojni stopnji, njenega izbruha ne more preprečiti, marveč ga lahko zavlačuje, v nekaterih primerih tudi do visoke starosti. Boljše medicinsko znanje nasploh, razvoj učinkovitega cigaretnega filtra in zanesljivejši u-krepi proti onesnaževanju zraka naj pripomorejo, da bo manj bolezni dihal, na primer kroničnega bronhitisa, pa tudi raznih ledvičnih bolezni. Izrazito črnogled je Aujaleu glede duševnih bolezni. Po njegovi prisoji se bodo neizogibno množile razne nevroze; znanost za zdaj dosegla le skromne uspehe pri zdravljenju shizofrenije in drugih duševnih motenj. ---------------o------- Brazilija še mlada Brazilija, največja in najpomembnejša država Latinske A- Heighls na Chardon Road, ob 11.30 dopoldne. JUNIJ 17. — SKD Triglav v Miiwau-keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom. 17. — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prestavi. 30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont. JULIJ 1. — V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929 9. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slo venski pristavi. 22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava. 29. — Slovenska šola fare Marije Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi. AUGUST 19. — ŠPORTNI DAN SKD Tri- • Potovanja skupinska Jn poedinei o Nakup al: najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanjp sorodnikov s* obisk » Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. 1 Travsl Service 6516 St. Ciair Ave. Cleveland, Ohio 44163 Phone 431-3500 glav v Milwaukeeju, Wis., v | parku Triglav. Ob 11. sv. maša, f nato kosilo in športne igre. j 19. — Žegnanje pri fari Marije I • Vnebovzete v Collinwoodu. ? j Od 2. popoldne do 9. zvečer. SEPTEMBER | j 1. in 2. — Baragova dneva v II Clevelandu, Ohio. 10. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do .3. popoldne. 22. — Folklorna skupina KRES nastopi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve. 23. — Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 7. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 27. — Slovensko-ameriški pri- morski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”- NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne. 10. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne. 18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. DECEMBER 9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. i popoldne. / ~ u:- -“V- Gospod je ustvaril človeka iz prsti in ga zopet zemlji vrača. (Sirahova knjiga 17/1) Z žalostjo sporočamo vsem rojakom in prijateljem, da se je v petek, 16. februarja 1979, s svojega doma Predosljah na Gorenjskem v večnost preselil naš 83-letni ata in stari ata 18 96 1979 V BLAG SPOMIN PETRA TRPIM na drugo obletnico smrti mojega dragega moža ki je umrl 28. februarja 1977 Kar verjeti še ne morem, da tako hitro me zapustil si, še vedno iščem Te okoli, dragi mož, Ti nepozabni mi. Mirno počivaj v tihem grobu, Bog Ti naj da večni mir in pokoj, upamo, da v svetem raju združila se bom spet s Teboj! Žalujoča: žena Lojzka z družino in ostali sorodniki iz Harrisburga, Kanade in Slovenije. GRBIN0VA POGREBNA ZAV00A i«S3 East 82 S .«.701« l>«.ke Sžu. M v at se še spominjaš, kako si prestra- merike, je bila do 7. septembra sil kravo?” 1822 pod oblastjo Portugalske. GRDiNOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15381 Waterloo Read 131-123« JANEZ LIKOZAR Priporočamo ga v molitev in lep spomin! Minka in Jože, v imen o vsega sorodstva : Wl AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv dosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). Mary Hochevar, društvo št. 162, Tel. 481-0728 21241 Miller Ave., Cleve., Ohio Ludmila Glavan, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleve., Ohio Josephine Winter, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80 St, Clev., Ohio