LETOŠNJA OSEBNA POTROŠNJA \ Eaa izaned asacraih smeniic četrtega pfemiina Sociali-stiene zveze delovnega ljudstva Jugoalavije in ©na izmed naj-važnejših nalog druzbenega, plana za letošnje leto je hiilo iz-borjšanje ^ivljeajskega stanilarda. Letošnje leto je likrati iudi prvo lesto petletnega družbenega pdana gospodarskega raz-voja od 1. 1957 do 1964 in je tako s to plansko nalogo hikrati opiedeljen tndi začetefk vsega naslednjega razdobja, v ka-terem naše gospodar&tvo po Eesedah tovariša Milentije Popo-vica jpo eni strand omogoča hitrejši razvoj osebne potrošnje, toda pxav taiko terja ta pospešeni ratzvoj kot pogoj svojega lastoega nadaljnjega razvoja.« V svoji resoluciji o osabni m splošni potrošnji je zvezma Ijudska skapščana med drugim poudaiila, da je dosedanje gibaaje osebme potrošnje rezirkat lazmer, v katerih se je raz-vijalo vse go&podarstvo v povojnem razdobj.u, ikakor je pode-dovana zaostalost gospodarstva, obseg in smeri iirvestiranja, zaostajanje kjnetijstva za sploSnim raavojem, znatno odva-janje sredstev za neg-ospodarsko potrošnjo in posebne težave v plačibai bilanct. Skupščina postavlja v resoluciji nalogo, da »mora biti pri odmerjanju dragih oblik potrošnje in ugotavljanju smerd jnve-stlranja osebna potro&ija izbodma osnova in eden iamed bistTenih pjroporcev v raededitvi dohodka.« Po dosedanjam gibanju osebne potrošaje in ocenah do konea leta bodo predvidevanja družbencga plana presežena: določeno je bilo, da se bt> skuipiia osebna potrosnja t državi !>ovečala za 9.3 odstotka ali za 7,5 odstotka na prebivalca. Povečala pa se je za 13 odstotkov ald za 11 odstotkov na posa-meznega ^prebivalca. Ker je s perspeikiivnim planom določeno povprečno letno povišanje od 6 do 7 odstotkov ali 4 do 5 od-stotkov na prehivalca, bo s tem v tem prvem letu presežena pov.prečna letna stopnja povečanja za vse petletno obdobje. S tem bomo zi>aten del porasta osebne potrošnje dosegli 'že v začetku razdobja. 1o je zelo ugodna okoliščina, ker po eni strajit že od zače-tka postavlja plaoo kot učLnkoTito spodbudo za produktivnejše in boljše delo, po drugi strani pa dovoljuje, da preidemo v prihodniih letib i. posiopnemu, bolj odmerje-nemu porastu, brez naglih sprememib, ki za gosipodaTstvo niso zaželene. Prav tako ra&unajo, da jfe letos potrošnja na prebivailca nekaj višja kakor pred vojno. Tak porast osebne potrošnje v lctošnjem letu je bil mogoč predvsein zaradi veSje proizrodnje industrijakeffa bTag^a (giej staLni statistični priikaz na petd ctra.ui), visoke kmetijske proizvodnje in večjega uvoza. Tako oblikovani skJadi potrošnega blaga so »pakrili« povečane do-hodke prebivalstva, posebno povišaoje plač (o čemer srno nisali v zadnji števitki), sooialaih prejetakov, potrošniških kreditov in dohodkov kmetovalcev iz prodaje kmetijskih. pri-tlellcov. Denarna sredstva za osebno potrošnfo so se v pri-merjavi z lanskim letom povečala za 14 odstotkov, skladi indu-strifskega blasa iz domače proiizvx>di)je in uvoza za 21 odjsiot-'cov, razpoložljiyi skladi kmedijskib. pridclkov pa za približno l^ odštotkov.' Različen porast potrošnje Porast polrošnje ni enako razporejen na vse prebivalstvo. Knkor cenijo, znaša otlstotek porasta na prebivalca t mestu 11.5 odstotka, na vasi pa 10 odstotkov. Ods-totek je različen uidi za delavce in ushižbence, kar _je bilo odvisno od kvalifi-kacij in strok ali gospodarskih vej, v katerih delajo. To je niogocp videti tudi po prejemkih iz delovnefra razmerja, po katerih laliko ocenimo tudi potrošnjo. ~V prejšnji številiki smo 'na tretji strani^ opjsali povišaiije plač po kvalifrkacijah. Tu (•biavlfamo pregled, ki kaže gibanje plač po gospodarskih pod-ročjih. V tabeli so navedeni orlstotki poviSanja demarnih pTe-ipmkov delavcev v prvem poUetju letošnjega leita 7 prkner-;avi s prvi-m polietfom lanskega leta: Industrija 15 Gradbeništvo 14 Trgovina in gostinstvo 21 Kmetiiska posestra 10 V državni administraciji so se plače povišaJe občutno maaj kakor ˇ gospodarstvu, najmanj pa so se povišali pre-jemki upokojencev. »Novi« potrošni predmeti Nastopile so tudi določene epremembe v izibšri blaga, ki ga trošimo. Ker je prebivalstvo bolje založeao z živilj, se začenja v večji meri odl-očati za nakap industrijskega blaga. Še laiii je odpadlo na neživilsko, to je predvsem industrijsko blago 48,7 odstotka, letos pa 52,3 odstotka. Hkrati se v potrošnji čedalje bolj pojavljajo v nekem po-menii novi predmeti, ki jih pred nekaj leti ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo. Navajamo indekse potrošnje teh predmetov na prebivalca (leto 19>& smo vzeli kot 100): Ocena 1952 195" Dvokolesa 61 1U Sivalai stroji — 153 Motoraa kolesa — 119 Radijski aparati 33 164 Elektr. aparati za gospodinjstvo 7 121 Hladilniki — 121 Električni štedilniki — 235 Pralni stroji — 240 Ocena 1992 19?« 195T 4.7 6A 8.3 0.9 1.1 1.4 0.5 0,? 0,8 330 . 52T 523 0L7 0^ 0,3