Uio VI., štev. 184 Ljubljana, četrtek H. junija 1825 Poitnlna pavšalirana« Cena 2 Din e« htia]« ob 4« itrtmk W Stane mesečno Dia »$•—; a inozemstvo Din 40*— neobrcsao. Oglasi po tarifo. Uredniiivo i Dnevna redakcija! Miklošičev« cesta štev. 16/1. — Telefon štev. 7». *Jočna redakcija! od 19. ure naprej ▼ Knaflovi nI, St 5/L — Telefon St 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Oprava1 UprsvnlStvos Ljubljana, PreSernova ulica it 54. — Telefon »t. 36. loseratnl oddelek« LJubljana, PrcSer. nora ulica it 4« — Telefon it 36. Podtalnici: Maribor, Barvarska ulica it f. — Celje, Aleksandrova cesta, Račnn prt poštnem ček. zavodat Ljub« tfana it 11841, • Praha čislo 78.18« Wien Nr. 105.141. Radi današnjega praznika izide prihodnja številka « Jutra » v "'oboto zjutraj. Ljubljana, 10. junija. Dr. Korošec je v nedeljo moral priznati, da je njegova politika za nič, da ni rodila niti najmanjšega uspeha ter da so se vse obljube, ki jih je dtosedaj dajala SLS slovenskim volilcem, izkazale kot laž in prevara. Druge tolažilne besede za pristaše SLS dr. Korošec ni ime! kakor poziv, da nai vodstvo klerikalne stranke dvigne glave, ker zmaga in raj pride, četudi — šele onstran groba. Bridko je, ako mora šef stranke, ki ima v Sloveniji od 26 poslancev 20, že sedmo leto pitati svoje pristaše s tako vulgarnimi frazami, in da potem, ko je že tolikrat pognal slovensko ljudstvo v brezupen boj, znova poskuša preslepiti in omamiti volilce z bajko o lepši bodočnosti SLS. Ako se že ni zavedal, da spada klerikalna stranka v predvojno ropotarnico črno - žoltega arzenala, pa bi vsaj moral pomisliti, da je n.iemu in njegovim tovarišem - poslancem ob lepih dijetah in ob brezdelici lahko živeti in vztrajati, ne Pa tako njihovim volilcem. ki brezupno čakajo, kdaj bodo začeli vsled volilnih zmag SLS po Sloveniji leteti naročeni pečeni golobi. Dr. Koroščev govor je bil predvsem naperjen proti radičevcem, oreračunjen kot napad iz zaledta v oodporo hrvatskim zajedničarjem, a izgovorjen iz špekulacije na -"i dobiva nje terena za kJerikalizem na Hrvatskem. Pri tem so vsekata) vrlo interesantna njegova izvajanja o «spo razumu*. Mesece in mesece nas napada klerikalno in drugo blokaško časopisje, da smo mi proti sporazumu, ker smo vedno biii protj političnim kravjim kupčijam ra račun države in naroda. Sedaj ie postal tudi dr. Korošec borec proti sporazumu: kajti tudi on pravi, da to, kar hočeta Stjepan in Pavle Radič, nI nikak sporazum. Kolikrat smo že zapisali, da blokaši sami ne vedo, kaj hočejo. kadar govore o sporazumu! V nedeljo je potrdil pravilnost tega našega stališča sam oče sporazumaške ^liti-ke. Ce glavni del bloka — radičevci ki štejejo 58 poslancev — ne ve, kaj je pravi program sporazuma, kai naj mislimo potem še o drugih frakcijah, katerih vseh skupaj ni toliko kot radičevcev. In če bi se pogajali za vlado poleg radičevcev tudi še n. pr. davidovičevci in spahovci, bi dr. Korošec gotovo tudi njim očital neumensporazuma. Prav tako pa bi ostali blokaši očitali njemu izdajstvo nad sporazumom, ako bi se dr. Korošec pripravljal na vstop v vlado. Jasno je in sedaj potrjeno od samih opozicijonalcev. da je zanje skupai in za vsakega posebej sporazum le politično bojno sredstvo, le fraza, ki jo vsakdo izmed njih ptt svoje profanira. V ostalem dokazuje to resnico tudi naš državnik iz Velikih Lašč, ki se trudi z dokazom, da dr. Korošec ne razume sporazuma, pač pa radičevci. Naravno je. da se z dr. Koroščevim odkritim priznanjem o krahu opozicijskega bloka in žalostnem ponižanju radičevcev čutijo neprijetno dirnjeni tudi Pucljevi in Prepeluhovi radičevci. In če gospod Korošec tako prostodušno razlaga sporazumaštvo od samega počet-ka do danes kot navaden humbug, koliko mizerneiše je šele s tem osvetljena in blamirana špekulacija gosp. Pucija. ki je svoj zadnji adut vrgel za Radiča in svojo stranko prepeljal v kompanijo z našimi domačimi radičevskimi republikanci. Zato ni čudno, da Pucelj sedaj Piše, da postaja dr. Korošec nervozen ter da graja iskrenost, s katero je načelnik SLS v nedeljo vendarle prišel na dan. In zdaj vprašuje Pucljev list dr. Korošca, mar ne ve. da so «Hrvatje razdelili sporazumevanje v več etap?» Mar ne veruje, da se sporazum (seveda med Pavlom Radičem in Pašičem) ne vodi samo za skupno vlado, marveč tudi za »veliki narodni sporazum«?! Ne ve, da ie za tak veliki sporazum absolutno potrebna skupna vlada, ki bi vse težkoče odstranila in izvršila pri-nravlialna dela? Sodba je iasna: gospod Pucelj ve o sporazumevanju mnogo več, kakor gospod Korošec! On je posvečen v »etape sporazumevanja*, o katerih gospod Korošec očividno nič ne ve. Tako raste na dopadenju nad samim seboj, je zaverovan, da bo tako, kakor si ji on izkafkuliral in je blažen v pričakovanju. Pa ti pride dr. Korošec, ki v6 sicer nekaj manj kakor gosp. Pucelj. a pove r.erodnež vse tisto, česar naš najnovejši sporazumaš noče slišati. Zato gosp. Pucelj tudi vprašuje dr. Korošca, je K se ni »prav nič zavedal, da bo s svojim govorom najbolj ustregel Pribičevič-Žerjavovi kliki, ki se trese pred sporazumom, kakor hudič pred križem, in tako sporazum najbolj disk red itiral Jn mu škodoval ?» Tako se ie Pucljevo zavezništvo s Usoda radičevskih mandatov Pričakuje se, da bo večina Narodne skupščine izročila zadevo verifikacijskemu odboru. — Vprašanja nove carirrke tarife aktualno. — Zakon o izenačenju neposrednih davkov do konca meseca ©red Narodno skrtošono, Beograd, 10. junija, p. Danes opoldne je v ministrskem predsedništvu konfe-riral g. Pašič z ministri Maksimovičem, Uzunovičem in Srškidem. Istočasno je bila v kabinetu dr. Ninčiča konferenca ministrov Ninčiča, Grisogona in Stoja-dinoviča. Njihovi razgovori so se tikali določitve instrukcii za trgovinska Dogajanja z Italijo. Kakor doznava vaš dopisnik je vprašanje nove carinske tarife postalo zelo aktualno. Po izjavi, ki jo je dal finančni minister vašemu dopisniku. carinska tarifa še ni gotova, ker se morajo o enem delu stilizacije dogovoriti finančni, trgovinski in polje-deiski minister. Poljedelski minister je bil doslej neprestano zaposlen z zakonom o poljedelskih kreditih; ker pa je bil ta zakon danes odglasovan. je upati, da bo stilizacija tarife v kratkem dovršena. Finančni minister ie tudi izjavil vašemu dopisniku, da se intenzivno dela na načrtu zakona o izenačenju neposrednih davkov, ki bo vsekakor do konca meseca predložen Narodni skup- ščini. Kakor doznava vaš dopisnik, je vprašanje obnove poeajani za trgovinsko pogodbo z Avstrijo postalo zopet aktualno ter se smatra, da se bodo ta pogajanja nadaljevala v prvi polovici prihodnjega meseca. Z;. nroj je bila napovedana seja ra-diknl.-.csra poslanskega kluba. Ker pa so zasednle mnoge skupščinske sekcije, se seja radikalnega kluba nocoj ni vršila, temveč ie preložena na jutri. Pričakuje se z velikim zanimanjem. Na njej bo vsekakor govoril Pašič v zvezi z dnevnim redom skupščinske seje v petek, na kateri je kot prva točka dnevnega reda poročilo anketnega odbora. V političnih krogih se pričakuje, da bo večina Narodne skupščine sklenila, da se poročilo anketnega odbora vrne vertfi-kacijskemu odboru v popolnitev. Nocoj so ponovno konferirali ministrski predsednik Pašič. predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovlč ter ministra Uzunovič jn Srskič. Prikrivanje nesoglasij v opozicijskem bloku Špekulacija radičevcev z radikali ponesrečila. — Blokaši zato zopet markirajo enotnost. — Napetost radi petkove seje Narodne skupščine, na katere dnevnem redit je poročilo anketnega odbora. Beograd, 10. junija, r. Današnja seia Narodne skupščine je bila zelo kratka. Radi jutrišnjega katoliškega praznika je napovedana prihodnja seja skupščine šele za petek. Za petkovo sejo vlada zelo veliko zanimanje v vseh političnih krogih, ker je postavljena kot prva točka na dnevni red poročilo anketnega odbora o verifikaciji csporenih radičevskih mandatov. Pred današnjo skupščinsko sejo so imeli kratke seje vsi parlamentarni klubi. Za popoldne je bila sklicana seja širšega odbora bloka narodnega sporazuma in seljaške demokracije, na kateri so se imeli razčistiti odnošaji med strankami opozicije. Opoldne se je sestal ožji odbor tega bloka, Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Pavle Radič. Pavle Radič je dospel v Beograd danes zjutraj ter je povodom vesti nekaterih listov o konferenci radičevskih po slancev v zaporu pri Stjepanu Radiču Izjavil Vašemu dopisniku, da se ni vršila nobena seja radičevcev. O event. sestanku s Pašičem ni dal Pavle Radič nobenega pojasnila, češ da ta sestanek še ni določen. O nedeljskem govoru dr. Korošca, ki je napadel radičevce in zahteval, naj pojasnijo svoje stališče, Pavle Radič istotako ni dal nobene izjave, marveč samo dejal, da mora najprej videti avtentično besedilo govora, kakor je bil objavljen v «Slovencu». Beograd, 10. junija, p. Izid današnjega dne se je v političnih krogih pričakoval z zanimanjem, ker je bila popoldne napovedana seja poslaniškega odbora bloka opozicije, na kateri so imeli priti do razčiščenja odnosi med strankami in opozicijo. Seja je trajala do 20. zvečer. Po odhodu s seje so bili vsi člani bloka zelo rezervirani. Izdan je bil komunike poln fraz, ki se glasi: »Zastopniki širšega odbora bloka narodnega sporazuma in seljaške demokracije so na današnji seji ugotovili, da vladna večina kljub parlamentarnim običajem otežuje in zavlačuje verifikacijo mandatov HSS, ki so pod anketo, dasi ie anketni odbor, izvoljen od Narodne skupščine, že davno in popolnoma dovršil svoj posel in ugotovil, da ni razloga, ki bi preprečeval verifikacijo teh mandatov. Širši odbor najodločneje zahteva, da se v interesu ugleda narod nega predstavništva izvrši verifikacija brez odlaganja. Pretresujoč dalje politično situacijo je širši odbor konstati-ral, da današnja vlada v vsej državi še brezobzirneje nadaljuje režim brez zakonitosti in nasilja, ki so se začela po zadnjih volitvah ter soglaša v tem, da porabi vsa primerna sredstva, da se v naši državi povrne zakonu veljava in da se zagotovijo državljanske svoboščine. Med strankami bloka se je dognala popolna soglasnost v presojanju politične situacije-. Povodom zadnjega stavka tega komunikeja. se je Vaš dopisnik obrnil na Pavla Radiča za obvestilo ali naj ta sta vek pomeni, da opozicija odobrava tako zvane razgovore radikalov z radičevci. Pavle Radič je izjavil, da je treba to tolmačiti tako, kakor je zapisano. Jasno ie, da so radičevci nad svojim klerikalci znova slabo obneslo, znova pokazalo njegovo nizko sovraštvo r»ro-ti reprezentantom napredne misli v Sloveniji Ne sporazum, marveč oba-dva, dr. Korošec in Pucelj. sta diskre-ditirana in razkrinkana je njih lažniva in povrh še skrajno naivna politika. poskusom obupali in vsled tega ostali «verni» bloku. Njihova igra je odkrita in njihovi akciji nihče ne' posveča resne pozornosti. O tem svedoči tudi pisanje nocojšnjega »Vremena*, ki je še v včerajšnji številki trdilo, da bo sporazum med radikali in radičevci končan že v par dneh, dočim nocoj pravi, da je uoanje za skorajšnji sporazum med radikali in radičevci vedno manjše. »Vre-me> piše: «Dejstvo, da davi v skupščini ni bilo razprave o poročihi anketnega odbora, je pri nekaterih radičevcih izzvalo gotov dvom v iskrenost radikalov v vprašanju sporazuma. To dejstvo potrjuje tudi prepričanje ostale opozicije. da do sporazuma med radikali in radičevci ne more priti. V tem pogledu se neugodno tolmači v parlamentarnih krogih tudi to. da dr. Trumbič, ki bi imel govoriti v imenu HSS povodom razprave o interpelaciji Voje Marinko-viča, včeraj ni govoril. Po informacijah Vašega dopisnika za vzemajo divergence med člani HSS vedno večje mere. Popolnoma točna je vest, da se podpredsednik kluba Kova-čevič niti naimariie ne strinja z rodbinsko politiko Pavla Radiča in da je na njegovi strani dober del poslanskega kluba. Kovačevič odobrava taktiko Hrvatske zajednice ter se lahko veruje, da nastopijo večja iznenadenja v klubu poslancev HSS brez zveze s tem, kaj bo prineslo koketiranje radičevcev z enim delom radikalov. Razdvojenost opozicije se je opazila tudi v ostri debati, ki je bila nocoj v Davidovičevem klubu. Na seji bi se bila morala vršiti volitev 18 članov v glavni odbor, dočim bi se drugih 18 članov izvolilo na kongresu stranke v jeseni. Nastal ie velik prepir, da se niso mogli določiti kandidati, temveč je bil izvoljen odbor, v katerem so Pečič. Timoti-jevič. Šumenkovič in Šečerov. ki določijo kandidate in jih predložijo na prihodnji klubovi seji v petek. Zagrebški občinski svet Zagreb, 10. junija n. Danes je bila v Zagrebu seja mestnega zastopstva. 25 novih občinskih odbornikov je položilo prisego. Zanimivo je, da na današnjo sejo ni prišel bivši namestnik, radikal dr. Cirrrič. Po mestnem statutu se mu bo radi tega naložila globa, ra^en ako ne poda dobro obrazloženega opravičila. Pri voiitvi podžupana se jc pokazalo, da imajo od 50 mestnih odbornikov radičevci in zajedničarji samo 26 glasov, opozicija pa 24. Lahko bi se torej zgodilo. da sedanja večina pri kakem predlogu ostane v manjšini, ker je frankovska stranka po svojih Kovornikih danes ostro napadala radičevsko - zajedničarsko večino. Opozicija je imela prej v mestnem zastopstvu samo sedem mandatov. Prvi vlak na splitski železnici Split, 10. junija, n. Včeraj in danes je vladalo tu veliko zadovoljstvo, ker je dovršena železniška proga Split - Zagreb. Danes je dospel prvi poskusni vlak na tej progi v Split. V salonskem Vozu se je priDelial ravnatelj zagrebške železniške direkcije. Na kolodvoru se je zbrala velika množica ljudstva, ki je pozdravljala prvega potnika nove proge. Proga bo slovesno otvorjena na dan otvoritve Jadranske razstave v Splitu. Verjetno je, da se te slovesnosti udeleži tudi kralj. ~ . Zakon o zemlioradniških kreditih sprejet Vlada 133, opozicija 58 glasov. — Klerikalci in g. Pucelj so glasovali proti kmetijskim kreditom. poročilo odbora za prošnje in pritožbe o priznanju začasne službe zdravnikom. Seja je bila zaključena ob 11. dopoldne. Beograd. 10. junija r Današnji sestanek Narodne skupščine je bil otvorjen ob pol 10. dopoldne. Po prečitaniu zapisnika in izvršenih formalnostih je bilo objavljeno, da so vložene interpelacije črnogorskega fe-deralista Save Virletlča na notranjega ministra radi uboja majorja Stjepana Mijuško-viča, nadalje dve interpelaciji poslanca Mi-lrnr Nikoliča na notranjega ministra o zakupu poslopja, v katerem je nameščeno notranje ministrstvo, in na prometnega ministra o voznih olajšavah članov Udruženja »Peter Markonjič«. Za tem je bilo objav-Teno, da bo minister pravde odgovoril na interpelacijo poslanca dr. Milana Žariiča o uboju seljaka Nikole VValterja, čim zbere podatke. Za tem je zbornica prešla na dnevni red, na nadaljevanje podrobne razprave o zakonskem načrtu, o kmetijskih kreditih. Na vrsti je bil drugi oddelek, ki govori o krajevnih zadrugah in kmetijskih kreditih. Ker se ni javil noben govornik, je bil zakonski načrt z večino glasov sprejet tudi v podrobnostih. Pri zaključnem poimenskem glasovanju je glasovalo 191 poslancev in sicer 133 za zakon, 58 pa proti, s čemer je zakonski načrt o kmetijskih kreditih sprejet v celoti. Predsednik je hotel s tem zaključiti sejo, opozicija pa je dvignila velik hrup iti je zahtevala, naj se takoj prične debata o poročilu anketnega odbora. Večina je odobrila predsednikov predlog, naj se seja zaključi in prihodnja napove radi jutrišnjega praznika za petek ob 9. dopoldne z dnevnim redom: 1.) poročilo anketnega odobra. 2) DELO V SKUPŠČINSKIH ODBORIH IN SEKCIJAH. Beograd, 10. junija p. Danes popoldne so sekjiie v Narodni skupščini intenzivno nadaljevale dalo za zakonske nai.-te. Imela je rejo sekcija za pretres zakona o os lovnih šolah, katera je trajala do 20.30. Razprave se je udeležil prosvetni minister Pribičevič in skoro vsi člani sekcije. Velika razprava je bila za čl. 1., kl je bil Končno sprejet v nastopni stiliiaciji: Narodnih osnovnih šol naloga je, da vzgajajo mladino v duhu narodnega in državnega edinstva ter verske strpnosti, da d njo splošno podlago za moralno in praktilr.o življenje ter da nadalje obrazujejo In širijo prosveto.« Profesor Bazala in ostali blokiši so razvili posebno veliko razpravo radi izraza: »verska strpnost* in radi stilizacije: »v duhu narodnega in državnega edinstva*. pa jim je minister prosvete Pribičevič v idealnem patriotičnem govoru pojasnil sta* lišče vlade. Dalje je imel sejo odbor za pretres inva« lidskesa zakona in končal prvo poglavje. Poleg tega je imel sejo tudi odbor za pretres sodnijskih zakonov. Predsedoval je dr. Ninko Perio, pravosodnega ministra pa je zastopal minister dr. Žerjav. Med drugimi določbami je bila sprejeta tudi ta, da se sodnikom, ki radi poziva v vojiko niso mogli položiti izpita, ta čas šteje v službena leta. Anglija in Francija posredujeta med Jugoslavijo in Grčijo Intervencija francoskega poslanika v Atenah. — Angleška in francoska vlada svetujeta Grčiji popustljivost v vprašanju solunske železnice. Beograd, 10. junija, p. Ministrstvo za zunanje stvari je dobilo obvestilo, da .ie francoski poslanik v Atenah Chamber-lain v imenu francoske in angleške vlade posetil grškega ministra Mihalo-Ko-pulosa in mu izjavil, da Francija in Anglija želita posredovati za obnovo pogajam o zvezi med Jugoslavijo in Grčijo. Prosil je. da se ta pogajanja nadaljujejo: smatra, da nj nobenih zahtev, ki se ne bi mogle prebroditi. Grška vlada je izjavila, da se boji kršitve suve- renitete. ako bi se železniška prora Gjevgjelija-Salun odstopila Jugoslaviji. Francija in Anglija izjavljata, da za to ni bojazni, ker po sporazumu o železnicah pride do prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Grčijo. Poleg tega ni nevarnosti. ker obstojata z Grčijo že dva precedenčna slučaja: 1.) Ko je Jugoslavija odstopila Grčiji administracijo proge od Bitolja do meje v daljavi 17 km in 2.) ker je grška vlada nudila Bolga« rom na progi v Dedeagač mnogo več. Preprečena Matteottijeva svečanost Parlament zaprt. — Matteottijev grob cerniran. opozicije sorejeti od kralja v avdijenci. Voditelji Rim, 10. junija, a. Danes bi se morala na Monte Cittorio vršiti spominska sveča« nost ob priliki obletnice umora poslanca Matteottija. Predsednik zbornice C ase rta« no pa je odredil, da ostane Monte Cittorio danes zaprt, ker je glavni tajnik fašistovske stranke posl. Farinacci izjavil, da se slav« nosti udeleže vsi fašistovski poslanci z na« menom, da jo preprečijo. Tako je bila da« nea zbornica popolnoma mrtva. Glavna vrata so bila sicer odprta, a v vestibulu je bilo nameščeno veliko število orožnikov. Do kakih incidentov ni prišlo. Opozicijski poslanci so v prvih jutranjih urah oddali svoje posetnice pri Matteottijevi vdovi, na« to pa so se odpeljali v Riano, kjer so svoje, časno našli Mattcottijevo truplo, da bi po> ložili vence na grob, kar pa so jim prepre» čili karabinjerji, ki so dovolili le vdovi do* stop h grobu. Na nabrežju Lungo Tevere Arnaldo da Brescia, kjer je bil ugrabljen posl. Matteotti, je bila nameščena fašistov* ska milica, da bi preprečila zbiranje ljud« stva. Do kakih incidentov tudi tu ni prišlo. Socialistično*marksistični poslanci so v de« lavski zbornici proslavili spomin Matteotti* ja ter je govoril ob tej priliki posl. Vella. Rim, 10. junija, a. Danes dopoldne ja kralj sprejel v avdijenci voditelje aventin« ske ooozicije bivšega ministra poslanca. Amendola. ki je ostal pri kralju nad eno uro. Popoldne je kralj sprejel v avdijenci nadaljna dva voditelja opozicije in siccr popolarca De Gasperija in Collona di Ce» saro. -GSS- Zaključek zasedanja sveta Zveze narodov Ženeva. 10. junija s. Svet Zveze narodov je sklenil, da se preloži razprava o izvrševanju vojaške kontrole po organih Zveze narodov v NemilfI, Avstriji in Bolgarski na septembersko zasedanje. Konferenco je zaključil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš s svoiim govorom. Iz Bolgarije Sofija. 9. junija, r. Kralj Boris jc včeraj potrdil smrtno obsodbo Berčcmlijcva, ki bo te dni javno usmrčen. Francoza Adcla Niko« lova in Evgen Leger sta na predlog vojnega ministra pomiloščena na dosmrtno ječo. To pomiloščenje se jc bržkone izvršilo na nro« test francoskega tiska, zlasti radi pisave «Tempsa». V zvezo s tem sc spravljata tudi dve avdijenci francoskega poslanika pri kras lju Borisu. Poskusna zračna vožnja Moskva-Peking Moskva, 10. junija, s. Danes se jc dvig^ nilo v Moskvi v zrak šest letal, od katerih so štiri ruskega izdelka, k poletu v Peking. Namen tega poleta na Daljni vzhod preko Urala, Bajkalskega pogorja in puščave Gobi na 7000 km dolgi progi je, dognati, ali je mogoče ustvariti letalsko zvezo med Rusijo in Kitajsko. V slučaju ugodnega izida pole« ta se ustvari reden letalski promet med Ev« ropo in Kitajsko. Painleve odpotoval v Maroko Pariz. 10. junija, s. Min. predsednik Painlevč je sinoči ob 17. v spremstvu državnega podtajnika za zrakoplovstvo Laurenta Eynaca in generala Jaquemo-ta. načelnika svojega vojaškega kabineta. odpotoval v Toulouse. odkoder ie danes ob 6. zjutraj poletel z aeropla-nom v Rabat v Maroku. Vožnja bo trajala 12 ur. in sicer preko Barcelone, Ali-canta in Malage. Danes zvečer je min. predsednik brezdvomno že dospel v Rabat. To potovanje se smatra kot zelo važno, ker sc hoče min. predsednik na licu mesta prepričati o položaju na francosko-ma roškem bojišču. Nastopil je to potovanje na izrecno željo tamoš-njega vrhovnega poveljnika maršala Lyauteya. Mednarodni železniški kredit Avstriji 2ene\-a, 9. junija, s. Na današnji seji S ve« ta Zveze narodov so bili soglasno sprejeti sklepi avstrijskega komiteja, da se določi 88 milijonov zlatih kron za elektrifikacijo avstrijskih zveznih železnic. Za uspeh, ki ga jc Avstrija to pot dosegla v Ženevi, sc mo« ra. kakor se tukaj govori, v prvi vrsti zab« valiti prizadevanje Italije in Anglije, čijih zastopniki so se pri Zvezi narodov kar naj« ho!i zavzemali za te kredite. Predsednik av« striiskih železnic dr. Giinthcr bo v poseb« nem komunikeju objavil ta uspeh Avstrijo, Iz sporazumaškega dirindaja Kako se radičevci otepavajo v «Domu» in kako razlagajo svoj r. Zagreb, 10. junija Današnji radičevski »Dom« se praži na žerjavici sporazumevanja z radikali in nastopa proti Pribičeviču z naslednjo intrigo: »Pribičevič je ponujal in še ponuja vodstvu HSS ustvaritev prečanske fronte proti premoči Srbijancev, ker da so Srbijanci vsi tesnogrudni, sebični in neuvidevni. On da se že leto dni bavi s to ideio. Kakšna podlost in blaznost obenem . . .!« Ta laž o Pribičeviču je seveda koj na prvi pogled tako cigan-ska, kakor je stilizacija neutajivo Radičeva. Toda mu je potrebna, da zaključuje svoj članek s sporazumaškim pri-lizovanjem: «Niti prečanska niti srbska fronta! Marveč zbližanje Sumadije in Hrvatske kot početek pravega in trajnega narodnega sporazuma . . .!» Pozno prihaja Stipa s tem pričetkom. Samostojni demokrati so delali nele za zbližanje. marveč za popolno bratsko in duhovno ujedinjevanje že v tistih letih, ko je Radič uganjal najbesnejšo hujska-rijo proti «Balkancem» onstran Save. Pomalem radičevci vendar pričenjajo uvidevati, da bodo na »sporazum* in na sprejem v vlado morali še malo počakati. «Dom» se radi tega tolaži z nekako mirotvorno filozofijo: «Mestni ljudje, kakor uradniki, delavci, trgovci in obrtniki, ki so vajeni plačilo svojega truda prejemati mesečno, tedensko ali celo dnevno, ne računajo s časom toliko in tako, kakor seljaško ljudstvo, ki je srečno, ako se mu njegov trud poplača vsako leto. a često mora na poplačilo svojega truda čakati tudi po več let! Zato hrvatski seljaški klub tudi zdaj kaže ono potrpežljivost, ono razboritost, ono politično zrelost, v kateri je največja moč našega seljaškega pokreta in hrvatskega naroda . . .« Tako, tedaj je stvar s čakanjem in potrpežljivostjo radičevcev v redu. Če pa je v redu tudi sporazum potrpežljivost Štefana Radiča, je drugo vprašanje. Pa tudi v marsičem drugem se radi- čevska potrpežljivost in razboritost zdi zgolj akademična. V današnjem »Domu« se to vidi iz ponovne ostre lekcije, posvečene zajedničarskemu »Hrvatu« in »Hrvatskemu listu«. Pravi, da ta dva lista že dalje časa in venomer pišeta »proti sporazumu«; graja oba. ker sta izprva objavljala vse gluposti in izmišljotine proti sporazumu, zadnje čase pa izrecno poudarjata, da sporazuma ne morejo skleniti radikali in radičevci. ker da bi to bil samo strankarski aranž-man. Nadalie zameri »Dom«, ker oba lista »enako napadata radikale ln bati-naše, Pašiča in Pribičeviča. na celo Pašiča še bolj!« Celo tako daleč gre «Dom» v svojem svetem ogorčenju, da oba zajedničarska lista vzporeja z »Ba1 kanom« in pravi z najhujšo ironijo, da ima »Balkan« na radikalski ravno toliko vpliva, kakor »Hrvat« in »Hrvatski list« na Hrvatski seliački klub. To je pač dovolj bridka slast bratovščine med radičevci in zajedničarji. če se pomisli, da je »Hrvat« še ored nekaj tedni veljal za izključno službeno glasilo Hrvatskega seljaškega kluba. Pa še napram nekomu «Dom» ne nožna Dotrpežliivosti in pardona: napram svojim naročnikom, o katerih ja-dikuje: »Podoba je. da naši ljudje še niso sigurni, ali bo «Dom« r^dno izhajal do konca leta in zato ne pošiljaio niti naročnine niti ne poravnajo dolgov.« Torej: plačajte, bratje! »Dom« očividno preživlja precej hude težav odkar ne prinaša več republikanskih popevk in vznesenih tirad o »republiki, svemu svetu diki.« Minili slave so in sreče časi. Mar je zdaj hrvatskemu seljaku sporazumevanj in druge plitke šare v »Domu«! Ne plača, pa basta . . . Politične beležke pride v kino »ideal4 Škoda po povodnji v Dravski dolini Koncem aprila in začetkom maja te-foočega leta so bile skoraj po vseh krajih Slovenije večje ali manjše povodnji, ki so napravile mestoma ogromno škodo. Deloma je o njih dnevno časopisje poročalo in kakor danes izgleda, so bile povodnji katastrofalnega značaja samo v Dravski dolini. «Jutro» je že poročalo o velikanski škodi, ki jo je povzročila voda pri Ouštanju in radi katerih je veliko županstvo v Mariboru poslalo na lice mesta svojega hldro-tehničnega strokovnjaka in uvedlo pomožno akcijo. Istotako je uvedlo pomožno akcijo vsled elementarnih poškodb, katere je povzročilo strašno neurje in po vodenj dne 11. maja t. 1. v RemŠni-ku in sploh v celem marenberškem sodnem okraju. Tega dne je namreč maio pred polnočjo nastal tako silen naliv z groznim viharjem, da podobnega ne pomnijo nitj najstarejši ljudje. Napravil je velikansko škodo na vseh cestah, pol iih in travnikih levo in desnio od Drave. Najbolj je razdejal cesto, ki pelje od podravske državne ceste iz Brezna v Remšnik po takozvanem Stim-bahovem jarku. V razdalji 3 km jo je tako razdejal, da o njej ni ostalo niti najmanjšega sledu. Tam, kjer je bila prej cesta, si ie napravila voda svojo strugo ter raznesla Po njej nasekan les, drva in cela drevesa. Tudi druga vozna cesta in pešpot, ki sta izpeljani od podravske državne ceste na Kozji vrh in dalje v Remšnik. sta bili v razdalji 2 km popolnoma zasuti in razdejani. Na ostalih cestah skozi selo Vas v Remšnik in Brezji vrh je voda porušila vse mostove in jih tudi deloma zasula in odnesla. Vsa škoda na cestah se ceni samo za Remšnik na okroglo 60 tisoč dinarjev in to samo za popravilo in zopetno postavitev v uporabno stanje. Podravska državna cesta je bila v občini Remšnik na sedmih krajih zasuta od zemeljskih plazov in je bil radi tega ustavljen po njej ves promet, dokler ie ni okrožna gradbena sekcija v Mariboru spravila za silo zopet v uporabno stanie. V občini Remšnik je bil najbolj prizadet Kozji vrh. ki šteje 54 hišnih številk, raztresenih po strmih hribih in bregovih. Tukaj so zemeljski plazovi odnesli cele njive in travnike in je le čudež, da ni voda odnesla celih "hiš. Nekemu posestniku p. d. Mikužu je voda napolnila z blatom vso klet do stropa in mu razbila tri pobvnjake sadjevca Pred hišo pa mu je nanesla nad en meter visoko zemlje in prodca. Kakor v Remšniku, tako je tega dne razsajala povodenj tudi v Bistnskem jarku (sodni okraj marenberski) levo od Drave, kjer ie na več mestih razdejala novo, s pomočio okrajnega zastopa zgrajeno lepo okrajno cesto. Cesta, za katero so bile izdane ogromne vsote denarja, je sedaj popolnoma neuporabna in se ie bati. da ostane romantična lepa dolina na naši severni meji brez prometne zveze s Podravjem, ako ne pride prizadetim občinam in okrajnemu zastopu pomoč od države. Kakor čuje-mo so v tem oziru s strani velikega županstva že storjeni potrebni koraki + Sijajen napredek samost. demokratov v Belovaru. V torek so se v Be- lovaru vršile volitve v mestni svet, ki šteje 25 članov. Prejšnji mestni svet je bil domala ves zaiedničarsko - radičevski in so samostojni demokrati premogli le en mandat. V torek pa je tej idili odzvonilo. Zajedničarji in radičevci so se razkosali ter doživeli občuten poraz, samostojni demokrati pa so porasli od 1 na 5 mandatov. Takšen rezultat je logičen odmev sedanjih splošnih političnih razmer. Radičevska strta demagogija doživlja nadaljne polome, napreduje pa treznost in prevdarnost. Zagrebški blokaški listi so s porazom v Belovaru tako poparjeni, da ga gladko zamolčujejo. -f »Neomajno do zmage* maršira po dr. Koroščevem govoru »Slovenec«. Kakšno zmago pa si zdaj zamišlja »Slovenec«. se hitro razvidi iz njegovega pisanja. Ko je končno dr. Korošec oficijelno razložil krah svoje politike in priznal brezpomembnost svojega kluba, se »Slovenec« loteva takšnega posla kakor to delajo vsi politični brezposelni: ciniču papirnatih manevrov proti svojim nasprotnikom, osobito proti onim. ki so pri delu. In tako se torej zdaj »Slovencu« nudi velika prilika, da študira samostojne demokrate, da pogreva vse svoie stare fraze in prebira slavno zgodovino svoie stranke. Tudi zdaj »Slovenec« svobodno besediči o reviziji ustave, o avtonomiji in — Bog mu odpusti — o sporazumu, še vedno o tistem sporazumu, ki ga je sam dr. Korošec v nedelio profaniral do skrajnosti. «Slovenec» je zdaj svoboden in lahko pisari kar hoče. Mi mu tega ne zamerimo. ampak tudi zavidamo ga ne. + Radičevci — centralisti. «Vreme» objavlja pozornosti in smeha vredne izjave nekega mlajšega radičevskega po itika, o katerem pravi, da stoji v vrlo ozkem kontaktu s Stjepanom Radičem Mladi mož je dejal: «Mi zdaj priznava mo postoječe stanje in vidovdansko ustavo, ki se mora oživotvoriti. Mi smo postali centralisti in hočemo uživati vse one koristi, ki nam jih nudi centralizem. Na Hrvatskem pristajajo vse naše orga nizacije za našo politiko. Le mala pe ščica gospode se punta«. Govoreč o od-nošajih napram ostalim hrvatskim opo zlcijskim strankam ie izjavil: »Kar se tiče dr. Spahove stranke, bo pregaže-na, ker se ni pravočasno orijentirala Hrvatski zajedničarji pa po našem mne nju niso nolitiki«. Na opazko dopisnika, da se v Zagrebu puntajo nekateri mestni predeli proti sedanji radičevski politiki ie zopet dejal: »Ah. kaj, Vlaška ulica nima pravice, da bi se puntala! Nikjer se toliko ne je in ne pije kakor v Vlaški ulici, zato je ona lahko zadovoljna s tem, da glasuje za našo listo Svoia izvajanja je radičevski mladi politik zaključil z besedami, da narod ne more voditi politike, marveč mora izjavljati samo svoje potrebe, ki jih poslanci zadovoljijo, kakor morejo in zna jo. O, mladost in radičevska politika! + Jim ne diši! Dr. Voja Marinkovič je v uvodu svojega patrijotičnega govora resno in zrelo apeliral, naj v pretres naše zunanje politike ne vnašamo notranje - političnih zadev, skratka, povedal je, kakor se to godi v parlamentih vseh samozavestnih držav: v domači hiši se o domačih zadevah lahko kregamo kolikor hočemo, toda na zunaj moramo složno čuvati prestiž države in vse njene interese. Apel dr. Ma-rinkoviča je našel precejšen odziv, kar je treba hvalevredno ugotoviti kot dokaz. da naš parlament zna v resnih dr- Ha Mil F. S M. Rozman Židovska ulloa 4 vse modne potrebščine. Za dame in gospode v veliki izberi nogavice v vseh barvah._ Pri negovanju z „!feosan" kremo dobi Vaša obutev elegantno lice. žavnih zadevah brzdati partizanske strasti in da tako polagoma ipak pričenja zoreti skupna patrijotična zavest narodove in državne reprezentance. Enako pa velja ugotoviti, da apel dr. Marinkoviča, uglednega faktorja opozicije in bivšeea zunanjega ministra v Davidovič - Koroščevi vladi, »Slovencu* očividno ni bi! po godu. ker ga ne obiavlia. Stari grehi, slaba vest! Enako tudi ni čudno, da v debato o Bolgariji ni posegel noslanec Sušnik, ki se je enkrat že hotel pokazati za macedonske-ga strokovnjaka, a ie bil tako temeljito oosvarjen. da — kakor se vidi — nima več skomin po debatah o Bolgariii in Macedoniji. In tako je torej v debato nosegel gospod Veseniak... 4 Sumljivi advokat!. Blokaški organi. ki so naravno vsi za sporazum, pa nai bo že tak ali drugačen, se v tem znameniu česaio med seboi kakor za stavo. Izredno čvrst knock-out ie vče-raišnii »Hrvat« prisolil »Obzoru« v posebnem uvodniku z naslovom: »Sum-liivi advokati«. Očita »Obzoru«. da ie njegova nrva soorazumaška usluga bila v tem. da je pomagal Padiča snraviti v zapor, ker ie konstantno dokazoval, da ie Radič z vstopom v seljaško inter-naciionalo postal bol'ševik. »Obzor« ie branil Pašičevo tezn in tako s hrvatske Stranj nudil PP-režimu argumente za uporabo obznane proti HPSS in Radiču. Da bi se ta akcija č;m uspešneje nadaljevala, sta bila v PP vlado delegirana oba «Obzoraša« Surmin in Drin-kovič Takšno je torej »Obzorovo« prijateljstvo do Radiča. Ni težko soditi, da ie sumljive provenijence. Oovoji se. da ima »Obzor« nalogo, da Radiča brez-Dogojno potiska v vlado. Čim bi se to srečno provedb, bi Radič začel počasi oostaiati zapuščen, kakor sta bila zapuščena Šurmin in Drinkovič. čim sta se toliko kompromitirala, da iih nihče več nI mogel ščititi. Radikali bi se že pobrigali. da bi 6e Radič dovoli kompromitiral. nakar bi se »Obaorovi« skupini odnrl teren za osnovanje kake nove stranke. In zlobni jeziki pravijo že tudi to, da si je gosp Genček Demetrovič kot lastnik »Obzora« (in »Jutarnjega lista« in «Večera»> že izbral svoje volilno okrožje . . . Tako »Hrvat«, ki »Obzorovo« vsiljivo zastavljanje za Radiča kratkomalo označuje za danajske darove. »Obzor« se bo seveda revanžira! za to prijazno brco in tako zdaj na Hrvatskem od samega sporazuma vse kar poka. Jože in Janez, izvršil več drznih, tatvin ▼ Kranju in okolici Tako je n. pr. odnesel Francu Kuraltu v Kranju iz zaklenjene ža« ge kolo, vredno okrog 1500 Din. Id je bilo last Janka Japlja, dalje železno ročno bla» gajno, gonilni jermen in nekaj gotovine. Z«, nimivo je tudi, da je odnesel Matevžu Peč. niku v B rodovi j ah kar cele dele pohištva: posteljo, priposteljnik, ogledalo in dve rjn« hi, Primožu Prevodniku pa iz hleva več drobnice: koštruna, dve ovci, eno jagnje itd. Ves ta čas p« je seveda nosil sabo re» volver, ki ga je rabil, ko je stražil za svoja dva kompanjona. Porotniki so ol - vprašanji krivde potrdili, nakar je bil Josip Rakovec obsojen na tri leta težke ječe. Zadnji današnji obtoženec je bil 161etni Stanko Demšar iz Gorenje vasi, ki je svoje, mu delodajalcu, trgovcu J. L. v Kranju odnesel na prigovarjanje malopridnih prija. teljev večje količine špecerijskega in kolo. mi«»-eg« blaga in tudi precejšnje vsote v gotovini. Blago je potem prodal njegov so* •■d^leženec Mihelčič dalje. V mladeniški lahkomiselnosti si je Demšar nabavljal raz. ne nepotrebne predmete, kakor motor itd. Vsega skupaj se ie cenila škoda, ki jo je napravil kot vajen»c v trgovini g. J. L., na 15.000 Din. notem ko je državni pravdnik umaknil tožbo glede nekaterih nedokazlji. vih inVriminiranih ugrahkov. Pri razpravi je bil kot priča navzoč tudi TOIetni Dem. šarjev oče, ki je bil medtem že povrnil vso škodo zriradetemu trgovcu in ki je tresoč se pričal, kako je bil njegov sin doma pri« den in ubogljiv ter na dobrem glasu (kar po i'tje tudi »pismo o glasu«) in kako pre. senetljivo ga je doletela novica o sinovem nepremišljenem dejanju. Porotniki so edino vprašanie glede obtoženčeve krivde z osmi. mi proti štirim glasovom potrdili, nakar je bil Stanko Demšar obsojen na eno leto tež. ke ječe, vštevši preiskovalni zapor. Ko je stari oče slišal obsodbo, je stopil v kot in se zjokal, obupno ponavljaje: »Eno leto. eno leto...» Tudi sin si je brisal solze. Sokol Iz demokratske stranke Občni zbor organizacije SDS za srez Celje-Vransko Kakor smo kratko že poročali, se je vršil v nedeljo 7. junija ob osmih zjutraj v Celj« skem domu občni zbor organizacij SDS za okraj Celje«Vransko. Zbor je vodil pred. sednik srezkega odbora g. Ivan Prekoršek. ki je uvodoma z zadoščenjem konstatiral da so po delegatih zastopane vse krajevne organizacije sreza in vsa poverjeništva, kar je znak zdravja, življenja in dela po celem srezu. Predsednikovemu referatu o politič« nem položaju in organizacijskem delu, ki je že izvršeno ter, o delu v prihodnosti so sledila kratka in zanimiva poročila odpe« slancev vseh krajevnih organizacij. Dobili smo tako jasno sliko o stanju naše moči pa tudi o nedostatkih, ki jih moramo odpraviti v prospeh stvari in prospeh okrožja, v ka« terem deluje naša srezka organizacija. Po tajniškem in blagajniškem poročilu so se izvršile v smislu strankinega statuta vo. litve novega odbora. Predsedstvo je prevzel dosedanji predsednik g. Prekoršek, v odbor pa so bili izvoljeni po štatutu iz vsake kra. jevne organizacije predsednik in po en de. legat, krajevna organizacija na sedežu sre« za v Celju pa je imenovala tri svoje člane v odbor. Pri slučajnostih so bila obravnavana raz« na politična in gospodarska vprašanja ter sprejete tozadevne resolucije, ki se predlo« žijo oblastnemu načelstvu stranke v Mari« boru. Porote Ljubljana, 10. junija. Soor med nesli Obtožena je komaj 171etna dekla Ivar.a Bonča iz Zminca pri Skof ji Loki, da je tež« ko ranila hlapca Feliksa Šinkovca. Oba sta služila pri Janezu Bogataju v Dolenjem Br« du. Ko sta bila dne 13. decembra pretekle« ga leta sama doma, sta sc začela, kot že več krat poprej, prepirati med seboj. Povod te« mu jc dalo šinkovčevo zbadanje. češ da Bončcva ne zna primerno pripraviti rož pred domačim oltarjem. Njegovo besediče« nje je urno deklo tako ujezilo, da je pogra« bila »zajca« za sezuvanje čevljev izpod mi« zc in ga zalučala Šinkovcu v obraz. Zajec jc priletel tako nesrečno v desno oko. da je nastala močna krvavitev in so oko mo. rali nadomestiti s steklenim. Porotniki so vprašanje glede obtoženkine krivde soglas. no zanikali, nakar je bila oproščena. Tatvine Današnja porotna razprava, obenem zad. nja tega zasedanja, je obravnavala tudi dva slučaj* tatvine. Prvi je bil obtožen Josip Rakovec, 201etni posestnikov sin iz sv. Jo. Sta, ki je s pomočjo dveh neznanih tovari« šev, ki ju sam poana le po krstnih imenih Žnoni zlet v Murski Soboti Priprave za VII. župni zlet mariborske Sokolske župe, ki se vrši 13. in 14. t. m. v Murski Soboti, so v polnem teku. Prireditev se vrši v znamenitem parku grofa Szapary. ja, ki leži sredi Murske Sobote. Kdorkoli je videl ta park, ki je lepo negovan in obde. lan, s stoletnimi hrasti in romantičnim gra. dom v sredi, se ni mogel nadiviti. Šestič že ima soboški Sokol v tem parku svojo pri. reditev. Vsakdo, ki se je udeležil v prej. šnjih letih te prireditve, je izjavil, da tako lepega prostora za prireditve kakor ta park, nima cela Slovenija. Leto«nja prireditev bo, sodeč po pripravah, nadkrilila vse prireditve prejšnjih let Ako trdimo, da bo vsakten udeleženec odnesel od tu najlepše spomine in vtise, storimo to v polni zavesti. Vsak udeleženec bo združil prijetno z koristnim: poleg neprisiljene zabave, si bo ogledal tu. di Prekmurje, ki je baš sedaj nekaj izrecno lepega s svojimi nepreglednimi polji, kjer raste bujno žitno klasje, visoko, da se sred. nje velik človek v njem skrije. Tega pogle« da nimate nikjer v Sloveniji, kakor baš v severnem delu naše države, to je v našem Prekmurju. Tudi Murska Sobota sama s svo jo romantično katoliško cerkvijo, krasno evangeljsko cerkvijo in učinkovitim Židov, skim templom nudi udeležencem mnogo za« nimivega in lepega. Železniška zveza je ugodna. Iz Maribora vozi v nedeljo posebni vlak, pa tudi sicer vozijo v Prekmurje dnevno trije osebni vla. ki po novi železnici Ormož.Murska Sobota. 1'deleženci bodo s tem imeli priliko, videti to novo železnico, ki vodi mimo vinorodnih ljutomerskih krajev in domovine Stanka Vraza, po mogočnem novem železniškem mostu preko Mure in pripelje končno med razsežnimi žitnimi polji v Mursko Soboto. Marsikdo bo prvič videl te kraje naše do. movine in s tem obogatil svoje domoznan. ^Celo slavje bo povzdignila vojaška godba iz Varaždina, ki je že parkrat nastopila v Murski Soboti in zadivila poslušalce s svo« iim preciznim in neumornim igranjem. Da se bo cela prireditev tudi v tehničnem oziru brezhibno izvedba in da se bo moglo za udeležence vse pripraviti, je nujno po. trebno da Sokolsko društvo v Mursk! So. boti zna pravočasno za številne udeležence. Prijave prihaiajo dnevno, treba je, da se vsak udeleženec res prijavi pravočasno. Za« to naj vsakdo to stori. Saj s tem samemu sebi koristi, ker nam omogoči, da tudi za njega pripravimo vse. kar je treba, da bo njegovo bivanje med nami res kar najudob« nejše. _ K lavni telovadbi na Taboru vsi v sokolskem krolu. - Odbor. "8l/n - Sokol I. Vse sestre in brate, kl so-de'u'ejo jutri ori javni telovadbi, prosim, da pridejo točno ob 3. url na prostor. Predsednik Sokolsko društvo v Vel. Laščah priredi v nedeljo dne 21. junija javno telovadbo. Spored: dopoldne ob 10 uri skušnja prostih val. popo'dne ob 3. uri javna telovadba Sodeluje godba Dravske divizijske obl?sti uod osebnim vodstvom g. kapelnika drjUe-rna Vožnja po železnici s saveznlm tzKaz-rrcami polovična. Po telovadbi prosta za-bava. - K obilni udeležbi vseh uljudno vabimo. - Odbor. . U2r Sokol Ježica opozarja Sokolstvo Iz Ljubljane in okolice na svojo pettetnico kl io proslavi v nedeljo dne 14. Junijai ob 4. uri popoldne z veliko lavno telovadbo na vrtu gostilne I. Ramovž, P. d. »pri Jančetu. v Stožicah. Zdravo! Sokolska prireditev v Št Vidu nad LiubUano. Javni telovadni nastop od naše-ea ln Ježiškega Sokola ie v nedeljo prav častno in sijajno uspel. Vse telovadne točke so se brez izjeme brillantno izvaiale. Od likovala se le posebno vzorna šentviška vrsta na bradlji in na konju, ki je v tehniki kakor tudi v eleganci znatno napredovala. Proti odebelosti deluje S kolosainim uspehom samo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vifan, / agteb, I'ica 204._ Očarala nas le tudi orodna telovadba naraščala, zlasti vrsta na bradlji. Pri tekmi dece v skoku v višino se ie vršil hud boj med bratcem I. Belizarjem in sestrro Dorico Lotričevo, ki je zadnja premagala še edinega ostalega tekmovalca in bila obdarovana z veliko sladko pogačo. Glavna zasluga za krasno uspeli javni nastop gre požrtvovalnemu načelniku br. Dequalu. V znak priznanja so mu telovadci poklonili med telovadnim nastopom lovorjev venec. Vse telovadne točke le spremljal novi salon ski orkester pod vodstvom br. Smaldeka Po telovadbi pa je na veselici sviral mladi tamburaški zbor. S tem nastopom sta dosegla šentviški in Ježiški Sokol res časten uspeh. Opozarjamo vse občinstvo iz ljubljanske okolice, zlasti pa Ljubljančane, da si lahko ogledajo ž:lavost ln sposobnost obeh društev v nedeljo dne 14 junlla popoldne na Ježlci, kjer nastopita zopet obe društvi z zelo izbranim sporedom. Letna prireditev Soko^ke^a društva na Viču, združena z razvitjem prapora se vrši letos dne 12. julija. Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v soboto dne 13. junija v društveni telovadni akademijo, pri kateri nastopi vrsta viš-oddelka Gorenjske sokolske župe, ki se"udeleži medzletne tekme JSS v Beogradu. Poživljamo vse prijatelje Sokolstva, da to prireditev v čim večjem številu posetlio ter dajo s tem priznanje bratom za njih požrtvovalno delo. Vabimo tudi vse prstaše sokolske misli iz Kranjske gore. Mojstrane. Bleda, Bohinja in Javornika - Kor. Bela. kateri imajo na vse strani ugodne železni-ške zveze. Pričetek točno ob 20. uri, konec ob 21.30. Sodeluje popoln salonski orkester pod vodstvom našega zaslužnega g. Ribola. Cisti dobiček le namenjen za odpravo tekmovalcev v Beograd. Predprodajo vstopnic ima br. Mežlk. Zdravo! — Odbor._ Iz Trbovelj - Rokodelsko podporno d.vltvo priredi v nedeljo 14. t. m. ob 4. pop. s sodelovanjem rudarske godbe vrtno veselioo pri Spancu. t— Izlet rudarske nadaljevalne iofe. Da« nes odide rudarska nadaljevalna šola pod vodstvom šolskega upravitelja in dveh in« ženjerjev na dvadnevni poučni izlet v Ljub« ljano, na Bled in na Jesenice. V vseh treh krsjih si bodo udeleženci ogledali glavne znamenitosti. Slične izlete je priporočati iz vzgojnih vzrokov. t— Dan Rdečega krila v Trbovljah. S po. minski dan poroke kralja in kraljice se je obhajal tudi pri nas kot dan Rdečega križa. Pri nabiralni akciji so sodelovale vse tu« kajšnje šole v zvezi s krajevnim odborom Rdečega križa. Vendar p« akcija še ni za« ključena in se le sedaj nabira, tako da je upati na precejšen snesek. Dopisi JESENICE. Dne 7. junija ie imela podružnica društva stanovanjskih najemnikov na Jesenicah javen shod. na katerem je bilo ugotovljeno, da vsebuje novi stanovanjski zakem o stanovanjih nejasnosti, ki nujno zahtevajo pojasnila s pravilnikom, ki Je napovedan v čl. 83 tega zakona. Ker pravilnik še ni izdan, Je shod sprej:l resolucijo, k! zahteva, naj poklicani Cinitelji puskrbe, da se to čim prej zgodi. DOL PRI HRASTNIKU. V naši vasi Imamo sejmišče, ki Je last občine. Na tem prostoru si Je postavil g. župnik barako za seno. Vprašamo g. župnika in slavni občinsk' odbor, čemu in kdaj je dovolil postaviti omenjeno barako? In zakai ne postavi gospod župnik barako na svojem travnScu, ki je veliko bolj pr'meren za to? BRCE PRI DOLU. Dopisnik »Slov. Gospodarja« pravi glede ceste v Turlu. da bo morala občina preskrbeti zrakoplov, ker le vožnja po omenjeni cesti nemogoča. Ta trditev klerikalnega lista potrebuje pojasnila. Iz Brc na Unično Je občinska pot na nekem kraju že dalje časa nujno potrebna popravka. Prosili smo bivša obč. odbornika Na-preta in Bantana večkrat, da bi se zavze'a za popravo omenjenega pota. Toda Rud' Je vedno obetal, da bo dal napraviti novo pot mimo bivše njegove pristave čez plaz. O. dopisnik! Tam bi bilo nekai za vežnio z zrakoplovom. Svetovali bi vam samo, da ne hod:te na solnce, ako hočete da se vam ne bo cedilo maslo po glavi. Ko pride čas volitev bomo z vami pošteno obračunan. BREŽICE. Prikrojevahtf tečaj se prične v Brežicah v torek dne 16. junija ob 10. uri v salonu gostilne Grobušek. Ta dan se sprejemajo še priglasi. Tečaj vodi imeliteli učnega zavoda za prlkrojevanj« moških in damskih oblačil Ivan Bizjak iz Celja. 124? ŽALEC. Za četrtek dne 11. Jun!Ja 1925. napovedana gledališka predstava »Nebesa na zemlji* se iz tehn'čnih ovir preloži na soboto dne 13. junija zvečeT. SV. KRIŠTOF. V predzadnji številki .Slov. Gospodar« zopet napada našega gerenta in gerent. sosvet. Dopisnik pravi da ni hotel nobeden od starega odbora prevzeti mesto gerenta in da tudi v sosvet ne gre nobeden. Stvar le pa le malo drugačna Veliki župan je določil za gerenta osebo, ki bo lahko upravliala svoj posel brezplačno in ne bo izrabljal občino niti toliko kot prejšnji župan s svojo plačo. S tem bi moral biti vsak pošten davkoplačevalec zadovoljen. Nadalje naziva sosvet z :menom Ro-ševi orjunski demokrati. Ce bi imel dopisnik le mak) možgan v glavi, bi že lahko vedel, da je v občinskem sosvetu največ prav Izkušenih kmetov. In če ga samo en orju-naški znak tako razburja kakor purana rdeča barva, ga pomilujemo kakor njegovo celo propadlo gardo, ker se bodo ti znaki pomnožili v naši občini za stotine. Takrat bo konec klerikalnega hujskanja in tudi pri nas se bodo Izjalovile namere brezvestnih čr-aosuknjež«v. .ii Krali in Pavle Marinkovič umrl V Vrnjački Banji ie umrl včeraj bivši minister Pavle Marinkovič. Pokojnik, starejši brat posl. dr. Voje Marinkoviča, je bil ena najmarkantnej-ših osebnosti srbske politike. Rojen 15. junija 1866 v Beogradu kot sin dolgoletnega srbskega ministra in ministrskega predsednika ter voditelja Napredne stranke Marinkoviča, je po dovršenih juridičnih študijah v Parizu stopil naiprvo v sodniisko službo. Pozneje se je posvetil diplomatski karije-ri; služil je Pri srbskem poslaništvu v Petrograd«. postal šef političnega ode-lenia v zunanjem ministrstvu in kasneje poslanik v Atenah. Leta 1898. je pri takrat nastali politični spremembi zapustil državno službo ter se popolnoma posvetil politiki. Reorganiziral je Napredno stranko ter je bil izvoljen za narodnega poslanca. L. 1903., ko je kralj Aleksander Obretfovič sestavljal svoje svatbeno ministrstvo, je vstopil Pavle Marinkovič v vlado, kateri je pa pripadal le nekoliko mesecev. Po prevratu 1. 1904. se je Pavle Marinkovič predvsem posvetil žurnalistič-nsmu delovanju. Bil je gledališki kritik, pisal je politične članke ter je kmalu zaslovel kot eden naiduhovrtejših srbskih novinarjev. Nekaj let je bil tudi predsednik srbskega novinarskega društva. Kot tak :'e navezal stike tudi z jugosloveni v neodrešenih krajih in si i med Hrvati i med Slovenci pridobil prijateljev. Leta 1914. je Pavle Marinkovič se zopet vrnil v diplomatsko s'užbo ter je prevzel poslaniško mesto v Bukarešti, kier ie ostal do ustanovitve naše države. Ko se ie sestavljala prva jugoslovenska vlada, je Pavle Marinkovič prevzel portfelj ministra za šume m rudnike. Z vso vnemo se je pridružil demokratski stranki ter je 1. 1920. kot govornik nastopil tudi v Ljubliani. V Davidfo-vičevem kabinetu je bil Marinkovič minister prosvete. Ukazi o imenovanju prvih profesorjev ljubljanske univerze nosijo niegov podpis .V Vesničevi vladi je pokorni upravljal ministrstvo za vere. Zadnie čase ie Pavle Marinkovič hudo bolehal ter se umaknil iz aktivnega političnega življenja. Opetovano ie iskal zdravja v raznih kopališčih — sedai ga je smrt zalotila na domačih tleh. Pokojnik je bil politik sijajnih taktičnih sposobnosti in širokih pogledov ter radi svoje lojalnosti splošno cenjen tudi pri nasprotnikih. Posebno Pa ga .ie odlikovala neobičajna duhovitost, ki mu ie tadi kot pisateliu pridobila popularno ime. Kot človek ie bil pokojni go-spodin Paio mož izredne ljubeznivosti in prisrčnosti m mnogim prijateljem iz vseh delov našega naroda bo vest o njegovi smrti bridka novica. Mir njegovemu pepelu in pokoj njegovi duši! _ Smrt dveh zastopnikov tujih držav v Beogradu V pondeljek ob četrt na osem zvečer fe preminul v Beogradu na savskem pristanišču španski poslanik pri naši vladi Mlguel de Costognada. Zadela ga je kap. Poslanik se je podal dne 2. t. m. s svojo ženo iz Beograda v Budimpešto. V pondeljek se je vrnil v Beograd z dunajsko ladjo «Jnplter». Ko je zapustil ladjo in je hotel skozi vrata na prosto, mu je naenkrat postalo slabo. Njegova soproga, ki je bila z njim vključena, ga je jedva zadržala, da se ni zrušil na tla. Carinski uradnik Stane Zoreč ji je priskočil na pomoč ter je uredil vse potrebno, da so poslanika prenesli v sobo s posteljo, kjer je de Castognada kmalu nato izdihnil. Poklicani zdravnik ni mogel storiti nič drugega kakor ugotoviti smrt radi šibkosti srca. V nedeljo okolu polnoči je izdihnil v Beogradu ataše Velike Britanije, polkovnik Johnson M. Blair. Umrl ie v sa-natoriju «Vračar». Blairova smrt je nastopila čisto nepričakovano. Polkovnik je bil pred časom opasno bolan. Njegovo zdravje se je polagoma toliko izboljšalo, da so ga hoteli zdravniki v kratkem odpustiti iz svoje oskrbe ter ga poslati na okrevanje. Blair se je že odločil. da vzame dopust, pa je mesto na dopust odšel v večnost. Polkovnik Blair je bil velik ter iskren prijatelj našega naroda. Prišel ie v Beograd meseca marca 1921.. ko je bilo še povsod čutiti posledice vojne in pomanjkanja. S svoio človekoljubnostjo ie umel kmalu zainteresirati Angleže za Jugoslovijo. Po njegovi zaslugi je prišlo iz Velike Britanije v našo državo več misij, ki so Jugoslaviji zelo koristile. Blair ie bil rodom Škot. Na svet je prišel 15. julija 1880. Leta 1901. je dosegel čin oficirja britanske armade. Bojeval se je v Afriki proti Biirom in se je udeležil tudi operacij angleške armade v Indiji 1. 1908. L. 1914. je bil prideljen angleškemu poslaništvu v Petrogradu v činu pomožnega vojaškega atašeja. V začetku svetovne vojne je bil dodeljen generalnemu štabu britanske armade. Sodeloval je v mnogih bitkah na flan-drskem ozemlju. 1. 1919. pa je bil imenovan za voditelja angleške vojaške misije v Sibiriji. Po zlomu Kolčakove vojske je bil prestavljen v Beograd. Blair je prepotoval celo Jugoslavijo in je posebno vzljubil našo ožjo domovino Slovenijo, ki mu ie tako prirastla k srcu, da je sklenil počivati v njenem naročju po svoji smrti. Ko ga je priklenila bolezen na posteljo, je napisal poslednjo voljo, v kateri je določil, da morajo njegovo truplo po smrti prepeljati v Tržič na Gorenjsko in ga tam pokopati. V pondeljek popoldne so prepeljali Blairovo krsto v prostore beograjskega angleškega poslaništva, ki se nahaja v Gračanski ulici. V torek ob enajstih se je vršilo opelo in potem se je pomikal mrtvaški sprevod na železniško postajo, kjer so položili krsto v poseben vagon. Voz je dospel v sredo dopoldne v Ljubljano, odkoder je odšla krsta z zemskimi ostanki v gorenjski Tržič. Atašeju Velike Britanije so izkazale poslednjo vojaško čast na ljubljanskem kolodvoru naše čete in zastopniki angleške armade. Vojaštvo se je od njega poslovilo s streli v zrak. Včerai so položili Blaira k večnemu počitku na tržiškem pokopališču. Pokoj njegovi plemeniti duši. ki je storila naši zemlji toliko dobrega, in čast njegovemu spominu!__ Invalidski kongres v Skoplju Te dni se je vršil kakor znano v Skoplju kongres invalidov iz cele države. Kongres je otvoril predsednik udru-ženja polkovnik Peter Lazarevič v prisotnosti 97 delegatov iz 8 pododborov. Pozdravil je uvodoma delegata ministrstva za socijalno politiko g. Novakovi-č, delegata vojnega ministrstva, generala Križaniča. nadalje generala Ri-stiča in predstavnike civilnih in vojaških oblasti iz Skoplja. Takoj nato je sledila razprava o delovanju centralne uprave v preteklem poslovnem letu. Kongres je ugotovil, da leži največji neuspeh organizacije baš ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: 3., 5., 7., 9. uri. Pred durmi sta Biscot in Eddie Polo Adam in Eva — Prvi greh — Vesoljni potop — Sodoma in Gomora — Mojzes in njegovi čudeži — Salotnon ln Sulamit 10 boijlh zapovedi so glavni momenti velikanskega filma BIBLIJA ki se že od 9. junija predvaja z velikanskim uspehom. Kulturni pregled Gledališki repertoarji: Ljubljanska drama Četrtek, 11.: Zaprto. Petek, 12.: «Na rodni poslanec*. E. Sobota, 13.: »Roka roko umije, obe obraz*. F. Ljubljanska opera Četrtek, 11.: «Boheme» Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Petek, 12.: Zaprto. Sobota, 13.: «Glumači». »Cvetlice male Ide» A. Nedelja, 14.: Zaprto. Pondeljek, 15.: »Nižava«. Poslovilni večer baritonista N. Cvejida. Izv. Mariborsko gledališče Četrtek, 11.: Zaprto. Petek, 12.: «Tosca». B. Sobota, 13.: «Tosca». A. Ljubljansko gledališče. Danes, na praz-cik ob pol 8. zvečer se poje zadnjikrat v tej sezoni priljubljena Pucdnijeva opera »Boheme« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Na to predstavo opozarjamo vse prijatelje in ljubitelje lene Pucdnijeve glazbe. Drama je danes zaprta. Poslednii dve predstavi v dramskem gledališču sta v petek dne 12. t. m. (»Narodni poslanec«) za red E in v soboto (»Roka roko umije«) za red F. Poslovilna predstava g. Cvejiča, ki odide z ljubljanske opere v Zagreb, se bo vršila v ponedeljek 15. t. m. Gledališka uprava je določila za to d'Albertovo opero »Ni-žavo«, ki sicer letos ni na repertoarju, a je v prejšnjih sezonah dosegla lepe uspehe. Vloga Sebastiana v tej operi spada med najboljše kreacije g. Cvejiča. Josca" Maribor, 9. junija. Drama je zaključila sezono s Hamletom, opera se poslavlja od nas s Tosco. Obe upri zoritvi značita za naše razmere in skromna sredstva lep korak naprej. V kolikor je to uspelo drami, se je v časopisju poročalo; tu se hočem omejiti na poslovilno predsta« vo v naši operi. Ako se pri tej priliki ozrem nazaj na de. v tem. da še danes ni sprejet invalidski zakon, ki bi moral biti rešen takoj ob postanku naše nove države. Sledila je živahna razprava o osnutku invalidskega zakona in so bile iznešene vse slabe in dobre strani zakona. Kongres je nadalje izrazil svoje obžalovanje. da še do danes ni obsojen bivši predsednik udrnzenja. major Milo-rad Siefanovič. ki j? noneveril 600.000 dinarjev. Centralni odbor tndi še ni sprejel 2,800.000 dinarjev, ki mu jih dolguje uprava monopolov, ki je obvezana plačevati cdruženju 4.5 odst. svojega čistega dobička. Krivda na tem pa leži na članu centralne norave. podpolkovniku Gardiču. ki je pisal ministrstvu za socijalno politiko, da naj se ta vsota ne .izplača centralnemu odboru, temveč izvršnim odborom. Poročilo centralnega odbora ie bilo vzeto na znanje brez posebne kritike. Soglasno ie bi! nato tudi sprejet predlog proračuna za bodoče roslovno leto. Za predsednika je bil soglasno ponovno izvoljen g. Peter Lazarevič. a 22 izvoljenih članov za upravni in nadzorni odbor se bo šele kasneje konstituiralo. Potek kongresa je bil povsem stvaren in miren. Do manjših incidentov je prišlo le povodom govora podpolkovnika Gardiča. ki ie skušal opravičevati svoio postopanje. To pa se mu ni posrečilo in korgres je sklenil, da se podpolkovnika za vedno izključi iz udruženja. Iz kongresa so bli odposlani brzojavni udanostni izrazi kralju Aleksandru. predsedniku vlade g. Pašiču. ministru za socijalno politiko, ministru za voino in mornarico ter predsedništvn Narodne skupščine. Ob sklepu je kongres sprejel več resolucij, kojih točke so nastopne: 1.) Izreka se najtoplejša zahvala Kralju Aleksandru za njegovo zaščito in za posredovanje v pogledu podelitve 100 milijonskega kredita za invalide ln glede niegovega zavzemanja za čimprejšnjo predložitev invalidskega zakona Narodni skupščini. 2.) Apelira se na vlado, da čim preje odobri invalidski zakon v smislu najnovejših predlogov invalidskega udruženja in da tudi Narodna skupščina čim preje definitivno izglasuje ta zakon. 3.) Zahteva se. da se vojni invalidi oproste plačevanja invalidskega davka. 4.) Izreka se zahvala javnosti za vso dosedanjo podporo s prošnjo, da ista tudi v bodoče ostane naklonjena invalidskemu udruženju. 5.) Prosi se. da se vsa materijalna pomoč deli preko invalidskih organizacij. ker ima udruženie z dosedanjim načinom delitve le slabe izkušnje. 6.) Izreka se protest preti nepravični redukciji uradnikov-invalidov in izreka zahteva, da se isti vrnejo na svoja prejšnja službena mesta. 7.) Izreka se radost nad politično konsolidacijo v naši državi z željo, da se delo v tem pravcu nadaljuje, da se tako oživotvorijo ideali vojnih žrtev. 8.) Svečano se proglaša invalidsko udruženie za izrazito patrijotično in na-cijonalno organizacijo. SJ C barvaste k 2 ewataUsa Din 85'— barvaste h 2 ovratslha Dia 110'— bele piqne prša Din 95'— Panama čefike Dia 95'—105'— Hlače gradi Din 45*— T etra hlače Din SO'— Krasa« Mera! Dobro blago! P. NAGDICi Ljubljana. !■■■■■■«■■■■■■■«■»■■—'——I■■■■■■■■—I—i Servijete, krožnike lastni izdelki 3270« priporoča po najnižjih cenah tvrdka Iv. Bonačy Šelenburgova ulica. lovanje opere v letošnji sezoni, moram pri« znati ravnateljstvu, da je pri izbiri reperta« arja vedno pravilno ocenila sile, ki so mu bile za izvedbo na razpolago. Zato so bile operne predstave zaokroženo in stak na častni umetniški višini. Zelo umestno jc bi« lo tudi, da sc je pri razporedbi repertoar« ja uvaževalo načelo sistematičnega stopnje« vanja: od Zrinskcga, Trubadurja. Mignon in Marte smo ob slovesu sezone dospeli do najsilnejšega dela — Pucdnijeve Tosce. Ce ugotovimo, da imamo med našim opernim ansamblom z malimi izjemami skoro iz« ključno mlade pevce, napol začetnike, da svira pri operi vojaški orkester, da je zbor samo v večernih urah na razpolago za sku» šnje, tedaj dolgujemo g. ravnatelju Mltro> vlču hvalo in priznanje za njegovo jekleno voljo in energijo, katero je posvetil prospe« hu in napredku našega gledališča. In ven« dar je kljub vsem označenim čmjenicam prekosila uprizoritev Tosce vsa pričakovanja. Opero je dirigiral in režiral g. Mitrovič. Vsled obupne finančne krize, ki zavira že celo leto obstoj in razvoj gledališča, je bil pri inscenaciji navezan skoro izključno na obstoječi, ne baš luksurijozni gledaliiki in« ventar. Kljub temu je bila insccnacija z ma« lim hibami v vseh treh dejanjih okusna in posrečena, kar se mora zlasti priznati re« Jugosloveni v Carigradu V beograjski «Politiki« objavlja dopisnik P. Nikolajevič zanimive podatke o naši koloniji v Carigradu. Nikolajevič piše: Jugoslovenska kolonija v Carigradu šteje okolu šest tisoč članov. Predsednik kolonije je dr. Milan Šaiinovid, podpredsednika Nikola Pušič, ravnatelj neke zavarovalnice ter Stevnn Jerasimo-vič Tetovac. slaščičar. Mnogi člani naše kolonije v Carigradu so ugledni in bogati ljudje. Lastnik hotela «Tokatliian», največje carigrajske ustanove te vrste ter obenem enesra največjih hotelov v Evropi ie Niko Me-donič. Dalmatinec. Prišel ie v Carigrad pred kakimi dvajsetimi hiti kot kuhar. Sčasoma je postal natakar, potem plačilni natakar in slednjič lastnik hotela. Poročil se i? s hčerko nekega bogattra Grka (Cincarja). S priženjeno doto mu je uspelo kupiti hotel, katerega upravlja z veliko brigo in bogatim dobičkom. Največja tiskarna v Carigradu je v rokah dveh Srbov, jugoslovenskih državljanov. bratov Zeličev. ki pa ne znata več srbski. Ker živita v Carigradu že od mladih let nista bila deležna vzgoje med našimi ljudmi in se nista naučil?. jezika. Priznavata pa popolnoma jugoslovensko državo in sta velika prijatelja Srbije. Najlepša slaščičarna v Carigradu nosi napis »Beograd*. Njen lastnik je srbski podanik. Sploh je jugoslovenski živclj v Carigradu ne le številen, ampak tudi dobro znan. V najodličnejših lokalih naletite na kakega Srba ali Srbkinjo. Mnogo Srb-kini je srečati tudi med posli in pa med — barskimi damami. Na letošnji tekmi lepotic v Carigradu je dobila tretjo nagrado za lepoto Jugoslovenka gdč. Olga Mogolič iz Boke Kotorske. Če upoštevamo, da ima Carigrad vse polno krasotic, smo s tem lahko na moč zadovoljni. Tndl ta odlika pomeni za Jugosloven" nacijonalen uspeh, katerega ne gre podcenjevati in zametavati. Tm saazaoijonalnl fllm Je prvič v Ljubljani! Rin—Tin—Tin »Zmagovalec smrti" Drama lz kraiev večnega snega in leda. V glavni vlogi Čudoviti pes volčjak Rin-TIn-TIra Čudo nad ftadom je šlo od ust do wt včeraj pri prlirijeri grandloznega filma Mtariim vstop dovoljen do 7. ure zvečer. Predstave: ob delavnikih ob 4, % 6, H 8. in 9. — Ob nedeljah ob % 1L, 1, H 5, 6* K 8. ln 9. uri. LJUBLJANSKI DVOR k i n o 730. ie nato določil, da se bo sestal k svoii drugi seji v torek 16. t m. Potek sestanka pa se je že danes bliskovito raznesel po Trbovljah in ljudje ne govore o drugem kakor o tem, da so se absentirali zastopniki konmov-cev in komunistov br« vsakega stvarnega povoda in da so s tem vnovič pfc-■razali, da jim ni za blagor ljudstva kot celote, temveč zares samo za svoje strankarske interese. Značilno jo. da jih delavstvo obsoja, ker spoznava, da je tem ljudem splošna korist le na jeziku, ker govore dejanja nekai čistn drugega. Ni odveč, če poudarimo, da je gosp. Klenovšek na sestanku med drugimi pikanterijami izjavil tudi to, da niso šolske razmore glavno vprašanje, temveč občinske volitve, da so proti vsakemu gerentstvu, če pa so v njem. da so iz gole oportunitete. Bourne. res ie tako, za občino iim gre tem velikim socijalistom in za vse tisto, kar je ž njo v zvezi in bi jih napravilo za trboveljske mogotec Ali so ti ljudje res s slepn4 Medstrankarski sestanek v Trbovljah SocSsHst? in komunist; proti nov? vo-denskl šoli in proti pridobitvi meščanske. oziroma strokovne šole. — Vse drage politične skupine so se zedtail« in sestavile medstrankarski odbor, da se uredi šolsko vprašanje. Trbovlje. 10. junija. Včeraj zvečer se je vršil v Dimniko-vi gostilni medstrankarski sestanek, kojega sklicatelj ie bil v 'menu krajevne organizacije SDS gvvsp. Robert Plav-šak. Od vsake politične skupine v Trbovljah sta prišla na ta sestanek, na katerem se je razpravljalo o vzpostavi nove vod*nske šole in o pridobitvi meščanske. oziroma strokovne šole, po dva delegata. Takoj po uvodnih besedah se ie vnela debata, v kateri ie izjavi gosp. Klenovšek kot delegat od takozvane «Korunove» frakcije, da je ceh reč po njihovem mnenju inscenira-na pač zato. da bo demokratska stranka mogla še bolj napredovati, ker je dala vzpodbudo za akcijo Jci io vsakdo odobrava (?!), zato pa da » socijalisti proti medstrankarskemu sestanku, na katerem bi se reševalo vprašanje nove vodenske šole in obenem tudi meščanske šole. Z njimi da so prav tako komunisti in da podajajo v tem smislu nekako izjavo, katero je nato s pisalnim strojem že poprej natipkano prebral g. Krnšič od iste frakcije. Samo ob sebi je razumljivo, da je nastalo zaradi takšnih izjav veliko ogorčenje, ki se ie poleglo šele. ko so odšli zastopniki Koru-nove frakcije in komunistov} Gosp. sklicatelj je potem kot referent na prošnjo vseh navzočih še enkrat razložil, kako je z zadevo, nakar se je po izmenjavi medsebojnih misli sestavil medstrankarski odbor s sledečimi gg.: predsednik Robert Plavšak (SDS); podpredsednik Nace Bučar (SDS); tajnik Karel Omerzu (NRS); blagajnik Miloš Rozin (Kmečko - delavsko - obrtna zveza); odborniki: Anton Planine (SLS). Ivan Marin (bernotovec) in Pavel Domik (NSS). Konstituirani odbor f Strašne so te zobne bolečine! Polajiavsjo iih jsdino Aspirin- Ublete <&f+ Pazite na rfaio pečatno ako. Obleke najbolj*«, najeanejfte Ima « največji Izberi J. Maček Ljubljana Aleksandrova IS. Ker visoko cuttc ni nobenega dvoma, da bi ne poatalo iz ^ istega higijenskega vzroka tndl MILO SIMON čisto ta nevtralno Vaie milo. — To odgovarja Isti skrbi popolnega vzdrževanja kože, je ne draži, temveč jo božajoč s avojo milino in parfumom I« čisti. Prodaja se povsod: v* krema, puder In milo Simon Parfumi! Sstn, 55, ft. a larflj, M žiserju, ki ume z malimi sredstvi dosegati velike uspehe. Od solistov je bila krona večera prisojc« na ge. Mttroviievl, ki je pela naslovno vlo go. Ga. Mitrovičeva je izredno murikaloa dramatika pevka, ki združuje v sebi obse« žen, poln, zlasti v srednjih in spodnjih le« gah lepo, nekoliko temno doneč glas, mi« kavno zunanjost in odlične igralske spo» sobnosti. Vse tri kvalitete so prišle pri kre» aciji Tosce do popolne veljave. Svojo ob« sežno in naporno partijo je odpela s čust« vom, bila je sladka in nežna v prvem deja« nju ter dosegla dramatski višek v drugem in koicem tretjega dejanja. Njena igra je bila vseskozi pravilno zasnovana, naravna in vendar silna. Zlasti se je odlikovala v ve. ledramatskih scenah drugega dejanja. Sto« ril bi krivico pevki in predstavi če ne bi omenil njenih okusnih toalet, ki so dvignile sijaj večera. V Cavaradosaiju g. Petrovtke* ga je našla, dasi ne docela enakovrednega, vendar zelo dostojnega partnerja. Ce se spomnim aa začetne neuspehe g. Petrovslte« ga v Zrinjskcm in Carm-.n, moram priznati, da znači zanj Cavaradossi rtzvesoljiv na« predek. Bil je v igri zadovoljiv, odpel je zlasti ariji v prvem in zadnjem činu s top« loto ter se jc vzdržal tudi sicer na prizna« nja vredni višini. Ko izpili še nekoliko rezko doneče tone svojega obsežnega, dovolj krepkega glasu in ublaži prehode, postsao g Petrovski uvaievanja vredna moč oper« nega ansambla. V težki, psihobSko kompiS« cirani vlogi Scarpije naa je presenetil g. Oo* vorov. Dasi se prilega njegov glas bolj Brič« nim partijam in mu manjka Se dramatiko sile, ki jo zahteva ta vloga, je dosegel ven« dar lep pev&ki uspeh. Izvrsten je p« bil v maski, dostojanstven v nastopu is učinkovit v igri. Manjše vloge so rešili jako zadovo« ljivo gg. Janko, Oktanski m Urvalek. Zla« sti slednji nam je pokazal izvrstno kreacijo Spolette. Zbor je bil kot vedno vestno na« študiran, za Te Deum v prvem činu seveda premalo&tevilen, v drugem dejanju pa za spoznanje preglasen. Orkester je izvrffl svojo nalogo efcsakt« na Gospod Mitrovič je dirigiral opero z razumevanjem in temperamentom. Gledališče je bik) pri premieri in repnrf dobro obiskano, dasi ne popolnoma zase« deoo. Sodelujoči ao bili dsletni navdafeae« ga aplavza, g Mitrovič ln gospa tudi ven« cev in cvetja. Opera je s Tosco častno ven« čala svojo s trnjem posuto pot v pretekli sezoni Vsak objektiven pocnavalec gledali« Sča mora priznati, da naa je nudila več, nego je bilo pri&akovati ob razpoložljivih sredstvih. In baš v časa, ko se nam je s to sijajno predstavo pokazala na viStni svoje« ga razvoja, prihajajo vesti, da so ji daesi „IvUKU]>0' dišave o zaooičkih so naibollle. Na Telovo vsi na .TABOR' k JaVlll IaI^.iaaSLi Sokola I. Prižetek ob 16. uri teiOVaGDI Po telovadbi velika veselica rtf\rnMrt> 7tf>c/i I Moderne in poteni S BMidamske izgotovljene obleke najnovejših * Kralj na obiska v kmečki hiši. Kralj Aleksander je prevčerajšnjim napravil Izlet iz Topole na Kopaonik. Množica ljudstva ga ie navdušeno pozdravljala. Pri tej priliki ie kralj obiskal tudi dom uglednega selja-ka Jeličiča. V prijaznem razgovoru s kmečkim ljudstvom je kralj ostal dalje časa v Kcpaoniku, razgovarjajoč se s seljaki o potrebah onega kraja. * Zdravstveno stanje min. predsednika Pašiča. Iz Beograda poročajo, da se je pustil ministrski predsednik v torek preiskati radi svoje zadnje bolezni od več zdravnikov. Zdravniki so svetovali ministrskemu predsedniku, naj odide na dopust, ker je vsled prevelike zaposlenosti zelo onemogel. • V Rogaški Slatini prakticira za notranje bolezni univ. doc. dr. Laza Nena- dovič. „ , „ * Poslanik Šeba na oddihu v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da je predvčerajšnjim prispel tjakaj češkoslovaški izredni poslanik ta pooblaščeni minister na našem dvoru g. Jan Seba. Iz Splita odide gospod Seba v Jelšo, kjer bo z rodbino preživel letošnie počitnice. * Dva nova francoska konzula. Francoska vlada je imenovala za Jugoslavijo dva nova konzula Za konzula v Zagrebu je imenovan g. Andree Boitier, za konzula v Dubrovniku pa g. Renne d' En so le. • Himen. V Ljubljani se je predvčerajšnjim g. Andro Sežun, učitelj državnega vzgajališča v Ljubljani, poročil z gospodično M. Sekulovo, učiteljico v Ljubljani. Bilo srečno! ^ „ * Smrtna kosa. V Zetalah pri Rogatcu je nmrla 9. t. m. ugledna posestnica gospa Julija B e r l i s g. Nien pogreb bo danes ob 3. popoldne. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Učiteljsko društvo 'a kočevski okraj zboruje v soboto dne 13. iunija t. 1. ob 9. dopoldne v Ribnici. Tovariši, udeležite se zborovanja polnoštevilno! Zdravo! • Razpisano službeno mesto. Predsedstvo okrožnega sodišča v Novem mestu razpisuje poduradniško mesto, v podrejeni vrsti tudi mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Kočevju, prav tako se oddajo vsa druga mesta poduradnikov aH sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. julija. • Pomorski akademiki na poučnem potovanju. Gojenci trgovske pomorske akademije v Bakru so na šolski ladji »Vila Vele-bita« prošli ponedeljek odpluli na poučno potovanje v Levanto. Potovanje vodi ravnatelj akademije dr. Božo Cvjetkovič, kateremu sta prideljena profesorja Rasu-movič in Zadrijevac. Na ladji se nahaja 34 gojencev; s posadko in častniki vred 57 oseb. »Vila Velebita« obišče Pirej in druga grška pristanišča ter nadaljuje svoje potovanje do Carigrada. • Domžale proglašene za trg. Kakor nam iavljajo, se dne 9. avgusta vrši slovesna proglasitev vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Studi v trg Domžale. Nagli razvoj domžalske okolice je naravno spojil omenjene kraje v celoto, ljudje pa so spoznali praktično vrednost tega dejstva m zaželeli postati tržani. Zato je županstvo z vplačilom predpisane takse pridobilo dovo-Henie za prekrstitev Domžal v trg. Sedaj se vrše velike priprave za čim lepšo izvr šitev proslave. • Preložitev dobrodelne loterije Doma ubogih v Mariboru. Srečkanje dobrodelne loteriie Doma ubogih, ki bi se imelo vršiti dne 10. junija, je bilo preloženo na 1. januarja 1926. Vzrok preložitvi ie ta, da je bil za razprodajo srečk odmerjen prekratek čas vsled česar se ni moglo razprodati dovolj srečk. Vendar pa je treba z veseljem konstatiratl, da zlasti nižji in srednji sloji --idno Vimi^o srečke in sicer čim- dalje bolj. Mi ponovno najtopleje priporočamo to loterijo in pozivamo tudi premožne kroge, naj se klicu bratoljublla izdatnejše odzovejo. * V Mursko Soboto odhaja v nedeljo 14. t. m. poseben vlak na zlet mariborske župe. Vlak odhaja iz Maribora gl. kol. ob 4.28 zjutraj (iz Pragerskega 5.21, Ptuja 6.04, Ormoža 7.02, Ljutomera 8.28) in prihaja v Mursko Soboto ob 9.16 dopoldne. Iz Murske Sobote se vrača vlak zvečer ob 20.02 (prih L.mtomer 20.50, Ormož 20.05, Ptuj 22.48, Pragersko 23.28) in prihaja v Maribor ob 0.35 Vlak, ki je namenjen So-kolstvu in pa gostom, se seveda ustavlja tja in nazaj tudi na vseh ostalih postajah in postajališčih in ima tudi ugodne zveze na Pragerskem proti jugu, potem na Varaždin, Čakovec Itd. Vožnja je za vse udeležmke polovična. Za zamudnike prideta v po-štev še vlaka z odhodom iz Maribora gl. k. ob 5. uri zjutraj (direktni mešanec) in osebni ob 8.27. * Regulacija Drave pri Središču. Kakor doznava »Tabor«, je vsled Intervencije našega poslanca dr. Pivka vprašanje regulacije Drave pri Središču stopilo v ugoden Stadij in je v doglednem času pričakovati pričetka tozadevnih del. * Potok usahni! vsled potresa. Po zadnjem potresu v Dalmaciji je nenadoma usahnil potok Kosovčica, ki izvira izpod Kozjaka Ta potok doslej tudi ob času suše ni nikdar popolnoma usahnil. * Za slepe. V počaščenje spomina svojega blagopokojnega očeta je darovala gdč. Franica Vrhunčeva, učiteljica na državnem zavodu za slepe v Kočevju, 100 Din za slepe šolarčke in 100 Din za odrasle slepce. Iskrena hvala! — Uprava zavoda. * Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo se tem polom zahvaljuje g. A. Majcenu, hotel Sekovanič na Bledu, za nakazano ustanovnino ter svojim članom priporoča obilen poset njegovega hotela. 1234 Stenico!, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: drožerija Ante Kane, sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1. * Kdor hoče Imeti zdrave prašiče naj jim daje varstveno vsak teden po eno ka-vino žličko preizkušenega Sadnikarjevega zdravilnega praška zoper obolenje prašičev! Kako rabiti v slučaju bolezni, je v živinozdravniškem navodilu na vsaki vrečici. Izdeluje in razpošilja lekarnar Hočevar, Vrhnika. Če se pošlje denar v pismu naprej 12 Din, sicer po povzetju 7 Din več. * Tlhotipstvo i italflansko svilo. Vtiho-tapljanje v našo državo, zlasti iz Reke na Sušak in v bližnjo okolico, se je tako razpaslo, da so morali ukreniti posebne korake proti tihotapcem. Nezacarinjeno blago so prinašali v našo državo ljudle najrazličnejših poklicev, od delavcev do trgovca in bankirja. Nedavno so se mudile na Reki razne osebe iz naše države, ki so hotele vtihotapiti razno blago, zlasti svilo in svilene Izdelke. Tako so naši finančni organi zalotili te dni zagrebškega trgovca Roberta Dragonerja, ki je nakupil na Reki 1250 m svile, jo ovil okoli sebe ter v tem svilenem ovoju prestopi! melo. ZasačlM so ga in mu odmerili 12.000 dinarjev globe, četudi je za-trieval, da ni imel »slabega namena«. Na podoben način so bili prijeti tudi ljudje, ki so hoteli vtihotapiti čevlje, kavo. riž, sladkor in druge dobre stvari za gurmane. Globa, ki jim je bila naložena, jih bo morebiti spametovala. * Umor častnika. V Skoplju je 9. t. m. ustrelil orožnik Branko Miladinovič s prvega nadstropja vojašnice na podporočnika Zivonija Radosavlieviča, katerega je težko ranil, nakar je z drugim strelom usmrtil samega sebe. Vzrok tega dejstva še nI pojasnjen. Med obema nI prej došlo nikdar do spora, samo isti dan donoldue ie zahteval damske izgotovljene obleke najnovejših modelov že od Din 100 dalje ter moderne bluze in krasni „Kazak" jum-perji se dobe samo pri FRAN LUKIu Pred škofijo 19. če kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden par nogavic i žigom in znamko (rdečo, modio. zeleno ali zlato) „kliu6" traja t«ko dolgo kakor štirje pari drugih. Kupite eden par in prepriča če se! 93-a VI Proti korpulencl (debelosti) 'lčnkuje edino Teizkušeno in na;novejše sr.d"iaj, Curih ln še več drugih. Z živahnim ak'amiranjem predavatelju se je konča! lepi večer. u— Naše cvetoče PruK Ni še dolgo tega. ko nI bilo na tkzv. «Spici» še prav nobene hiš- Gruberjevo nabrežje ie bi.a mestna «Gmajna«. Danes so Prule že lepo zazidane in letos se posebno ponašajo s krasn.mi vrtovi okol: vil in hiš. Prulski Francelji so znani ljubitelji krasnega cvetja in rož :n g Bukovec na Gruberjevem nabrežju ima hai nokrasni cvetlični vrt, sredi kater-ga sto!; ličen, najmodernejše opremljen č:beir.;ak Ravno tako tekmuie Prvoz z ličnimi vrtovi Tako g. Kavčič z g. Kranjr.em in tudi sosed g. Kastelic je letos preuredU svoj pr,-cej zapuščen del sveta v ličen zelenladm -cvetlični vrtiček Na «špici» oa krretujt gazda Martinec in vrtnari z vso vnemo, ta. ko da je človek vseh teh ljudi resnično vesel. ko vid! toliko smisla za de'o in lepoto kar nam je v tako veliki mer; uničila vojna, Majhen izprehod po Prulah bogato poplača šetalcu njegovo pot, ker vdi t-jlHio lepega. u— Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo, opozaria vse gg. pomožne zdravnike, ki nameravajo odslužiti svoj staž v državni splošni in državni ženski bolnici v Ljubljani, da začasno n! na razpolago stanovanj v teh zavodih. 1244 u_ Opozarja se na razprodajo zoboteh-ničnega laboratorija v pondeljek dne 15. junija ob 9. ur- dopoldne na B!eiweisovi c. 13 po umrlem zobotehniku S. Kruhmeju. 1240 u— Napravo betonskega kanala za električni kabelj na Miklošičevi cesti v dolžini 600 metrov, razpisuje mestna občina ljubljanska Oferte Je treba oddati do 11. ure dne 13. junija v mestnem gradbenem uradu, kjer se dobijo med uradnimi urami tozadevni pogoji in pripomočki. Delo mora biti dogotovljeno do dne 20. julija t 1. 1245 u— L;ubl'anskl trafik antje sklicujejo za soboto ob pol 9. zvečer v restavraciji Mrak protestni shod proti odredbi monopolske uprave, s katero se ukinja nedeljski počitek in zahteva 15urno dnevno delo, vse to v kričečem nasprotju z obstoječimi zakoni in modernimi socijalnimi in zdravstvenimi načeli. Prizadeti, pridite polnoštevilno. u— Pevsko društvo Krakovo - Trnovo priredi v nedeljo dne 14. junja izlet na Sv. Katarino, na katerega vabi vse prijatelje petja. Zbirališče ob pol 5. uri pred trnovsko cerkvijo. — Odbor. J236 u_ Pogrebno društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev s sedežem v Ljubljani, vabi na izredni občni zbor, ki se vrši dne 24. junija ob 19. url v dvorani pisnrenoš (glavna pošta) Udeležba strogo obvezna. — u— Izredni sestanek dijaških gospodinj se vrši v petek dne 12. iunija ob 4. ur: popoldne pri «Novem svetu.. 1238 u— Občni zbor I. mestne moške pedruž niče Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se vrši v pondeljek dne 15. junija ob 6. uri zvečer v C. M. pisarn v Narodnem domu, h kateremu so uljudno vabljeni tt. podružnični odborniki in člani. 1237 u— Belokranjski ornamentiranl sodčVi so razstavljeni v izložbi Urada za pospeševa. nje obrti v Ljubljani na Dunaj;ki cesti. Slič ni sodčk so vzbujali lani na velesejmu sploš no pozornost. Primerni so kot zelo uporabljiva dekoracija za vinske kleti, gostilne !;d. Op=z?rjamo na te lične izdelke naše narodno občinstvo. u— ItalManski oadll vojaki, ki počivajo na tukajšnjem vojaškem pokopališču za Sv Krištofom, bodo te dni izkopani ter prihodnjo ?nboto cb po! 10. uri dopoldne z vojaškimi častmi prepeljani na ljubljanski giavir kolodvor, odtod pa po železnici v Italijo. Na omenjenem pokopališču je pokopanih šest italijanskih ofeirjev in 20 mož različnih šarž. 14. VL Nogomet 14. vi, I. kolo za prvenstvo države v Ljubljani tekmujeta Ilirija : Bačka prvaka ljubi anskega in subotiškega nogometnega podsaveza Igrišče Ilirije ob 17-«, ob vsaKem vremenu p Predprodaja vstopnic: J. Goreč Podiobnosti v lisUti Opozarja se te danes na nalzanlml-veji! film sezlie Kapitan Scotta smrtno potovanje na. tečaj Aktualiost s ozirom na potovani« Amundsena na »e*eml telaj. - Policijske prijave. Od tork3 na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči s'uča}i: 1 1 prestopek prekoračenja policijski: ure. Aretaciji sta se izvršili dve in sicer radi postopanja in radi vlačusarstva. u— Tudi pse kradejo. Posesmku Antonu Martinčiču na Cesti na Loko št. 5 je nekdo ukradel 8-tednov starega psa volčje pasme vrednega 200 Din. u_ Od staršev pobegnil Neki 13-letni učenec V. razreda v Mostah je pred časoir. iz lahkomiselnosti poneveri! nekemu sošolcu malo vsoto denarja. Ker se je ustrašil kazni, je dečko ušel ponoči svojim s.tarš;m in se' klati sedaj po ljubljanski Jkoiici. ]'ečl>o je za svoja leta primerno velik, Jobro razvit in oblečen v kratke temne hhčt ter .e-men jopič. Iz Maribora a— Skesan tat v Mariboru. Včerajšnjo noč se je na mariborskem trgu o polnoči predstavil stražniku Anton Kerže, pristojeT v Jurklošter pri Celju in skesano pripovedoval, da Je dne 15. maja v neki vas pri Novem mestu ukradel 30 000 K. Ko Je iskal po vasi delo. Je baje neopaženo splezal pri nekem posestniku skozi okno v hišo in >:kra del lz nezaklenjenega kovčega 30.".00 K, katere pa je med tem že zapravil v Celju. Kerže je bil radi tatvine že Kaznovan 'n se Je že enkrat na podoben način lavi! policiji, ko Je izvršil tatvino. Sedaj so ga zaprli, da izsledijo okradenega posestnika. a— Hipnotlzer v mariborskem gledali-šču. V kroniki mariborske nedelje je »Jutro« zabeležilo tudi gostovanje hipnotezerja Ben Alija v maribor. Narodnem gledališču, ki je bilo pri dveh predstavah razprodano. Zelo zanimivo je o tem nastopu Citati klerikalne liste. Včerajšnji .Slovenec« je na primer pisal med mariborskimi vestmi: »Gledališče je bilo nabito polno. Mnogo ljudi je moralo oditi. Dr. Ben Al! Je izvaja! strokovnjaško točke htpnoze, sugestije, višek pa je bi! v prenosu misli brez kontakta in s kontaktom. Vs! poizkusi so se mu popolnoma posrečili.« Včerajšnja »Straža, pa rohni: »Zopet brutalen hipnotlzer. Komaj smo se lani znebili po brutalnosti znanega kruhoborca, ttpnotizerja Svengalija, že nas počasti nova veličina, neki doktor s kazan-ske univerze. Ben Ali. Čudimo se, da se ik vsakemu ppekulantu gledališče na razpolago. Nobena kulturna država ne dovoljuje več kruhoborcem, da bi izrabljali ln mučili ljudi, to je slabotne medije, kot smo to videli pri predstavah Ben AHja, ki si pač zadovoljno mane roke, da si Je od nerazsodne ljudske mase napolnil žepe. Polagati mlade, nič hudega sluteče deklice med stole, jim stopati po prsih, kričati nad njimi kot nad živalmi, prebadatl mladim fantom jezike in lica, to so brutalnosti, ki jih oblastva ne bi smela dovoljevati...« Na koncu pravi »Straža«: »Gospodu Ben Alijn svetujemo, ako nima kulturne sugestlvne moči, naj sploh opusti ta posel, naj si raje sam para svoj trebuh ali pa naj gre na ka-zansko univerzo spet docirat. To je precej blizu Azije.« — Oba lista stojita na katoliški podlagi. a— Kronika. Slovensko obrtno društvo priredi dne 16. t. m. ob 20. v hotelu Kosovo za svoje člane predavanje o novem stanovanjskem zakonu. Pojasni! ga bo prof. Per-havc, odbornik Društva stanovanjskih najemnikov. — V soboto dne 13. t. m. ob 20. ponovi »Svoboda« svoj pevski koncert v veliki kazinski dvorani pod vodstvom ka-pelnika g. Vogriča. Koncert ie tem važnejši, ker nastopi zbor prvič pod novim vodstvom g. Vogriča, ki je uvedel v pevski odsek »Svobode« samo slovensko petje in ga dvignil na precejšnjo višino. — Dne 15. t. m. ob 20. ima Ljudska univerza svoj letni občni zbor z volitvami novega odbora in sklepanjem o spremembi društvenih pravil. — V sredo 17. t. m. se bo vršil ob 20. v Narodnem domu občni zbor Političnega Ir. gospodarskega društva za prvi in četrti okraj, na katerega dnevnem redu je poleg poroči! funkcijonarjev tudi govor narodnega poslanca dr. Pivka o političnem položaju. a— Zaključek češkega tečaja. V petek dne 12. t. m. se zaključi češki tečaj, ki ga je priredila JČLiga. — V nedeljo dopoldne pa zaključi svoj pouk češka šola. Zaključene svečanosti se udeleži tudi generalni konzul ČSR v Ljubljani g. dr. Beneš. Za popoldne pripravljajo Cehi izlet v Rad-vanje. Iz Celja e— Redno javno cepljenje malih otr k (prvocepljencev) iz mesta Celja se vrši letos v Celju v pondeljek dne 15. iunija ob 14. uri v posvetovalnici na mestnem ma?> tatvina, 1 goljufija, 2 i^re^l^škodba ^ Prepledovanje ceplJ< tuje lastnine. 1 prestopek ^leg.v^ja pa- ^ ^ poznejc, t0 cepljcncev pa se bo je, to Je v pondeljek santov. 1 prestopek kaljenia nočnega m:ru, I -^"ravnotara in ob istem času. 8 prestopkov cestnega poKcuske/a reda ,n | _ ^ ^ ^ drž realn, nrjp IJULUJODLOULUJU i lili TTin z|jL Za maturo je bik) priglašeni letos 15 rednih maturantov. Pismeni višji tečaini izpit se je začel v pondeljek dne 8. jun ja ter traja do dne 13. junija. e— Občni zbor društva hišnih posestnikov za Celje In okolico se vrši v petek dne 12 iunija ob 8. uri zvečer v restavracijski dvorani Narodnega doma. Razen običajnega dnevnega reda bo poročal o novem stann-vanjskem zakonu in davčn reformi zvezni predsednik iz Ljubljane, radi česar se prosi k udeležbi vse ceijske in okoliške posestnike, naj si bodo društveni člani ali d«. Pianist za salonski orkester se lile. Naslov v upravništvu .Jutra" 3239i DDC -ir, n . ■ 111 u 11»i ir Iti Podmornice in vojna »Revne de France* priobčuje zanimive Dodatke o žrtvah, ki so jih povzročile nemške podmornice med zavezniškimi ladjami Od trinajst angleških vojnih ladij, ki so se med svetovno vojno potopile, jih je bilo 5 torpediranih od podmornic, za nadaljnji dve pa je tudi verjetno, da sta zleteli v zrak, ker sta naleteli na mine. položene od sovražnih podmornic. V celoti torej 7 od 13. — Francija je od štirih vojnih ladij izgubila tri na posledicah podmorske vojne. Izmed trinajst izgubljenih angleških oklopnih križark so bile štiri, izmed štirih francoskih pa tri torpedi-rane od podmornic. Četrta francoska «Klžber», je naletela na mino, položeno od pomornice. — Obe italijanski oklop-ni križarki. ki sta se potopili, sta bili torpedirani od podmornic. Od 16 angleških. 1 francoske in 2 italijanskih lahkih križark, ki jih je sovražnik uničil. iih je 7 padlo kot žrtev podmornic. Nadalje je bilo torpediranih 19 angleških topničark. polagalcev min in šalup (od 53), 3 francoske od sedmih in ena italijanska. Torpedovk so uničile podmornice: 16 angleških (izmed 70). 1 ameriško (2), 2 francoski (12) in 4 italijanske (15). — Če štejemo celotne vojne izgube zaveznikov na morju, dobimo, da so podmornice potopile 158 angleških ladij (v vsem je angleško brodovje izgubilo 242 edinic), 1 ameriško (12), 15 francoskih (12) in devet italijanskih (32). Vse te številke se nanašajo izključno na vojne ladje. Število pa se znatno pomnoži, če upoštevamo tudi izgube na pomožnih križarkah, oboroženih jahtah itd. Od teh so Angleži izgubili vsled podmorske vojne 46 (od 81). Amerika 2 (7), Francija 9 (12) in Italija 5 (8). — Iz teh podatkov je torej povsem jasno, da so se podmornice v svetovni vojni obnesle proti vsakemu pričakovanju. Trgovanje z maternim mlekom V ameriškem mestu Detroit je produkcija in prodaja materinega mleka postavljena na popolnoma trgovsko podlago. Bogataši plačajo mleko po unčah, revnejši dojenčki pa ga dobe brezplačno. O tej nenavadni uvedbi poroča obširneje «Journal of the American Medical Association», ki izhaja v Chicagu. Pred kakimi dvanajstimi leti je dr. B. Raymond Hoobler iz Detroita slučajno izvede! od otroškega zdravnika dr. Holta. da prodajajo v neki privatni porodnišnici materino mleko po 15 dolarjev liter. Ta vsota se mu je zdela močno pretirana in za bednejše sloje ndosegljiva. Dr. Hoobler je po daljšem premišljevanju prišel na to. da bi se dalo matere pripraviti do tega, da bi svoie mleko prodajale. Za njegovo misel se ie tudi zavzela miss Wadley iz socljalnega oddelka bellevuejske bolnice. Od takrat je že več porodnišnic odpustilo dojilje, ker dobe mleko lahko od doječih mater. Promet z materinim mlekom se je že močno razvil. Materam plačajo za eno unco (približno 38 gramov) 10 centov (6 Din). Mleko oddajajo ponaiveč privatnim odjemalcem za ceno 18 Din za eno unco. če starši nikakor ne zmorejo te vsote, a je mleko za dojenčka neobhodno potrebno, ga je možno dobiti tudi za nižjo ceno; reveži ga pa dobe popolnoma brezplačno. Prodajalna materinega mleka ima že zelo razširjeno klijentelo. Nekatere matere so tako vzredile z lastnim mlekom celo do tri tuje dojenčke. Matere, kojih deca ie poorei trpela na pomanjkanju mleka, ne morejo prehvallti te nove uvedbe. Dobavljalke mleka dobi centrala ponaiveč z oglasi v dnevnikih: nekatere pa se pridejo tudi same ponujat. Seveda jih natančno preiščejo; zakai od tega je odvisno vse. Kot dobavljalke mleka sprejmejo le povsem zdrave ženske. Predvsem ne smejo biti bolne na tuberkulozi, še manj pa na spolnih boleznih. Dalje morajo biti čiste in snažne in stanovati v popolnoma zdravih stanovanjih. Sprejmejo pa jih šele potem. ko so svojo dete že najmanj osem mescev dojile. Če izpolnijo vse te pogo- je. se morajo obvezati, da bodo oddajale mleko najmanj dvakrat dnevno. Toliko časa. dokler mleka ne oddajo, ga morajo dati v led. Dalie se moraio zavezati, da bodo vsak dan dobavljale vsaj šest decilitrov mleka. Kakor pišejo listi, je neka mati zaslužila leta 1922. z oddajanjem svojega mleka skoraj 1000 dolarjev (60 tisoč dinarjev). Neka druga mati je v treh pe-riiodah dojenja, ki so skupno trajale 14 mesecev, zaslužila preko 3500 dolarjev (210.000 Din), pri tem pa je še brez težkoč vodila svoje gospodinjstvo. — Zdravniki ne predpisujejo za matere, ki dobavljajo mleko, nikake dijete. oriDo-ročajo pa zmerno uživanje beljakovin. Namesto prejšnjih molznih naprav ro sedai uvedli električne, od katerih pričakujejo večjega uspeha. Ameriški zdravniški krogi so z novo uvedbo zelo zadovoljni. Množinski umor v Nemčiji Iz Koburga poročajo: 81 letni prepirljivi pletar Bruckner je te dni obiskal svojo ločeno ženo, stanujočo v Linde-bergu ter ji je oo daljšem burnem razgovoru prerezal vrat. Ko ie izvršil ta čin. se ie mirno vrnil v domačo vas ter je umoril svojo 71 letno mater. 41 let staro sestro, ter njenega 44 letnega moža. kakor tudi niunih pet otrok v starosti 2 do 18 let. Bruckner je svoje žrtve umoril z udarci toncga orodja po glavi. Vse to je izvršil, ko so žrtve spale. Ko ni ostalo v hiši nič živega, je šel in se je obesil. Oblasti so odkrile umor v Hassen-bergu šele ko so se podali orožniki na zasledovanje Brucknerja radi zločina v Lindebemi. Prioeliali so se z avtomobilom v Hassenberg. udrli v pletarjevo stanovanje in so se zelo čudili, da ie v hiši vse tako mirno. V prvi sobi so. naleteli na pet mrličev, v drugi na tri in v zadnii sobi eno truplo. Kai je napeljalo Brucknerja k temu strašnemu činu, ni mogoče povedati. Zdi se pa. da je igralo glavno vlogo maščevanje, ker se je Brucknerjeva žena branila živeti skupaj z niim. Bruckner je bil tudi v domačem krogu zelo obsovražen radi svoje prepirljivosti. Baje ie tudi pred dvema letoma umoril neko dekle in ooslej mu ni dala vest miru. ker se je bal, da bi utegnile oblasti odkriti njegovo dejanje. Škandalna afera v newyorški družbi Z velikim zanimanjem zasledujejo v Zedinjenih državah razvoj dveh sodnih razprav, pri katerih sta glavna junaka mož in žena. Gre namreč za večkratnega milijonarja Jamesa A. Stillmana. ki je tožil svojo ženo za ločitev zakona. Gospa Stillmanova je namreč pred kratkim povila dete, ki ga soprog noče priznati za svojega. Pravi, da ie imela žena razmerje z nekim lovcem po imenu Fred Beauvais. Zato je vložil Stillman tožbo za ločitev zakona, ki je prešla vse instance. Sedaj je v zadnji instanci zavrnil sodnik milijonarjevo tožbo. Zakon ostane torej v veljavi in dete se smatra kot Stillmanov legitimni otrok. Zanimanje za to prvo sodno razpravo je zato tem večje, ker gre za usodo Stillmanovega premoženja. Ako velja otrok kot zakonski, postane po ameriških zakonih edini dedič ogromnega premoženja milijonarjevega. S tem je odpravljena trditev, da je Stillmanova žena zakrivila zakonolomstvo. Sedaj pride drugi del afere. Gospa Stillmanova ie s svoie strani vložila tožbo za ločitev zakona, ker ima dovolj dokazov za nedovoljene stranske skoke svojega gospoda soproga. Ženi se ne bo treba, kakor se govori, mnogo truditi, da dobi zadostne dokaze, ker govori o Stillmanovih dogodivščinah ves New-york. Ako gospa Stillmanova zmaga v novi pravdi, o čemer v poučenih krogih newyorške družbe nihče ne dvomi, zadene kar tri muhe na udarec. Prvič se reši neljubega jI moža — milijonarjevi znanci vedo že dolgo, da se zakonca nikakor ne razumeta —, drugič ji bo moral mož plačevati mastne alimente, ki bodo omogočali milijonarjev! soprogi dosedanje razkošno življenje še v nadalje, ln tretjič dobi njen otrok, kakor se ie razsodilo že v prvi pravdi, vse ogromno premoženje svojega očeta. ?rva razprava v novem procesu, ki ga je naperila Stillmanova zoper svojega nezvestega moža, se bo vršila v kratkem in vlada zanjo, kar radi verjamemo. velikansko zanimanje v new-yorški družbi. Škandalozna afera z letali v Rumuniji Rumtmska vlada je svo'ečasno sklenila pogodbo z angleško tvrdko Armstrong. po kateri ima le-ta dobaviti rumunski vojski zotovo število prvovrstnih letal za skupno ceno nekaj nad sto milijonov leiev. Nekaj aeroplanov je bilo že dobavljenih, izkazali so se pa kot slabi. Fden se je ce'o v zraku pokvaril, takr da je strmoglavil na tla in se je pilot ubil. Izkazalo se je, da tvrdka Armstrong ni zadostila svoiim obveznostim in da dobavljena letala ne odgovarjajo zahtevam. Že dali časa se govori v poučenih krogih v Rumuniii. da s temi letali ni vse v redu in da gre za podkupovanje. Te dni je objavil polkovnik Ruimski. bivši generalni ravnateli rumunskeca voinega letalstva, v nekaterih listih odprto pismo, v ka+erem dolži vojnega ministra Mardaresca nečednega dejanja in mu pripisuje krivdo za eno človeško žrtev, ki so jo zahtevala slaba angleška letala. V odprtem pismu pravi polkovnik Rujinski, da je že v juliju 1924. ugotovila komisiia za prevzem naročenih letal. da že prvi aparat ni bil popolnoma gotov, kar bi že takrat bilo povod za razveliavljenje pogodbe. V avgustu bi bilo treba prevzeti nadal.inih 21 letal, ki pa jih tvrdka ni izročila. To bi bil drugi vzrok za razveljavljenje pogodbe. Pri statičnih poskusih v septembru !. 1. se je v juliju dobavljeni aparat kmalu polomil že pri prvih poskusih, ker ni od govarjal izeovorjenim pogojem glede obteženja. Tu ie bil tretji vzrok za odpoved pogodbe. Pri nadaljnih poskusih se ie letalo v zraku pokvarilo in zahtevalo življenje pilota. Rujinski izjavlja na častno besedo in na vso odgovornost da pozna razmere tako temeljito, da mirno pripisuje vso krivdo za dobavo slabih letal vojnemu ministru, ki jih krije s svoio osebo, ker ima za to pač dobre vzroke. Polkovnik izjavlja nadalie, da bi dobila država, ako bi se pogodba razveljavila, kar bi bilo edino na mestu, zopet svojih sto milijonov lejev, ki so bili likvidirani tvrdki Armstrong na navadno nakazilo vojnega ministrstva kot predujem, toda brez proračunskega pooblastila. Odprto pismo končuje s pozivom na vojnega ministra, naj stori svojo dolžnost in naj se spominja, da ga je Rujinski, ko ie bil še v aktivni službi v vojnem ministrstvu, večkrat opozoril na pogodbo s tvrdko Armstrong, ki naravnost škoduje rumunski državi. Zato ga je začel Mardarescu naravnost smrt no sovražiti. »Vztrajal sem v boju za čast ln vest kot dober sin domovine«, zaključuje polkovnik Rujinski odprto pismo, »ne pa Vi, g. minister, ki Vam je kupčija in gmotna stran pogodbe več kot čast in dolžnost do domovine!« Ta škandalna afera vzbuja po vsej Rumuniji velikansko pozornost. Jasno je, da zadeva še ni končana in da bo imela še dalekosežne posledice. Na eni strani ima polkovnik Rujinski v rokah vse dokaze za svoje pravilno postopanje ,na drugi pa je vojni minister Mardarescu vpliven mož, ki bo šel v svoiem sovraštvu do bivšega načelnika letalstva do skrajnosti. Zato je pričako-vati še zanimivih razkritij._ Poletna oblačila elegantna, vseh vrst izdfluie po meri ter prodaja vsako poliubno množino biaga po brez-konkurenčnih cenah Drago Schwab - Ljubljana X Novo sredstvo za pobijanje raka. Na kongresu ginekologov na Dunaju, ki se j« vršil te dni, je sporočil zdravnik dr. Thies iz Lipskega, da je napravil pri raznih bol« nikih poskuse s posebnim cepivom, ki ga dobiva iz ljudi, obolelih za rakom. To ce« pivo se vbrizgava v kožo ali pod njo. Dr. Thies pravi, da so dosedanji poskusi izred» no povoljni in da upa, da se bo po tej me> todi dal rak popolnoma ozdraviti. x OdkdaJ imajo zemljepisni atlanti svoje ime? Prvi. ki je izdal zemljepisne karte v knjigi, je bil Abraham Orteliua iz Anverse. Njegova knjiga je imela naslov: Theatrum orbis terrarum in je izšla leta 1570. Par let za njim je izdal podobno zbirko zemljepis« nih kart Gerard Mercator in ji je dal na« slov Atlas po mitološki osebnosti Atlasu, ki nosi na svojih ramenih cel svet, in ki ga je postavil kot simbol na platnice svoji knji gi. Od tega časa ima vsaka zbirka zemlje« pianih in astronomnih kart ime atlas ali -tlant. X Letalska nesreča v puščavi. V puščavi mod Sudanom in oazo Suvo južnozahodno od Egipta so se našla te dni trupla štirih iUlijanskih letalcev, ki so ponesrečili sredi -prila. Domneva se, da se jc aparat pokvaril in da »O morali pristati v puščavi, kjer so umrli gladu. Italijansko vojno ministrstvo namerava odposlati na lice mesta posebno komisijo, ki naj uradno ugotovi vzrok smrti f?o Ohrida in Bitolja 8. Iz Skoplja v Ohrid (Konec.) Tudi sektor ob železnici Tetovo - Go-stivar je bil še Pred nedavnim zelo opa-sna točka. Tu so Arnavti odpeljali onega čeha - novinarja, ki si je s fotografskim aparatom ogledoval prelepo Tetovsko ravan. Gosp. Dimitrijevič. bivši direktor tetovske gimnaziie. nam je iz vlaka kazal mesto ob vr>di. dobro uro od Tetova. kjer sta tetovski profesor Smiljanič in načelnik tamka:'šnie železniške postaie šla lovit ribe. pa so .iu napadli kačaki ob belem dnevu in ju odvedli. Smilianič. znani geografski in be-letristični pisatelj, rodom od Debra. eden od onih dveh kolegov, ki sta nas vodila na Nerezi. pa je znal toliko ar-navtski. da je razumel kačake, kaj nameravajo storiti .z njima. Nesrečneža sta se domenila v naglici, da je bo1?e ri-skiratj vse. kakor pričakovati kačaške-ga mučenja; ko so šli baš skozi koruzno njivo, sta jo vdrla nenadoma vsak na svojo stran. Arnavti so streljali za niima. postajenačelnik je obležal mrtev, a Smilianič je srečno utekel. Takih zgodb kakor da ne razumeš sedai. Jutranje solnce sije na slikovito pokrajino. na bele planine v višini, na sadno drevje, ki obdaia Gostivar in ves naš posebni vlak se sprehaja po mali gostivarski postaji. Da ne vidiš sivih munar v mestu in belih arnavtskih čepic ter mrkih muslimanskih obrazov ob robu stanice ne bi mogli misliti, da storimo v Gostivaru. najbolj zloglasnem arnavtsko - turškem gnezdu, kjer je tudi sedaj še med 4885 prebivalci le 729 pravoslavnih Srbov, vse ostalo Pa so Arnavti in Turki. Tu sem celo med železničarji videl ljudi, ki so bili očividno Arnavti. Koj nad Gostivarom zapusti železnica Vardarsko dolino ter preide proti jugu v stransko dolino, ki se hitro zožuje. Kmalu se začne proga vzpenjati navzgor; v velikih vijugah se vije po pobočjih, tako da se vrtiš z vagoni brez presledka bi pri tem neprestanem zavijanju težko obdržiš orijentacijo. Svet se povsem spremeni: nahajaš se sredi gorate pokrajine, malo poseljene, toda mnogo bolj poraščene z gozdom. Drevesa sicer niso velika, tudi ne gosta; hi sami listovd. jelovega drevesa nisem videl na vsej poti. Tudi če so posamezna debla debela, visoka niso. Da smo že na znatni višini, se vidi po zaostali vegetaciji. zakaj dočim ie spodaj že davno vse zeleno in je sadno drevje že od-cvetelo, je tukaj zgoraj še vse rjavo in rumeno; niti brstenja še ni mnogo opaziti. V vagonu polovica ljudi spi. Vagon-ček ima na vsaki strani po eno klop po-dolgem ob steni; na sredi stoji mala železna štirioglata pečica, ki služi očividno pozimi za gorkoto. Najprej sem mislil. da ie štedilnik: prav tak utis napravi in tudi cevi vodijo navzgor; gotovo se lahko tudi skuha na njem. V oknih so povsod šipe, nikjer razbitih ostankov. Toda eno neugodnost imajo ti vagoni na nobenem ni nužnika, kakor se imenuje stranišče; kdor se podaš na to potovanje, spravi poprej želodec v red. Tudi na postajah je s stranišči križ. zato dvakrat opomin: spravi poprej žetodec v red! Kolegi, ki so se že vozili po tej progi, so pripovedovali, da se običajno zgodijo le neznatne nezgode, da skoči ta ali oni voz s tira. kar pa se brž zopet spravi v red. Opasneje je, kadar od-skoči lokomotiva z več vagoni; v tem slučaju so se ponesrečili oni. ki so stali zunaj na mostovžih; stisnilo ali celo zmečkalo jim je noge. Vendar ker vozi Zadnje pismo O Vi. ki ne vem, kako bi Vam rekel! Milostna Vam ne morem reči, milostna niste več. Tisti hip, kj ste sneli klobuk z glave. oh. z glave s pobjo frizuro, in ste pričeli nositi ruto, ste odložili tudi milostno. Pri ženskah ie že tako! Če ne nosijo klobuka, niso milostne. Pa naj bi bile drugače še tako milostne v tem oziru ali v drugem ali celo v vsakem — nič ne pomaga: milostne vendar niso. Ni oseba, kj ie milostna, ampak se tiče ta pridevek klobuka. Zdi se mi, tod tiči vsa globoka tragika ženske duše! O Pepca — pa naj bo in naj Vam zooet rečem Pepca! — saj pri Vas je šla ■znrememba čisto gladko in brez bolečin. Bili ste Pepca one lepše dni. ko ste ra vodo prodaiali salato in špinačo, redkvico in peteršiljček. Pa je prišel tisti Vaš verižnik in si Vas je osvojil sredi zmed ierbasov sveže, nepokvarjene zelenjave. Postali ste mu verna zakonska iružica. Pomagali ste mu pri lirah, pri vili in pri saharinu. In ste čez noč postali milostna, resnična in s klobukom. Vsi smo Vam dejali »milostna« in se Vam je «milostna» podajala jako. Verižništva ni več. Vzelo ga je, ka-tor slana pobere nežno cvetje na po- ljani. Pa ste zopet postali Pepca in ste se vrnili v varno zavetje vajenih jer-basov z dobro asortirano zalogo reelne in solidne zelenjave. Čisto gladko je šla izprememba in Vam čestitam! Seveda — ob klobuk ste. ob milostno ste in ob pobjo frizuno. Kaj naj Vam še hasne pobja frizura, ko imate na glavi ruto! Pod ruto se pobia frizura ne vidi. Pobja frizura je le za one, ki se Jim vidi. in le za to. da se. Resnično, resnično Vam povem, Pepca, nobena si glave ne striže zaradi sebe. ampak vse le zaradi drugih. Pobia frizura pod ruto je brez sleherne moralične vrednosti. O Pepca. naj Vas nikar prehudo ne boli, da niste več milostna! Vprašam Vas. ali ste sploh bili kdaj? Komu, kje in kako ste mu razkazovali svojo milost? In ali je bila ta Vaša milost tako neizmerna, da ste si ž njo vsevprek in od vsakogar zaslužili častni pridevek »milostna«? O Pepca. bojim se. da ste bili čisto dobra ženska, da Pa niste bili milostna nikoli! Moja žena je včeraj kupila pri Vas salato in redkvico in smo bili jako zadovoljni. Naši otroci sedaj žive večji del od salate in redkvice, nikdar jim je ni dosti. En šopek redkvice ste dali po- vrhu in so rekli nedolžni otročički. da ste zanje še vedno milostna. Zame Pa niste več. Kajti nosim težko odgovornost napram človeški družbi in kulturi in sploh napram slavnemu uredništvu. Brez klobuka ni milostne! Tudi pisem Vam ne bom več pisal pod črto — ne spodobi se! Pisma se pišeio le milostnim. Morebiti dobim kako drugo — ena se mi že ponuja. Kar se pa Vas tiče, Pepca, Vam pisem ne bo treba. Vi se lahko ustmeno pomenite z mojo ženo. kadar bo prišla P^ salato in po redkvico. Tako težko je naše življenje, polno je bridkosti in razočaranj! — Ali Vašega dedca še niso izpustili iz zapora? Nekoliko se mu spodobi, da je zaprt. Za krido vsakogar nekoliko zapro. kdor ne zna. Vaš — odkod naj bi znal. ko je v kridi šele prvič! Drugič bo drugače. Slišal sem, da v zaporih z njim ravnajo posebno obzirno. Veste — zato, ker je sumljiv pegavice. Zgodilo se je, da je bil deset dni vkupe zaort z nekim gospodbm iz Zagreba. Zagrebčani so Insenllni ljudje, republiko imajo in vsako leto v zaporih pegavico in so sploh v vseh stvareh na višku in se lahko od njih učimo. Razun morebiti zastran umorov — zastran umorov smo mi na i višku in se zastran njih Zagrebčani lahko učijo od nas. Zagrebčani nas ljubijo in bi tudi nam i privoščili republiko ip pegavico in vse | in so nam poslali za vzorec onega gospoda iz svoiih zaporov v zapore semkaj. Deseti dan za njim pa so brzojavi-Ii, da ie dobavljeni gospod sumljiv pegavice". nai ga temeljito razkužijo! V zaporih so brzojavko sorejell Toda se je bil oni gospod medtem že poslovil in je odšel, da še drugod širi bla-godati republike in tega in onega. Njega niso mogli razkužiti. Vaš je pa še notri in zdaj razkužujejo Vašega. Raz-kužujejo ga temeljito. Najprej so prekuhali njega in njegovo obleko in potem so ga okopali v Iizolu. Zaprli so ga v posebno celico in zunaj in znotraj stoji posoda z lizolom. In ga hodijo gledat skozi okence v durih, kakšen je človek, kadar je sumljiv pegavice. In potem si mora vsak z llzolom umiti roke. Zakaj baš roke. ne vem. Toda tudi rokam ne more škodovati nikakor ne. Meni so tudi pustili, da sem ga pogledal. Takšen je. kakršen je bil. Le da ni več tako umazan. Pa so rekli, da to ni od pegavice. nego da je od lizola. Pritoževal se ie Vaš dedec zaradi hrane. Rekel je, da mu niso ne enkrat še postregli s pečenko in s sladko jedjo vlak na vseh ostrejših ovinkih izredno počasi se človeku ne zdi nevarno. Nazadnje se popolnoma sprijazniš s to »furunico«, kakor ji pravijo veseli ljudje na jugu. In res se je sukal naš vlak tako previdno Po neštetih serpentinah navzgor, da smo se počutili povsem varno. Napn-sled se je vendarle pripetilo tudi nam nekaj: sredi hoste se je vlak ustavil in brž se je raziesel glas. da je en vagon skočil iz tira. Zares ni bib nič hujšega; mala kolesa so bila spolzela dol. a potniki so priskočili na pomoč železničarjem in v par minutah so z dolgimi železnimi drogovi, ki iih v ta namen vozi vlak s seboj, dvignili vagon in ga posadili zopet na tračnice. Par hipov in brez najmanjšega razburjenja smo se peljali zopet dalie. Nekatere dame. ki so spale napol sedč, napol ležč, se niti zbudile niso. Razgled z vlaka je postajal vedno lepši. Na daleč in široko se je odpirala panorama, ravnine in doline, griči in hribi so se videli globoko pod nami, vasi velike in male. pisane mreže njiv Ln travnikov, naša proga sama, vse se je odpiralo spodaj pod nami v prekrasni perspektivi. Naposled smo dospeli v sedlo, katerega najvišji del leži 1182 m nad morjem. To jc sedlo Bukovik, od katerega se prične praga v prav takih vijugah spuščati navzdol proti Kičevu. Sedaj se odpre zopet najkrasnejši razgled na južno stran: spodai pisana polja, njive in travniki ter selišča prostrane Kičevske kotline, okrog in okrog holmi in hribi, a zadaj za vsem sneženi vrhovi in grebeni planin tam nad Debrom in Ohridom. To so pogledi, ki bogato poplačajo neprespano noč in dolgotrajno vožnjo in še marsikaj, to so pogledi, kakor jih nimaš lepših niti s Semmerin-ga. Prav je pripomnil kolega: Kadar se tu zgradi normalna železnica s tuneli bj bilo treba to ozkotirno progo obdržati samo za turistiko. Po velikih ovinkih pripeljemo naposled v Kičevo, mestece, ki ima 4792 prebivalcev in ležj 600 m nad morjem. Zračna razdalia med Gostivarom in Ki-čevom znaša 31 km. železniška proga Pa je dolga 103 km in vlak vozi sedem ur, povprečno le 15 km na uro. V Kičevu stojimo nekaj časa; v gostilni nedaleč od stanice. dobiš pi'ače in jedi. kakor še po nekaterih manjših postajah: gostilničarja spravi nenaden velik naval gostov popolnoma iz ravnotežja; ne more več ne rezati salame, ne kruha, ne točiti, ne šteti denaria; njegova kon-fuznost se brž prenese še na pomočnika. V Kičevu si ie krčmar naposled pomagal s tem. da je kratkomalo nehal streči. in pričel znova šele. ko so pri-haiali gostje posamezno naročat k pultu. Od Kičeva dalie smo se kmalu pričeli zopet vzpenjati navzgor, zopet v neskončnih vijugah. Bilo je treba čez pogorje. ki loči Kičevsko kotlino od Ohridske! Večina rotnikov pa ie na vznožju izstopila in šla raje peš gor do sedla; tričetrturna hoja ie bila prijeten odpo-čitek po celodnevnem sedenju, a vrh tega so še dosneli na sedlo pol ure pred prihodom vlaka. Tudi dva orožnika sta šla z niimi. Na s^dlu Preseku, ki je visoko Okroglo 1000 m. je vladal precejšen hlad; tudi tu je bilo videti še prav malo zelenja. S Preseka je šlo zopet navzdol. Toda pričel se je delati mrak. dasi še ni bila nitj sedem ura; ob šestih ie bilo solnce že zašlo (po ljubljanski uri), a bilo ie to 24 .aprila. Naša furunica je enakomerno ropotala v moči; bilo ie popolnoma tema. ko smo se pripeljali .v Ohrid. in vsa jed da je preveč zabeljena z Ii-zolom — tega da ni vajen. Oštel sem ga. kaj da misli. Kadar bo svojo ženo ubil. sem dejal, ali kaj takega in se mu predlo za vrat in za glavo, takrat mu bodo še stregli. Takrat bodo vedeli, zakaj — s takšnimi se postavijo v listih in pred svetom! Za pi-škavo krido pa da res ni vredno, da bi se vznemirjali in si nakopavali dela in stroškov. Vprašal sem ga. kaj namerava, kadar ga bodo izpustili. O Pepca. pozna se mu, da je šc prekratek čas zaprt! Rekel je, da mu bo najprej treba kapitala. Tiste imam rad. ki mi govore o kapitalu. Dejai sem. da jc trda za kapital in da bo zanj dvakrat trda. da pa kapital ni vse. Naj postane n. pr. duševni delavec — za to ni treba kapitala! Pa me je zavrnil: Ako hoče stradati, lahko strada kar tako in brez duševnega dela. Par mesecev ga lahko še obdrže notri! Tačas Vam ga bodo tako leno oprali da ga ne boste več spoznali To Vam od srca želi Vaš stari prijatelj Fr. t odarstvo Promet Poštne hranilnice L 1922. in 1923, Sedaj je objavljeno poslovno poročilo Poštne hranilnice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za poslovni dobi 1922. in 1923., v katerem je očrtan razvoj tega važnega denarnega zavoda. Iz statistike je razvidno, da je bilo koncem leta 1922. vsega skopaj Pil Poštni hranilnici 8292 in leta 1923. 9*85 računov. Vplačil in izplačil je bilo leta 1922 1 539.31S, 1. 1923. pa že o,l60.5o9. Prometa ie bilo 929.004.363, oziroma 26 399.620.217 dinarjev. Ves promet v prvih petih letih obstoja Poštne hranilnice po prevratu je znašal 16./30.063 vplačil ir izplačil v skupnem znesku 55.212,403.720.53 Din. „ Od celokupnega prometa na čekovnih računu, leta 1923. v znesku 26.399£20 tisoč 216 75 se ie izvršilo pn lastnin blagajnah zavoda Din 5.834,&46.051.25 to je 22.10 odst.. na poštnih blagajnah 32 63 odst. in v virmanu (brez gotovine) 45.27 odst. Kakšno važnost polagajo Postna hranilnica in njene podružnice na hkviu-nost svojih vlog, se vidi iz dejstva, da je bilo dne 31. decembra 1923. gotovine v lastnih blagajnah Din 10 238.19]m m pri Narodni banki Din lo.748.30o.92. skupaj torej Din 25,986.503.63 ne glede na blagajniško stanje pri poedimn postnih nradih. ki vedno zadržujejo denar za dispozicije in ki je koncem leta 1923. znašal Din 82.121.897.64. Razen tega so imeli tega dne na tekočih računih naloženih pri drugih denarnih zavodih: Poštna hranilnica v Beogradu Din 47 milijonov 413.430.62 ter Čekovni zavodi v Sarajevu Din 71,763.520.13. v Liubljani 63.029.684 in v Zagrebu 71 milijonov 626.596.50, skupaj torej dinariev 253.833.23U5. Skupni znesek zunanjih upnikov m dolžnikov znaša tega dne Din 63.154 milijonov 956.072.20. kar je najooljši dokaz za višino celokupnega prometa m važnosti tega zavoda za naš denarni trg.__ Pogozdovanje v beograjski okolici Beograiska občina je naprosila ministrstvo za šume in rudnike, nai čimprej izvede pogozdovanje beograjske okolice. kakor je to določeno v regulacijskem načrtu Beograda, da se zaščiti mesto pred velikimi vetrovi m prahom, ter radi drugih higiienskih razlogov. Ministrstvo za šume in rudnike ie prošnji ugodilo ter je odredilo, da se izvrši pogozdovanje beograjske okolice na državne stroške. V to svrho je vstavilo v letošnji proračun vsoto 500 000 Din in ravno toliko bo določeno tudi za prihodnje proračunsko leto. Po regulacijskem načrtu se ima po-gozditi Topčidersko brdo od Vajfertove pivovarne do Košutnjaka. dolina lop-čiderske reke od Košutnjaka do Rako-vice in vasi Gajinca. zemljišča okoli Banjice, nad Dušanovcem, pri Lavdo-novih utrbah in Karaburmi. Pogozdena zemlja bo obkrožala Beograd. Poleg gozdov se imajo urediti tudi mnogi parki z igrališči. Ker se bo Topčidersko brdo pogoz-dilo v obliki modernega angleškega parka, je ministrstvo zahtevalo od beograjske občine, da mora do vrha brada napeljati vodovod in električno _ razsvetljavo. Po novih gozdih se imajo urediti tudi lepa sprehajališča predvsem pa seveda nota na Topčiderskem brdu. Tozadevna dela se bodo pričela ze ta mesec, kakor hitro se sklene potrebni dogovor med beograjsko občino m ministrstvom za šume in rudnike. Vsekakor bo pogozdenie beograjske okolice mnogo pripomoglo k razvoju naše prestolice. ki ima sedaj le malo primernih izprehodov. Tržna poročila Novosadska blagovna borza. 10. junija. Notirale so danes: pšenica madžarska par. Beograd, 76/77 kg tež., 20 vagonov', 462.50, 76/77 kg tež., par. Novi Sad, 1 Yi' vag., 475; turščica baška, 2 vag., 19230, srernska Ruma, 5 vag., 195. — Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski živinski sejem, 10. junija Dogon živine precejšen, Zlasti je bilo prignanih mnogo telet. Tudi domačih svinj je bilo dovolj, dočim ni bilo dosti živih sremskih, le za klavnico je bilo pripeljanih dva do tri vagone zaklanih. Tudi konjev Je b'lo precej, mnogo jih je bilo kupljenih za Italijo. Za blago ni bHo tujih kupcev, le domači izvozničarii so nakupili manjše količine za izvoz v Avstrijo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Tendenca je, da bodo še nadalje padale. Krme je bilo dovolj na trgu Cene senu hi detelji so padle. — Prodaiaio se je za kilogram Sve teže: vo« I vrste 11-11.50, II. 9-10.50, HI. 7-«; biLi kn^ L 9-10, II. 7.50-S, HL t-S; junci I. 9.50-11, IL 10-11; teleta W —14- svinje, mesnate domače: 12.50—13, pitane 14.50-15, zaklane domače 17 -17.50, sremske 19-19.50; prašički do 1 leta 12-13, nad 1 leto 12—M; kon#, tovem težki 5000-6000 za komad, lahki 4OT0-5000, kmečki 3000-^000, lahki 3500—4000, srednji 5000-5500, klavni 2—2.50 zal«, žrebci do 2 let 2000—3000, do 3 let 3000-4000 do 4 let 4500-5500; krma za q: detelja navadna 100—135, lucerna 100—125; seno I. vrste 100-125, H. 60—75; slama 60—120. . .. Dunajski svinjski sejem, dne 10. jnmja-Dogon 14.322 komadov in sicer 796 a Madžarske, 137. ix JaBoafavije. .10-466 te Poljske in 2903 rz Rumunije. Cene so vsled manjšega dogona nekoliko poskočile, za pitane svinje za 10, za klavne za 15 do 20 grošev za kilogram. — Notirale so: pitane svinje I. vrste 2.25—2.40, II. 2.20-3.35, kmečke 2.20—2.40, stare 2-2.20. ktavn« 2—2.40 Šilingov za kilogram žive teže. Dunajska borza za kmetijske produkte, 10. junija. Notirajo vključno blagovno - prometni davek brez carine za 100 ki v šilingih pšenica: domača 31.50—52.50, madžarska s Potlsja 54.50—55.50. Rosa« 53.50—54, rž: domača 46.50-^17, ječmen, domač 40—45, tnr"Ščica 30—31, oves 13—44; seno 11—14.50, slama 6.80—10.50. = Protektorat V. Ljubljanskega velesel- tna Seimski urad objavlja: Poročali smo žc, da je prevzel Nj. Vel. kralj protektorat nad letošnjim velesejmom v Ljubljani Kakor čujemo. si kralj najbrže tudi oseoao ogleda prireditev. To je razstavljalcem velika vspodbuda k čim lepši in popolnejši razstavi izdelkov. - Naloga velesejmske uprave je, da pravočasno zasigura m od-kaže prijavljenim tvrdkam prostore, kar pa je samo mogoče, če se vsi. ki mislijo razstaviti. čim popreie odzovejo. Veliko^ je namreč razstavljalcev, ki prijavijo zadnji h;p oteže s tem delo upravi in škodujejo drugim tvrdkam. Vsled tega se naprošajo vsi, da nemudoma odpošljejo izpolnjene prijavne formularje. = Povprečni tečaj dinarja na newyorssi borzi v mahi t. i. je znašal 1 dolar 63 centov za 100 dinarjev, v aprilu t. 1. 1.62, marcu 1.61, februarju 1.62 in v januarju 1.63. = Velika poljedelska razstava v Nišo. Srbsko poljedelsko društvo je sklenilo, da priredi na jesen v Nišu za vso oblast veliko poljedelsko razstavo. V to svrho je društvo iz svojih skromnih sredstev določilo znesek 80.000 dinariev. Zaprosilo je tudi vlado za podporo in vse zainteresirane denarne zavode. = Vizumi za razstave in velesejme. V zadnjem času se večkrat pripeti, da potniki, ki nameravajo posetiti inozemske razstave aH sejme v zapadno-evropskih državah, ne zahtevajo zadevnih vizumov od pristojnih konzulatov, ampak pridejo v Zagreb in upajo, da jih bodo tam dobili. Zato se opozarjajo interesiranci, da so za vizume pristojni poedini konzulati za svoja področja. Pri njih si je treba nabaviti vizume. = Prtfzvajanjle cinka v Jugoslaviji. v slovenskih rudnikih Žerjavu in Litin se je nakopalo v mesecu marcu 1925 vsega skupaj 1185 ton cinka. Zaposlenih je v obeh rudnikih skupaj 363 rudarjev. = Pomorski sejem v Napolju. Letošnji pomorski sejem v Napolju v Italiji se bo vrši! letos od 16. do 31. avgusta. Zastopane bodo vse večje Italijanske tvrdke, ki se baviio s pomorsko industrijo. = Znižanje bančne obrestne mere v Av-striii? Koncem tega meseca se ima vršiti občni zbor Avstrijske narodne banke. Ni izključeno, kakor se trdi v poučenih krogih, da se bo na tem zborovanju sklenilo zopetno znižanje bančne obrestne mere ln sicer na 10%. — Skrčenje dela v madžarski industriji. Vsled splošne gospodarske krize nadaljuje madžarska industrija skrčenje dela in odmikanje delavcev. Največja redukcija je v železni industriji, v kateri je bilo zadnje mesece odpuščenih nad 6000 delavcev, t. I. 15 odst. celotnega staleža. BEOGRAD. Notirale so d e v i r e: Amsterdam 2380—2390, Dunaj 8.30—S.31, Bukarešta 26.75—27.75. Italija 234.50—236, London 28533—287.25, Newyork 59—59.10, Pariz 286—r«. Praga 174.75—175.25, Švica 1144—1146. — Ter^nca mlačna. CURIH. Beograd 8.70, Newyork 515.25. London 250.45, Pariz 25.32. MHan 20.15, Pra ga 152.750, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.45, Dunaj 72.65, Berite 122.80, Varšava 99. TRST. Efekti: obligacije Julijske Kra-jiae 76.50. 2ivnostcnska 282, Assicurazloni Generali 12.600, Riumone Adriatica A 4200. Ritmične Adriatica B 4150, Costdich 343, Dalmatia 262, Libera 533, Lloyd 5750, Oze-ania 165, Trpcovich 470. Dalmazia cement 700, Solit cement 491. Krka 405; devize: Beograd 42.75 — 43.05, Dtmaj 351 — 359, Praga 74.57 — 75, Newyork 25.15 — 25 25, Curih 4S3 — 491: valute: dinar 42.C3 do 42.90. 20 zlatih irankov 95.50 — 97.50, zlate lire 488.97. DUNAJ Beograd 12.05 — 12.09, Berlin 16.879 — 16.839. Budimpešta 99.58 — 99 98, Bukarešta 3.30 — 3.32, London 34.48—34.58, Milan 28.16 — 2S.28, Newyork 709.35 do 711.85. Pariz 34.91 — 35.07, Curih 137.75 do 138.25; dinarji 12.01 — 12.07, dolarji 706 do 710, lire 2S.18 — 28.3«. PRAGA. Beograd 57.25, Dunaj 475.50, Berlin 804.50. Rim 134. Curih 655.50. BERLIN. Beograd 7.11, Dunaj 59.06, Mi lan 16.65, Curih 81,42. zmagovalci, dočim »o bili klubi Jadran, Sfcv van, Celje in Slavija premagani m ia na« daljne tekme ne pridejo več v pofttev. V mariborskem okrožju se vrše tekme pose« bej, odločilno tekmo bosta absolvirala zrna« govalca obeh okrožij. Pokalne tekme so po« V »od zelo priljubljene; prvo kolo je bilo tudi pri nas dobro obiskano. Nadejati »e je, da se bodo te tekme tudi ▼ Sloveniji udo mačile in da bodo našle današnje med pub« lito čim največji odziv. Lahkoatletskt miting S. K. IHrife se vt« H danes ob pol 15. na igrišču Ilirije. Pri« javs so došle v nepričakovano velikem šte» vilu. V 13 tekmovalnih disciplinah starta 64 izbranih atletov klubov Hašk, Marathon, ASK in Policijski SK. (vsi Zagreb) ter Ili. rije. Primerja in Laska (Ljubljana). Triro. ditev se je razvila nehote v nooficijelno medmestno tekmo med Ljubljano in Zagre. bom, obe strani postavita v boj najboljše moči. Miting utegne biti tako po obsega kakor po rezultatih eden dosedaj največjih v Jugoslaviji. Program, ki traja v celem nekako tri ure, jc sestavljen tako, da bo zainteresiral slehernega gledalca in da bo napravil prireditev čim živahnejšo in pe« strejšo. Razpored: 1. predtek 100 m, 2. 1000 m, 3. met kopja. 4. predtek 400 m, 5. skok v višino, 6. met kladiva, 7. finale 100 m, 8. 5000 m, 9. skok ob palici, 10. finale 400 m, 11. met diska, 12. skok ob palici, 13. sta. feta 200 + 200 + 400 -r 805 -f 1500 m. Z ozirom na propagandni iamen prireditve so določene najnižje vstopnine. Kolesarski Podsavez Slovenije razpisuje na dan 21. t. m. »Medklubsko skupinsko vo. žnjo» na progi Ljubljana (Dolenjska cest« km 3) « Grosuplje « Krka * Stična « Višnja gora « Grosuplje « Ljubljana, skupaj 75 km. Prijaviti M im**> *»(*» po 4 dbfcafe; ifca, ptne ae klasificirajo le takrat ako vsaj trije dirkači dotične skupine dospejo skupno na cilj. Točni razpisi se zajedno razpošljejo vsem klubom včlanjenim v Koiesarskeo Podsavezu Slovenije. — Upravni odbor. Prispevek k mnenju zagrebških listov 0 ljubljanski športni publiki. Z o tirom na zadnji članek v zagrebškem «cVečeru» ob priliki tekme Gradjanski : Iliri ja. na kate, rega smo ie svojčaa replicirali, objavljano pisma ki ga je S. K. Ilirija dobila od A. C. Večeri« in ki se glasi: Na odborovi sefl »cm poročal o prisrčnem in slavnostnem sprejemu, ld ga jo naženjo molim priredB S. K. Ilirija in o velflri in spontani nljudco sti ljubljanskega občinstva napram nafcsno moštvu. Odbor A. C Venezia ae Vam srčno zahvaljuje i v svojem in v imenu čev. Podpredsednik A. Scalabrin. — Bol}. Jega demanti j a obrekovanj v nekam za, grebškem listu pač nI treba. Norveška : Finska 1 : 0 (0 : 0). Prošb nedeljo se je v Oslu vršila peta nogometna tekma med reprezentancama Norveške ia Finske. Čeprav igra Norvežanov ni bfla n» višku, so zmagali z 1 : 0. Kolesarske dirke in v garderoH. — Odbor. Izdajatelj tn lastnik: »Konzorcij cjtrfro. Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani Bor»e LJUBLJANA. (Prve številke pomenjajo povpraševanje, druge ponudbe, v oklepajih pa zaključke.) Vrednote. 7% inv. posojilo 61—62.50, Vojna škoda 190-0, Celjska posoiilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 225—265, MerkantUna 105—108, Praštediona 800—812, Slavenska 70—70, Kreditni zavod 185—195, Strojne 0—134, Trboveljska 350—360, Vevče 100—0, Stavbna 265—280, 4.5% zastavni Kranjske deželne 20—0, 4.5% zadolžnice Kranjske deželne 20—0. — Blago. Les: smrekovi in .ielovi bordonali, rezani, 40/40, 6.80 m, 6 m, 5.20 m dolž., fco meja 620—0; smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm, fco nakl. post. 250-0; deske 20 in 25 mm, 4 m dolž. HI. vrste, fco meja 1 vag. 490—490 (490); hrastova drva, 1 m dolž., letošnja sečnja, fco Skopije, 2 vag., 30-30 (6%); poljski pridelki: pšenica Rosa-f6, par. Postojna trans. 0—465, avstralska par. Postojna trans. 0—455; otrobi pšentt-ni, juta vreče, fco Ljubljana, 0—2C0; oves srbski, par. Ljubljana, 1 vag., 347—»0 (347); turščica defektna, par. Ljubljana, 200—0. Zagreb. V e f e k t i h je bila tendenca nespremenjena. Promet je bil minimalen. Bančni papirji, v kolikor so bili zaključeni, so obdržali včerajšnje tečaje. Od industrijskih papirjev se je prišlo do zaključkov. Voina škoda se je vzdržala na včerajšnji višini in je trgovala po 196-198, 4% agrarne obveznice ,pa po 33. — V devizah je tendenca nadalje slaba. Tečaji tujih deviz beležijo nadaljnji padec. Blaga je bilo na trgu dovolj. Narodna banka je danes intervenirala in kupila večjo množino deviz na Newyok in Švico. Promet je bil sicer navaden. Slaba tendenca se je opazila tndi po sklepu sestanka. — Notirale so devize: Dunaj 8.24—836. Berlin 1400.50-1415.50, ftalijai, izplačilo, 232.80—235.80, London, izplačilo, 285.59-288.59. Newyork, ček, 5850-59.30, Pariz 289.50-394.30. Praga 174.10—176.50, Švtca 1141—HM. -Efekti: ban«ni: Lttorale 58—60, Trgo 8— 11, Eskomptna 104-105, Poljodjelska 0-17.50 Kreditna Zagreb 1®—110, Hlpo 57— 58, Jugo 100—101, Obrtna 59—60, PraSteffl-ona 800—805, Slavenska 70—71, Srpska 130 —131, Narodna 3200—0; industrijski: Eks-pioatacija 36—37, Goranin 0—30, Nihag 44 -45, Slaveks 0-166, Trbovlje 0-370. Vevče 100—1K); državni papirji: 7% drf. hiv. posojilo 61—61.50, 4% agrarne obveznice 32.50—33, Vojna Skoda 195-196. Spori Prvenstvena tekma Bačka : Ilirija V nedeljo, 14. t. m. ob 17.45, igrišče Ilirije. JAD. «B:ička», prvak subotiškega nogom. podsaveza, ki nastopi v nedeljo v Ljublja. ni kot protivnik našega prvaka S. K. Ilirije v prvem kolu tekem za prvenstvo Jucosla« vije, je v naši športni javnosti domala ne« poznan gost. Z Ilirijo sc doslej vsled f:nanč nih težkoč nista še sešla. pa tudi v Zagrebu je dovolj redek gost. Tesnejši so njegovi odnošaji z Beogradom, predvsem pa goji tekmovalne stike z budimpeštanskimi in vobče madžarskimi klubi, ki so odločilno vplivali na sistem njegove igre. O izvrstni kvaliteti subotiškega prvaka pričata pred* vsem rezultata 2 : 1 proti Concordiji (Za« greb) in 0 : 1 proti drž. prvaku Jugoslaviji v Beogradu. Mnogo pozornosti je vzbudila ob Haškovi dvajsetletnici njegova trikrat« na neodločna igra proti splitskemu Hajdu. ku. Lani jc dosegel v prvenstvu Jugoslavi. je II. kolo, kjer je imel proti sebi zopet Hajduka. Med igrači pa ima Bačka nekaj moči, ki go nastopile že v naših drž. reprezentancah. V prvi vrsti je imenovati orjaškega branil« ca Kulundžiča, levo zvezo Marcikiča ter le« vo krilo Slezaka. Izredno popularnost uži, va nadalje goalman Virag, ki po svoji igri močno spominja na prejšnega vratarja Ili. rije Pelana. Moštvo je zelo hitro in ener« gično ter fizično znatno nad Ilirijo. Napfc dalna vrsta dela predvsem z izvrstnimi zu» nanjimi napadalci. Ilirija, ki se doslej v drž. prvenstvu ni mogla uveljaviti, ima letos ugodnejše šan. se, seveda le. ako se bo nahajalo moštvo v prav dobri formi. Za nastop proti BaSci mora vnaprej računati na trd boj, v kate« rem bodo odločile večja vztrajnost, borbe, nost in hitrost. Tekmo bo vodil najbolj&i jugoslovenski sodnik Fabris (Zagreb). V finančnem oziru nalaga tekma z Bač. ko podsavezu in Iliriji velike obveznosti. Stroški so preračunani na preko 20.000 Din, zato je podsavez naravno primoran nt koli« ko dvigniti običajno vstopnino. Člani po« sameznih športnih klubov nc vživajo pri tej tekmi nikakih posebnih ugodnosti. — Vstopnina je določena sledeče: ložni sedež na tribuni 30 Din, cela loža (5 sedežev) 120 Din, navaden tribunski sedež 25 Din, sto« jišča 15 Din, dijaki in vojaki 10 Din, mla* dina do 14 leta 5 Din. V predprodaji pri tvrdki J. Goreč, ložni sedež 25 Din. tribun« ski sedež 20 Din. V predprodaji se izdaja, jo tudi navadna stojišča, dijaške in mladin« ske vstopnice pa le pri blagajnah na pro« štoru. Vremensko poročilo ana. 10. iuniia 1925. Ljubllana, 306 m nad morjem. Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter ODlačno 0—10 Padavine mm j Ljubljana . . . || Ljubljana ... j Ljubljana ... |! Zagieb .... Beograd , . . I Dunaj . . . • j Praga .... || Inomost ... 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 765-0 764-4 762-5 760-1 7686 767-9 13-7 233 17-0 18-0 160 OH vihod tev. up. brezv. vxhod ■p. »ev. zap. več. obl. vcMas. ■ poL obl. Solnce vzhaja ob 4-13, zahaja ob 19'46, hma Wha)a ob M'«, abaja ob »-1. Barometer nižji, temperatura vilja. Dunajska vremenska napoved za Četrtek: Severna Avstrija tn Dunaj: oblačno deževno, hladni severni in severozahodni vetrovi Severne Alpe: Oblačno. dež, hladno. Južne Alpe-.Menjajoče oblačno, hladno ._ Ad štev. 12.971/25. ret IX. Razglas Program soortnega dne S. K. Celje V četrtek, 11. junija Ob 11.: tek na 10 km: cilj kolodvor. Ob 11 JO: propagandni stafetni tek skozi mesto s petimi predajami; start in cilj ko« lodvor. Cvetlični dan. Ob 15.30: na Glaziji koncert ljubljanske vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Ob 16.: lahkoatlctski miting (tek na 100 m, tek na 200 m, skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom in metanje kro« Ob 17.: nogometna tekma Old boys : L moštvo S. K. Celje. Ob 19.: promenadni koncert pred Kolo« dvorom. Ob 20.: koncert vojaške godbe na vrtu restavracije Evropa. Vstop prost Razdeli« tev daril in nagrad. Nastopita tudi Pat m Patachon. V slučaju slabega vremena se preloži ce« lokupna prireditev na nedeljo dne 14 ju. nija. Prijave k udeležbi sprejema klubovo vodstvo. Zmagovalci dobe častne nagrade, tekmovalci diplome. Tekme za podsavezni pokal v Ljubljani se vrše danes na igrišču Primorja Ob 16.30 nastopita Ilirija : Lask, ob 18. Pnmorje : Hermes. Nogometni podsavez izvede s tem drugo kolo svojih pokalnih tekem. Dana. šnji protivniki so izšH iz prvega kola kot ofertalne licitacije za tlakovanje prostora pred carinskimi skladišči na glavnem kolodvoru ter za tlakovanje in asfaltiranje Miklošičeve ceste v Ljubljani Mestna občina ljubljanska razpisuje na podlagi rešenja gospoda Ministra Financ, C, br. 21.763/25 ter oziraje se na zakon o kaldrmini z dne 31. decembra 1911., nadalje * ozirom na zakon o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. |z izpremembami in dopolndi z dne 27. junija 1921., 22. Januarja 1922. in 22. maja 1922.) ofertalno licitacijo za prevzem naslednjih del in dobav a) tlakovanje prostora pred carinskimi skladišči na glavnem kolodvoru v Ljubljani z regularnimi kockami in povezniki (iz granita, odnosno enakovrednega matenjala) v površmi 2781 m'; nadalje tlakovanje strmega dela Miklošičeve ceste istotako z regularnimi kockami in povezniki v površini 700 m; b ) asfaltiranje (s komprimiranim asfaltom) ravnega dela Miklošičeve ceste (6290 m1), z dobavo in polaganjem potrebnih uvoznih ter širokih ravnih in zavojnih robnikov. Ponudnikom je dano na prosto voljo, da predloze oierto tudi za eno samo izmed navedenih dveh točk a.) in b.). Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Lingarjeva ulica št. 1. , Ponudbe, of>remljene s taksno marko za 100 Lhn, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 10. julija 1925. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem tlakovalnih in asfalterskih del ob carinskih skladiščih m na Miklošičevi cesti v Ljubljani* in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti in brezpogojno oristoji na gradbene pogoje, ter mera položiti kavcijo 5% (ali 10%, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mera položiti pri mestni blagajni ljubljanski (Šolski drevored 2) do 10. ure dopoldne dne 9. julija 1925., bodisi v ootovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismm, izdanih oo denarnem zavodu v smislu Čl. 88. zakona o državnem računovodstva in registriranih v smislu & 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». . Blagajnične položnice mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije. . Ob enem, toda posebej, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s taksno marko za 20 Din da so plačani vsi davki, o usposobljenosti za izvrševanje ponujanih del ter uverenje Ministrstva gradjevina o dovolitvi udeleževanja pri ofertalnih licitacijah. Mestna občina si izrecno pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudene vsote, oziroma vse ponudbe odklonit? brez vsake obveznosti. _ Vsak ponudnik mora ostati v besedi sestdeset dni licitaciji. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dite 9, junija 1925- Mali oglasi, ki služijo v posredovalne tn socialne namene občinstva, vsak« beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjil znesek Din 10*—s Vulkanlzira vrste gumija parna :anizacija P. Škafar v yablj»ni, Rimska cesta U^ flehan. delavnica ,' rtrojnim obratom, Ljoravna ta vsako tvorni-' podjetje, ee ugodno , ali da t najem. — f,oi,re ee v Mariboru, lr-ijlts cesta 16. Začetnica (praktikantinja) ta pisarno, s trgovsko izobrazbo, perfektna v slovenščini in nemščini, dobra strojepiska in agilna, dobi službo. — Ponndbe na: Ljubljana, poštni predal 157. 13434 13328 Ivan Magdič, krojač Gledališka ulica St. 7, se rnporo5a za idočo Obleke ln uniforme deluje po znižani ceni Plachota, krojač, Galjevioa St. 3 pri Rakov- Strojepisje faizroo konceB. zasebno 'LlišSe. G. Petač, Ljublja-j Valvazorjev trg št. 6. pritličje. 1344, Instrukcije veeb gimnazijskih pred-Bttuv tned počitnicami pre-r»m» akademik. Ponudbe ta npr. .Jutra, pod šifro ■Hedicinec*. 13287 jdofeet Kočijaž ani=ki, vajen kočijskih m t«-ni. Plača in oskrba dobra Ponudbe na upravo .Jutra. ■ ' šifro »Dobra kuharica. 13182 Natakarica nott^na ln zanesljiva, nkoi spreime. Naslov pove narava »Jutra*. 13179 Simoatično dekle spreime k majhni rodbini starejša gospa in sin). — Znati mora kuhati in oprav. !;ati hišna dela. Prednost pa imajo one. ki govore ••mSki * jetlk. Plača dobra Tastop 1. julija. Ponudbe i fotografijo na naslov "n^olf Ebensoanger, (1. d. Bjelovar. 13164 Brivski pomočnik sprejme pri ir. Josipu -literju v Hrastniku. Hrana h stanovanje v hiSi. 13151 Visok zaslužek 'ohi vsak v mestu in na '"Ssli z majhnim trudom Ponudbe nn poštni predal '■'■ V. Ljubljana. Priložite ! Din za odgovor. 13039 Železninar komisijonar in zmožen rodjtva kartoteke, se sprej-Ponudbe pod značko ♦Marljiv 19» na upr. Jutra. 12714 Krojaški mojstri 'amostojni in prvovrstni. vsako množino kon-Hcijskega dela na dom. ^rrašati- Konfekcijska to-irna Fran Derenda & Cie. t:abljana. Emonska cesta 8 12883 Orodnega ključavničarja nretnega in samostojnega. r"ejme takoj puSkarna ^ Kranju. 13015 Službo v pisarni dobi gospod ali gospodična, ki položi kavcijo v »nesku 25.000 Din kot posojilo. — Mesečna plača 2000 Din in posojilo dogovorjene obresti. Ponudbe na upravo Jutra, pod značko .Mesečna plača.. 13409 Paznika z večletno prakso pri prevzemanju, izdaji in merjenju lesa ter veščega manj-Se ekonomije, sprejme na podlagi spričeval ali osebnega dogovora premogovno podjetje. Ponudbe pod šifro Paznik« na upr. «Jutra». 13336 Šivilja pomočnica ki je Ze delala pri krojačih. oziroma šiviljah, se sprejme. — Pismene (boljše osebne priglasitve) v trgovini F. S. Hrovat. Tržaška cesta 24, Gline« pri Ljubljani. 13358 Knjigovodja ki je perfekten korespon-dent, se sprejme. Ponudbe z lastnoročno pisanim curi-culum vitae na upravniStvo .Jutra, pod značko »Ko-respondent 6615». 1S374 Modlstinja vestna in pridna, se išče. Ponudbe na upravo »Jutra* pod .Takoj ali pozneje«. 13334 Učenka za Specerijo v Ljubljani, se išče. Pogoj: najmanj : razr. meščanske šole, zdrava, močna in ubogljiva. — Ponudbe na upravo "prerijskega blag« Hln-« Kreft, Ptuj. 13429 Atenca al? vajenko ''""■-'■no knjiearna Tiskovne ■sirnce v Ljubljani. Prenova ulica 54. Lastno-r"no nisane ponndbe naj nošljelo v omenjeno knjigarno. Oziralo se bo le na prosilce, ki io dovr-nižje razred srednjih ali pa meščansko lolo. «3 'r^evne zastopnike 'vseh krajih Prevaljskega. »arpnherškefa ln SlovenJ--"*s»ke:ra okraja, posebno ta »Jami Oddelek. iSče stara "Varovalna družba. Nadi dober in trajen zaslužek. Pojasnila daje g. Oswald. Prevtlje, ---- Skladiščnik dobra moč v epecerijski stroki in žitni tr"' rini, ieli premeniti sluibu. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra, pod »Skladiščnik.. t Lesni strokovnjak iSče vodilnega mesta (kom. ali tehn.) pri zdravem podjetju. Večja kavcija, ev. soudeležba. Cenj. ponndbe pod Šifro »AgUen. na upr. »Jutra.. 1273« Prodajalka spretna in prikupljiva, i daljšo prakso v »peceriji In dellkatesi, lell mesta izven Ljubljane. — Cenjene ponudbe na npravo »Jutra* pod značko .Takoj »447». 13036 Prodajalka ISče mesta v Špecerijski, papirni ali v galantenjiki stroki. Gre tudi za blagaj-nlčarko. Naslov pove npr. »Jutra*. 13011 Žagar Ieli premeniti mesto na kako boljio lago ali lesno industrijo. Ima dobra spričevala glede dela is računstva. — Naaiov v upravi »Jutra.. 13438 Pisarniška moč samostojna v slovenski ln nemški korespondenci — zmožna stenografije In vseh pisarniških poslov, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod tVotas 6656» u apravo 3 o s S ■ ........." ~ B 0 Soj vemo vsi. kako je bilo: Q ko šolsko leto h kralu Ure. ■ 0 Boljša dama srednjih let, išče znanja z istotakim gospodom v svrho duševnega razvedrena. Tajnost zajamčena. Dopise pod značko .B. A.» na upravo »Jutra«. 13403 Mlada dama Pridite v soboto topet v Tivoli. — Bila pomota. — Boslljak.. 1S4S5 n 0 B 0 Drva Za suksesivno dobavo do konec leta. kupim do 100 varonov lepih bukovih drv z malim procentom okrocrli" Ponu-ib« na upravo «J"'-a. pod »Cas!>a». 13S00 Jese« oviti Ho^ov debelin« S0W)cm. dolžine od 8 m naprej, kupimo večjo množino. — Ponudbe na poštni predal 157. 13193 Moško kolo dobro ohranjeno, z malo prestavo in visokim vodilom. kupi Matelič, GradiSfe st. 11. 131 m T esni producenti! Potrebujem za mesečno dobavo 8 vatronov remelinev 8/10. 8/12. 10/12. 10/14 cm. 8 in pol do 5 in pol dolsre. Plačljivo proti akreditivu. Ponndbe na upravo »Jntra* pod »Bois». 13158 Stiskalnico za seno dobro ohranjeno, kupim Poitve se v Ljubljani na Sv. Petra nasipu itev 27. 13407 Saj vemo vsf. kako je bilo: ko Šolsko teto h kraju gre, tacat In stisk je preobllo za mlade trmaste glavi. - Kako smo bili srboriti, a kako smrdel nam je pouk! Q _ Ko bližali so se Izpiti a Q so nam natresli polno kljuk .. Q 0 Dandanes pa so drugI časi. 2 Če sinku v Seli spodleti — U S brž očka z «M MAMI OGLASU S U INŠTRUKTORJA mu preskrbi! U 0 ln nova nada se obeta 0 ■ očetu brtžnemu v radost... ■ 0 O blažena dijaška leta 0 in zlata šolarska mladost! ■ C310 ■ o ■ O « CD ■ O ■ CD ■ O ■ CD ■ CD Trgovina meš. blaga staroznana, ob prometni cesti, se t vsem inventarjem, pod telo ugodnimi plačilnimi pogoji poceni groda, event. odda v najem. — Stanovanje takoj na raz-polago. Pojasnila daje K Werli v Cerknici. 12905 Lokal ta trgovino t meSanim blagom, na prometnem kraj« v sredini mesu, se prevzame. Ponudbe pod »Dobro, na npravo »Jutra«. 18400 Motorno kolo malo rabljeno, se k n p I. | Ponudbe na upravo »Jutra. pod Slfro »Motorno kolo.. ^ 13897 Žensko kolo rabljeno, kupim. Naelov t upravi »Jutra«. 15414 Bukova drva t navedbo cene in množine ponudite družbi »Ilirija*. Ljubljana. Kralja Petra trg St. 8. 18869 Stavbna parcela v Spodnji SiSki, se proda. Naslov pove uprava »Jntra« 13299 Družabnik se Išče ali se sprejme najemnik — eventuelno se proda pred 8 leti nanovo opremljena hl»a z» meSano trgovino, na križišču cest v prometnem trgu na deleli. pod ugodnimi po-arojl. Polasnila daje Franc LeskovSek v Kozjem. 13247 Soba velika, trajna, »legantno opremljena, s posebnim vhodom, na periferiji mesta, se odda takoj dvema gospodoma ali lakoncema brez otrok. — Naslov v opravi »Jutra«. 13298 Skromna sobica s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se takoj odda. Naslov: Bitenc Novi Vodmat 82, Moste 18375 Ugodno so proda družabniSI-o polovico manu fakturne trgovin« v Ljubljani. — Cenj ponudbe pod »Zelo ugodno 6662. na upr •Jutra«. 13448 Z 20.000 Din pristopim kot so elujoč družabnik h kekumu dobro idočemu podjetju. Ponudbe Je poslati nalkesneje v teku 8 dni. na upravo »Jutrai pod tnačko »Zmožen 6587» 13298 »Vatra« akumulator na 12 voltov, t žarnicami, popolnoma nov, e« proda. Naslov pove nprava »Jutra, 13337 Partija svile ln fvilenih nogavic, se po izvanredno nizki ceni proda Naslov pove nprava «Jutra» 13339 štedilnik nov, se poceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 13240 2 čevljarska stroja »Rinerer« — levoročen in (Hohlmaschine), se proda. Kračun, Poljčane. 13359 Motorno kolo znamke »Breve*. 1 in četrt HP, v prav dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Breve«. 13338 Avto prve ital. znamke. 82 HP, elektrika, S sedežev, izvrsten in popolnoma zanesljiv voz, v garantirano brezhibnem stanju, t novo trumo in retervo. se proda. Ponndbe na upravo »Jutra« pod »Spocijalna marka«. 13382 500 Proda se; litrov brinjevca brinjea rdečega brinja; 100 m žične vrvi, 4 cm debele: 200 kladlvov (Macol); 100 krampov; 100 poljskih postelj t gurtami. — Ponudbe pod tnačko »Batno, na npravo »Jntra«. 13876 Abadie cigaretni papir zopet stalno na zalogi. — A. Lampret. Krekov trg 10. 18« Otroški vozički ŠPORTNI In LrKSP7.NI po najnižji ceni in največja zaloga Prodaja na obroke — »TRIBUNA« F. B. L., to-varna dvokoles tn otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovtt* e. 4. OMriU franko. 1*7 Hiša v Mariboru s staro vpeljano gostilno, na prometnem kraju, s tri četrt orala zemljišča, se vsled družinskih razmer zelo ugodno takoj proda. — Stanovanje kupcu na razpolago — Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru pod »Stara gostilna«. 12964 Hiša v Ptuju na zelo prometnem kraju, t vpeljano trgovino a deželnimi pridelki, blizu postaje, pripravna ta vsako trgovino ali obrt. se radi selitve poceni proda. V hiSi je 5 manjSih stanovanj, velika klet, FkladISče. zraven veliko dvorilče in lep solnčni vrt Lokali in stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje Josip Krajcar, sluga trgovske banke Ptujn. 13089 Posestvo blizu RoffaSke Slatine, proda. Lepa zidana bila s 8 sobami, kuhinjo in jedilno shrambo, obokana klet. hlev za krave in praSIfe, 8 ha 55 a remljišča. 2 vrta in sadno drevje, vse okoli hiie. Cena ugodna. Naslov pove uprava »Jutra«. 13410 Posestvo obstoječe it 19 oralov njiv. travnikov in gozda. Posestvo Je posejano. hiSa skorai nova. svinjski hlev nov. hlev ta govedo potreben malenkostne poprave Zraven spada tndi nekaj frospodarskeca orodja. Posestvo le telo rodovitno in v ravnini, pol ure od žel. postaje. ■« poceni proda. Polasnila dale Mihael 8a-loblr. trg.. Sv. Jakob, p. Sv. Jurij ob julni železnici 18838 Tovarna v lepem mestu Slovenije, dobro vpeljano podjetje, s stalnim krogom odjemalcev, a e takoj proda. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »800.000«. — Uspelno posredovanje •« honorira 18553 Dvonadstropna hiša v sredini mesta, ae proda. Stanovanje s 3 sobami je kupcu na razpolago. V hiSi Je tudi pro.t lokal, pripraven ta vsako obrt in j« tudi takoj knpcu na r»v rotaro. Informacije daje R. Saksida, mest. tid. mojster v LJubljani, Poljanska e. It. 81. -- Na stanovanje ln hrano se »prejme boljH gospod na Dolenjski cesti It. 10/I. 13284 Mesečna soba elegantna, t električno razsvetljavo, se takoj odda v najem solidnemu gospodu. Naaiov pove uprava .Jutra« 1SCT0 Iščem družabnika ta manjio mannfakturno trgovino, osebno vodstvo poeoj. Potreben kapital ca 150.000 Din. Ponndbe pod »Samosvoj« na upr. »Jntra« 12748 Opremljena soba t električno razsvetljavo, v sredini m»sta (kopalnica na razpolago), se odda 1—2 solidnima gospodoma. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Centrum«. 1319« Samostojen gospod iSče ta takoj »nalno mesečno sobo s posebnim vhodom in električno ratsvet-ljavo. Ponudbe z navedbo cen« in opisa stanovanla pod tnačko »Uradnik 6526» na upravo »Jutra«. 13145 Eleg. stanovanje v letovišču ob morju (Su-Sak). s e o d d a u julij in avgust. — Naaiov v upravi »Jutra«. 11424 Družabnika 11 č e vpeljano transportno podjetje z avtomobilom, v svrho razširjenja pod|«ya. Potreben kapital 50.000 Dir Sodelovanje zaželjeno. a ni pogoj. Ponndbe pod značko »Stalen zaslniek «650* na upravo »Jutra«. 13425 Družabnika ali družabnlco s 20 000 Din razpoložljivega kapitala in sodelovanjem. ISče v svrho razširjenja podjetja dobro vpeljana dobičkonosna trgovina. Ponudbe pod Slfro .Razširjenje podjetja* ra npravo »Jutra«. 1S379 10.000 Din posolila pod poljubnimi pogoji, ISče akademik v svrho nadaljevanja Študij. Ponndbe pod »Akademik 6602. na »pr. 1S3CT »Jutra., Opremljena soba t 2 postellama, v sredini mesta. elektri«ne ratsvet-ljava, se takoi odda dvema gospodoma. Naslov v upr. »Jutra«. 13440 Prazna sobica tračna, se odda gospodn ali gospodični, event. tudi fl souporabo kuhinje lakoncema bret otrok. Naaiov pove uprava »Jutra.. 13446 Lepa soba se odda solidnemu gospodu v sredini mesta. Naslov v upravi »Jutra.. 13422 Prazno sobo s separiranim vhodom, ilče s 1. Junijem mlad takonski par brez otrok v južnem delu mesta. Ponudbe pod Slfro »Južna soba. na upr. »Jutra«. 1340« Čez počitnice oddam dve lepi opremljeni sobi in kuhinjo (poleg kavarne «Evropa»\ Ponndbe na npravo «Jutra» pod šifro »Počitnice 6643». 13419 Stanovanje s sobo, kuhinjo in pritiklinami. se zamenja t enakim ali večjim. Naslov v upravi »Jutra>. 13371 Stanovanje in hrano dobi gospodična. Naslov v upravi .Jatra., 18873 Opremljeno sobo s posebnim vhodom. iSče soliden gospod. Ponadbe na upravo »Jutra, pod Šifro »1. julij.. 18881 Opremljena soba telo zračna, se odda zakonskemu paru br.i otrok ■ 1«. junijem v Milini Tabora. Naslov pov« uprava »Jutra». 18395 Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, zamenjam za večje. Naslov pov« uprav« »Jntra« mn Kdo bi rosodil mladi dami ta kratko dobo 15.000 Din in tako pomagal it osodepolne krite. Cenj ponndbe na npr. »Jutra pod »Reiiten. 13865 Družabnika ali dmžabnieo s 50.000 do 100.000 Din gotovine in sodelovanjem, • e lile ta odkup dobro vpeljane trgovine na drobno in debelo. — Dopis« na npravo »Jutra, pod Slfro »Kapltaj :ležba». In soudeli 1S878 »Božična noč 111« Dvignite pismo pri podružnici »Jutra* v Mariboru. 13437 Korespondence v svrho ratvedrlla ter ev poznejšega znanja, si želi samostojna gospodična, z tnačainim gospodom. N«-anonimn« dopise če mogoče s sliko na upravo »Jutra« pod lifro »Življenje je sen» 13242 Gosp. V.....B, Temnorjavo vezana kniig« s pesniško vsebino Tivoli. Blagovolite dvigniti p!«mo v upravi «Jutra» pod Šifro »Labirint.. 13216 Sodno razporočena gospa brez lastne krivde, stara 33 let, osamela, v dobri poziciji, z lastnim lepim stanovanjem, ilče resnega znanja z inteligentnim tnačajnlm in dobro sitnlra-nim gospodom. Anonimno kol. Resne dopise na upr, »Jutra, pod mačko »Dobe: znaiaj.. 1842« V upr. «Jutra» na se dvignejo pisma pod nastopnimi Šiframi: Andija. Barbi. Drnlabnica »nog. Dolenc, Izguba nemo- coča. Jesen. A. Kastreve, Labirint, Labora. Lepo it dobro srce. Ljubi otroke. Naklonjenost, Osebna var. nost. Počitnice 10049, Per. fektna 6003. Posojilo 6493 PoSten in marljiv 58S9. Rubrika. Stružnica za les. Srečen dom 5777. Spec rija. Tajno 6212. Tovarna 578», Takoj 14. Trezen samec. Tajncst 8«. Ugodna prilika 5801, Visoki dohod kl. Zanesljiv M. ?.enka ali prtJaUljlea. 111, SuDOUrb Trgovec-posestnik n obrtnik, telo dobro sitn-ran, z 2.000 000 premoženja eli takoj poročiti km»čko 'ckle. stare'Se. ako moeoče nad 40 let. S« neporočeno, ,1i vdovo brez otrok, s pri-il"o enakim premoženjem r.ventnelno se tudi priženi ali proda vse svoje premoženj« ■ trgovino vred. Naj -aje Vie Mitu železnice, ako mogoč«- na rostilno. Fant 1tpt --tarSev in bratov ter .m gospodar. Le resne po-udb« s sliko, naslovom in "«tanfn'ml podatki pod i'ro »Dolenc, aa upravo Jutra«. 13445 331etnl vdovec 1 otrokom, delavec, v ne-Vai premoženja, izobražen v ačunstvn. se želi poročiti co"-Kv'i?no ali vdovo, staro 25—45 let. ki ima kako nosestvo. bodisi eo«tilno, ■rovino ali kmetijo. Na-lov pove uprava »Jutra*. 18439 Policijske pse sprejema preizkušen zavod za dresuro in izšolan;«. — Ponudbe na naslov: Ml jem Zipser, Bled. 13364 Kurja očesa odstranim brez Lolečin. Garancija ta celo leto. Da □e zamudite ugodnosti, ki se Vam nudi samo do SO. t. m. Zaioltarjeva ulica 18. 12S24 Gorsko letovišče Koroška Slatina. Rimski. — Izvor alkaličnih mineralnih voda, preizkušenih za vratne, meh urne in ledvične bo-lezni. Dobra namizna voda. Kopelji — izvrstna kuhinja. Sobe z vso oskrbo 50—60 Din na dan. PoŠta Kotlje, 1 uro hoda od Guštanja v Sloveniii. 13267 Hladilnica se proda na velesejma. — Dolžina 211. Širina 188, višina £12. Naprodaj je tudi ena manjša hladilnica. — Ponudbe na: Loger, vele- Eksploataclja gozdov prevzame les. strokovnjak v lastni ali tuji režiji. Kavcija na razpolago, event. soudeležba. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Agilen«. 12749 M Mspodiira s« snrelme k samo?to:-nemu ?osnodu v Ljubliani dekle, vdova sli ' >?pnk», ki labko "oioži S000 D;n kavci'e šivilje maio nred-rost. Ženitev ni 'zkl učena. Dop se, no možnosti s sliko pod Poštena ln zvesta" na upravo Jutra", kjer se izve tudi naslov. Deklica br«« starSev, od 14—15 let stara, se vzame za svojo ali kot učenka. Poift lb« ua upr. »Jutra« pod šifro »Pridna, tdrava, poStena». 133S5 «VAK», vnovčevalnlca patentov ln Izumov, družba z o. z. v LJubljani. Selen-hnrgova nlica št. 7 (palača Jadranske-Podunavsk« ban k«, II. nadstr. soba St. 33 kupuje In prodaja patente in izume ter posreduje patentiranj Pst! «Luclfer» uničuj« trajno stenice, ičurkel Leskovic. Jurčičev trg. Nabavlj. zadruga drž. nameščencev. 12498 fccjem. 13372 Kateri jurist posodi do 31. oktobra In katere učne pripomočke ta državoslovni r i g o r o z v LJubljani? Na zahtevo in po dogovoru odškodnina. — Naslov pove uprava »Jutra* 13384 Mallnovec prist«n in naraven, t naj. boljšim sladkorjem vkuhan v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko nudi lekarna dr. G. Piccoli v Ljubljani. 223 Proda se bencin motor. stoječ, .Benz' 8 HP v dobr m stanju. Porabi se tudi lahko petrolej. Pripravno za obrtn ke in kmete. 3264a Naslov v upr. .Jutra'. » Prim cltre prodajo n 350 dinarjev. Nasi ov pov« uprava »Jutra« 13282 Lep klavir telo dobro ohranjen, maha-gonl, liboren glas, se telo ugodno proda. Ponudbe na upravo »Jutra, pod mačko »Klavir «557.. 18218 Vijollna z lokom naprodaj ta 270 dinarjev. Naslov pove uprava »Jutra. 1841« Vlollnčelo staro > zabojem, prodan. Naslov pove uprava »Jutra. 18404 Kratek klavir •elo dobro ohranjen, izbo-ran glas, H ceno proda. Naslov povo uprava »Jntra« 18418 Gramofon dobro ohranjen in dobre znamk«, se kapi. Ponndbe Je poslati aa upr. »Jutra« pod »Lep«. 18818 Prepelico samca, krotkega, kl Je «»-8el p«ti, kupim, eventuelno s kletko. Ponudbe t navedbo cene na apr. »Jutra* pod »Prepelica«. 13162 Kobilarna »Verd« kupi sekaj čistokrvnih plemenskih kobil Iipicanske pasme Ponudbe na naslov: Kobilarna »Verd«, poŠta Vrhnika '^Sl^JSBi Revna služkinja je izgubila v nedeljo v Tivoliju 200 Din. Poltenega najditelja se prosi, da pri-Sodno ulico nese nazaj It. 2/H. 1339« Dotična oseba ki je našla šop ključev pri Gradašci se prosi, da jih vrne proti visoki nagra.U na Rimski cesti štev. 19 — dvorišče. 13423 299a smrekovi ali jelovi od 3 do 7 m dolžine se kupijo v vsaki množini. Ponudbe za zdrav in suh les franko vagon ali za svež les franko žaga z navedbo cene in množine na »Kon-zervno tovarno Globus d. d., Vrhnika. ftikdat* več se Vam ne povrne zgubljen čas neizkoriščanih priliki Zatorej se obrnite kot skrblpolnl u-ali Izvoznik, bsnkir, veleindustrijalec in kapitalist zaupljivo na International Cotnmercial Inteligence Bureau, Joh. Bendien. London I. C I. B., Zagreb I., poštni predal 391, ki Vam rdini zamore res odpomočil Ne pozabite priložiti 8 Din za odgovor. Brez vsake obveze so Vam naši nasveti. Službo dobita takoj (ktojača) proti ugodni plači. Pismene al! osebne ponudbe na Konfekcijsko tovarno Fran Derenda & Cie., Ljubljana, Emonska cesta štev. 8. 3202a Za Jugoslovanski patent it. 753 od 1. mala 2922 na 3279-a n se iščejo kupci aH odjemalci licence. Cenj. ponudbe na ing. Milan Šuklje patentni inženjer, Ljubljana, Rutarjeva 9 Družabnika z naimanj 50.000 Din v trgovino mešanega blaga na prvovrstnem prostoru v Mariboru se takoj ali pozneje sprejme. Ponudbe na podružnico „Jutra" Maribor pod .Dobra bodočnost" 3260-a obleke, plašč!, čevlji, brisače v največji izberi pri C. J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trg štev. 8. ■i^onm MI Za mladino naročite novi knjigi i Fil-.i Dom.s Kako se se vragi ženili. Broširano 30 Din, vezano 35 Din, poštnina 1'50 Dia. Levstik Vlad.i Deček brez imena. Broš.rano 25 Du, vezano 30 D.n, pokalna 1 50 Din. Knjlo' se naročata pri knjigarni Tiskovna za^a^a v Ljubljanij Prešernova ulica št. 54. 1 James Oliver Cnrvvood: pragozda VII. Pik je bil že na poti k smrekam. Tekel je z nosom ob tleh ob gozdu med grmovii in cvetkami in hodil po zrelih jagodah, ki so se rdečils tod povsod po travi, dokler ni dospel do skupine mladih smrek. Tam je obstal in začel vrtiti svoj rep. Zakaj v travi nekaj korakov od njega je sedela Nada in si brisala prste, pobrizgane z rdečimi jagodami. Njih barvo pa je imela tudi na ustnicah in po licih. Od radosti je vzkliknila, ko je opazila Pika. Toda fclisknila je z očmi preko njega in vsaka kapijica krvi se je vzburila v njenem vitkem, krasnem telesu, ko je irotri:a, prihaja li Roger za psom. Pik je prišel k nji in ji položil glavo v naročje. Ko pa ji je pogledal v obličje, je opazil, da ima Nada prav na čelu pod rjavimi kodri liso. Nada ga je stisnila k sebi in se sklonila nad njega. «Pik,» ie šepetala, «skoraj žal mi je, da sem mu rekla, naj oride danes. Obljubila sem mu, veš, da mu povem, ako me Jed Hawkins udari še kdaj. In res me je udaril. Zato :mcm to liso. Ako ga Roger opazi, da ubije. Moram mu lagati — lagati —» Pik se je trudil pokazati, da ga stvar zanima in je tolkel s trdim svojim repom po tleh. Nada pa je zrla v smeri, odkoder je moral priti Roger... In ko ga je končno zaslišala ter je Roger stopil pod zeleni baldahin smrek, je imel njen obiaz naenkrat barvo teh jagod, ki so bile pobrizgale končke njenih prstov. V trenotku, ko jo je Roger pogledal, je opazil, česar Pik ni videl, in obstal je, čuteč, da mu razbija srce kakor kladivo. Nikoli doslej, niti v sanjah ni bilo to dekle lepše kot sedaj, nikoli mu še niso njene oči povedale toliko kakor danes in še nikdar mu niso njene ustnice govorile toliko, dasi so molčale... A v istem trenu je opazil na njenem čelu liso, napol pokrito i lasmi in zveženj, skrit med smrečjem. «Tec«0. Telefor It. 380 Novo! Igralne mize Blouo- .Mlin" „Marjanca" preurejena v moderne igralne mize „Tabor" in Franc Vehovar edini in prvi izdelovatelj Igralnih miz v Jugoslaviji. Tovarna pohištva Celje. 32Sla • '■■ - ..-..i "j ' ■.... V' - - -< ' Javna dražba. Dne 13. junija 1925 prodajo se v Ljubljani Kolodvorska ulica 18 na javni dražbi sledeči predmeti: 4 bakreni kotli za žganjekuho; 1 kotel bakren z železno pečjo za žganjekuho; 2 kotla bakrena za žganjekuho; 1 kopalna peč, jeklena kopalna banja; 1 lita želežna bania; 1 kopalna banja iz jeklene oločevine; 7 podstavkov za kopalne peči; 1 umivalnik z stojalom oorcelanast, 1 porcelanast bidet; 1 luksus-kloset; 1 kompleten vojaški kotel; 1 porcelanast umivalnik; 15 vodnih lijakov. Draženje se začne ob 16. uri; od pol 16. ure naprej se ti predmeti lahko ogledajo. 4. ? Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je nas zapustila naša dobra, iskreno ljubljena mati oz. tašča, stara mati, sestra, teta itd., gospa Juiila Berlisg ki je 9. junija 1.1. v 57. letu preminula. Pogreb se vrši 11. junija ob 3. popoldne iz hiše žalos'i v Zetalah. Sv. maša zadušnica se bo služila v petek, 12. junija ob 7. v župni cerkvi. Žetale, dne 9. junija 1925. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse izkaze iskrenega sočutja ob tako bridki izgubi našega nepozabnega in predobrega soproga, očeta, brata, strica, svaka in deda, gospoda Fran Prijatelja trgovca in posestnika v Tržišču, izrekamo za izraženo sočutje, za poklo-nitev cvetja, za toliko lepih tolažilnih besed ter za mnogobrojno častno spremstvo na zadnji njegovi poti našo naj-presrčnejšo zahvalo. Tržišče, dne 19. junija 1925. Žalujoči ostaSi. 3280a Velika zalega pohištva M Ml Maribor Šolska ulica št. 5. Priporoča svoio izbrano zalogo vsakovrstnega pohištva in tapetniJkili lastnih izdelkov. Zarotaiti imajo posebne 50 šivalnih stroja/ posamezne ali vse skupaj ter razne krojaške in pisarniške potrebščini proda po prav nizki ceni 3267* zaradi opustitve podjetja konfekcijska tovarna „Odelo' družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36. □□□moommoca^DDCDacncannnnannononooDannog k Priporočamo knjigo: Stojanovič A.. Popis bitke ln njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31'— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54 trgovske o kreditnih razmerah in druge daje točno in zanesljivo — „BERH" — informacijska pisarna dr. z o. z. LJUBLIANA, Aleksandrova 8 Palača Prve hrvatske štedionice Telefon 976 32S3a Kupi se od solidne firme 3210 rezsn mehki les: paralelne deske 12, 18, 28. 38 mm, ostrorobno rezane, na konceh pravo kotno odrezane, L, II., HI., razr. ali samo 111. razr. a) širine od 18 cm naprej (povprečno ca. 24 do 27 cm), b'i širine od 9 do ink. 17 cm. Takojšnje plačilo laktur se garantira. Ponudbe s cenami franko vagon postaja Postojna-tranzit pod „Rez»» les" r.a upravo .Jutra-. Mizarski delovodja za tovarniški obrat, zmožen vseh del v mizarsko stroko spadajočih del, dober organizator in kalkulant se sprejme. Vstop septembra t. 1. Ponudbe z zahtevki in spričevali na „Poštni predal 49"i Maribor. 3235a Stanje vloženega denarja preko 130 milijonov dinarjev ali 520 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči S 5 račun pro« najugodnejšemn obrestovanjn. \ | Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi -: V tekočem računu najvišje mogoče obresfi. Mestna hranilnica ljubljanska (Grajska Medioaica) V LJUBLJANI Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničcega premoženja še mesto Ljubtjanaz vsem premoženjem in davčno močjo.Rav-no radi tega nalagajo pri njej tudi sediita denar mladoletnih, in pni uradi cerkveni in obttae občinski denar.