Poštnina plaćana v gotovinL Leto LXVm., št. 127 Ljubljana, sreda 5. junija 193$ Cen Din ■znaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in rrst a Din 2.-. do 100 vrat 4 Din 2J50, od 200 do 800 ✓rsta Din 4.-. Popust po dogovore, taaeratnl davek velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din a Din do 30 pettt 3.-, podjl mseratl pettt — »atepzna« Narode Rokopisi se ne vraćalo. UREDNIŠTVO Di UPRAVNI5TVO UUBUANA, sTisinjesa aMom Mev. S Telefon: 3122, 3123, 8134. 3135 in SU6 Podružniee: MARIBOR Stroaamaverjeva 3o. — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' st. 26. — CELJE: oeUsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. 65 uprave: Kocenova olfea 2, telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavedu v Ljubljani st. 10.351. Francija zopet brez vlade Ker je parlament odklonil pooblastilni zakon, je Bouissonova vlada Tala ostavko — Kriza je dosegla vrhunec in nihče ne ve izhoda i:*: i Pariz, 5. junija, z. S padcem Fran-dinove vlade je nastala v Franciji huda notranjepolitična kriza, ki je tem bolj usodna, ker ne gre samo za politična nasprotja, marveč je v vprašanju tudi francoski frank. Flandin je zasnoval velikopotezno akcijo za obrambo francoske valute ter je v to svrho zahteval od parlamenta dalekosežna pooblastila, stremeča za tem, da bi mogla vlada brez parlamenta izdati uredbe z zakonsko močjo. Parlament je ta pooblastila odklonil in Flandinova vlada je podala ostavko. Velika zaupnica Bouissovi vladi Po dvodnevnih pogajanjih je sestavil novo vlado dosedanji predsednik poslanske zbornice Bouisson. V glavnem je ostala prejšnja vladna koalicija, ki pa se je preorientirala bolj na levo. Bouisson je osvojil v celoti stališče F lan dina in tudi on zahteval od parlamenta obširna pooblastila. Bouissonova vlada se je sinoči predstavila poslanski zbornici. Takoj po otvoritvi seje ,»e povzel besedo Bouisson in prečita! deklaracijo vlade, v kateri poudar.ja, da so v izrednih prilikah potrebni izredni ukrepi. Ob enem je zahteval, naj se odgodi debata o vseh vloženih interpelacijah. Zbornica je Bouissonovi vladi s 390 proti 192 glasovoma izrazila zaupnico. Vse je bilo prepričano, da bo po tej veliki zaupnici parlament tudi brez debate sprejel pooblastilni zakon. Na splošno presenečenje pa se to ni z srodilo. Pooblastilni zakon odklonjen Po glasovanju o zaupnici je Bouisson predložil pooblastilni zakon, ki ga je podrobno utemeljil. Njegova izvajanja je podprl tudi finančni minister Cail-laux, ki se je izjavil odločno proti de-\-alvaciji in za odločno obrambo franka. Po kratki debati, v kateri so posamezni govorniki podpirali stališče vlade, je bilo glasovanje. Pri glasovanju je ostala vlada z 2 glasovoma v manjšini. Za pooblastila je glasovalo 262, proti pa 264 poslanci. Ostavka vlade Vlada je takoj po objavi izida glasovanja zapustila zbornico in se umaknila k posvetovanju. Po kratki seji vlade je odšel Bouisson k predsedniku republike in mu podal ostavko svoje vlade, ld je bila komaj 90 ur na krmilu. V zbornici je nastala silna zmeda. Padec vlade je prišel za vse tako nepričakovano, da nihče ni vedel izhoda. Poslanci so skoraj vso noč ostali v zbornici in živahno razpravljali o novo nastalem položaju. Popravljeno glasovanje Levičarske skupine od komunistov do radikalnih socialistov so imele v teku noči skupno posvetovanje, ki pa ni dovodio do nikakega konkretnega sklepa niti do kakega sporazuma glede programa bodoče vlade. Več poslancev je po končanem glasovanju skušalo popraviti svoje glasovanje, češ da niso nameravali glasovati proti vladi, marveč za njo. Na ta način bi se bilo glasovanje izpremenilo v toliko, da bi imela vlada 12 glasov večine. Seveda pa ti naknadni popravki niso bili priznani in ne morejo ničesar izpremeniti na položaju. Nihče noče sprejeti mandata za sestavo nove vlade Kdo bo sestavi! novo vlado, zaenkrat še nihče ne ve. Predsednik republike je vso noč nadaljeval posvetovanja z vodilnimi politiki in državniki. Bouisson je že prej, p redno je odšel k predsedniku republike, da mu sporoči ostavko vlade, izjavil, da pod nobenim pogojem ne sprejme več mandata za sestavo nove vlade. Pri tem svojem stališču je dosledno vztrajal tudi še po tem, ko ga je predsednik republike ponovno *>ozval in mu ponudi! mandat. Kaj pravi Laval Za njim je bil sprejet zunanji mini- i ster Laval. Tudi on je odklonil sestavo I vlade z utemeljitvijo, da je neobhodno j potrebno, da obdrži vodstvo zunanje 1 politike. Po svoji avdijenci je izjavil novinarjem: 2e več mesecev imam čast voditi zunanjo politiko Francije. Na tem polju mora biti Francija bolj kakor na kateremkoli drugem močna. Evropa je nemirna in mir nesiguren. Naša prizadevanja gredo za tem, kako organiziramo mir na trdnejši podlagi. Ponovne politične krize v naši državi pa zelo slabe avtoriteto Francije baš v času, ko bi ji bila avtoriteta najbolj potrebna. Razumem, da parlament okleva, kadar gre za to, da se vsaj za nekaj časa odreče svojih prerogativ, upam pa, da bo parlament po teh dveh težkih vladnih krizah sam u videl, da se ne more odtegniti svoji dolžnosti do naroda in države. Razpust parlamenta? Tudi Flandin, ki je bil po Lavam sprejet v avdijenco, je sestavo nove vlade odklonil. Enako stališče je zavzel tudi Caillaux. Socialistična frakcija je imela davi ločeno sejo, na kateri je sklenila predlagati, naj predsednik razpusti poslansko zbornico in razpiše nove volitve, med tem pa naj se sestavi provi-zorična vlada za obrambo franka s časovno točno omejeno misijo. Davi ob 8. je predsednik ponovno pozval v avdijenco Bouissona in ga prosil naj še enkrat sestavi vlado. Bouisson pa je to slej ko prej odklonil in predlagal predsedniku republike, naj poveri mandat za sestavo vlade predsedniku senata Jeanu Neyju. Vsekakor pričakujejo v političnih krogih, da bo že v teku današnjega dneva prišlo do odločitve v pogledu nadaljnega razvoja vladne krize. Odmev na borzi Pariz, 5. junija AA. Havas poroča to. Newyorka, da je tamkajšnja borza ži- I vahno reagirala na vest o padcu sonove vlade. Ob sklepu borze, pravi Havas, so na newyorški borzi zelo likvidirali francoski frank. V začetku borznega sestanka je frank notiral 663.25, takoj nato je pa padel na 660. Presenečenje v vsej javnosti Pariz, 5. maja. AA. Havas komentira padec Bouisonove vlade in pravi med drugim: Padec Bouissonove vlade je zbudil splošno presenečenje ne samo v poslanski zbornici in v vseh političnih krogih, marveč tudi v vsej državi in tudi inozemstvu. Na seji se ni nič zgodilo, kar bi napovedovalo možnost kakšnega preokreta v parlamentu. Celo v trenutku, ko se je začelo glasovanje, je kazalo, da mora nova vlada dobiti zaupnico, ki jo je zahtevala od abornice skupaj s širokimi pooblastili. V nasprotju s pričakovanjem je Bomssonov kabinet padel isti dan, ko se je predstavil poslanski zbornici. Nova vladna kriza, ki je nastala komaj par dni po padcu Flandi-novega kabineta, je veleresen dogodek in bi bilo nezmiselno to tajiti. Če pa bi Bouisson sedaj ponovno stopil pred zbornico, bi brez dvoma dobil večino najmanj 20 glasov. Laval bo poskusil Pariz, 5. junija, z. Opoldne je predsednik republike ponovna 't***1 al v avdijenco Lav ala in ga proflfL naj prevzame mandat. Laval je po kratkem posvetu s svojimi prijatelj iz zunanje političnih razlogov v načelu pristal in pričel pogajanja za sestavo nove vlade Vsi mandali slovenskih poslancev verificirani Verifikacij ski odbor Narodne skupščine je zavrnil vse pritožbe, ki so bile vložene zaradi volitev v dravski banovini Beograd, 5. junija p. Pod predsedstvom dr. Dragiše Cvetkoviča je danes dopoldne pričel verifikacijski odbor Narodne skupščine svoje delo. Najprvo je razpravljal o verifikaciji mandatov v ] dravski banovini. Pritožbe, ki so bile vložene proti pravilnosti volitev v Srezih * Brežice, Celje, Ptuj, Maribor levi brez, Maribor desni breg in Kamnik, je odbor po kratki razpravi zavrnil in verificiral vse ospoTJene mandate. Nato se je pričela razprava o mandatih v primorski banovini. Angleški protektorat nad Abesinijo ? Veliko vznemirjenje v Rimu — Pred sestankom i diSča — Italija ne veruje v mirno poravnavo Rim. 5. junija, tr. Juti\ se sestane razsodišču a komisija, ki naj v smislu pogodbe iz leta 1938. razpravlja o sporu med Italijo in Abesini jo. V tei komisiji so zastopniki Italije. Abeeinije, Francije in Amerike. V rimrtkih krofih sodijo, da komisija ne bo dosegla zaželjenega uspeha, češ da so najnovejši incidenti na abesinski meji onemogočili vsako mirno razpravo. Ti incidenti dokazujejo po mnenju italijanskega t teka dovolj jasno sovražno razpoloženje Abesi-nije do Italije. Italija se ne more ukloniti pritisku Abesini je. k> skuša na -vse načine izpodniniti Italijo iz Vzhodne Afriike. Veliko pozornost so v italijanski javnosti vzbudile tudi vesti, da je Abesiuija Angliji ponudila protektorat na Abesini jo V angleških krogih te vesti sicer demaniirajo, vendar pa jih »ma«r*je v Rimn za dokaj verjetne, ker bi Abesinijn na ta aačin onemogočila, da bi dobila mandat za Abesini jo Italija, kakor je imel to v načrtu Mussolini. Iz Trsta je včeraj odiplul v Vzhodno Afriko pornik >Saturnia«, na katerem je bilo 4000 delavcev, med njimi tudi več prostovoljcev. Po večini so ti dedavci iz Julijske krajine, okroc 100 pa je tod i Nemcev iz Južne Tirolske. Odhodu pa mrka je prisostvoval tad i knez A os te. Hoover proti Rooseveltu New York. 5. julija, tr. Kakor je bilo pričakovali, je kriza, ki je nastala za Roose-veltovo vlado spričo >veestrejiskesga odpora proti njegovi gospodarski politiki, pozvala na plan bivšega predsednika Zedinjenih držav Hoovra. Hoover je imel zadnje dni številna zborovanja, na katerih je zelo ostro kritiziral politiko Roosevette. Njegovo poseganje -v gospodarsko življenje je označil za ruin ameriškega gospodarstva. Hoover tudi očita Rooseveltu. da je nničil •7so zasebno inicijativo in podjetnost ter omHvičil vse gospodarsko živi jen fe. Hoovrovi shodi so zelo dobro obiskani in napovedujejo, de bo Hoover pričel veliko akcijo, da zruši Rooaervejta. Pogoji Nemčiji Pariz, 5. junija, tr. »Echo de Pariš« poroča v zvezi z razgovori, ki so se zadnje dni vršili med Parizom, Londonom in Moskvo, da je prišlo do popolnega soglasja o tem, da je možna samo enotna, ne pa deljena organizacija miru. Ta sporazum je dalekosežnoga pomena, ker določa, da se ne more skleniti zračni pakt na zapadu, ako Nemčija istočasno ne pristopi k vzhodnemu in podonavskemu paktu ter se odloči za omejitev svojega oboroževanja in za povratek v Ženevo. Na včerajšnjem sestanku z nemškim poslanikom je Laval to »tališče oficiemo sporočil Nemčiji. Ljubljana, 5. junija. Grozovit dvojni umor v Dobra vi cah Še vedno razburja vso Belo Krajino, pa tudi ▼so javnost. Orožništvo je v vsem metliškem pa tudi v novomeškem okraju na poslu, da čim preje izsledi krvoločnega morilca, za katerim pa zaenkrat še ni sledu. Iz Metlike in Novega mesta smo zvedeli danes še nekatere podrobnosti glede kvravega zločina. Kožarjeva borba z zločincem Ljudje, ki so izstopili z vlaka, so našli na tleh v čuvajnici čuvaja Kožarja, kakor smo že opisali, silno razmesarjenega. Poleg službene mize. na kateri je bila ura budilka, službena štampiljka. Kožarjeva žepna ura in doza za cigarete ter ščipalnik, so biK tudi krvavi madeži. Na stolu poleg je ležalo nedeljsko »Jutroc, predal mize pa je bil napol odprt. Na desni strani mize je stala lesena klop. na kateri je bilo nekaj odej. Podrobnosti roparskega umora v Dobravicah Merilec je Kožarja strahovito razmesaril — Pogreb zakoncev bo danes v Podzemlju li od potnikov, ki so se peljali I dopoldan skim vlakom proti Karlovcu, da so vide** pri Ozlju, kako so se trije neznanci umivali v Kolpi brez srajc Na podlag teh govoric so orožniki obvestili tudi tovariše na raznih postajah v oznaČ* ni smeri. Od 40 tisočakov ostala lc dva Da je bila borba čuvaja z zločincem zelo huda, dokazuje tudi dejstvo, d*» so naši i v čuvajnici šop svetlorjavih las, ki jih je i m* 1 Kožar poleg odsekanih dveh prstov, na tleh. Ta šop svetlorjavih las bo i*otovo igral ▼ preiskavi važno vlogo. Umorjena zakonca sta živela bolj samosvoje življenje in se nista veliko menila za okolico. Bila sta na glasu kot petična, ker nista imela otrok. Kožar je baje hranil okrotj 40 ali cek> 90 tisoč dinarjev, s katerimi si je nameraval zgraditi hišico, vsaj je pričakoval, da bo ▼ kratkem upokojen. Svoji1 lastne domačije se je tako veselil, da je rad pripovei! ->val, koliko ima prihrankov. Orožniki so od t«ga denarja našli v stanovanju le 2000 IHn. Orožniki domnevajo, da morilec nikakor ni bil tujec, marveč je moral biti domačin ali vsaj nekdo, ki je prav dobro poznal razmere pri Kožarjevih. Velika škoda je, da Kožar, ki je pred kratkim omenil, da mu nekdo streže po življenju, ni povedal njegovega imena. Ljudski jjias je naprtil tudi ta dvojni umor rokomavbu Jožetu Urbanču, kar pa verjetno ne bo odgovarjalo wtrm. Pogreb žrtev Trupli umorjenih zakoncev so že včeraj prepeljali v mrtvašnico v Podzemelj, kj*r bo danes popoldne pogreb. Obdukcija ne bo Včeraj popoldne so prispeli v Dobravi-« tudi sorodniki umorjenega Kožarja, in sicer mati, oče in pa sestra, ki dom u jejo na Grosupljem. Pri .pogledu na umorjenra je obšla zlasti mater sitna žalost m se je ▼sa pretresena skoro sesedla. Orožniki z vso vnemo še nadalje vodi-o preiskavo, ki pa je zaradi raznih okoliščin sitno otežk ocena. Pomaga jim pri tam tudi daktiloskop g. Lovrečič, poslan na kraj zločina od strani ljubljanske policijske uprave. Pokojni Jože Kožar je bil rojen 18. jirtija L 1888 v Za potoku pri Dobreporjah Izvršil je 6 razredov ljudske šole in vstopil v železniško službo 1. 1912. V službi je bil zelo vesten, priljubljen pri svojih predstoj nikih ter je napravil čuvajski izpit L 1923 z odličnim uspehom. Njegova žena Terezija, rojena Mehle, je bila stara 53 let ter je bila doma z Grosupljega. Poročila sta se 1. 1914 v Smarju-Sapu. kjer je Kožar takrat služboval na železnici. Umorjen« Jože Kožar, kakor ao ga nadti v čuvajnici na zglavju suknja, podložena z ovčjo koZu-hovino, na spodnji strani pa lahek službeni plašč. Vse stene čuvajnice, kakor tudi služben telefon, so bile oškropljene s krvjo. Kakor kažejo razni znaki, je bila Kužarje-va borba z zločincem strašna. Kožar je bržkone mak) pred prihodom zločinca nameraval napraviti nočni obhod proge proti Gra-dacu, in sicer pol ure pred polnočjo, ker je imel za to uro tudi navito budilko. Po-preje je bržkone legel na klop ter ob svitu službene svetiljke zaspal. Bil je samo v si-vik nogavicah, modrih hlačah in karirasti srajci, d očim je bluzo razprostrl po stolu, ki ga je postavil pred posteljo. Zločinec ga je poklical najbrže kmalu po 11. Kožar je moral zločinca poznati, da mu je odklenil vrata, ker je bil sicer, kakor znano, silno nezaupljiv. Spoznal ga je najbrž po glasu in mu odprl, kar mu je postalo usodno. Najbrž so takoj, ko je odklenil vrata, sledili strahoviti udarci dozdevno najprvo z nožem. Z njim mu je prizadejal na desni strani tri rane, izmed katerih je na zgoruji nadlaktnici najglobokejsa. Ker ga z nožem ni mogel ukrotiti, je sledilo šest zverinskih udarcev s sekiro, od katerih je dobil na desni strani glave preko čela čez desno oko do ustnic rano v dolžini 14 cm. Drugi udarci so bili prizadejani preko desnega senca, po desni strani lobanje, vrh glave in na tilniku. Na desni roki sta mu bila odsekana sredinec in kazalec. Poškodbe na glavi so bile tako silne, da so udarili Kožarju možgani iz glave. Kako je umoril ženo Zločinec je po prvem umoru odšel v Ko-žarjevo stanovanje poleg čuajnice, kjer je tudi zaklenil vrata za seboj. Kožarjeva žena je ležala na postelji, kjer jo je morilec najbrž v spanju udaril s sekiro po desni strani glave in ji prizadejal nad ušesom rano v dolžini 18 cm. 2ena je morala biti v hipu mrtva. V sobi so našli orožniki in drugi ljudje posteljnino vso razmetano. Zločinec je odprl vse omare in zmetal na kup razno perilo, obleke, knjige in druge predmete. Pod posteljo je bila velika luža krvi. Vse kaže. da je zločinec iskal le denar. Orožniki so našli prvotno tri denarnice, in sicer v raznih predalih, ki pa so bile vse prazne. Ko se je raznesla vest o groznem zločinu, so se pričele zbirati okoli čuvajnice velike gruče ljudi in so imeli orožniki precej opravka, da so jih obdržali v primerni oddaljenosti. Ljudje so vedeli seveda marsikaj do veda ti. Pripovedovali so, da ao Huda grožnja nemškim škofom Berlin, 5. junija, tr. Ves nemaki tisk ostix> kritizira izjavo vra.tisiave.kega škofijskega ordd na ri jata, ki zagovarja obtožene mine in redovnike, obsojene zaradi tihotapstva deviz, škof sicer pravi v svoji izjavi, da samostani ne spadajo pod njegovo nadzorstvo, zlasti ne v pogledu svojega gospodarstva. Odgovorni uredniki listov, ki so objaviLi škofovo izjavo, se bodo morali zagovarjati pred tiskovnim sodiščem. *Volkischer Beobachter« pravi, da predstavlja izjava vratislavsikega škofa nezaslišano predrznost, tem bolj ker škof ni našel besedice obsodbe zločincev, ki so pod redovniško haljo iztihotapiH iz Nemčije težke milijone. List trdi. da je hotel škof s svojo izjavo premotiti javnost in naslikati obsojence kot nedolžne žrtve. Ust dodaje svojemu komentarju senzacijonalno napoved, da bodo v kratkem sedeli zaradi tihotapstva na zatožni klopi ne samo nune in patri, marveč tod! škofje. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napo. ved za četrtek: Od ćaoa do časa oblačno možnost neviht. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 od* to tj Amsterdam 2953.88 — 2968.47, Berlin 1766.08 — 1769.95, Bruselj 744.18 — 74i>.-i Cnrih 1424.22 — 1431.29, London 216.70 — 218.75. Newyork 4361.07 — 438.38, Pari2 288.25 — 289.69. Praga 182.90 — 184.01 Trst 360.39 — 363.47 Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.70 — 8.80. INOZEMSKE BORZE. Curlh, 5. maja. Beograd 7.—, Par1/ 20.24, London 15.15, Newyork 308.—. Bru selj 52.30, MIlan 25.35. Madrid 42.—, Am eterdam 207.40, Berlin 124.20. Dunaj 58 — Praga 12.86, Varteva 5*.—, Bukare Stran z. ♦SLOVENSKI NARO Dct*» 5. Junija 1985 StfV. 127 Na razstavi živega blaga Razstava ^Živalce" na velesejmu zasluži, da si |o ogleda vsak, saj lahko vsakemu tudi koristi Ljubljana, 5. junija. Kdor ne opazi na veleaejmu razstave >2ivalcec, prezre mnog-o. Na to razstavo prihajajo tudi mnogi dru^ri, ne le rejci malih živali in marsikdo se navduši za rejo šele na razstavi; saj ti ni treba gledati na razstavljene živali samo z očmi hladnega računanja, človek, mora biti vesel lepih živali, čeprav ne misli na pečenko, nes-nost perutnine aH na krasne kožuhe, ki se zdaj bleste na živih kuncih. In ljubke živali imajo res mnogo občudovalcev ta prijateljev. Vendar ta razstava ni menažerija in ni namenjena za propagando trpinčenja živali, zaprtih v teanih kletkah ter oropanih svobode, živali so razstavljene zato, da bi obiskovalci videli uspehe umne reje. da bi se naučili ceniti velik pomen perutninarstva in kunčereje in da bi vzljutofli živali s pravim razumevanjem in ne z bornimi instinki Delo društva rejcev malih živali morajo pozdravljati vsi; ne gTe za kakšne posebne društvene, odnosno osebne ambicije, temveč je težnja, da bi pomagrali malemu človeku z umno rejo malih živali do kruha, da bd povzdigniM rejo na primerno višino ter po skromnih močeh koristili našemu gospodarstvu. To delo je pa pri nas zelo potrebno, ker reja malih živali, ki lahko postane zelo važen činitelj naše-ga kmetijstva, pri nas še ni dovolj organizirana in še ne dovolj razširjena kakor tudi ne ra-mjonalizirana. Razstave, ki so dostopne najširšim slojem, so za propagando reje malih živali najboljše sredstvo, zlasti še, če so pripravljene tako skrbno, če so živali res izbrane in strogo ocenjene od strokovnjakov. Sedanja razstava je na polodprtem prostoru ob paviljonu F; prostor je nekoliko pretesen, ker je sedanji velesejem zelo dobro zaseden ter so morali zelo varčevati povsod s prostorom. Kljub temu pa nudi razstava lepo zaokroženo sliko in je bogata. Vse je urejeno okusno: kletke so enotne in lepo prepleskane z zeleno barvo, stene pa povsod Še krasi smrečje. Vonja, ki je značilen na živalskih razstavah, ne čutiš, saj je tudi snaga vzorna ter so kletke vedno čiste. Na razstavi je nenavadna idila, ki je pa ne opaziš tako lahko, zato si pa še tem bolj presenečen. Drobni ptičji par — veliki muhovec — je najbrž zvedel, kje bo letos razstava »živalce« in si je spletel gnezdo na bruni pod streho. Samica gnezdi že 8 cfeii in ob koncu velesejma se bodo že odprli lačni kljuni mladičev.. To pa seveda m edina idila na tej vabljivi razstavi, saj so razstavljeni v 26 kletkah golobi, ki grulijo tako zaljubljeno in tu in tam z ganljivo skrbnostjo krrndjo mladiče; v sni kletki so japonske svilenke, piščanci, ki so tako eksotični; pa velike družine piščančkov brez kokle ne smemo prezreti, ki se grejejo ob petrolejskem grelcu in mladi zajčki strme tako naivno v svet, srebrni fazan se šopiri v veliki kletki in poleg se košati pav z izredno dolgo, kraljevsko vlečko — repom — in kaj bi vam naštevali! Ne smete miaMti, da so razstavljene samo putke, saj ima r^žlvalca* več odsekov in zdaj se je na razstavi izkazal tudi ptičarski odsek, ki razstavlja male papige in kanarčke. Toda tudi perutnino si vsak rad ogleda, ludi ono, ki spada med gospodarsko rejo in ne le med športno. Naši perutninarji napredujejo, kajti razstavljena je res krasna perutnina, štajerkam (rjavim) je treba predvsem priznati, da jih ne bo mogla izpodriniti nobena druga pasma pri nas. To tudi dokazujejo lepe nagrade. Med kokošmi pa zbujajo tudi zasluženo občudovanje nekatere športne pasme. Posebnost je bela orpingtonka, ki je še nismo videli na nobeni razstavi, in prav tako vzbujajo zani- Dva koncerta Ljubljanskega »Zvona' Ljubljana, o. junija. V nedeljo je pevski zbor Lj. Zvona z dvema avtomobilima obiskal zdravilišče Golnik, in priredil koncert narodnih pesmi pod dirigentom g. Lhjretom Malulom. Izvajal je obširen spored z znano njegovo rutino. Narodne pesmi v harmonizacijah naših najboljših poznavalcev narodnih pesmi so docela zasedeno zdraviliško dvorano, tako navdušile, da je moral zbor več skladb ponoviti, posebno se je odlikoval društveni oktet s svojim krasnim petjem Danilo Bučarjevo pesem »Fantje s Trške gore< je ob skladateljevem spremi je van ju s klavirjem zahtevala ponovno. Zbor Lj. Zvona je danes v dobri formi. Razpolaga z jasnimi soprani lepo zvenečimi alti tudi višine zmagujoči mi tenorji in profundnimi basi, ki jim daje posebno barvo* gojenec drž. kom. g. Fric Lup-ša. Sam se je odlično kot solist predstavil v treh pesmicah prireditvah g. Zorka Prelovca, ki ga je tudi sam na dobrem klavirju spremljal: Med goliuskimi bolniki je bilo zanimanje in navdušenje za koncert vidno, in mislim, da jim je pevski zbor Lj. Zvona s svojim lepim petjem zelo ustregel. Tudi se je marsikateremu poslušalcu ob zvoku naše narodne pesmi solza utrnila. Koncertu je prisotvoval g. pri mari j zavoda g. dr. Neu-bauer, priznani strokovnjak za zatiranje za-vratnih pljučnih bolezni z vsem svojim osobjem. V imenu centralne slovenske pevske organizacije Hubadove župe J. p. s. sta bila na koncertu navzoča njen starešina g. dr. Anton Svigelj in njen prvi pevovodja skladatelj g. Zorko PrekrVec. Pevskemu zboru se je bilo kar težko ločiti iz "tega nebeško lepega gorenjskega kraja pod smrekovimi gozdovi, kjer so Iskali In Se iščejo na pljučih bolni iz vse naše države in tudi iz inozemstva zdravja. Vrle pevke in pevce je čakala še ena dolžnost: večerni koncert v Tržiču. Po prihodu v Tržič so si ga malo ogledali, nekateri so napravili kratke izlete, celo k prijazni stari cerkvici sv. Ju rja v bližini razvalin Lambergerjevega gradu. Bali smo se dežja, toda solnce je popoldne tako lepo svetilo, da je bil razgled krasen do Šmarne gore in Ljubljane. Zbor je bil točno ob S. uri zvečer zopet zbran, da nastopi z istim sporedom kot na Golniku, tržiške točnosti pa ni mogoče pohvaliti, ker se je dvorana napolnila Sele ob pol 9. uri. Pevski zbor Lj. Zvona, oktet in solist g. Fric Lupša. so v veliko zadovoljstvo poslušalcev absolvirali dokaj obsežen spored kot popoldne. V vsaki manje rumeno orpingtonke. Orne 'orping-tonke. ki so bile odlikovane s neredno lepim odlikovanjem le v Beogradu, kraljujejo med perutnino. Kovinsko blesteče ro-deialandke so častno zastopane, malo je pa legtoornk Plimu tke so tudi izredno lepe. Marsikdo se m videl pižmovih rac in em-denakih in touluSkih gosi, ki so pri nas precej redke. Tudi razstava kuncev je zelo skrbno prirejena; razstavljenih je 64 kletk kuncev vseh najboljših pasem. Med velikimi, sijajnimi kožuharji in anežnobetimi angora kimi kunci je zmagal najmanjši — bermelin, prisodili so mu zmagovalno nagrado, ker Ima največ točk, 96. Skoda, da ni primerna svetloba in obiskovalci ne morejo opaziti krasne dlake havancev, alaske aH modrega dtmajčana. Ovnači imponira-jo, saj so tudi velikosti že precej podobni ovnom, a po teži je na prvem mestu vendar belgijski orjak, ki tehta 8.65 kg"; star je poldrugo leto, vzgojil ga je kmečki fant, kar dokazuje, da bi se kunčereja lahko zelo razmahnila tudi na deželi. Razstava zasluži, da si jo ogleda vsak in lahko tudi vsakemu koristi. Posli na velesejmu se razvijajo udobno, kupčije se sklepajo zlasti v avtomobilih, štedilnikih, pečeh, poljedeljskih strojih, že-leznini in preprogah. Poset je tudi med tednom zadovoljiv, čeprav vreme tu pa tam nagaja. Posebno velik je vsako opoldne in zvečer obisk modne revije, ki se je izkazala kot velika atrakcija velesejma. Danes popoldne je na programu modne revije pripovedovanje povestic Male Saške in nastop štiriletnega Janezka s harmoniko. Zvečer nastopi plesna skupina Katje Dela-kove, g. Mirko Jelačin pa zapoje nekaj sladkih melodij. Po geslu »Svoje k svojim« se bo zvečer izvajal prvi slovenski tango. Inu imamo u nashim ftolnimu meftu fpet ta veliki Temin. Prež ko na ta plaz ti-ga femna perftopish, aniga beliga m osna na animu shtobru vidi.sh, takiri is ta Tvoja delna noga ana velika kugla brza inu u ta def ni roki na ani palzi dve panane kazhe nofi, is ta fvoja leva roka pa ana okrogla rezh, ki kuker an oshkrblen hleb fira ven vidi, slo h febi ftifka, Is negave glave inu bader mu ene tizhje repetjiize ven rafejo. Ta zhlovik je veliki premagvaviz aniga leva, taki riga je okul pernefu inu sa ta fvoj hrbet delezh nasaj poftavil. Pred ana belu poshtrihana lefena hisha anih sheft moshakarjev na timu plazu na defni roki fto^i, ki ufi ane shelesne kavelne u rokah derani o inu fvoje glave iz animi fvitlimi zheladami pokrite imaio. Tudi ani shtrikj fo na nih inu tudi ane mizhkine fiklrize okul perpafane nofio. Ti moshie fo gafiuzi tiga ogna inu ti pot o fvoie rafta-vishe naprej kasheio. Oh, kaku je tukei zhudnu lepu ufe perstimanu. Ane mashi-ne, takirih inre ni snanu kuker ani fajn abrihtani foudati u verftah ftoio, po fte-nah ani zhudno pildi inu tudi lepu ah tik ani fveti Floriani veiio. Je tam tudi vezh riaht-kamer faznih zhelad inu fe tam, malu na-prei ane zhudne perprave sa panejne ti ga ogna inu ani oblezheni moshie iz larfami ki kukr an preahizhi riuz ven vidio, perka-suie. Oh, kullcu je tudi anih malarij, anih fan, inu anih ftrashanfkih vos brez ojefa, ki kuker ana poshaft brez tih konj kar fami vosio — okul poftavienai inu raskas-vanih. Ufe te perprave sa gashenje tega ogna inu sa reshvajne tih od giftnih gasov sa-giftanih ludi fhishio. Pa nam letof tudi od sgorei pridnu ga-fiti pomagalo. Buh nam daj fvojo pomuzh inu fveti Flori an! točki je sledilo viharno odobravanje in zbor je moral več pesmi ponoviti. Koncem koncerta se je zboru poznala rahla utrujenost, čemer se pa ni bilo čuditi. Vrli Trži-eani so takoj po odpeti zadnji pesmi z neverjetno naglico postavili v dvorano mizice, kjer se je nato vršila zakuska. Na odru je pa takoj začel požrtvovalno svirati jazz-band v veliko veselje plesa željnih parov. In zopet je le prekmalu prišel čas odhoda iz Tržiča na atomobile v Ljubljano. Lepo je bilo! Srčna hvala vsem, ki so pripomogli za lep uspeh nedeljskih koncertov na Golniku in Tržiču. Pa obljubimo, da še pridemo. Z. P. Jeseniški občinski odbor Jesenice, 4. junija V ponedeljek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici seja občinskega odbora, ki je trajala pozno v noč. Predsednik občine g. mr. pharm. Jože Žabkar je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče odbornike in prešel na dnevni red. Po čitanju zapisnika zadnje seje, ki je bil z malimi spremembami odobren, je predsednik prečita! okrožnico banske uprave in najnovejše določbe zakona o občinah, nakar se je razvila debata, v katero sta posegla gg. dr. Stanovnik in dr. Obersnei. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila razprava o novem pokopališkem redu, ki ga je sestavila in predložila uprava. Razprava je trajala skoraj dve uri in je bila mestoma zelo živahna. V debato so ponovno posegali g>g. dr. 6 tempih ar, Markeš, Peršič, Avsenik, Arnež, katerim je odgovarjal poročevalec g. dr. Ernest Rekar. Končno je bil pokopališki red z malimi spremembami z glasovi večine sprejet. Pri tajni seji je bila na dnevnem redu tudi nastavitev obč. uslužbencev po odobrenem statutu in razpis mesta novega občinskega delovodje in babice, o čemer je poročal načelnik personalnega odseka g. dr. Vovk. Po dal^i debati so bili predlogi uprave sprejeti in so bili pogodbeno nastavljeni vsi dosedanji mestni uslužbenci, dalje so bili trije nastavljeni pragmatično. O treh nameščencih pa se bo sklepalo na prihodnji občinski seji. Od novega delovodje se bo zahtevala fakultetna izobrazba in daljša praksa, od babice pa strokovni izpit. Na predlog poročevalca g. dr. Rekar-ja se je odobrila preložitev Cojzove in Fužinske ceste in nakup tozadevnega zemljišča s strani KTD. Mestni blagajnik g. Avsenik je predložil v razpravo izplačane izredne enkratne podpore mestnim ubožcem, načelnik sodjamega odseka g. Sušnik pa je predlagal, da se dajo redne mesečne podpora ittrim uboAcem. Predlogi obeh poročevalcev so bili soglasno sprejeti. Domovinska pravica je bira osigurana 6 prosilcem. Na koncu se je obravnaval nujni predlog g-, dr. Obensnela zaradi gradnje delavskih stanovanjskih hiš Podmo-žakljo, ki gre za tem, da se delavcem, ki grade, ne dela ovir s prestrogimi predpisi. Predlog je bil soglasno sprejet, nakar je g. predsednik ob 1. po polnoči zaključil sejo. Zvočni kino Ideal Samo Še danes ob 4., 7. in 9.15 uri suvia Sldnev v prekrasni drami JENNffi GERHARDT Vstopnina Din 4.50, 6.50 m 10.— Važno učiteljsko posvetovanje Ljubljana, 5. junija Sekcija JTJU za dravsko banovine, ki šteje 34 sreskih društev JTJU, v katerih je organiziranih nad 3000 učiteljev in učiteljic, bo imela v soboto 8. t. m, in na bin-koštno nedeljo važno posvetovanje, v Ljubljani. Učiteljstvo naše banovine stoji pred novimi nalogami za našo prosveto, šolo zlasti pa še glede na stanovske zadeve. Dosedanji predsednik sekcije g. Ivan Dimnik je postal predsednik vsedržavne učiteljske organizacije, dva vodilna člana v stanovski organizaciji JTJU pa sta bila pri letošnjih petomajskih volitvah narodnih poslancev izvoljena v narodno skuščino, in sicer: šol. upravitelj v Prevaljah g. Karel Doberšek, član upravnega odbora banovinske sekcije JTJU in trboveljski učitelj g. Rudolf Pleskovič, do nedavnega predsednik areskega učiteljskega društva JTJU za laiki srez, zdaj pa sta stopila oba v pokoj, kakor to predpisuje zakon za državne uradnike, ki so bili izvoljeni za narodne poslance. Sobotno in nedeljsko zborovanje bo vodil predsednik g. Ivan Dimnik, ki se mudi zaradi obilice poslov v centrali udruženja večinoma v Beogradu, o binkoštih pa bo v Ljubljani in bo porabil to priliko, da seznani naše učiteljstvo s splošnim položajem v JTJU. Zbor bo sklepal tudi o proračunu za prihodnje leto 1935/36, treba pa bo pripraviti tudi vse gradivo za banovinsko skupščino, ki bo predvidoma v začetku julija v Ljubljani. Na dnevnem redu binkoštnega zasedanja banovinske sekcije JTJU bodo tudi poročila posameznih funk-cijonarjev, razpravljalo se pa bo tudi o predlogih, ki so jih sprejela posamezna sre-ska društva na svojih zborih, pa jih bo treba pripraviti za razpravo na banovinski skupščini. Seja upravnega odbora bo v soboto 8. t. m. ob 16. uri v tajništvu sekcije JTJU, zbor upravnega in nadzornega odbora sekcije ter vseh 34 predsednikov iz vseh šolskih srezov naše banovine pa v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri v dvorani Delavske zbornice 1 ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« ▼ ftisto. — Telefon 33-87 V sredo in četrtek ob 7. in 9. uri zvečer film svetovnega slovesa B0LER Slavni ples prvič v filmu. Plešeta Carola Lombard in Georg Raft Paramountov zvočni žurnal s smučarsko tekmo v Planici V soboto „Č E L J V S KI N C I 44 Predavanje o mali fotografiji Ljubljana, 5. junija Sooča se je vršilo pod okriljem Fotoklu-ba v dvorani Delavske zbornice zanimivo predavanje o mah fotografiji. Predaval je A. F. Baumann od tvrdke Ernst Leitz iz VVetzlarja (Nemčija), ki izdeluje .slovite Leica aparate. Otvoril je predavanje predsednik g. Grom, ki je pred nabito polno dvorano pozdravil predavatelja, razložil pomen male fotografije m povdaril, da mala fotografija opasno ogroža vse velike formate* Amater kot poklicni fotograf mora v tempu današnjega časa računati s kamero malega formata, ki mu nudi vse do danes mogoče prednosti. G. Baumann, ki je prepotoval že 17 dežel in vsepovsod žel burno odobravanje za svoja izvajanja, je v Ljubljani star znanec in je bil simpatično pozdravljen. V svojih otvoritvenih besedah je poudaril, da je prepotoval mnogo dežel, govoril v mnogih svetovnih jezikih, potrudil se bo pa, da bo v bodoče govoril že toliko našega jezika, da bo v njem povedal to, kar bi rad. O vseh podrobnostm Leice in o vseh prednostih, ki so tako odlične, da zavzema Leica prvo mesto v mali fotografiji, smo slišali m videli mnogo lepega. Deset let obstoja = 160 000 Leic v prometu, 160.000 Lejkašev! Drevi in jutri, bo posebno odkril vse tajne fotografije na razstavi v palači Okrožnega urada. Torej: kdor se zanima, naj pride danes ali jutri zvečer v OUZD, kjer bo od 7.—8. zvečer vodstvo po razstavi. Nad vse zanimivi so bili diapozitivi s potovanja po Sredozemskem morju, ki jih je s priznano šepavostjo tolmačil g. Baumann. Divni so bih posnetki z znane Zug-spitze, nič manj zanimiva razprava o fotografiranih avtonezgodah. Kaj hočemo, mlada, lepa damica se prvič pelje v svojem avtu in nasproti ji pride — cestni mejnik. Konec: karambol in povrhu še krasen posnetek spretnega fotoamaterja. O razvijanju in vseh ostalih delih nas je podrobno informiral. Več je še obljubil za danes in jutri. VideH smo vso pot od VVetzlarja do Maroka v vseh podrobnostih. Scene na ladji, v pristaniščih, karavane, bikoborbe v Španiji, potem je bil kratek odmor. Zadnji del predavanja je bil namenjen Bosni. Čudovito: odlična propaganda za naše kraje! Za uvod Rab, potem Dubrovnik, Mostar, Sarajevo s svojimi 88 mošejami, mu-ezin nam moli večerno molitev, vernike vidimo pri umivanju, skvvite kotlarne, vezuje preprog pri delu. žive slike iz mošeje in se mnogokaj. Jajce s svojimi slapovi in okolico je našlo mnogo odobravanja. H koncu smo videli še nekaj uspelih živalskih prinorov in ob pol 11. je bilo odlično predavanje zaključeno s soglasno sodbo, Leica nam je pripravila res lep veder, zato so bih poslušalci g. Baumannu za odlično izvajanje prav od srca hvaležni, posebno pa še za lepo propagando naše divne, slikovite Bosne. SOKOL Telovadni nastop konjiškega Sokola flokol ai. Konjice je i med v aadeljo svoj letni telovadni nastop. Letno tedova-dišee je oživelo že dopoMne, ko so se vršile skušnje. Vse je biLo v redu, samo vreme se je kiselo in kazilo razpoloženje. To je tudi marsikoga zbegalo, da je ostal doma in zato obisk pri popoldanskem nastopu ni bil ravno najbolj^:. Nastop je otvorila ob pol 14J. uri nl*ja deca z narodnim kolom, 40 po številu. Brez odmora so se zvrstili dalje ostali oddelki in predvajali obvezne proste vaje. ČSanov je bilo 12, višje dece 36, moškega naraščaja 20, ženskega 12 in otonio 12. Ves uspel nastop so oživile raznoterosti, krona sporeda pa je bila zadnja, 8. točka: »ritmična sestava«, ki jo je graciozno in dovršeno izvedla petorica v belo oblečenih članov. Nastop sta vodila načelnik br. Nardin in načelnica s. Jerebova s pomočjo ostalih vaditeljev. Vreme je k sreči silržalo do konca. Po nastopu pa je kmalu prihrmla nevihta, da se je biLo treba pomakniti v notranje prostore Narodnega doma, kjer se je kmalu razvila neprisiljena sokolska družabnost. Sokol SI. Konjice je bil 6 tom v nedeljo kot prvi otvoril niz nastopov dravinjskega okrožja«, ki se bodo vrstili zdaj drug za drugim In je bil obenem nekak uvod za okrožni telovadni nastop, ki bo v Ločah 23. junija. Do takrat pa še vsi veselo na delo! Na svidenje! Zdravo! Ki — Sokol I, Ljubljana Tabor, poziva svoje članstvo, telovadce In netelovadce, ki se nameravajo udeležiti zleta »Junakov« v Sofiji v dneh 10. do 14. julija, da se priglaee najdalje do 14. junija t_ L v društveni pisarni, kjer morajo tudi položiti vsoto, ki jo nameravajo ponesti seboj v Bolgarijo za stroške bivanja v Sofiji. Po tem terminu se prijav ne bo več sprejemalo Z1 20. ur! *ia lednem :e!o-vadi^cu v Tivoliju bo združen a svečano »•tvorltv^j.-, ^reure;"-*: t?a telovadišča ter predajo zastave bivšega Postojnskega Sokola po odposlancih Sokolskoga društva S4sak. — Vstopnice bodo v predprodajl od četrtka t>. t. m. dalje v piearnl Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, Sokola I na Taboru med uradnim! urami ter v trgovinah bratov Aiojaija Fuchsa (še-lenburgova ulica), Milka Krapeša (Jurčičev trg), Karola Sossa (Mestni trg) in Miloša Karničnika (Stari trg); na dan prireditve pa pri blagajni pri glavnem vhodu na telovadbe od 17. ure naprej. Cene sedežem 12, 10 in S Din, stojišča 5 Din, dijak- 3 Din. — Sckolsko društvo v Kostanjevici priredi svoj letni nastop 16. junija prvo nedeljo po binkoštih in ne 11. junija, kakor smo pomotoma poročali. Zvc»£sai kino Dvor f)g8 Telefon 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri Uandolf Scott v cowboyskcm filmu BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Neke majske noči .Ljubljana, 5. junija. Tako nepriseljene veseloigTe, kakršna je naslovna, ki je zdaj na sporedu kina Matica, že dolgo nismo videli. Pri nas ni stalnih fimskih rubrik v listih, kjer bd ocenjevali filme, kakor zasluži filmska umetnost, ki je zdaj vendar že tako popolna ter samostojna, da bi je ne smeli več zapostavljati. Toda to ni najhujše; pri nas hočejo celo diskreditirati filmsko umetnost ter od časa do Časa s her03tratskim sadizmom prelivajo gnojnico vprav na debelo. Plesno umetnost brez pomišljanja istovetijo s pornografijo, če jim pač kaže, in vidijo nagoto celo za samo besedo ženska, ko imajo v mislih konkurenco. To je bilo treba ugotoviti zaradi naslova filma in ker gre za veseloigro, kajti naše moraliste, ki pobirajo blato na cesti, da obmetavajo reklamne filmske slike, moramo opozoriti na film, ki vleče in ki bi ga kazalo predvajati tudi v njihovih kinematografih. Vesela zgodba se dogaja za časa Marije Terezije, ko so še krinoline zakrivale goloto, ko so pa vendar že hodili vasovat ka-valirji skozi okna ter so se tako strašne stvari dogajale celo na samem dvoru, da je Marija Terezija morala ustanoviti celo komisarjat za zaščito morale. Za komisarja je pa imenovala baa grešnika, ki so ga iskali zaradi sprehodov skozi okno. In v tem je fabula. Toda izredno mnogo pokažejo igralci s svojo neprisiljeno igro, z zdravim humorjem. Glavni vlogi igrata Katica Nagy in Viktor de Kowa. Marijo Terezijo predstavlja sijajno Lola Chhidova. Glasba je učinkovita. Film je v tehničnem pogledu na višku. Morala ne trpi, čeprav bi moralisti želeli želimo jim, da bi našli zopet kaj pohujšljivega. Vsako tele ima... !3>ls «*i tališče DRAMA Zadetek ob 20 uri Sreda 5. junija: Zlato tele. Red Sreda. Četrtek, 6. junija: Beneškii trgovec. Red Četrtek. Petek, T. junija: zaprto. Sobota. 8. junija. Bunburv. Izven. Znižane cene od 20.— Din navzdol. Nedelja, 9. junija: ob 15. uri: V času ob-iskanja. Izven. Znižane cene od 24.— Din navzdol. Ponedeljek, 10 .junija: ob 15. uri: V Času obiskanja. Izven. Znižane cene. Gdč. Rainerfeva kot Jesica v »Beneškem trgovcu«. V četrtek 6. t. m. bodo odigrali v drami »Beneškega trgovca« za red Četrtek. Gdčna Keinerjeva bo igrala nri tej predstavi Je»ico, hčer 2ida Shy-loka (M. Skrbinšek). Goitovanje mariborskega gledallača odpovedano. Zaradi slabe predprodajc vstopnic je bila upr«va Narodne..: gleda lisca primorana odpovedati gostovanje. De nar sa kupljene vstopnice se vrne pri dnev ni operni blagajni. opera Začetek ob 20 uri Sreda, 5 jumja: Zemnida. Red a Četrtek, 6. Junaja; Kratko iivijanje n balet Patruška. k.*i B. Petek. 7. junija: zaprto. KOLEDAR. Danes: Sreda, 5. junija katollčattl: Bonifacij, Dobromil. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Neke majske noAi. Kino Ideal; Jennie Utrhardt. Kino Dvor: Boj za življenje Ln smrt. Kino Šiška: Bolero. Predavanje ge. Fanny S. Copelandove ob 18. v dvorani mineraK«>k* insLiUiLa o njenih vtisih potovanj« po Ausrlijd in škotčki v letu 1934. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Kmet, Tjr^va cesta 41. Tmkoczv ded.. Mestni trg 4, Ustar, še-Lenbursova ulica 7. Ii Celja —c Na državni dekliški meščanski ion v Celju bo vpisovanje učenk v I. razred*] za šolsko leto 1915 — l©3« v četrtek 1 v c<>li skem sreizu. —0 Umrla je v ponedeljek v i I boi-nlol 2!*letna Marija OSepova. leM brez posetnega delavca iz Solčave. l>ne ^-5. maja je umrla v cel>*ki 1h>1wtru«' (2100 m) do Kleineu^ko\■ planin* Sinrt ob 11. dopoldne. Višinska razlika 660 m. Dolžina proge prlbl'iuo 1.9O0 m, povprr« stavi ali pa v primeru slabih vremen-ekih prilik tekmo odpove. Tnjavnina i Dan. Prvi prejme diplomo in naslov »Pr vak Logarske dolnne«, d-rugj in tre tj« do bita d'iplomo. Prdjave je treba pes-Iati do sobote 8. t. m. na naslov: SPD Celje. Pt< jave se sprejemajo tudi v Aleksandrovem domu v Logarski dolini do nedelje z\< Kocbekov dom na Koroftlol, Frx it a ufe' dom na OkreSJju ln vse planinske po«*.. Janke v Logarski dol»ini so oskrbovane. —c Novi prostori za muzej in Glasbeno Matico. Mestna občina ho dala letos mu zeju na razpolago trakt b:v.-< gimnazij-na Slomškovem trgu. Sedanje pv^ton . muzeja bo dobila Glasbena Matica, k1 im;: premalo prostorov za šolo —C Umrli sta v celjski bolnici v soboto 53 letna žena dninarja Roža Klinčeva Z Lirrdeka pri Frankolovem. v ponedeliek pa 30 letrta dninarica Mirija PodstenAko va iz Sp. Roj pri St. Petni v Savinjski dolini. Požar v Voldem pri Kranju V Voklem prj Kranju se |C včeraj M poldne pokazal kar na dveh strehah rdeči petelin Hkrati je pričelo goreti okrog pol 16. v gospodarskih poslopjih pnte*tnika Janeza Županca in pa posestnika ter gostil ničarja Janeza Zirovnika. ker je bil požar sredi vasi, je bil seveda takoj op »ien in je nastalo na vasi silno razburjenje in pa zbeganost. V hipu je bila v plamenih Zupan čeva šupa, istočasno pa so že šviqnili pln meni tudi iz skednja Janeza Zirovnika. Ker so se omenjenih poslopij držala še druj t lesena poslopja, je ogenj v nekaj trenutkih zajel tudi drvarnice, svisli ter Zupanče\ pod, kjer je bilo tudi 130 skupnikov, ki jih je nameraval porabiti za prekritje strehe. Z vasi so se v hipu zbrali vsi prebival ci, že po nekaj trenutkih pa so stopili \ akciio tudi domači gasilci. Na znamenje z rogom in pa opozorjeni po dimu in plnme nu, so kmalu prihiteli tudi .a roka. Požigalec prav tako rti še odkrit v primeru požara pri Tavčarju v Vodicah, pri Jerasu na Dobru« in pri Kocmurju v Trbojah, ki so vsi v tamošnjem okraju. Orožniki, ki so bili kmalu na mestu, so ponovno uvedli strogo preiskavo. Iz bolgarske diplomacije Beograd. 5. jun. Tiskovni ataše pri bolgarskem poslaništvu in dm»i tajnik bolgarskega zunanjega ministrstva Nikola Tol-čev je premeščen v enako službo k bolgarskemu poslaništvu na Dunaju. tev. 12/ /SLOVENSKI N A R O D«,*ie 5. junija 1935 To so res skrajno nizke cene! Prima športni suknjiči po 98 Dir VELIKA IZBIRA oblek, Tranichoothov, pamparie, modnih hlač i. t. d. — Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 14 DNEVNE VESTI — Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena obrtni učiteljici Hiibl Marija, na tehnični srednji šoli v Ljubljani in \ ehar 'Ana na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt. — Iz banovinske službe. Imenovani so za sekundarnega zdravnika pri javni bolnici v Brežicah banovinski uradniški pripravnik dir. Stanko černelč, za banovinskega sekundarnega adravnika pri banovinskom zdravilišču na Golniku banovinski uradniški pripravnik dr. Mirko Kar-Lin in za asistenta VI. pol. skupine pri javni bolnici v Slovenjgradcu banovinski adravnik asistent VII. skupine dr. Franjo Radšel; upokojen je banovinski zdravnik admižene zdravstvene občine Polzela do*. Vid červinka; v višjo skupino je pomaknjena obrtna učiteljica osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani Angela Korenčan, dodeljena na čipkarsko šolo v žireh; uvažena je oetavka, k! jo je podaj na banovinsko službo banovinski uradniški pripravnik pri banovinski uprava v Ljubljani Anton Mišic. — Odvetniška vest. G. dr. Ignacij Ru-tar, advokat na Vrhniki se je 27. maja t. 1. odpovedal advokaturi in je bil istega dne na lastno prošnjo izbrisan iz advokatskega imenika. Za prevzemnika njegove pisarne je bil imenovan g. dr. Fran Novak, advokar v Ljubljani. — Velika etnografs-ka razstava. Od 31. avgusta do 9. septembra bo v Zasreboi v okviiru jesenskega velesejma velika etnografska raza tava, na kateri bodo sodelovali vsi našti etnografski muzeji. Tudi prosvetno miinietrstvo se zelo zanima za to razstavo in jo bo po svojih močeh podpiralo. — Dva nova lista na Sušaku. NaTodtoi poslanec Milan Banič začne izdajati na Sušaku političen dnevnik »Naša sloga«. Banić je izdajal dtnevnrik le prej pod istim imenom. V soboto pa začne izhajati na &u" šaku gospodarski tedmik »Primorski Iiloyida. — živalske kužne bolezmi v dravski banovini. Po stanju z dne 25. maja je bila v dtrav6kn banovini svinjska kuga na 65 dvorcih, svinjska rdečica na 40, nose-matozo. pri čebelah, kuga čebelne zalege, steklina in garje pa vsaka na enem. — Skupni izlet članstva Društva jugoslavenskih obrtnikov — podružnica Ljubljana — mesto na Govejek. Na binkoŠtni ponedeljek dne 10. junija priredi podružnica DJO na Govejek — Dom jugoslovanskih obrtnikov izlet članstva in svojcev. Za dobro postrežbo preskrbljeno. Janjci na ražnju. Vab-lieno vse članstvo s svojci in prijatelji društva. Pri zapeki, motnjah in prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec >Franz Josefove« grenčlce. Reg. od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. maja 1935. — Odprte planinske postojanke SPD za binikoštne praznike V Triglavskem pogorju je odprta ki os-fcrbov&na Staniče-va koča. Ob Bohinjskem ježem nudita cenen odjchih postojanki Zlatorog in Sv. Janez, Orožno v a koča na 6nd p?Tertn bo sa praznike že oskrbovana. Brjevčeve. koča na Vraion je odprta. Koči na GoMci imata sedaj v svoji okoBoi beto narcis no polje. Aljažev dom v VraOih jte že oeterbo-van. knaseci tesle t mimo Peričndka. Valvasorjeva koča pod Stolom je stalno odprta. Dom na Krvavca nnnrfcu je lepa \%~ letna točka is Škofje Loke. Koča na Velika PtaAond je statao oskrbovana. V Dom v Kamniški Bistri al vodi nova lepo speljana pežpot. Kodi na Kamniškem sedlu in na Kokrfckem sedle bosta od 8. t m. dalje že odprti In oskrbovana. Tomaza-nova koča na &v. gošri je odprta. Dom na Mtrzdici ima na r-ajspokveo eobe za stalno bivanje. Koča na Lleoi je odprta. V Logarski dolini je odprt Aleksandrov đom in Pi&kernokovo zavetišče. Nadalje je oskrbovan Frisohaufov dom na Okreslju, Mozirska koča na Gol teh ter Celjska koča nad Celjem. Kocbekov dom je odprt ter so v tem gorskem predehi še ugodne razmere za smuko. Postojanke na Pohoa-ju vabijo planince s sveJSm zelenjem. — Udruženje jugoslovensklh Inženjer-jev in arhitektov bo imelo stojo giavno skupščino leto« v Beogradu 16. ta 18. junija, ko bo obenem posvečen novi dom tamošnje sekcije. Na dnevnem redu so važne stanovske ln strokovne zadeve. Po skupščini bo izlet 2 ladrjo. nato potovanje na Oplenac In obi&k Kragujevea. Za Slane je dovoljena Četrtineka, za njihove rodbine pa polovična železniška vožnja. I PRTDE VE3LEZABAVNA Chu-Chin Chow \LIBABA Df 40 RAZBOJNIKOV Članski sestanek sekcije Ljubljana, na katerem se bosta obravnavala dnevni red in program glavne sknpsčđne, bo v torek 11. junija ob 20. nsri v lokalu sekcije. Do takrat je poslati tajništvu sekcije prijave za udeležbo na skupščini, — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 45 z dne 5. t. m. objavlja izid volitev narodnih poslancev za narodno skupščino, ured- bo o taksi za podaljšavo roka v listinah o posojilu, uredbo o izpremembah ia dopolnitvah v uredbi o financiranju velikih javnih del radi poživitve narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanja turizma, pravilnik k uredbi o maksimiranju obresti, pravilnik o pravici prič v kazenskem postopku do brezplačne vožnje z državnimi prometnimi sredstvi, pravila o opravljanju dr. izpita za sreskega šolskega nadzornika, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«. — Dirkač Ludvik Starič, ka seno včeraj o njem poročali, da se je v Pardubičan na mednarodni motocikli stični tekmi težko ponesrečil, leži v pardnbiški bolnici in je po mnenju zdravnikov že izven nevarnosti. V ponedeljek se je že zavedel, ni pa še mogel zbrati svojih misli, da bi povedal, kako 6e mu je nesreča pni-petila. Včeraj smo pomotoma poročali, da je Starič član M. K. Ilirije, sekcija Kranj, kar je bil prej, od marca lanskega leta je pa agilen član Herznesove moto-sekcije. ki jo je tudi ustanovil. <— Sestanek emigrantov iz Julijske Krajine bo v Kamniški Bistrici v nedeljo 9. t. m. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5.45, po v ratek ob 22.03. Vozovnica tja in nazaj 7.50 Din. Vsi! — Org. prop. idi v Vašem življenju je najbolj važno troje: zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej v prvi vrsti za adravje svojih zob! Negujte jih redno z zobno kremo Sargov KiALiODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek siilforicinoleat dra. BraVunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje In razkuževanje lastna voda Kalodont. — štajerska jajca 20 komadov za 14 Don. Podružnica L6wy. Odprto od 8. do 12. ure in od 5. do 6. ure. Telefon S7S"5. Iz Ljubljane _lj Dr. Oton Fettich 50 letnik. Odlični javni delavec odvetnik dr. Oton Fettieh je dosegel te dni 60 let starosti. Njegova osebnost je živo povezana z žitjem in bitjem v našem mestu. Dr. Fettich je bil rojen 1. junija 1885. v Ljubljani. Gimnazijo je študiral v domaČem mestu, nakar je odšel na pravno fakulteto dunajske univerze. Tamkaj se je ndejstvoval zlasti v Akademskem društvu >Sloveniji« ter je v letih 1906. in 1907. urejeval tudi glasilo narodno radikalnega dijaštva ^Omladino«. Jubilant se je že zgodaj navdušil posebno za prosvetno delo. L. 1905. je postal predsednik- Akademskega prosvetnega društva >Prosvetac v Ljubljani. Po dokončanih univerzitetnih študijah je nastopil koncipientsko mesto v pisarni dr. Frana Novaka v Ljubljani, nakar je 1. 1916. odprl lastno odvetniško pisarno. Politično je jubilant vedno dosledno deloval v naprednem in nacionalnem duhu. L. 1929. je prišel v občinski svet in je bil kmalu po izvolitvi izbran v upravo Splošne maloželezniške družbe, katere predsednik je že šesto leto. Jubilant, ki je v polni sili svojega življenja in stvarjanja, se udej-stvuje zlasti tudi na karitativnem polju ter je predsednik mestnega Rdečega križa. Za svoje zasluge je bil dr. Fettich odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje. Rdeči križ pa mu je podelil najvišje odlikovanje red Rdečega križa. Odličnemu javnemu delavcu in gospodarstveniku kličemo ob jubileju tudi mi: Še na mnoga leta! —lj Odbor za razstavo »Spomini na našega kralja1 Aleksandra I.«, ki ga tvorijo društva: Kolo jugoslovenskih ?eeter, Kne-ginja Zor k a in Klub Primork, je izročil potom svoje na celini ce gospe Femande Majaronove in blagajnice gospe Rutice Djinov&ke čist! dobiček razstave v znesku 16.500 Din odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju v Ljubljani kot prispevek k stroškom za postavitev a pomeni k a Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedri»ltelju. Odboru bodi izrečena za njegovo plemenu-to in rodoljubno darilo iskreno aahvaja. teleti bi bilo, da bi njegovemu vzgledu sledila tudi druga društva in se pri svojih prireditvah spomnila istega namena. —lj Dela na Bleivveisovi cesti ne morejo nadaljevati, ker se je poJdr odpeljal v Zagreb, ko so morali prenehati deJa&L Včeraj se še ni vrnil. Delavni i vedno težko čakajo na delo, saj so bili nezaposlena vbo zimo in &e več mesecev spomladi. Na zimo sploh ne strnejo misirita, saj niti zdaj, sredti sezone, ne zaelufnjo ndti za skorjB-co kruha. — Včeraj so se zbirali delavci tudi v velikih gručah na bregovih Ljuh-ijannce ter jih je bilo zgoraj mnogo več kakor zaposlenih v strugi. Vendar vsd ne zavidajo zaposlenih, ki delajo v akordu, in sicer zasLužijo za nalaganje kub m blata 2.50 Din. Materijal odvažajo od Ljubljanice tudi s tovornimi avtomobili, in sicer na pogon z bukovim ogljem. Zdaj še ne funkcijonira vse dobro, bo pa pozneje, ko bo vse popolno organizirano. —lj Brezposelnost v Ljubljani. Po podatkih javne borze dela se je število brezposelnih zmanjšalo v maju v primeri z aprilom za 40. V aprilu je bilo 1807 moških brez službe. Od tega 301 gradbene stroke, večinoma mizarji in zidarja, dalje 184 lesnih delavcev. 114 krojačev in čevljarjev ter 311 dnevničarjev. V maju je je izgubilo službo 325 delavcev, dobilo pa zaposlitev 396. Na koncu maja je ostalo brez zaslužka še 1764 delavcev, od teh 290 v gradibenž stroki, 188 v lesni industrija, 120 krojačev in čevljarjev, 118 kovinarjev in 187 dnevničarjev. Borza dela je v maju izplačala 315 podpor v iznosu 65.716 Din, od tega 64.064 Din rednih. —lj Na Oplenac! »Soča« naznanja, da ima za posebni vlak 5c nekaj mest na razpolago. Prosimo, javite se takoj, take ugodnosti in tako lepe prilike za 170 Din tja Ln nazaj ne bo nikdar več. Odhod to soboto ob 20.15, prihod v LJubljano v torek zjutraj ob 6.44. Požurite se! VELIKA modna revija na velesejmu kompletna izbrana kolekcija vodilnih salonov VERA SARK HITY sreda ob pol 9. uri zvečer. 5231 lj— Znano je, da je postavila Glasbena Matica ljubljanska v Hubadovo pevsko dvorano meseca januarja letošnjega leta nove orgle. Te orgle so močno razgibale pouk na tem kraljevskem instrumentu na drž. kon-servatoriju. Uspehe orgelskega pouka nam pokaže javna orgelska produkcija, na kateri nastopijo v petek, dne 7. t m. ob pol 7. uri gojenci mons. Stanka Premrla. Zapomnite si: Orgelska produkcija je v Hubadovi dvorani. Spored stane 2 Din in se dobi v Matični knjigarni. ij— Mladinski orkester šole Glasbene Matice izvaja več skladb za godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja na jutrišnji drugi javni produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Prof. Karel Jeraj je znan kot izvrsten pedagog, predvsem tudi za an-samblsko glasbo. Njegov orkester je sestavljen iz naših mladih gojencev, izvrstno zveni in ga je v resnici užitek poslušati. Predvsem opozarjamo na izvedbo Havdnove Otroške simfonije, 3 odstavkov iz škerjan-čeve Suite in na prvo izvedbo Petih plesnih napevov Lužiških Srbov v priredbi prof. Karla Jeraja. Poleg tega imamo še Handlov Largo in Smetanovo Uspavanko iz opere Poljub. V I. delu prdoukcije pa nastopajo gojenci klavirskega in violinskega oddelka šole Glasbene Matice. Spored za 2 Din se dobi v Matični knjigarni. —lj V telovadnici dri. učiteljske šole bo v petek dne 7. junija in soboto dne 8. junija od 14. do 18. ure ter v nedeljo od S. do 12. ure svojevrstna razstava. Razstavljena bodo dela otrok tamošnjega otroškega vrtca. Opozarjamo starše na to razstavo. —lj Uprava policije razpisuje dobavo opreme za policijske zapore in policijsko stražnico v šentpetrski vojašnici. V poštev prihaja pohištvo, postelje (železne), odeje in posteljno perilo.. Ponudbe je oddati pri upravi policije — poveljniku polic, straže, kjer 6e tudi dobe potrebne informacije. —lj Vtisi s potovanja po vsllki Britaniji v letu 1934 je naslov javnega preda* vanja, ki ga bo imela dre v i ob 1$. uri ga. Fannv S. Copelandova, lektorica ljubljanske univerze, v dvorani mineraloškega instituta v univerzitetnem poslopju, pritličje levo, s ^kioptičnimi 6liikama. Vabljeni : —lj Vesela ringaraja za birmance. ZKD priredi za binkoštne praznike vesele igre. Na sporedu ©o: »Mornar Popay«, »Bettv-Boob«, »Kužek Bona o« in »Miki-Mi&ka«. Poleg tega je še prav dosti porednih punčk in fantkov, ki bodo zabavali naše malčke. Mala opica bo spravila vee v smeh. Tudi start se bodo do solz nasmejali Vstopnice rezervirajte pravočasno. Prva predstava bo že v petek 7. t. m. Ker se je bati navala, prosimo, da si obiskovalci ZKD predstav vstopnice pravočasno rezervirajte pri blagajni. Kakor smo zvedeli, bo tudi za velike otroke prav dobro poskrbljeno. Tutdi ti se bodo od srca nasmejali in prav prijetno zabavali. —lj Ker se o veliki noči ni mogel vršiti, bo letošnji občni zbor zadruge »Dom učiteljic« v Ljubljani na binkoštno soboto dne 8. t. m na šentjakobski soli v Ljubljana. Ker so na dnevnem redu vazal razgovori, vabimo, da se ga udeleži čim večje število tovarišic. — Načels-tvo. —lj Velika modna revija vodilnih zatonov Hity, Vera, Sark prikazujejo v sredo zvečer ob pol 9. poleg kompletnih kolekcij dve bogato opremljeni nevesti. —lj Očala daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr P. Zajcu, i2pral«n«m optiku. LJubljana Stari trg 9. Ceniki brezplačno. ALBUSa terpentinovo milo ~> odstrani vso nesnaqo ^ / ( in varuje Vaše perilo. * Akademski pevski zbor Občni zbor pevske organizacije, ki je zadnja leta najuspešneje gojila našo narodno pesem Ljubljana, 5. junija. V soboto se je pričel in snofi se je nadaljeval v balkonski dvorani univerze kralja Aleksandra občni zbor Akademskega pevskega zbora, one pevske organizacije, ki je v zadnjih letih najuspešneje gojila in afirmirala našo narodno pesem doma in v tujini. Številne udeležence je pozdravil predsednik zbora g. Lipovec, ki je uvodoma poudarjal, da je Nj. Vel. kraljica Marija z 12. septembrom 1934 prevzela trajno pokroviteljstvo nad zborom, ki je s tem tudi na zunaj dobil priznanje za svoje kulturno-politično delo. Od lanskega oktobra do 19. maja je imel zbor okoli '20 nastopov, med katerimi je omeniti defile mimo krste blagopokojnoga kralja 14, oktobra v Zagrebu, sodelovanje na novinarskem koncertu 1. decembra, podoknico častnemu članu prof. Matiji Tomcu 23. februarja v znak priznauja njegovih zaslug za zbor in slovensko narodno pesem, nastop v Hubadovi dvorani 13. aprila za posnetke na gromofonskih ploščah, samostojen koncert 1. aprila v veliki dvorani Uniona, kjer je bil zbor deležen takega priznanja, da je moral 5. aprila koncert ponoviti. 14. aprila je nastopil s kompletnim programom v 6t. Vidu nad Ljubljano, 2. maja pa v Mariboru, kjer se je kritika laskavo izrazila o zboru. 15. maja je nastopil na koncertu v dvorani KolarČove zadužbine in dosegel velik moralni uspeh. Istega dne je bila sprejeta pri Nj. Vel. kraljici Mariji na dvoru na Dedinju Šestčlanska deputacija, ki ji je izročila srebrn znak zbora v dokaz hvaležnosti in razumevanja do zborovega dela. 16. maja se je odpeljal zbor na Oplenac, kjer je pel žalostinke v kripti kralja Aleksandra I. Predsednik se je v imenu vsega zbora zahvalil neumornemu sodelavcu in Častne- mu Članu APZ prof. Matiji Tomcu sa njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Tih in skromen, kakor je, je neprestano gradil, pilil svoja dela in ustvarjal bisere slov n-ske narodne pesmi, s kakršnimi se more ponašati le malo narodov, in jih nato poklonil zboru. Isto tako se je prisrčno zahvalil dirigentu Maroltu, ki je vodil vse akustično delo v zboru s krepko roko, zahvala pa gre tudi g. Vilku Ukniarju za njegovo nesebično delo, saj je zbor s >čukovo ženitvijo« dosegel svoj višek. Predsednik ss je zahvalil tudi vsem drugim, ki so podpirali »bor in ob zaključku omenil, da namerava zbor priediti dve večji turneji v inozemstvo. Tudi tajniško poročilo je podal predsednik Lipovec, ki je namesto odstopivfcega tajnika od 13. februarja dalje požrtvovalno vodil tudi tajniške posle. Poudarjal je, da je smatral odbor za prvo nalogo, da razčisti »sarajevsko afero«, ki jo je povzročil anonimni pisec. Ker ni bilo mogoče odkriti avtorja, se je odbor odločil za druge korake. Uspelo mu je, da je Nj. Vel. kraljica prevzela trajno pokroviteljstvo nad zborom, s čimer je zvezana tudi vsakoletna koraj v ctdoti, kar pa je tudi zasluga dirim-nta, ki je vt*rv<;i koncertu v Unionu, drugače pa vodno okro^ 56 pevcev. Med letom je izstopilo 8 članov, zaradi nerednega povečanja pa jo bilo črtanih 13 članov. Pevska šola se je vršila 12 krat, udeležilo pa se je je 42 članov. Ker je bila na občnem zboru soglasno izrečena želja, naj ostane na vodstvu sedanji odbor, so volitve novega odbora odpadle in bodo šele prihodnjo jesen. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-34 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 ari zvečer 1'KKMIKKA VESELOIGRE NEKE MAJSKE NOČI LJUBIMKANJE NA DVORU MARIJE TEREZIJE VIKTOR DE KOVVA KATICA NAGY H AN S MOSER Iz Maribora — Gostovanj ljubljanske drame ne bo! Zaradi nezadostnega zanimanja občinstva za križno gostovanje ljsubljanske in mariborske drame, se to tako v Mariboru kot tudi v Ljubljani definitivno odpove. — Praznik železničarjev. V ponedeljek 3. junija so mardborski železničarji dostojno prosJaviil železniča-rski praznik, dan, ko je prešlo v bi vsi kraljevina Srbiji železniško omrežje v Laet države. Ta dan so bili mariborski železničarji sružbe prosti. PrirediM so izJet v Pekre, kjer so g. Jože Vokač, predsednik UJN2B, inž. Sta-nojevio in drugi v kratkih govorih orisali pomen dneva, ki ga proslavljajo, nakar so sleddle razne pevske in glasbene točke. — Starček padel 6 postelje in se poškodoval. Nenavadna nesreča se je pripetila 751etnemu Jakobu Lutzu, ki se je med sipanjem nevarno podkodoval.. Starček je namreč padel s postelje in zadobil pri tem poškodbe na glavi in ostalem telesu tako, da je moral iskati pomoči v mariborski! bolnaci. — Kri vpije po maščevanju. O mno-Kib ubojih ln umorih, ki so naJMi svoj konec na mariborskem sodišču, smo že poročali in bomo žal se morali, kajtri baš prihodnje dmi bo tukajšnje okrožno sodišče obravnavalo več žalostnih slučajev, prt katerih kliče prelita krt po maščevanju. Tako se bo v 6oboto dne 8. t. m. dopoldne zagovarjal pred senatno petorico 2Sletnl delavec Maks Ga&per iz Radelcev. kateremu očita obtožnica, da je letos 31. marca na Kozjem vrhu po zrelem prevda.rku in iz konistoljubja umoril urarja Tertineka ln mu odvzel borih 10 Din. Ne dolgo nato, dne 19 t. m. bo velik.: senat zopet sodil morilcem. Obtoženi so $61etn.i delavec Ivan Budja, njegov 66Jetmd oče Jakob Budja in njegov rejenec 2&letni Vin ceno Kolbi, da so iz sovraštva do zrelem pre-vdsrku umorUi letos 9. februarja posestnika Jakoba Vrhovnika iz Smrečje vasi »a-rsxM nekih pravdoih stroškov, katere je umorjeni nakopal obtoženemu ftSletnemu BcdjS. Pa se en iaLosten primer bo obravnavalo ta mesec mori barsko okrožno sodišče. 22. junija se bo namreč zagovarjal pred sodniki komaj lSIetnl kroj^SVi vajenec Janez Topalovec, ki je obtožen, da Je letos 31. marca v Verze ju iz malomarnosti s samokresom, s katerim «e je Igral, ustrelil svojo 70 let staro mater, ki je bila pri priM mrtva. Fiat iustitia! — Gledališka uprava naproša vse abonente in imetnike blokov, ki so s plačili mesečnih obrokov zaostali, r>a Jih IzvoMJo čsrm prej poravnati, ker mora blagajna pred počitnicami urediti sezonski proračun. — Tujski promet je v maju precej napredoval, saj Je bilo prijavljenih 1948 tujcev, od teh 632 inoiemcev. — Obrtno gibanje v Mariboru. V maju 6o dobili obrtno pravico Matz Marija, obrt avtoizvoščka. Kobližek Štefanija, trgovina z gospodi nje kim] in tehničnim' pO-trebiolnamj ter kovinastim pohištvom Buchal C. Gustav s prlatavkom »Tehnac, zastopstvo to- in inozemskih tvrd* !z fce-mijslce tn etrojno-tshn4č&« stroke. &inič Ghistav, slektroinstalacijsM obrt Tvrdka Jtigoelovensko društvo Guma »Engelbert« a. d. v Beogradu, podružnica trgovino r> pnevmatikami in avtomobilninu potrt l>-ščinami. Krivec Franjo, uvoz, :zv*«z in izposoje vanje fiimov. Verbič avgust, trgovina z mlekom in mh-^iiimj izdelki na debelo in drobno ter pecivom in jaj<•:. Za muda Ivan, trgovina z nit^anim btafgOl na drobno. BardotU Hilda, s pristavkom »TekstiJ-S4a vi ja«, trgovska mrentura i. komisija. Aplenc Herta, p>uiiiH Jarc-Aloje, gostilna. Palčec Vid, krojač. Nemec Franc, obrt voznikov s konji. — Iz brisani so pa bili: Copetti Viljem, izvo šček. Hohnjec Matilda, obrt avtuizvoše kov. Franz G4zela roj. Kiihar, trg. z Mu nino in stavbnim materijalom. RaeiC H da. poroč. Haas, sfcrojmo pletenje 1'eteiii Helena, uranak i obrt. Geršak Marija, šivilja. Ogner Hikia, trg. s teksT.iln:m fctagoe« na debelo. Klobučar Stanko, costilna. Kelbdč Franc, mehanik. Bencina Ix«opoJd, trgovina z lesom. Nemec Ana, prevaža nje tovorov. Jeršek Kristina, točilnica a;■ koholnih pi>ač za 6 to ječe goste. Kocjan Franc, elektroinstalaciJKki obrt z omejitvijo napetosti do 250 V kateregakoli voda proti zemlji ln učinka motorjev iste napetosti do 30 Kw. Botolcn Veronika, brao jari ja. Lauko Marija, gostilna. še do petka zvečer jddane obleke v kemično čiščenje plisiranje, barvanje, pranje ln avetio-likanje perila izgotovl sigurno do binkoatnih praznikov tovarna JOS. BEICH 11 9r ..i _ Smrt priljubljenega oroinika. Pred dvema letoma je prijel k nam iz orožniske šole orožniški kaplar Radomir Nikolič, doma Iz Prokuplja. Kmalu se je vživel v naše razmere in vzljubil naše kraje, da se je počutil kakor doma. Imeli smo ga vsi radi. Zal ga je pa pobrala zavratna l>olezen, v soboto so ga položili na ljubljanskem pokopališču k večnemu počitku. Bodi mu laltk.« nafta zemlja I — Pred sokoUkim iletom v Kranju. Sokol poziva članstvo, da se v ponedeljek polnoStevilno udeleži sokolskega zleta v Kranju, kjer nastopi tudi naS planinski polk. Zbor Članstva bo v petek v domu, pred odhodom v ponedeljek zjutraj pa ob 7.45 na loškem kolodvoru. — Aretacija nasilneža. V nedeljo zvečer ae je delavec Jakob G. iz Skrilj pri Želim-ljah nasrkal dobre kapljire, potem je pa postal nasilen in se uprl stražniku, ki ga je komaj spravil v občinski zapor. — Prisega vojaSkih novincev. Včeraj so se zbrali na vezbališČu vojaški novinci k svečani zaprisegi zvestobe in vdanosti Nj. Vel. Kralju Petni II. Novince katolifke vere j« zaprisofrel mestni župnik g. Podbeviek. Zaprisežene novince je v lepem govoru nagovoril polkovnik Lokftl * Stran 4. »SLOVENSKI N AROD« » jmj* r*» Stev 127 Ludvik VVoltt: 20 BOGINJA DOBROTE ROMAN — Vse to je kakor sanje. Nikoli ni-fem upala, da bom še kdaj videla Italijo. Vi pa uresničite človeku sanje z dvema besedama. — Samo čez kapitalizem mi več ne zabavljajte, — je prirxraanil smeje. — Pojdiva v dvorano in počakajva, da pride Muntwyler. — Ali naj vas pustim samega, gospod Harland ? — Ne, kar z menoj pojdite, gospodična Gortzova. Pred vami nimam nobene tajne. Muntwyler je moj makler. Smešen dečko, naškroban in prebrisan ka kor poljski zid. Spravil je mnogo denarja iz Berlina v Švico. Ingeleno je zasrbel jezik. Krvava para je zastrla italijansko sliko. V dvorani je bilo prazno in vladala je grobna tišina. Naškrobani gospodje in lepe dame so še spali. Mnogo, mnogo ljudi je pa že davno delalo. To je krivično, je pomislila Gortzova. Iz oči ji je odsevala žalost. Muntwyler je prišel, odmerjeno in svečano. Podoben je bil pridigarju, ki rad rohni na verne ovčice. Harland mu je predstavil svojo spremljevalko. Munt-wyler se je poklonil, sedel in vprašujoče pogledal Harlanda. — Kakšne novice mi prinašate, gospod Muntwyler? Vpričo gospodične Gortzove lahko mirno govorite. Muntwyler je opazoval mlado dekle m spregovoril s čudno tihim glasom: — Hotel sem vam samo svetovati, gospod Harland, da bi vzeli svoj denar iz banke. — Zakaj? — je vprašal Harland začudeno. — Ne verujem sicer v zaplenitev nemških vlog, vendar pa ni izključeno, da bodo tuji kapitalisti v Švici obdavčeni. Harland je postal naenkrat resen in zamišljen. Kaj naj storim, Muntvvyler? — Svoj denar morate vložiti v dobra švicarska podjetja. Mnoge družbe iščejo kapital. Denar je zdaj težko dobiti. Harland je za hip pozabil na svojo usodo in dejal ognjevito: — To bi moralo biti električno podjetje ali tovarne, ki izdelujejo vsakdanje potrebščine. — Tudi jaz mislim tako gospod Harland, — je odgovoril makler in vzel iz žepa notez. Potem takem bi šlo za tele družbe: Harland je padel nazaj v resničnost. — Ne trudite se, Muntwyler, denarne operacije sem opustil. Švicar ga je presenečeno pogledal. — Konec, dragi moj. Kramarija se zapira, — Kljub temu vam pa svetujem, gospod Harland, da vzamete denar iz banke, če si hočete ohraniti proste roke. Nihče ne ve, kaj se more zgoditi. — Kaj naj pa počnem s tem denarjem? Saj ga vendar ne morem spraviti v lonec in zakopati v gozdu. — Spravite ga v zasebni safe. Obre-stim se lahko mirno odrečete, saj si prihranite davke. — Kje pa je zaseben safe, ki bi bil dovolj varen ? — EVraguljar Trettenbach ga ima. To je poštenjak, lahko se zanesete name. V njegovih safih leže milijarde. Vsi previdni ljudje so spravili denar pri Tret-tenbachu. To je Harlanda zanimalo. Imeti mora možnost svobodnega razpolaganja z denarjem. Morda bo šlo za dneve ali celo samo za ure, predno pride zadnji mrak. Prav pravite, Muntwyler, denar spravimo pri TreUejibachu. Odpovejte mojo vlogo v banki. Kako dolgo bo trajalo to? Makler se je nasmehnil. — Denar lahko dvignete še danes. Odpovedal sem vlogo na lastno pest. — Imenitno! — je vzkliknil Harland m se ozrl na Gortzovo. Bil je dobre volje. — Jutri lahko odpotujeva. Vstal je. — Zdaj pa pojdimo v banko. Pojdite z nami, gospodična. Kaj bi pa počeli sami vse dopoldne? Dva sleparja, je pomislila Inge-lena, ko je odhajala z njima iz hotela. Brezobzirna sleparja svoje domovine, svojih bratov, siromakov vsega sveta. Kako naiven in dober dečko je bil .poročnik Eppingen. On je ostal zvest slamnatim možem. Don Quichote, vendar pa junak ob teh ledeno hladnih verižnikih. Ne samo aristokracija, moj dragi ubogi Cotmy, temveč tudi kapitalizem je načelo, ki gre v okvir vsake državne oblike. — Midva torej odpotujeva v Floren-co, — je nadaljeval Harland, ko so sedeli v avtomobilu, — potem pa nameravava preživeti nekaj mesecev v Engadi-nu. Cujte, Muntwyler, morda bi mi mogli preskrbeti malo lepo vilo. Velikih hotelov sem namreč že do grla sit. — Prav lahko, ponudbo vam pošljem v Florenco. % Prišli so v banko. Privatna pisarna s strogim uradnikom. Ingelena je domnevala, da čita na njegovem obrazu zaničevanje. Dolgovezno računanje, debeli svežnji bankovcev so se množili in pokrivali mizo. Harland je štel v nekem posebnem malodušju, vendar pa pozorno. Denar bi bilo treba odpraviti, je pomislila Gortzova in duŠilo jo je. Strmoglavili smo cesarje, strmoglaviti moramo tudi denar, ki nas terorizira trše in hujše od cesarjev, kar jih je kdaj besne- lo. Mi, proletarci vsega sveta, moramo reči: Ne priznavamo več vašega denarja! Storite s svojimi papirji, kar hočete, mi strmoglavljamo vaš prokleti denar. Za nas nima več veljave. Sežgite ga! Za svoj denar ne dobite nič več, niti koicka kruha, niti za minuto dela, ničesar! — Zdaj bi prosil še za akreditiv v Florenco, — je dejal Harland bančnemu uradniku. Muntwyler je spravil denar v velik zavoj. Zapustili so banko in se odpeljali v Kolodvorsko ulico k draguljarju Tret-tenbachu. Sprejel jih je suh, redkobeseden mož v skromno opremljeni sobici. Munt-wyler mu je predstavil prišleca. Potem so se pričela pogajanja. Draguljar je zahteval za najem safa visoko najemnino. Makler je skušal najemnino potisniti navzdol. Draguljar je leno vstal. Harland je safe najel. — Ali boste določili namestnika? — je vprašal Trettenbach. Zdravilna slina armenske kmetice V armenski vasi Daval živi kmetica Sarkisan, ki s svojo glino nevtralizira kačji strup Zdravniška veda naleti vsak čas na nove probleme. Komaj odpravi enega, že jo čaka drugi, morda še zagonet-nejši. Nedavna vest iz Tiflisa je zopet presenetila učenjake, ker gre za novo zagonetko v zdravniški vedi. V armenski vasi Daval živi kmetica Sarkisian po imenu. Ljudje jo smatrajo za svetnico in čudodelnico. Ima namreč to čudno lastnost, da ni samo sama oborožena proti kačjemu strupu tako, da ji nič ne škoduje, temveč leči uspešno tudi ljudi, ki jih pičijo strupene kače. Ljudje pravijo, da ima čudodelno slino. Ker je že mnoge ljudi rešila s slino smrti, jo časte kot svetnico. Doslej ni še noben njen pacijent umrl, kar je za Armenijo nekaj posebnega. V Armeniji namreč kar mrgoli strupenih kač, ki zahtevajo vsako leto mnogo žrtev. Zdaj pa hodijo vsi. ki jih pičijo strupene kače, h kmetici Sarkisian in umirajo samo tisti, ki so preveč oddaljeni od vasice Daval, da ne morejo priti tja tako hitro, kakor učinkuje kačji strup. Sarkisian izpere najprej ranico s čisto vodo, potem jo pa namaže s svojo slino. Čez nekaj ur je človek že zdrav in tudi pozneje se ne pojavijo nobeni znaki kačjega pika. Vesti o zdravilni slini armenske kmetice so se hitro razširile in končno so obrnile nase tudi pozornost sovjetskih oblasti. V Daval so poslali zdravniško komisijo v spremstvu policije. Šele ko so policisti potisnili množico ljudi izpred koče čudodelne kmetice, je vstopila zdravniška komisija s tremi morskimi prašički. Kmetico so pozvali, naj napravi svoj poskus na morskih prašičkih. Dva so določili za poskus in nastavili so ju strupeni kači. Čez 10 minut sta se že zvijala v smrtnih krčih. Kmetica je počakala še 10 minut, potem je pa izprala enemu morskemu prašičku ranico s čisto vodo in jo namazala s svojo slino. Čez dobro uro je morski prašiček že pil vodo, čez poldrugo uro so pa krči popolnoma ponehali. Drugi morski prašiček je bil pa že mrtev. Zdravniška komisija je ugotovila, da je prvi morski prašiček izven nevarnosti in da kačji strup ne bo zapustil v njem nobenih posledic. V poročilu pravi komisija, da je strogo preiskala tudi kmetico in dognala, da je njena slina res zdravilna. V otroških letih jo je večkrat pičila strupena kača in končno je postala imuna proti kačjemu strupu. S tem je dobila njena slina posebno lastnost, da nevtralizira kačji strup. Naše telefonske pristojbine Zanimivo predavanje inž« Arnolda Zupančiča pod okriljem Društva veleindustrijcev in trgovcev Ljubljena, 5. junija. V Trgovskem domu je predaval snoči pod okriljem Društva veleindustrijcev in trgovcev inž. g. Arnold Zupančič o naših telefonskih pristojbinah. Iz njegovega predavanja posnemamo: Naše sedanje telefonske pristojbine so pavšalirane in kategorizirane. Letne naročnine so stalne in se plačujejo na eni strani glede na število naročnikov v do-tičnem kraju, na drugi glede na poklic do-tične^a naročnika, ozir. vrste njegovega podjetja. Kategorizacija glede na število naročnikov v dotičnem kraju je upravičena, ker jc vrednost telefona za posameznika tem večja, čim več drugih naročnikov lahko od svojega aparata doseže, ozir, drugi njega. Kategorizacija po naročnikih pa (Jugoslavija jo je kopirala od italijanske poštne uprave) je pogrešena in krivična. Poštna uprava je kratkomalo uvrstila one naročnike, ki jih smatra za ekonomsko najmočnejše, ozir. od katerih pričakuje največ pogovorov, v najvišjo kategorijo, ne da bi kontrolirala, ali ta uvrstitev tudi res odgovarja dejanskemu stanju. Najbolj pri-daden in pravičen bi bil sistem (ki je uve-javljen skoro v vseh državah srednje in zapadne Evrope), po katerem bi se plačevala naročnina po številu izvršenih pogovorov, za kar pa bi se morali vgraditi na vodih vseh naročnikov števci, ki bi registrirali pogovore. Iz več razlogov, predvsem finančne narave, pa v doglednem času ni pričakovati od naše poštne uprave, da bi prešla na ta način zaračunavanje pogovorov. Pač pa se priporoča druga pot, ki bi po-| menila zlato sredino med sedanjo kategorizacijo in absolutnim zaračunavanjem vsakega posameznega izvršenega pogovora. Ta pot bi bila: pri vsakem naročniku se šteje večkrat na leto po nekaj dni število njegovih pogovorov in se tako ugotovi približno in povprečno število njegovih pogovorov na leto. Ker je znano, koliko znaša število vseh pogovorov, ki jih telefonska centrala posreduje v enem letu. bi se tako lahko dognalo, koliko bi bilo treba zaračunati posameznemu naročniku, da bi celokupni dohodki za poštno upravo ostali isti. Tako bi se nošta lahko izognila nabavi števcev za vsakega naročnika, kar bi v sedanjih razmerah bil za njo prevelik izdatek, pač pa bi se doseglo kolikor toliko pravično zaračunavanje z malimi investicijskimi stroški. Baje je tudi naša poštna uprava že razmišljala o tem in moremo računati z možnostjo, da se bo sedanji sistem v kratkem izpremenil. Poleg letne naročnine se plačuje tudi ob napeljavi telefona enkratna instalacijska pristojbina, ki je bila po starem pravilniku, ki pa je v veljavi samo še do 30. junija t. 1., ravno tako kategorizirana kot letne naročnine. Ta absurdum je z novim pravilnikom odpravljen in se v istem mestu zaračunajo vsem novim naročnikom (izvzemši poštne ustanove in poštne uslužbence) iste instalacijske pristojbine, ki so kategorizirane edinole še z ozirom na število naročnikov v dotičnem kraju. Poštna uprava namreč smatra, da je telefonsko omrežje v manjših krajih tehnično bolj Skrbi Neki tnini rszifekovaJec Li področja astro loške in grafološke vode daje prerokbe o Vaši bodočnosti Raz en vitnib dogodkov is Vase preteklosti Vam on ugant tudi Vase odnosaje glede ljubezni, zakona, poklica, loterije itd. Njegov nasvet Vam prineae v življenju aaieljeu uspen. Izjave zahvalnosti, kl jib dobiva dnev no ix vsega sveta, dokazujejo izredno zanesljivost njegovih prerokb. Citiramo nekatere izmed tieoeev zabvalnie: »Go epa Inna Scbwan is Ljubljane se naj prisrčneje zahvaljuje mojemu svetu ker je v največji finančni stiski po slušale moj svet, Igrala v loteriji ln zadela 150.000 Din. - Gospod P N. Benes iz Prage: »Dovolite da ee Vam s temi besedami zahvalim za veliko uslugo, su ste mi jo napravili s svojo prerokbo. Vse Je resnica, samo škoda da nisem že poprej vedel za Vas. ser bi se tako 1°? ko obvaroval sen življenjskih razočaran ! ln neprllik« Pošljite tudi Vi še danes svoj rokopis ln rojstni datum ter priložite Din 30.— kot honorar za VaSo psihoanalizo ln horo skop na točen ln stalen naslov: Grafološki trarean »Celje POSTNI PREDAL 106 DAMSKI SLAMNIKI izredno nizke cene! Preoblikovanje Din 25. — Salon >La Femme Chicc, Ljubljana, Selen burgova ulica 6, I. nadstropje. 1898 STARINSKO SKRINJO vloženo ter rogovje jelena — prodam. — Skladišče >Pri Levu«, Gosposvetska cesta (dvorišče). 1899 E. D. Dvignite pismo! 1895 MANJŠE STANOVANJU ščem v centru. Mati in hči ves dan odsotni. Plačam pol leta naprej. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »500/1894«. OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom išče gospod. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod > Stroga čistost« * cenjenim damam naznanjam da se bom v sredo, dne 5. t, m. ob pol 9. uri zvečer predstavila v Paviljona »K« (Modna revija) s kompletno kolekcijo ln se priporočam za obisk. IRENA KANCLER« modni atelje, Ljubljana, Selentrargova 7-1. enostavno in da 90 razdalje od centrale do posameznega naročnika krajše. V drugih državah se ali instalacijska pristojbina sploh ne plačuje, ali pa se odredi po drugih vidikih, na pr. v CSR po razdalji naročnikov od centrale, ali pa v Nemčiji po dejanskih stroških napeljave. Padli so rudi pri nas predlogi, naj se instalacijska pristojbina sploh ukine, vendar pa ni pričakovati, da bi poštna uprava tej želji ugodila, ker ima na eni strani priključkom vsakega novega naročnika dejanske stroške, ki dostikrat z instalacijsko pristojbino niti kriti niso, na drugi strani pa ni pričakovati, da bi se iz principijelnih razlogov odrekla dohodkom, ki so v gotovi meri res upravičeni. To pa tembolj, ker že sedaj dostikrat nima na razpolago sredstev I in materijala za priključek novih naročnikov, ko ji tega ne bi bilo storiti zastonj. Pozdraviti je treba novo točko pravilnika, po kateri poštna uprava ne bo več na novot dajala naročnikom v najem pod-centrale. ampak prepušča vsakemu naročniku, da si sam nabavi podcentralo, kikrš-no in kjer si hoče. Ravno tako je odpravljena rudi instalacijska pristojbina za stranske postaje v iznosu Din 600, ki jih je poštna uprava pobirala, ne 6a bi dajala za to kako protiuslugo. Pogrešene so tudi pristojbine glede selitve naročnika, ozir. za primer, da telefonski priključek v istih prostorih prevzame od prejšnjega nov naročnik, tako da se lahko dogaja, da v enem slučaju pošta iz svojega mora doplačati, dočim v drugem pobira pristojbino za opravek, ki z njim sama nima nobenih stroškov. Namen tega predavanja je, opozoriti gospodarske kroge na te nedostatke in se jim priporoča, da po svojih močeh skušajo doseči na mero-dajnih mestih spremembo in zboljšanje sedanjega sistema. val s svojimi inozemskimi zvezami velik del savinjskih hmeljarjev pred propastjo s tem, da jim je takrat odprl angleški trg. S svojo lesno trgovino je začel spravljati v denar tudi vagone kostanjevega lesa, po sebej pa se je pečal še s sadno kupčijo Pred leti že je g. Oset postavil torišče svoji neugnani podjetnosti tudi v Ljubljani. V družbi s svojim zetom g. Zupanom je od pri v palači > Viktorije« bufet »Daj-dam« V prijetni družnosti s svojim zetom »n ob zgledni podpori soproge ter dveh hčerk si I Fran Oset I 1 Ljubljana, 5. junija. Iz Graza je snoči ob pol 31. prispela pretresljiva vest, da je v tamkajšnjem sanatoriju »Rotenkreuzsch\sester« preminul g. Fran Oset, eden naših najuglednejših in najbolj znanih trgovcev in podjetnikov. G. zdrav in šele pred tedni se mu je pojavil na zdrav in šele pred tedni ke mu je pojavil na telesu tvor, zaradi česar je jel slabeti. V Ljubljani je konzultiral več zdravnikov, slednjič pa se je odločil za operacijo. Odpeljal se ?e v Graz. kjer je bil pred osmimi dnevi operiran. Operacija se je posrečilo in se je bolnik subjektivno počutil prav dobro. Pred dvema dnevoma pa se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo in včeraj ob 17.15 se je sklonila nad njim s svojim ledenim dihom bela žena. Lani v decembru je g. Oset dopolnil o5. leto, minilo pa je tedaj tudi 35 let, odkar je od pokojnega strica prevzel samostojno vodstvo trgovine na Vranskem. Sčasoma je razširil svoj obrat v veletrgovino, ki je zalagala nad četrt stoletja polovico Savinjske doline z blagom in skrbela za dobro vnov-čevanje kmetskih pridelkov. Vedno podjeten je začel pokojnik izvažati zlasti hmelj v vse države Evrope. Skrbel pa je tudi sicer za hmeljarje in jim dobavljal hmeljev-ke na dolgoročna odplačila. Po vojni, ko je spet sledila doba razmaha trgovine v naših krajih, je ustanovil v Št. Petru moderno žago, ki jo je pa pozneje tudi preuredil v lepo urejeno hmeljarno. Tudi v najslabših letih hmeljske kupčije je reše- je podjetje pridobilo velik slove*. Pole* zgledne marljivosti, ki jo je kazal pokojnik vsepovsod, je pazil tudi na narodno vzjo-jo svojih ter je bii vedno vnet podporn'k narednih društev. Vest o nenadni smrti g. Frana Oset* ni žalostno odjeknila samo v Ljubljani, temveč zlasti v Savinjski dolini. Pokojnikovo truplo bodo popoldne pripeljali v LjubJja-no, nakar bo določen čas pogreba. Bodi blagemu pokojniku, priznanemu gospodarju, ohranjen blag spomin, od žalosti strtim svojcem pa naše na j iskren«? j*e sožalje! Z Jesenic — Lepa sokolska mladinska akademija. V nedeljo zvečer je bila v Sokolskem domu mladinska akademija, ki je dosegla lep uspeh. Poleg telovadnih so bile na sporedu tudi pevske in orkestralne točke Najprvo je nastopil mladinski orkester, ki je lepo odigral venček narodnih pesani. Za tem je ženska deca ljuWco izvedla vaje z venci. Moška deca je nastopila z zasta vicami, na kar je mladinski pevski zbor zapel tri pesmi, ki so žele silne ovacije poslušalcev. Nato je nastopil z lepimi vajami ženski naraščaj, za njim pa ženska deca z vajami na gredeh. Po kratkem od moru je nastopil moški naraščaj s strumno izvedenimi vajami. Mladinski pevski zbor je zopet zapel tri pesmi, ki so zelo ugajale, za njim pa je ženski naraščaj izvedel vaje z velikim obročem. Mladinski orkester je zaigral »Serenado«. akademijo pa je zaključil mladinski pevski zbor, ki jc ob sodelovanju mladinskega orkestra zapel venček narodnih pesmi. Mladinska prireditev je vse navzoče v veliki meri zadovoljila. Delavnost sokolske mladine ie prišla v veliki meri lepo do izraza. Velika udeležba občinstva je pa dokazala, da se javnost zelo zanima za mladino in da stoti gfc njeni strani. Pristopajte h „Vodnikovi dražbi" LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. — Miklošičeva cesta štev. 34, m. nadstropje, desna vrata. 1900 HLADILNA OMARA >Frigidaire« skoro nov, ugodno naprodaj. — Vprašati v trgovini Zajec, Ljubljana, Stari trg št. 9. 1852 KNJIŽICO Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo Din 10.000 prodam za 8000 Din. — Potrebna gotovina Din 4000, ostanek v mesečnih obrokih po Din 500. — Ponudbo prosi pod 2>Kvirin 4635« na upravo »Slov. Naroda«. 1897 Kako sem sc v 60. iciu rešilo gub ...IN KAKO SE Mi JE POSREČILO, DA IZGLEJAM 2C LET MLAJŠA LESENO STENO, primerno za stanovanje ali garažo, stoječo pisalno mizo, klop, stojalo za klobuke, lesene glave — naprodaj: Aleksandrova 7/n, levo. 1886 ENTEL — AŽUR — PLISE izvrši ekspresno — Matek & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj). 54/L NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbin v specijalni trgovini RU DO L F SBV E R, Ljubljana. Marijin trg stev. £, fcjei vam ]ih tudi strokovnja-Sko izvrši 26/L Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih iju Pijanskih denarnih zavodov (Mestne Hranilnice, Ljudske posojilnice itd. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom imela NA VELESEJMTJ v lastni urici na razpolago vedno fino gorko belo in črno kavo (Meinl), sladoled, ledeno kavo, pristni malinovec, limonado, oranzado; vsak dan sveže pecivo. — Se priporoča za obilen Obisk — Slaščičarna Novotnv, na velesejmu poleg S lamica, 1865 »Dosegla sem starost 60 let, torei starost, ko žena največkrat ne stresni več za tem, da bi bda privlačna. Vendar sem iz gole radovednosti hotela preizkusiti na svoiem razoranem in ostarelem obrazu delovanj« kreme Tokalon, hraniva za kožo. Premislite moie presenečenje ko so mi že po enomesečnem uporabljanju kreme začeli govoriti: »Vi se pomlajujete!« Te opazke so me opogumile, da sem vztrajala in po petih mete-cih se je izvršilo čudo, da mi zdaj vsakdo, ki me vidi pravi, da izgledam kot žena z največ 40 do 45 leti. Moja polt je svetla in nežna, prijetno rožna, a gube to «e vs* izgubile, komaj je najti sled za njimi. To je čudovito! Ko bi torej hotele vse žene uporabljati kremo Tokalon. hranivo za kožo, ne bi bilo več stark« Pripomba: Dama ki nam ie poslala to pismo, nas ie prosila- naj njenega mi ena ne objavimo. Vsakdo pa lahko vid- njen lastni rokopis. Krema Tokalon. hranivo za kožo, vsebuje nenavadne hranilne sestavine, ki s« najskrbneie in najpazljiveje pripravljajo « ki so po zatrdilu najboljših specialistov neobhodno potrebne koži. da ohrani svojo sve-žost in čvrstost rn da ostane svetla m bres najmanjše gubice. Uporabljajte kremo Toka-Ion, aranivo za kožo. rožne barve vsak večer preden greste spat, kremo Tokalon bele barve pa ziutrai in čez dan čudili se boste, kako se Vam koža popravlja in kako se izboljšanje kaže že po eni sami noči Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo ln ina ©ratni del Usta Oton Christoi. — Val v Ljubljani.