PRIMORSKI dnevnik *• *®£el izhajati v Tratu ^3- maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž r*Pd Cerknim, razmnožen p® ciklostil. Od 5. do 17. ®«Ptembra 1944 se je ti-®kal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*i. od 18. septembra • 944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-P®m Trstu, kjer je izSla za-dnl® Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi pTvin! Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 288 (11.704) Trst, četrtek, 8. decembra T 3 Deset dni po zrušenju kolumbijskega jumba Skoraj sto ljudi ob življenje pri trčen,« dveh letal na madridskem letališču Barajas Zaradi goste megle je bila vidljivost skromna - 35 oseb ranjenih Madrid — Niti teden dni po padcu Kolumbijskega jumba (v nesreči je Uudi izgubilo življenje) je mad-K>usko letališče Barajas spet v o-Predju «črne» kronike zaradi strastnega trčenja dveh španskih letal. nesreči je po poluradnih podatkih . ® ljudi izgubilo življenje, 35 pa je bi-0 ranjenih. , Vzroki nesreče, ki je zahtevala to-Kfen krvni davek, niso bili še povsem Pojasnjeni. Nedvomno je k trčenju otrovala gosta megla, ki je ves do-Poldan obdajala letališče, najbrž pa del odgovornosti za tragedijo pri-P’sati tudi ljudem. Ob tem pa velja ina ak°r pripomniti, da so radarske lj,. ruge naprave na madridskem letajo h pomanjkljive, da je signalizaci-DS'lromna in slabo vzdrževana. . *o dosedanjih podatkih in izsledil1, Je do trčenja prišlo ob 9.45, ko lbe • 727 španske letalske družbe letf?a zavozH nu vzletno stezo. Ko je hj a ° Po krajšem zaletu doseglo že , tpost 165 km na uro, mu je nena-n>a presekal pot DC 9 družbe Avia-'družba, ki skrbi za španske notra-Je Proge), Baje je pilot boeinga po- skušal ustaviti svoje letalo, a hitrost je bila prevelika, da bi mu manever lahko uspel. Orjaški boeing je dobe-sedeno prebil DC 9, nekaj trenutkov po trčenju pa so eksplodirali rezervoarji goriva in letali sta se v hipu spremenili v ogromno baklo. «Nenadoma sem slišal silovit tresk — je povedal pozneje eden od preživelih — odprla so se varnostna vrata in poskakali smo na tla. Nisem se še dodobra oddaljil od letala, ko sem začutil močno eksplozijo, letali sta se vneli. Ne spominjam se drugega.* V nesreči je izgubilo življenje 37 potni kov in 5 članov posadke DC 9, medtem ko je od 84 potnikov in 9 članov posadke boeinga 35 ljudi preživelo. Med preživelimi so tudi vsi Italijani, ki so se hoteli z boeingom vrniti v Rim. Ob trčenju je za nekaj trenutkov zavladala na madridskem letališču nepopisna zmeda. Ranjenci obtožujejo, da so rešilne ekipe prišle z znatno zamudo in da je v začetku vsa reševalna akcija pešala. Vodstvo le- NAD ALJ EV AN JE NA 2. STRANI Državni pogreb komunista Terracinija Slovo od graditelja republike —- «Umberto Terracini je so-v /j^d tiste itaijanske može, ki so Povli dy z Gramscijevimi napovedmi j0 ,eUi Italijo iz propada, v katero (v.* Pahnil fašizem. Generaciji Per-Saragata, Togliattija in Nenni-Jo v svojem govoru na Terraci-l^p pogrebu včeraj rekel tajnik kav ,^nr'0riem Terracini jem, enem iz-le graditeljev republike, so poteka skoaTVgu Montecitorio, pred poslan-Pfisnt rn‘c°. °b ogromni množici in V Mitnosti najvišjih predstavnikov nk vu in družbenopi’itičnega življe-koraz - zvokih Chopinove pogrebne ster c/uce, ki jo je igral pihalni orke-Karabinjerjev, in pritajenem pe- ^ALJEVANJE NA 2. STRANI dvignjenimi pestmi in (telefoto AP) Delavci so se od pokojnega Terracinija poslovili z prepevanjem Internacionale Vodstvo KD o Libanonu in gospodarskem stanju RIM — Krščanska demokracija vztraja: dobro bi bi"o, da bi se italijanska vojaška odprava v Libanonu čimprej vrnila domov. Stališče krščanske demokracije tokrat namreč ni izrazil Giulio Andreotti, temveč izhaja iz poročila, ki ga je na seji vodstva stranke imel Giulio Orlando, ki odgovarja za zunanje politična vprašanja. Po mnenju Orlanda si mora Italija prizadevati, da bi čimprej dosegli mir v Libanonu, vendar je položaj treba proučiti v luči zadnjih dogodkov, istočasno pa preprečiti, da bi Italija bila vpletena v pobude, katerih cilji so v nasprotju z namenom italijanske udeležbe v okviru mirovnih sil, kot izhaja iz mandata, ki ga je odobril parlament. Spričo dra matizacije mednarodnega položaja in morda iz bojazni, da se stanje v Libanonu še poslabša z neposredno vpletenostjo italijanske odprave, priporoča krščanska demokracija umik italijanskih vojakov. Kar zadeva drugo točko na dnevnem redu, se pravi gospodarski položaj, je uvodno poročilo imel Emilio Rubbi, čigar stališča so bila videti dokaj optimistična. Rubbi je izrazil upanje in prepričanje, da bodo prepričali vse družbene partnerje, da sprejmejo smernice vade. Krščanska demokracija je prepričana, je še dejal Rubbi, da bi odgovorno zadržanje vseh političnih in družbenih sil lahko ustvarilo pogoje za okrepitev gospodarske dejavnosti v triletju 1984/86. Za sedaj je vsekakor videti optimizem demokristjan-skega predstavnika nekoliko preuranjen. Prav podatki, ki jih je posredoval v svojem poročilu jasno dokazujejo, da vlada in parlament nista uspela doseči ciljev gospodarske poitike, ki , sta si jih zastavila. Dohodki namreč padajo, stopnja inflacije pa čeprav se je zmanjšala še ni dosegla letnega poprečja 16 od sto, prav tako naraščajo stroški za delovno silo. Katere so torej rešitve, ki jih predlaga Rubbi. Krščanska demokracija meni, da je treba znižati za tri točke stroške za delovno silo in doseči deindicizacdjo vseh dohodkov, istočasno pa nadaljevati z dosledno denarno politiko. Wer ^ajduk POKAL UEFA se je poslovil v četrtfinale stavr.Va te izgubila še zadnjega pred-a a v nogometnem pokalu teltfnj ^n.ter je namreč v povratni ti jv 0srnine finala sicer izenačil prosi ~*tejski Austrii (1:1), kar pa mu j^oščalo hiia g.°slavija je v tem pokalu ohrani ;.e en° ekipo (ki je sploh še e-$kih teS°slovanski zastopnik v evrop-Klo jPjtealih), in tudi drugače ni mo-ii> jj saj sta se srečala Radnički koračev pokal jc boljši od Šibenke vega tekmi četrtfinala Korače-i a te tržaški Bic zasluženo ^vak *• 'anskega jugoslovanskega V-ačjjjr s'benko, ki je sicer dobro '7 knj- Vendar je na koncu klonila s razlike (79:62). PEEP: sestanek s socialdemokrati V okviru sestankov s političnimi silami o vprašanju načrtov za ljudske gradnje v tržaški pokrajini so se predstavniki Kmečke zveze in prizadetih lastnikov z Opčin sestali s pokrajinskim tajnikom PSDI Bercetom. Tudi njemu, kot že prej predstavnikom SSk, PSI, KPI in županu Richettiju, so obrazložili svoje zahteve v zvezi s temi načrti. Socialdemokratska stranka jih je načelno podprla in obenem poudarila, da je treba pred začetkom zidanja novih ljudskih stanovanj na Opčinah v okviru načrta PEEP, te načrte pregledati: dotlej pa je treba gradnje zamrzniti. NA 5. STRANI Vzlet ali padec ? Obrat CMI, ki ga je skupina «Stabilimenti meccanici VM» prevzela pred nekaj leti, bodo z januarjem zaprli, 210 delavcev in uradnikov tovarne VM pa bo leto 1984 preživelo v posebni dopolnilni blagajni, brez nobenega jamstva, da se bodo lahko sploh vrnili na delovno mesto. Hudo okrnitev proizvodnje in upravnih služb tržaške VM, ki jo je vodstvo napovedalo prve dni decem bra, je okrog 500 zaposlenih delavcev sicer že dalj časa slutilo, saj je pod jetje, kljub njihovim opozorilom in zahtevam po resnem načrtovanju težilo le k razvrednotenju širokega potenciala, ne da bi izkoristilo možnost za razvoj tržišča, ki ga dizlovi stroji še vedno imajo. Včeraj so tovarniški svet, delavci in uradniki VM sklicali tiskovno konferenco, na kateri so opozorili vso tržaško javnost, da je v veliki nevarnosti obstoj ene izmed poslednjih tržaških tovarn, ki še delujejo in zaposlu jejo veliko mladih. Seveda je problem širšega značaja, saj industrijske dr žave preživljajo hudo gospodarsko krizo, vsa italijanska industrija je v te žavah, malo je zasebnikov, ki bi v času «suhih krav» tvegali finančne investicije. Ostajajo državni posegi in v tem okviru pomembna vloga pod je tij z državno soudeležbo. Včeraj so delavci, z veliko mero poznavanja kon kretnih problemov, nakazali tudi rešitve za izhod iz krize. V prvi vrsti gre za resno načrtovanje, ki se mora nujno soočiti s sanacijo odvečnih ali ne koristnih stroškov, vendar le v perspektivi valorizacije tega, kar obstaja in kar je dediščina delavskega razreda. Delavci V M so včeraj definirali svoje stališče kdaj pa bodo razne IR/. Finmeccanica, Finmare, Fincantieri, Fin ...? Pismo KZ in NZ predsedniku KGS zveza in Konzorcij razla-renzev Naša zemlja sta v prejšnjih dneh odposlali pismo predsedniku Kraške gorske skupnosti, v katerem ga opozarjata na številne nerešene ,>robleme, ki so povezani z gradnjo avtocestne povezave med Sesljanom :n sedmim pomolom v Trstu. Številni razlaščenci še niso prejeli, vsaj v obliki predujma, denarne odškodnine, poteg tega pa pristojne oblasti zavlačujejo reševanje drugih še odprtih vprašanj. Tako zadržanje odgovornih je seveda v zadnjih tednih izzvalo nezaupanje in negodovanje prizadetih. KZ in NZ zato predlagata, da bi KGZ čimprej sklicala sestanek med vsemi ustanovami in organizacijami, ki so decembra lani podpisale okvirni sporazum o razlastitvah, da bi na njem v luči novih dogodkov, preverili njegovo veljavnost. NA 4. STRANI • Letalo Ob spremenjeni vlogi večnacionalnih sil v Libanonu NADALJEVANJE S 1. STRANI tališča pa te obtožbe zavrača in poudarja, da v razmerah, kakršne so vladale na stezi, so reševalci naredili vse, kar je bilo mogoče. Delo reševalcev pa je vsekakor znatno otežkočila tudi gosta megla. Tragedija na madridskem letališču spominja na nesrečo, ki se je marca 1977. leta pripetila na Kanarskih otokih, ko sta trčila dva jumba. Ob tisti priložnosti so preiskovalci pripisali odgovornost nesreče enemu od dveh pilotov, ki je pomotoma presekal pot drugemu. Dosedanji izsledki preiskave o trčenju v Madridu ne dajejo jasne slike o dinamiki tragedije. Kaže, da je DC 9 presekal pot boeingu, ko je slednji že dosegel vzletno hitrost. Ni pa jasno, ali je pilot DC 9 spregledal kak signal in v megli pomotoma zapeljal na vzletno stezo, ali pa so mu v kontrolnem stolpu prehitro dovolili vstop na vzletno stezo. Verjetno bo le analiza radijskih pogovorov med pilotoma in stolpom lahko nekoliko pojasnila to okoliščino. Dejstvo je vsekakor, da bi letali morali vzleteti ob zelo slabi vidljivosti in ko je bilo letališče že zaprto za pristajanje. Vodstvo madridskega letališča sicer trdi, da so se pri teh odločitvah strogo držali veljavnih pravil, marsikdo pa je vsekakor kritiziral tako ravnanje še zlasti ob upoštevanju dejstva, da Barajas ni opremljen z radarjem za nadzorovanje letal na stezah, da se vzletna in pri-stajalska steza križata, da je signalizacija skromna in slabo vzdržana. • Terracini NADALJEVANJE S 1. STRANI tju Internacionale, ki je prihajalo iz množice, so posmrtne ostanke uglednega komunista iz notranjosti poslanske zbornice, kjer je vodil svojo politično bitko, prinesli na trg. Predsednik države Pertini je na tej poti držal za roko vdovo Lauro Gajno in njena sinova. Pogreba so se udeležili vsi voditelji KPI , župan Rima, predstavniki strank, predsednika senata in pos'anske zbornice Nilde Jotti in Francesco Cossiga, predsednik vlade Bettino Craxi z ministri. Ko so krsto položili na lafeto prekrito z rdečo komunistično zastavo, je množica v pozdrav zaploskala, mnogi pa so svojega tovariša še poslednjič pozdravili z dvignjeno pestjo. Giuseppe Saragat, ki je prvi govoril na žalni svečanosti, je rekel: »Nimam drugega naslova, ki mi daje pravico, da danes in tukaj govorim, kot tega, da sem bil prvi predsednik ustavodajne skupščine.* Saragat je v svojem dogem govoru med drugim dejal, da je bil Terracini junaški borec proti fašizmu in nacizmu, človek, ki je bil sodelavec Gramscija in ki ga je on poslušal na zborovanjih že takoj po prvi svetovni vojni. Terracini je bil 18 let v zaporu zaradi svoje dosledne borbe proti fašizmu. Bil je edini voditelj partije, ki ni nikoli zapustil svojega ljudstva. Po kratkem bivanju v Švici, po prihodu iz zapora, se je takoj vrnil v domovino in se priključil partizanskim formacijam, ki so pri Ossoli že imele osvobojeno ozemlje. Zato je lepo dejanje storil tisti, ki je na krsto poleg državne zastave položil še zastavo repuhlike Ossaa; zakaj Terracini je lil voditelj njene vlade. □ NEW YORK — Posrednik OZN v afganistanski krizi Diego Cordovez bo prihodnjo pomlad ponovno obiskal Kabul, Islamabad in Teheran, da bi poiskal možnost rešitve za sedanjo krizo v tej srednjeazijski državi, ki so jo zasedle sovjetske čete. □ SEUL — Predsednik južnokorejske letalske družbe «Korean Airlines* čo Čung Hun je odstopil, ker si je prevzel «moralno odgovornost* zaradi sestrelitve južnokorejskega letala nad Sahalinom. Do sedaj ni hotela družba «KAL» priznati nobene soodgovornosti za incident. Italijanska vlada išče časten izhod za svoj vojaški kontingent v Bejrutu RIM — Ob stopnjevanju napetosti v Libanonu in na vsem Bližnjem vzhodu ter neposredni vpletenosti ameriškega kontingenta iz sklopa večnacionalnih sil v spopade z druži in Sirci italijanska vlada mrzlično išče časten izhod za svojo vojaško prisotnost v Libanonu. V ta namen se je včeraj sestal kabinetni svet, ki je pod vodstvom predsednika Craxija proučil «spremenjeni položaj* v libanonski krizi. Dokončnih sklepov niso seveda sprejeli, le zunanjemu ministru Andreottiju so poverili mandat naj v okviru posvetovanj z zavezniškimi državami prouči politične izglede za reševanje libanonske krize; ob tem seveda tudi vlogo večnacionalnih »mirovnih* sil. Glede italijanskega kontingenta pa je kabinetni svet navedel, da bo Italija poiskala vsako možno rešitev, da bi utrdili vlogo OZN v Libanonu, tako v sklopu že obstoječega kontingenta «modrih čelad* ali z drugimi pobudami. Zagata kabinetnega sveta je iz takega komunikeja povsem jasna. Italija se nahaja v neprijetnem položaju, da bi najraje umaknila svoj kontingent, a tega brez privoljenja svojih zaveznikov ne more storiti. Zunanji minister Andreotti se je že včeraj popoldne sestal z ameriškim državnim sekretarjem. Danes bo nadaljeval skupne pogovore še z britanskim in s francoskim zunanjim ministrom. Povsem razumljivo je vse zavito v najstrožjo diplomatsko tajnost, ni pa nobena skrivnost, da ZDA odkrito pritiskajo na Italijo, da ohrani svoj kontingent v Libanonu. Reaganovi administraciji služijo predvsem italijanski vojaki kot izvrstna kulisa za njeno «mirovno misijo*. Italijanski kontingent je z izjemo britanskega, ki pa je številčno nepomemben, edini kontingent, ki se ni še vpletel v libanonski spopad. Kot tak je torej eaim, ki dosledno igra svojo vlogo pomirjevalca. V novonastalem položaju pa je ta vloga skrajno nevarna, meja med mirovnimi silami in intervencijskimi pa je skrajno negotova. Z zapleti, ki jih zaradi ameriških žrtev v Libanonu doživlja Reaganova administracija, je seveda malo verjetno, da bi Italiji dovolili enostranski umik iz Libanona. Andreotti nima torej v Bruslju lahkega dela. Washington je že pričel uresničevati svojo glo- balno reševanje bližnjevzhodne krize, v tem pa so mu Italijani prepotrebni. Ne toliko z vojaškega vidika kot s političnega, da ameriški javnosti prikaže, kako so ameriški vojaki v Libanonu na zahtevo zahodnega sveta in v korist miru v te«1 delu sveta. Če je italijanska vlada v zagati, niso nič manj v zagati italijanske stranke, le da jim ni treba rabiti diplomatskega jezika. Italijanski politični svet torej že pretresajo polemike o umestnosti italijanske vojaške prisotnosti na libanonskih tleh. V glavnem se vse politične sile strinjajo, da se je položaj spremenil, marsikatera vladna stranka pa skuša vso zadevo izrabiti v ozke strankarske namene, saj se dobro zaveda, da ima Craxi zaradi blokovskih obvez precej vezane roke. Prav zato je tajništvo PSI včeraj skrbno proučilo vlogo italijanskega kontingenta in izrecno poudarilo, da se ne sme v nobenem primeru vplesti v spopad-Socialisti so obenem zahtevali ohranitev dosedanjo vloge kontingenta in podprli napore vlade pri reševanju sedanjega zapleta. V pretresu cena dela in finančni zakon Na Balkanu poslabšanje s snežnimi padavinami RIM — Predlog finančnega zakona, kakršnega je v nadaljnje preučevanje poslal senat, ustvarja veliko nezadovoljstvo. Rimski župan Ugo Vetere je po sestanku s komisijo, ki je razpravljala o finančnem zakonu, de jed, da za državni primanjkljaj niso odgovorne občine. Občinske uprave so v zadnjem letu povečale prihodke in bodo tako ravnale tudi v prihodnje. Toda velika mesta imajo težave predvsem zaradi prevozov in zdravstva: ti dve postavki povečujeta proračunski primanjkljaj. Ko je predstavljal komunistični popravek k osnutku finančnega zakona, je Gianfranco Macciotta dejal, da je državni proračun za leto 1984 tako sestavljen, da bo oškodoval predvsem osnovne družbene potrebe (pokojnine, zdravstveno oskrbo in storitve krajevnih ustanov). Zdravstvu bodo odtegnili okoli 3 tisoč milijard. Confindustria pa sodi, da so proti inflaciji potrebni veliki zamahi, sicer z majhnimi posegi ne pridemo več daleč. Podpredsednik industrijcev Mandellj namreč trdi, da sta se cena dela in čisti osebni dohodki bolj zvišala kot stopnja inflacije. Pred današnjim tristranskim sestankom med sindikati, vlado in industrijci je sindikalna federacija poudarila svojo e-nostnost v stališčih glede inflacije, zaposlovanja in industrijskega razvoja, kar naj spremeni dosedanjo politiko, sad gospodarskega nazadovanja in inflacije. BEOGRAD — Meteorologi so se v svojih dolgoročnih napovedih za ta teden ponovno ušteli. Greben visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo je vzdržal in zaprl pot atlantskim frontam, ki sedaj ponovno prodirajo v Sredozemlje s severa. V takem položaju ne moremo pričakovati padavin v severni Italiji Včeraj je v naše kraje s severa prešla hladna fronta, ki je v Južni Italiji in na Balkanu povzročila novo poslabšanje, ki je bilo izrazitejše prav v sosednji Jugoslaviji. Kot v prejšnjih dneh je bilo najbolj kritično v Makedoniji, kjer je na odseku avtoceste za Gevgelijo in grško mesto kar 120 centimetrov snega. Plugom in rez-kačem je uspelo na eni pasovnici pre- dreti zamete, da se promet odvija !*• menično, seveda s precejšnjimi zamudami in zastoji. Sneži tudi v vsej B®" sni in Hercegovini ter v ožji Srbij1-Povsod je obvezna zimska oprema, h® številnih odsekih pa so iz prometa izločili vlačilce in tovornjake. Vzdolž Jadrana je včeraj deževalo, ponovno se je dvignila burja, da so morali P1"6' kiniti trajektno vezo Karlobag-Paf*’ Včerajšnje sioptične karte ne Prer’ videvajo za prihodnje dni bistvenih sprememb. V petek bi moral v Sredozemlju prispeti nov frontalni val podoben včerajšnjemu, šele med nedeljo in ponedeljkom meteorologi predvi; deva jo končno padavine tudi v severn1 Italiji in Sloveniji, če ne bo prišlo ponovno do presenečenj. Obmejno gospodarsko sodelovanje postaja čedalje privlačnejše KOPER — Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo postaja zadnja leta vsepomembnejši člen izvozno - uvozne dejavnosti obeh držav. Lani je na primer uvoz in izvoz po Tržaškem in Goriškem sporazumu dosegel vrednost 376 milijard lir in je pomenil 15 odstotkov vrednosti celotne menjave med Italijo in Jugoslavijo. Letos pa se bo ta znesek več kot podvojil, saj že sedaj predstavlja četrtino vse gospodarske menjave med obema državama. Tudi struktura blaga, ki jo izvaža in uvaža po omenjenih sporazumih je za Jugoslavijo u-godna. V izvozu se je delež industrijskega blaga že izenačil z deležem izvoženih prehrambenih artiklov (43 odstotkov) delež lesa, celuloze in lesnih izdelkov pa se giblje med 13 in 15 odstotki. Pri uvozu pa pomeni 98 odstotkov vsega repromateriala, ki zagotavlja Jugoslaviji rednejšo proizvodnjo v gospodarstvu. Jasno je torej, da zanimanje jugoslovanskega gospodarstva za vključevanje v to obliko menjave izredno narašča. Ocenjujejo, da je sedaj že več kot 800 delovnih organizacij vključenih v ta sistem menjave. Vendar pa so člani obalnega izvršnega sveta na današnji razpravi o tej problematiki ugotovili kar nekaj slabosti in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno upoštevati in spremeniti ob nadaljnjem razvoju obmejnega gospodarskega sodelovanja. Obalno gospodarstvo se je na primer še vse premalo vključilo v to menjavo. Eden temeljnih ciljev obmejnega sodelovanja pa je prav pospeševanje in razvoj gospodarstva obmejnih območij. Zdaj-šen razmah blagovne menjave pa temu cilju vse premalo pripomore. Zato bi se morale vse delovne organi- zacije z obmejnega območja na najrazličnejše načine z dohodkovnim povezovanjem in sodelovanjem povezovati z ostalim slovenskim in jugoslovanskim gospodarstvom, da bi bolj dosegali ta zastavljeni cilj. Druga pomanjkljivost je premajhen razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Tu gre predvsem za skupna vlaganja (v okviru katerih sedaj med Jugoslavijo in Italijo deluje 6 mešanih podjetij) in za dolgoročno proizvodno kooperacijo (zdaj je veljavnih 9 takih pogodb). POSEG DEŽELE F-JK V PRID ZANUSSIJU TRST — Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je soglasno odobril zakonski osnutek, ki predvideva vrsto finančnih posegov v prid podjetju Za-nussi iz Pordenona. Ukrep bo sredi januarja moral odobriti deželni svet, predvideva pa financiranje 50 milijard lir za rikapitalizacijo in 25 milijard lir za naložbe. Sredstva bo dala na razpolago deželna ustanova FRIE. Predvidevajo tudi poseg deželne finančne družbe Friulia, deželni odbor Furlanije-Julijske krajine pa bo sprejel tudi v bodoče nekatere ukrepe. Deželni svet pa je izključil možnost finančnega jamstva za Zanussi, katerega dolgovi presegajo 1000 milijard lir. Predsedstvo SFRJ o človekovih pravicah BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ )e na včerajšnji seji preučilo informaciJe o bližnjem obisku predsednika rePu' blike Francije Francoisa Mitterrand® v Jugoslaviji. Predsedstvo SFRJ je tudi preuči*0 analizo ZIS o usklajenosti domače z®( konodaje in prakse z mednarodnih1 obveznostmi SFRJ, ki se nanašajo n® zaščito človekovih in državljanski® svoboščin in pravic. V zvezi s tem s° ocenili, da ustava SFRJ, ter ustav republik in avtonomnih pokrajin P0' polnoma zagotavljajo svoboščine h* pravice človeka in državljana, ki J*1! vsebujejo mednarodni sporazumi. 10 obvezujejo tudi Jugoslavijo. Poleg ga so poudarili, da so človekove ^ državljanske svoboščine in pravice Jugoslaviji večje in širše, kot zah*0 vajo mednarodni sporazumi glede h. značaj družbe in odnose, ki v n)eJ vladajo. To se predvsem nanaša h neodtujljivo pravico delovnega člov. ka in državljana, da v političnem ® stemu socialističnega samoupravo nja odloča o vseh bistvenejših vpr® šanjih svojega življenja in dela. Poudarili so tudi, da človekove sV boščine in pravice ne morejo biti s . mo skrb državnih organov, ternv tudi vseh družbenih dejavnikov, k terih naloga je, da skrbijo za zagmfj, ljanje pogojev za uresničevanje *°! pravic in svoboščin, ter da se uPj rajo vsem pojavom in postopkom, katerimi bi jih kršili, (dd) Poročilo o finančnih potrebah JLA BEOGRAD — Jugoslovanski zvezni sekretar za ljudsko obrambo, admiral Branko Mamula, je včeraj delegate v zveznem zboru izčrpno obvestil o vojaško-političnih razmerah in finančnih potrebah JLA v letu 1984. «Čistke in likvidacije v Albaniji opozarjajo, da se notranja kriza v tej državi poglablja. Hkrati se albansko vodstvo še naprej na najbolj grob način vmešava v naše notranje zadeve. Tako obnašanje Albanije objektivno odpira krizo, kar utegne biti zelo nevarno za varnost Balkana in mnogo širše,* je dejal Mamula. V zadnjem času govori nekaterih visokih vojaških predstavnikov Bolgarije, s katerimi oživljajo znana negativna stališča o makedonski zgodovini in samobitnosti makedonskega naroda, niso v skladu s sprejetimi načeli Helsinkov, niti s politiko razvijanja dobrososedskih odnosov in sodelovanja. To hkrati postavlja vprašanje razglašenih ciljev, pobud in dejavnosti Bolgarije o miru in dobrososedstvu na Balkanu. Naša država, se bo, dosledna svoji miroljubni in neuvrščeni politiki, za- vzemala še naprej za razvijanje dobrih odnosov z vsemi, posebej s sosednjimi državami, na načelih spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v njihove notranje zadeve.* V zaostrenih mednarodnih razmerah ne smemo bistve-neje zaostajati y borbeni in tehnični opremljenosti in usposobljenosti oboroženih sil. «Pripadniki JLA podpirajo in v praksi izvajajo vse ukrepe in akcije v družbi za odpravljanje težav in krepitev njene stabilnosti. Zavedajo se, da bitka za gospodarsko stabilizacijo vstopa v odločilno fazo in da jo je mogoče dobiti samo z največjimi prizadevanji vseh subjektivnih sil, to pa pomeni tudi JLA, kot sestavnega dela družbe. Armadni sestav v praksi potrjuje svojo pripravljenost za izpolnjevanje nalog ob racionalnem izkoriščanju materialnih sredstev in osebnem odrekanju prispevek k izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije*, je poudaril zvezni sekretar za ljudsko obrambo, admiral Branko Mamula, (dd) MAftatl od 1912 MARCHI GOMMA S. p. A. Ulica della Zonta 4 Teleff. 60212 V ULICI DELLA ZONTA BOGATA IZBIRA BOŽIČNIH OKRASKOV IN GOSPODINJSKIH ARTIKLOV ZA DARILA Vrh v Atenah v ocenah evropskih državnikov Vietnam pripravlja Deseterica bo premostila sedanjo krizno fazo le z resnično pripravljenostjo na sodelovanje ATENE — Neuspeh evropskega vrha v Atenah Je bil včeraj v ospredju komentarjev in ocen v vseh državah deseterice. Ponekod so se komentatorji usmerili v ocenjevanje kontingentnih vzrokov nesporazuma, ki tičijo predvsem v problemih kmetijske politike, marsikdo pa se je tudi vprašal, ali ravno dejstvo, da se je EGS ustavila le pri kmetijstvu in ni znala ali ni hotela načeti drugih vprašanj, še zlasti pa mednarodne situacije in problema Bližnjega vzhoda, s katerim je prisiljena se soočati neposredno, odraža izredno sibkost strukture, ki bi se po svojem gospodarskem in drugih Potencialih lahko postavila kot vpliven sogovornik obeh velesil. Marsikdo se je tudi vprašal, ali se Jo v Atenah začel konec deseterice. Odgovori, ki so jih dali državniki, so dokaj Različni, vendar pri mnogih ne manjka optimizma, "tod najmanj črnoglede sodi nedvomno nemški Kancler Kohl, po mnenju katerega bi neuspeh v Atenah lahko imel pozitiven učinek na deseterico in jo spodbudil k iskanju novih rešitev. Kohl je poudaril, da EGS preživlja «kritično fazo rasti*, to krizo pa bo deseterica lahko premostila le s pripravljenostjo vseh na kompromis. Povsem nasprotnega mnenja je bil njegov bavarski zaveznik Strauss, ki je ocenil srečanje v Atenah kot začetek konca. Proces krize pa se je po Straussovem mnenju začel, ko se je EGS začela širiti z vstopom Velike Britanije. V Franciji doslej še ni bilo reakcij iz vladnih krogov, kmetijske organizacije pa vsekakor hvalijo predsednika Mitterranda zaradi stališč, ki jih je zagovarjal v grški prestolnici in obenem krivijo britanskega premiera Margaret Thatcher, da je s svojo nepopustljivostjo zakrivila neuspeh. V ocenah britanskega tiska pa je Pariz tisti, ki je spodnesel deseterico in preprečil vsakršen sporazum. Neuspeh v Atenah pa je dodal vode na mlin tistih (in ni jih malo), ki v Veliki Britaniji nasprotujejo prisotnosti v evropski skupnosti. O krizi evropske deseterice je govoril tudi portugalski premier Soares, ki je ravno v neuspehu vrha videl vzrok, da se EGS ni izrekla o vstopu njegove države. Soares je tudi izrazil svojo zaskrbljenost ob dejstvu, da Evropa v sedanji krizi ni sposobna postati element ravnovesja med velesilama. «Prizadevali si bomo, da EGS premosti sedanjo fazo krize in postavi temelje za nov razvoj, morda tudi na osnovi novih pravil in novega sporazuma.* Tako je dejal med drugim italijanski premier Craxi, ki je izrazil svoje nezadovoljstvo nad dejstvom, da se v Atenah niso niti dotaknili mednarodnih vprašanj. «EGS ni skupnost kmetijskih držav — je še pripomnil Craxi — pač pa skupnost močnih industrijskih držav, ki morajo resno razmišljati o prihodnosti. Zato je nujno, da poglobljeno razmišljajo o novih odnosih in o novih nalogah skupnosti. Če takega pristopa k problemom EGS ne bo, deseterica ne bo prebrodila krize, v katero je zašla že pred časom.* ofenzivo v Kampučiji * BANGKOK — Vietnamske okupacijske sile v teh dneh pred nastopom sušnega obdobja v Kampučiji krepijo svoje čete za ofenzivo širokih razsežnosti proti položajem in taboriščem treh protivietnamskih kampučijskih gibanj. Sile Demokratične Kampučije pa skušajo s stalnimi protinapadi preprečiti te načrte. Prejšnji petek so Hmeri napadli vietnamski konvoj, v nedeljo pa so v bliskoviti akciji zasedli pomemben strateški položaj Vietnamcev v Odar Mincaju, kjer so zaplenili večje količine orožja in muni-cije. V ponedeljek pa so borci Demokratične Kampučije sprožili več napadov proti vietnamskim položajem pri Tatumu. Tajsko vrhovno poveljstvo je potrdilo te trditve in navedlo, da so vietnamske okupacijske sile premestile na najbolj vroča območja dva nova pehotna bataljona in 25 oklopnih transporterjev. Vsak čas lahko torej pričakujemo vietnamsko ofenzivo. OPEČ predlaga ohranitev dosedanje cene petroleja ŽENEVA — Na ministrski konferenci OPEČ, ki se je včeraj pričela v ^struženem hotelu International, razpravljajo o predlogu nadzornega odbora, bi se 13 ministrov držav zavzelo za ohranitev dosedanje ravni proizvodni® in tudi cene,' kot so jo določili marca. Na sestanku so povedali, da so povečano gospodarsko rast v nekaterih Vpadnih državah dosegli, ne da bi povečali porabo nafte. Poleg tega so ^otovili, da se zaradi izredno blagega vremena v Evropi ne bo povečala b°raba petroleja za ogrevanje od pol do enega milijona sodčkov na dan v bitjem štirimesečju, kot so predvidevali. Po sedanjih ocenah nadzornega od-?'°ra bo v prvem trimesečju leta 1984 povpraševanje na svetovnem trgu ma-ehkost večje in bo doseglo kakšnih 45 milijonov sodčkov na dan, kar je sjHno kakšnega pol milijona sodčkov manj kot predvidevajo zahodni industrij krogi. ,. Zaradi potreb po polnjenju izpraznjenih državnih blagajn prihaja med banicami OPEČ do razhajanj tako glede cene črnega zlata, kakor tudi glede jtegove količine. Minister Jamani je še pred pričetkom konference pojasnil ^tališče Saudske Arabije, da je potrebno cene zamrzniti vsaj do konca 1985. e*a. Saudska Arabija bo tako ravnala tudi v primeru, da bodo drugi navili Srn°- Iranski minister Gharazi pa je predlagal podražitev sodčka od sedanjih 49 na 34 dolarjev, kot je znašala cena pred marčno pocenitvijo. Nekatere arabske proizvajalke nafte ne pristajajo na delež, ki so jim odkazali v skupni količini 18 milijonov sodčkov. Naj dodamo, da znaša b?brečna svetovna dnevna proizvodnja 44,5 do 44,6 milijona sodčkov. Nigerijski senat, denimo, se je izrekel za izstop iz OPEČ, če ji ne bodo dovolili ^črpati več petroleja, Iran in Alžirija sta za povečanje cene. Obe državi sta '|riPravljenj celo znižati proizvodnjo, da dosežeta ta cilj. V Ženevi sta tudi predstavnika Mehike. Zavzemata se za stabilnost tržišča. Iz Švice bosta ^sla v London na pogovor z ministrom za energijo Petrom Walkerjem. Po diplomatskem neuspehu v Wa&hingtonu Džemajel skuša rešiti Libanon z vlado «nacionalne enotnosti» Gospodarska šibkost Afganistana skrbi Moskvo MOSKVA — Nihče sicer tega ne J^GVi na glas, vendar pa se iz tu “išnjih komentarjev ob peti obletni Popisa sovietsk° ' afganistanskega razuma prijateljstvu in sodelo * “"ju, s katerim so leto kasneje šota ^e. °blasti tudi skušale opravičiti ^kajšnje posredovanje svoje voj vidi, da se afganistanski dogodki ^Pioh ne odvijajo tako, kot bi želeli bipKremIiu- Kaže, da je največji pro in ? Gansko pešajoče gospodarstvo v- da se nezadržno večajo stroški so-sfce intervencije in vzdrževanje ^Malovega režima. nkt°liko stane Sovjetsko zvezo afga-tanska avantura, je kajpada skrbjo Varovana vojaška in politična skriti-keSt’ toda ni dvoma, da gre za veli 0' nje, saj so se od vseh povabljenci udeležili zborovanja le predstavnik* KPI, KD in LpT. Sinoči v tržaškem gledališču Cristallo Shod solidarnosti z Nikaragvo V gledališču Cristallo je bila sinoči deželna solidarnostna manifestacija z Nikaragvo in z narodi Srednje Amerike, ki se borijo za svobodo in za neodvisnost. Na prireditvi, za katero so dale pobudo levičarske stranke in številne demokratične organizacije (med temi tudi SKGZ), so govorili Bergman Zuniga Perez, generalni konzul Nikaragve v Italiji, Sandro Penalba, kulturni ataše na veleposlaništvu te države v Rimu, Antonio Aguilar, zastopnik demokratične opozicije v Salvadorju ter Gianandrea Sandri iz mednarodnega urada CGIL, nastopil pa je čilski kantavtor Fer-nando Ugarte. Podobna manifestacija bo jutri zvečer v Vidmu, v okviru teh solidarnostnih pobud pa bo v četrtek, 15. decembra, v furlanskem mestu nastopala slovita glasbena sku pina «Inti Illimani*. Koncert bo v športni dvorani «Carnera», v Trstu bodo vstopnice prodajali v trgovini s ploščami «Ricordi» (Ul. S. Lazzaro 12) od jutri dalje. O cilju te p>obude in o p>oložaju v Srednji Ameriki je bil govor na tiskovni konferenca, na kateri sta diplomatska zastopnika Nikaragve v Italiji in predstavnik salvadorske o-px>zicije zelo podrobno obrazložila vmešavanje Reaganove uprave v notranje zadeve teh držav. Vmešavanje, ki postaja vse bolj zaskrbljujoče in nevarno, potem ko je ameriška voj- ska nap>adla in zasedla Grenado ter tako uveljavila vlogo «protikomuni-stičnega žandarja* tudi v tem predelu sveta. Posebno zanimiv pa je bil poseg generalnega konzula Nikaragve, državice, ki se je pred štirimi leti z množično oboroženo vstajo osvobodi la izpjod imperialističnega jarma in ki je danes pod stalno grožnjo ameriškega velikana. Bela hiša kot znano odkrito podpira pristaše bivšega diktatorja Somoze v boju proti sandini-stični vladi ter na vse načine politično in gospodarsko ovira razvoj Nikaragve, ki se spričo tega nahaja v hudi krizi. Reagan ne more nikakor sprejeti, da lahko srednjeameriška država, ki se je do včeraj naslanjala izključno na ZDA, ubere sedaj avtonomno pot razvoja in neuvrščenosti v zunanji politiki. Solidarnostne manifestacije, kot je bila sinočnja v našem mestu, imajo zato namen seznaniti širše javno mnenje o stvarnem položaju v Srednji Ameriki in tudi opozoriti zlasti države in vlade Evropske gospodarske skupnosti, da pomagajo Nikaragvi in da podprejo ostale države v boju za svobodo in demokracijo. POPRAVEK V včerajšnji številki je v članku pod naslovom «Sestanek na občini o skupjnem pašniku na jusarskem zemljišču pri Bazovici* prišlo že v prvi vrsti do neljube nap>ake: pošniška zadruga je iz Bazovice in ne s Proseka, kot je bilo pomotoma zapisano. Pred 40 leti deportirali uslužbence podjetja Telve Pred štiridesetimi leti, v polni vojni vihri, ko se je v naših krajih in v mestu samem razplamtelo osvobodilno gibanje, ki se je z orožjem v rokah uprlo nacifašističnemu okupatorju, skoraj ni minil dan brez aretacij in deportacij. Tako bo ostal tudi 10. december zapisan v zgodovini osvobodilnega boja na Tržaškem kot dan, ko je morala večja skupina tržaških, slovenskih in italijanskih delavcev v zloglasna nacifašistična taborišča, iz katerih se marsikateri ni več vrnil. Tistega dne so namreč nacifašisti aretirali večje število uslužbencev telefonske družbe Telve ter jih odgnali v Nemčijo. Na to žalostno obletnico opozarja pokrajinska sindikalna zveza FLT, ki prireja ob tej priložnosti krajšo spominsko svečanost pred spomenikom vsem uslužbencem Telve, ki se niso več vrnili iz koncentracijskih taborišč. Svečanost bo v soboto, 10. decembra, ob 10.30 pred spomenikom na Sv. J us tu. I Pismo uredništvu v,.,,,,,,,,,,,,,—_______________________ » •V.V.*.V.V.V.V.V.V.'.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.,.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.%V.V.V* • • • Koliko poznamo svoje zgodovinske zaklade? Spoštovani! Te dni potekajo po naših šolah sestanki, oz. vpisi za zimovanje. Hvalevredna pobuda, če bi se je lahko udeležili vsi dijaki. Toda ^ liko je takih, ki nimajo prave možnosti, ali kar je še huje, gredo le žara lepšega. Zakaj se ne organizira nekaj takega, kjer lahko sodelujejo prav vsi-Če že imate na razpolago teden dni, zakaj ga ne bi posvetili n.p>r. & e znavanju naše dežele? Koliko je naših otrok, in ne samo šolarčkov, ki 0 poznajo svojega okolja? . « Par tisočakov, nekaj avtobusnih listkov, kaj za pod zob, zvezek in svin^ nik, pa še «rucak» dobre volje... vsak se na zanimivi ekskurziji lahko u°® nauči (ne brez dobrih profesorjev). ^ Trst, z vsemi svojimi zgodovinskimi zakladi, Gorica, Videm, Kras, skriva toliko še prazgodovinskih točk — ena od teh je jama «Grotta aljZg. ra* (kdo pozna slovensko ime?) — pa Gradišče itd. Naši italijanski so*0 ščani oz. sovaščani so bolje informirani o tem. Zakaj moramo biti ve0J za njimi? Potem tožimo, če nas podcenjujejo. .. Kakšen vtis bi prustili, če bi na neko vprašanje, ki se tiče naših kraJ — p>a naj pride od kogarkoli — ne znali izčrpno odgovoriti. Tudi P° ** spoznavamo kulturo nekega naroda. Se Vam ne zdi? Z. Radetič Rebula Danes kulturni praznik prebivalcev Domja Moški pevski zbor Fran Venturini od Domja bo danes slovesno I>r0S*gg» 15-letnico svojega obstoja in oživljenega delovanja istoimenskega kultm’® Jjj.. društva. Ob 17. uri bo v kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu . turna prireditev, na kateri bosta nastopila moški zbor pod vodstvom d'0 pota Ivana Tavčarja in otroški zbor, ki deluje že drugo leto in ki ga 8J močjo domačink Tatjane Blokar in Suzane Žerjal vodi Frida Valctič- " g, (tinska skupina recitatorjev bo orisala zgodovino domačega društva, vso P slavo pa si je režijsko zamislila Tatjana Turco. Občina odkupila Henriquezovo zbirko, a kam sedaj z njo? V -ponedeljek se je sestal tržaški občinski odbor in sprejel okrog 150 u-P'ravnih sklepov, ki zadevajo najraz-Učnejša področja tržaškega upravne-Oa življenja (med drugim je sklenil nakazati denarna sredstva za preureditev nekaterih prostorov osnovne sole Fran Milčinski na Katinari za Potrebe otroškega vrtca). Najpomemb-Pejši sklep pa zadeva Henriguezov muzej. Občinski odbor je namreč sprejel sklep o odkupu Henriquezove zbirke, ki je, kot vemo, neprecenljive vrednosti in ki je bila doslej ne-kuko razkropljena vsepovsod. Del voj-uega (težjega) materiala leži vsevprek na trebenski gmajni nad trbiško ce-st°, drugo zgodovinsko in dokumentar-bogastvo, ki ga je tragično umrli UkQo de Henriquez skrbno zbiral vse sv°je življenje, pa je shranjeno drugje in ni na ogled občinstvu. 0 tem, bi Henriquezovo dragoceno zapuščino enkrat za vselej le uredili in j° muzejsko ovrednotili, govorijo že 7® in leta. Že leta 1969 so ustanovili poseben konzorcij za upravljanje •°]nega zgodovinskega muzejo (kon-°rcij so sestavljali občina, pokrajina, mr občinska in pokrajinska turistič- na ustanova, kasneje pa je pristopila še dežela). Kar se bodočega upravljanja tiče, je torej zadeva s ponedeljkovim sklepom (in s podporo 550 milijonov lir dežele) praktično zaključena, spet pa se odpira že večkrat postavljeno vprašanje, kam bodo Henriquezovo zapuščino namestili. Pri tem občinska u-prava seveda apelira na razne tržaške ustanove in inštitute naj z združenimi močmi prispevajo, da bi se zadeva čim bolj ugodno rešila. Kot najbolj verjetno rešitev občina trenutno nakazuje zapuščene prostore bivše ameriške vojašnice in pozneje istrskega begunskega taborišča na Padričah. Občinska uprava je že pred enim letom naslovila na finančno nad-zorništvo prošnjo za odkup padriškega kompleksa. Kolikor nam je znano, odgovora še ni, občina pa bo pri tej prošnji vztrajala, kar je prav gotovo hvalevredno, kot je spldh hvalevredno, da se končno najde dokončen prostor za Henriquezovo zbirko. Zastavlja se nam samo eno vprašanje: kako namerava izkoristiti občina obsežen objekt bivšega padriškega begunskega taborišča, kjer je poleg vojnega muzeja prostora še za marsikaj. Koordinacijski odbor vasi vzhodnega Krasa je že neštetokrat seznanil občino s svojim piedlogom, ki se v bistvu zavzema za to, da bi del prostora preuredili v sociolno-kulturni center za potrebe prebivalstva vzhodnega Krasa, ki so ga v preteklosti neštetokrat oškodovali z raznimi objekti, a se nikoli niso zmenili za njegbv razvoj. Dubravka Tomšič v torek gost GM Za torek, 13. decembra, se obeta v našem Kulturnem domu res izreden poslastni glasbeni dogodek, saj se bo s celovečernim klavirskim recitalom predstavila odlična svetovno znana slovenska pianistka Dubravka Tomšič. Program Dubravke Tomšič bo obsegal skladbe Mozarta, Beethovna in Chopina. Koncert sodi v okvir abonmajskih koncertov, ki jih prireja Glasbena matica. MERIDIANOVA ANKETA O ZAŠČITI MANJŠINE «Slovenci v Trstu: zaščita ali privilegij?* je naslov obširne reportaže iz predzadnje številke tednika «11 Meridiano*, v kateri številni predstavniki tržaškega političnega in kulturnega življenja odgovarjajo na to polemično vprašanje. Že na prvi pogled iz teh odgovorov ne prihaja nič novega, zlasti politiki — z izjemo kakega presenetljivega odtenka — ponavljajo svoja dobro znana in ponekod že obrabljena stališča. Komunist Cuffaro postavlja vprašanje v okvir italijanske demokracije, kulture in pravičnosti. Poudarja pa odgovornost tistih političnih sil, ki zaradi svoje kratkovidnosti ali preračunljivosti doslej še niso znale ali hotele rešiti problema naše zakonske zaščite in ki so tako fašistom o-mogočile še enkrat izrabiti karto dvoumnosti in neobveščenosti za svoje šovinistične igre. Demokristjan Co-slovich zagovarja potrebo po zaščiti jezikovnih in narodnostnih manjšin, kot jo uzakonja italijanska ustava in deklaracija evropske deseterice, kar je v našem primeru moč storiti že z uskladitvijo obstoječih zakonodajnih norm različnega izvora. Listar Gambas-sini se kot ponavadi čudi, čemu frakcija «slavocomunistov» dviguje prah zaradi pravic Slovencev, ki so že polno zaščiteni. Treba bo le uzakoniti že u- resnične pravice (!). Socialist Seghe-ne zagovarja zakonsko zaščito Slovencev, a pri tem opozarja, da jih ne gre postavljati v pogoje superiornosti nad drugimi. Nova pa je bržkone njegova ugotovitev, da si Slovenci nismo nikdar izbrali pravih zastopnikov, pravih nosilcev svojih interesov. Drago Štoka od Slovenske skupnosti trdi, da je pri zaščiti potrebna velika previdnost, s katero bi se izognili dvoumnostim in nejevolji. Predlog njegove stranke zato teži k uzakonjanju že pridobljenih pravic. Verjetno nam bralec ne bo zameril, če preskočimo izvajanja misovskega veljaka Morellija s katerim se zbor politikov na straneh Meridiana izpoje. Krajše so izjave predstavnikov kulturnih, znanstvenih in gospodarskih krogov v Trstu, med katerimi sta tudi naš odgovorni urednik Samsa in slikar Spacal. Med dobro dvajseterico mnenj bi le redka mogli označiti za spodbudna, večina pa odraža celo zelo površno poznavanje problema. Izdvojili bi mnenje člana Zveze trgovcev Geppija, ki je prepričan, da so manjšine že široko zaščitene in Letizie Fonda Savio, ki med drugim zatrjuje, da se je s «slavi» vedno dobro razumela. SLOVENSKI KOMUNISTI ZA AKCIJSKO ENOTNOST Deželna slovenska komisija KPI ■3,11 je poslala v objavo naslednje l>sko vno poročilo: Slovenska komisija pri deželnem ko sef U ^^1 se je prejšnje dni večkrat stala, da bi proučila položaj v zve- s postopkom za zakonsko zaščito slove ■ Slovi enske manjšine in razmere med enci v Italiji. Slovenski komunisti ugotavljajo, da jZadeva še ni premaknila z mrtve n ko- Nasprotno, napoved vlade, da Dnvarava predložiti lasten zakonski kor vz^uia zaskrbljenost, v koliziji i • to ^ko bila tudi pretveza za daljnje zavlačevanje z začetkom ?-prave. Obenem smo priča posku-Vg"1, da bi o zakonski zaščiti Slo-bcev razpravljali v poslanski zbor-nj 1 .vzporedno z zakonom o zaščiti n djšin etničnih in jezikovnih skup-Dra • kar bi lahko zmanjšalo okvire v av'e- ki pripadajo Slovencem. Slo-r ski komunisti menijo, da se mora P^va o naši zaščiti nadaljevati v -.atu, kjer je v prejšnji mandat-opravila že del svoje poti. Po- I1* dobi’ jnp . vpiavtui ia: uci avujc pvui. * u- tega velja poudariti načelno stali-Ud i katerem mora biti omogočena ljeno b® P” razpravi edinemu izvo-s^Upriosti Pre^s*'avrv'ku na^e narodrte Uosl°VOns*ri člani KPI pozivajo jav-HgJ’’ naj podpre boj svojega izvolje-r^a Predstavnika in učvrsti enot-ok. . v okviru naše manjšine. Spričo krJ^lia nacionalističnih sil v naših Pon akcijska enotnost vseh kom- ent naše skupnosti življenjskega pomena. Zato ne skrivamo zaskrbljenosti ob poskusih podcenjevanja in krhanja te enotnosti. Deželna slovenska komisija bo zato skupaj z ostalimi organi KPI v Furlaniji - Julijski krajini še naprej spodbujala in uresničevala pobude, ki naj razširijo in utrdijo enotnost Slovencev in učinkovitost naše skupnosti v tej fazi boja za uzakonitev naših pravic. Komunisti se zavedamo velike odgovornosti, ki nam jo nalaga že dejstvo, da predstavljamo večinsko komponento slovenske manjšine, zato poudarjamo, da vsebina zakonske zaščite in obseg priznanih pravic ne moreta biti zgolj sad medstrankarske dialektike, pač pa rezultat širše razprave in skupnega nastopa vsega organiziranega tkiva manjšine in podpore demokratičnih političnih, kulturnih ‘in družbenih sil italijanskega naroda. Deželna slovenska komisija Komunistične partije Italije • Tržaška federacija KPI je izrazila vsedržavnemu tajništvu sožalje trža ških komunistov ob smrti senatorjev Terracinija in Colombija. Tržaško partijo na Terracinijevem pogrebu je zastopal član tajništva Costa. • Delegacija tržaške federacije KPI je včeraj izrazila solidarnost z delavci škedenjske železarne Temi, ki so za stražili tovarno v boju za sanacijo in produktivno obnovo podjetja. Delegacijo so sestavljali tajnik Polli, Colli in Batich. P8DI: načrte PEEP je treba pregledati dotlej pa zamrzniti posege na Opčinah V okviru sestankov s političnimi strankami glede vprašanja ljudskih in cenenih gradenj (PEEP), se je v torek popoldne delegacija Kmečke zveze in lastnikov z Opčin sestala s pokrajinskim tajnikom PSDI Mariom Bercetom in članom strankinega vodstva Pierandreiem. Tudi njima, kot že v prejšnjih dneh pokrajinskim tajništvom SSk, PSI in KPI ter županu Richettiju, so predstavniki KZ in openskih lastnikov podrobno obrazložili svoje zahteve spričo sklepa tržaške občinske u-prave, ki namerava uresničiti načrt za ljudske in cenene gradnje za Opčine, kljub temu, da se je obve- zala, da ne bo posegla v periferijo, dokler ne bo revidirala celotnega načrta PEEP za tržaško občino; zahteva KZ in openskih lastnikov je znana: občina, kakor tudi vse demokratične stranke naj izpolnijo obveze, ki so jih sprejele takoj po odobritvi omenjenih načrtov pred petimi leti ter jih ponovile pred približno dvema letoma po znanih dogodkih na Kolonkovcu; načrte PEEP je treba revidirati, dotlej pa zamrzniti sleherni gradbeni poseg v periferiji. Kako pa je socialdemokratska stranka odgovorila na te zahteve? Rekli bi, da je bil njen odgovor pozitiven. Predvsem bi povedali, da so pred- stavniki PSDI izrazili precejšnje presenečenje, da je bilo za ljudske in cenene gradnje izbrano tudi področje na Opčinah; to svoje presenečenje so utemeljili z ugotovitvijo, da se take gradnje, kot so predvidene po načrtih PEEP, težko usklajujejo z bivanjskimi prostori že obstoječih zgradb. Zaradi tega je treba iskati take lokacije za uresničitev teh načrtov, ki bi tudi odgovarjale tipologiji predvidenih gradenj. Glede na dejstvo, da je okrog teh načrtov še precej pomislekov (upoštevati je treba predvsem na stalno demografsko upadanje prebivalstva v mestu in da je v Trstu veliko prostih stanovanj ter takih stanovanj, ki jih je moč obnoviti), je PSDI podprla zahteve Kmečke zveze in openskih lastnikov. Poudarjena je nujnost, da pride do preverjanja predno bi se začelo zidati na Opčinah. Socialdemokrati so se tudi izrekli, da je treba te gradnje na Opčinah zamrzniti, dokler ne bo prišlo do preverjanja o izbiri lokacij za uresničevanje načrtov PEEP. • Ker bo v soboto zjutraj na Trgu Unita slovesna prisega rekrutov, je občina odredila za isti dan od 8. do 13. ure prepoved parkiranja ne samo na obeh straneh trga, pač pa tudi na vseh ulicah in trgih v neposredni bližini Trga Unitš. Burja poškodovala strukture nove bolnice? Nova bolnica na Katinari se je očitno rodila pod nesrečno zvezdo: znanim in manj znanim prigodam, ki so doslej preprečile odprtje tega za Tržačane tako važnega objekta, se je sedaj pridružila še burja prejšnjih dni, ki je, kot kaže, povzročila nemalo škode na strukturah bolnice. Predstavnika KPI v glavni skupščini Krajevne zdravstvene enote Mon-falcon in Pacor sta v tej zvezi naslovila na predsednika KZE Pangherja svetovalsko vprašanje. Vsakemu Tržačanu je jasno — pravita v vprašanju — da so bolnico zgradili na mestu, kjer piha burja še s posebno silo. Prav zato so bili svoj čas izrečeni določeni pomisleki, nanje pa so odgovorni dejavniki odgovorili, da so bili pač sprejeti posebni ukrepi tehnične narave, tako da burja ne bo mogla povzročiti nikakršne škode. Po zadnjih vesteh pa bi kazalo, da ti ukrepi vendarle niso bili tako učinkoviti. Vzellotti (PSI) Naslednik Terpina? Zajj^ajinski odbor PSI je na svoji ***** obravnaval vprašanje ime-norih voditeljev nekaterih po-aih krajevnih ustanov. Med ^lrn So razpravljali o Tržaški hra-bi določili za socialističnega njeg data na čelo te ustanove seda-traKa Predsednika raziskovalnega cen-letr.,25 Padričah Anzellottija. Dolgo-HjCp a predsedniku Tržaške hranil-pj,j °dv. Terpinu je tržaško vodstvo delo lzre*c*° hvaležnost za opravljeno tržaški občini *jkoli 600 prostih ^lovnih mest čifls,^0va]ec Tržaškega gibanja v ob-slovij sv?tu Paolo Parovel je na-obgj na župana Richettija in na Uta k' odbor zahtevo, naj preve-Wr°U>vitev- da je pri tržaški ob-Stih riuPravi na voljo okoli 600 pro-ie nam °Vn*^ mcs*" Januarja letos Ho jT/Jreč notranje ministrstvo obči-ka .V/^rfastilo za povečanje organi-^*d$ka delovnih mest, kar je obla, >*. ,uPrava sprejela komaj apri-^ierri ko je bilo že v poprej- 200 (U.^aniku nezasedenih približno Vel zaf^h mest. Svetovalec Paro-star„, sprašuje, zakaj prejšnja li-?'aP°slo uprava kljub hudi krizi v Ulemu vanju ni pravočasno zaposlila v toj aj°ue. osebje in kaj namerava Prav a Zvez' storiti nova občinska u- Zbor je včeraj odpotoval v Rim Predsednik Pertini bo sprejel Mladinski zbor Glasbene matice Petdeset članov Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice je včeraj zjutraj z avtobusom odpotovalo na večdnevno turnejo v Rim, kjer bodo gostje tamkajšnjega mladinskega pevskega zbora Aureliano. Spremljajo jih dirigent Stojan Kuret, skladatelj Pavle Merku in organist Humbert Bergant. Danes ob 10. uri bodo naši mladi pevci nastopili v baziliki sv. Petra, kjer bodo peli ob osrednjem oltarju pri glavni maši, pri kateri pričakujejo množico 10.000 ljudi z ozirom na današnji verski praznik. Višek bo njihov obisk v Rimu prav gotovo dosegel jutri zjutraj, ko si bodo ogledali Kvirinal in se srečali s predsednikom republike Sandram Pertinijem. Dogodek presega zgolj vljudnostno obeležje posebno v sedanjem napetem političnem ozračju v našem mestu, ko smo Slovenci znova tarča nesramne šovinistične gonje samo zato, ker zahtevamo izpolnitev pravic, ki nam jih jamči ustava. Predsednik Pertini je prvi varuh te ustave, zato je njegovo srečanje z mladimi slovenskimi pevci prav v tem trenutku posebno pomembno tudi kot politično dejanje in kot izraz posluha za glas majhne, a odločne narodnostne skupnosti Slovencev v Italiji. GOSTOVANJE NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ ZAGREBA Predsinočnjim je v gledališču Rossetti gostovalo Narodno gledališče iz Zagreba z dramatizacijo Krleževega romana rPojedina v Blitvv». Zagrebški ansambel je bil gost tržaškega Teatra Stabile. Igra, ki jo je režiral Georgij Paro, ni pritegnila bogve koliko gledalcev, (čeprav obisk le ni bil tako slab), vseeno pa bi bil lahko torkov zanimiv in pomemben gledališki večer. Pa ni bilo tako, igra je bila neprimerna za publiko, ki naj bi bila v večini italijanska (resnici na ljubo je bilo Italijanov precej), saj je bila vsa teža dela na dialogih, skratka, na besedilu. Malo je bilo dramskega dogajanja, vse je potekalo dokaj statično in tudi izvedba se nam je zdela skromna. Skratka, šlo je za gostovanje, ki se ni dvignilo iz «reprezentančnosti» v resnično vreden gledališki večer, kot bi pričakovali in kot bi bilo v resnici potrebno in koristno, (am) Pretepel je prijatelja in ga nato še okradel Srečanje in popivanje pozno v noč v neki šentjakobski gostilni se je slabo končalo za dva prijatelja, saj se je prvi znašel v bolnišnici, drugi pa v tržaškem zaporu, tako da jima bo ta dogodek gotovo ostal še dolgo v spominu. 34-letni pristaniščnik Franco elemente, doma iz Ul. S. Giacomo in Monte 13 in 29-letni Sergio Miculin, stanujoč v isti ulici na hišni številki 20, sta se v ponedeljek dolgo v noč zadrževala v neki bližnji gostilni, kjer sta pregloboko pogledala v kozarec. Po zaprtju lokala je Clemente pospremil Miculina do hišnih vrat ter hotel vstopiti v njegovo stanovanje, češ da mu ima nekaj nujnega povedati, kar pa ni prepričalo Miculina, ki se je zato upiral. To je zelo razburilo vinjenega Clementeja, ki je prijatelja močno obdelal s pestmi ter ga nato silovito pahnil v šipo vhodnih vrat, ki jo je Miculin kar z glavo razbil. Clemente je nato ranjenega prijatelja z nožem »pospremil* v stanovanje, iz katerega je nato odnesel radio in magnetofon znamke «philips», še prej pa je Miculina spet močno sunil s pestmi. Policija je nekaj minut po dogodku zasledila Cemente j a v nekem baru na Trgu Garibaldi, mu zaplenila u-kradena radio in magnetofon ter ga takoj aretirala. Miculina pa so sprejeli na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice, kjer so mu ugotovili več udarcev v glavo in rane po rokah. Zdraviti se bo moral približno deset dni. Clemente pa se bo moral zagovarjati pod obtožbo groženj, pretepa in kraje v stanovanju. Oba sta imela v preteklosti že večkrat opravka s policijo. Policija prijavila domnevna tatova Tržaška kvestura je včeraj prijavila sodišču 19-letnega Ruggera Baz-zaia, doma iz Ulice Crisciani 4 in 22-letnega Roberta Vescova iz Ul. Boito 7. V njunih stanovanjih so policisti zaplenili večjo količino ukradenega blaga in plašilno pištolo. Mladeniča, ki sta stara znanca policije, sta o-sumljena, da sta pred meseci vdrla v mehanično de’avnico «Dino Canti», v bar «Boris» in v urade Avtomobilskega kluba ACI v Ul. Rosandra 2. T Nenadoma nas je zapustil naš dragi brat Stanko Škerk Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 15. uri v Kranju. Žalostno vest sporočajo: brata Angelo in Aldo, sestri lija in Marija z družinami ter drugo sorodstvo. Praprot, Šempolaj. Sečovlje, 8. decembra 1983 Mednarodna razstava znamk v Miljah Danes dopoldne bodo odprli v Miljah, v dvorani Roma prvo mednarodno razstavo skavtskih razglednic in filatelije, ki bo odprta vse do nedelje popoldne. V teh dneh pa se bo zvrstilo še več prireditev, ki bodo gotovo popestrile to mednarodno iilatelistično prireditev. Razstavo prirejata miljska skavtska sekcija AGESCI in italijanska zveza za skavtsko filatelijo, na njej pa razstavljajo svoje zbirke filatelisti iz raznih krajev Italije (Firence, Mestre, Frosinone, Genova, Padova, Milje, Lignano in Trst), dva razstavijalca pa prihajata iz Slovenije, iz Ljubljane (Tone Simončič z zbirko Bogastvo aktivnosti skavtov) in Igor Pelan iz Kopra. Razstavljenih bo čez 700 listov velikega formata. Nekatere od teh smo že videli pred nekaj meseci na podobni prireditvi v krožku Ravasini-Temi, večinoma pa so to nove kolekcije, ki bodo gotovo vzbudile zanimanje pri vseh obiskovalcih. Naj še omenimo, da so med razstavljalci vsi vidni predstavniki že omenjene :talijanske zveze za skavtsko filatelijo AISF. Zato je razumljivo, da je ta prva miljska filatelistična prireditev na skavtsko tematiko na izredno visoki kvalitetni ravni. Danes do 14. ure bo v dvorani, kjer je razstava, odprt poseben poštni servis, kjer bo na razpolago obiskovalcem šest spominskih razglednic, ki jih je za to priložnost narisal ilustrator Luigi Pitacco in poseben uradni poštni žig z današnjim datumom. Razstava bo odprta vse dni od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razčlenjeni program pa predvideva za jutri zjutraj obisk šol v spremstvu filatelistov, popoldne pa za učence osnovnih in nižjih srednjih šol ex-tempore na temo skavtizem in filatelija. V soboto popoldne bodo v dvorani predvajali poseben program z diapozitivi o zbiranju znamk, o nastajanju zbirk in podobno. V nedeljo ob 12. uri pa je napovedana uradna slovesnost ob zaključku te razstave. Ob prisotnosti miljskega župana, predstavnikov vodstva AISF in vseh tržaških skavtskih skupin, (med temi so tudi slovenski skavti in skavtinje) bodo nagradili najboljše zbirke in izročili najboljšemu filatelistu mednarodno nagrado Luconi. Naj ob koncu omenimo, da so med enajstimi filatelisti, ki sodelujejo na tej mednarodni prireditvi tudi trije Slovenci. Tako razstavljene zbirke znamk in drugega filatelističnega materiala, kot tudi vse manifestacije, ki so jih prireditelji pripravili ob tej razstavi so dovolj zanimive in razgibanje, da bodo gotovo vzbudile zanimanje in zadovoljile širok krog obiskovalcev, tako mlajših kot starejših, tako tistih, ki se ukvarjajo izključno s filatelijo, kot tudi vse, ki se zanimajo za mladino. Večer o kulturi vina v Slovenskem klubu V Slovenskem klubu je bil zadnji torkov večer posvečen kulturi vina, ki je kljub skromni udeležbi lepo uspel po zaslugi dveh mladih, a strokovno zelo razgledanih agronomov Vitjana Sancina in Edija Kanteta. Pogovor je stekel ob nekaj steklenicah vina različnih sort, za katere so navzoči ob njunih navodilih ugotavljali aromo, vonj in okus. Agronoma sta marsikomu odkrila nov svet, saj je vinska kultura pri nas slabo razvita, prav tako kot so zgrešena marsikatera prepričanja o naravi in pridelavi vin na našem Krasu. Edi Kante je iz lastne prakse pridelovalca vin pojasnil kakšna vina uspe vajo na Krasu, kakšna je tehnologija njihovega pridobivanja in katere so napake, ki jih naši pridelovalci največkrat zagrešijo. Pogovor se je sukal tudi okoli zaščite vinskih sort, predvsem seveda znanega terana, za katerega je skrajni čas, da ga zavarujemo pred posnemovalci in ponarejevalci, ki pod tem znanim imenom že osvajajo tuja tržišča. Perspektiva pridelovanja in tržnega plasiranja vin je po mnenju obeh strokovnjakov predvsem v kakovosti, ki jo na našem območju z ozirom na omejenost trtnih nasadov, na ugodne mikroklimatske in talne razmere in ob strokovnem pristopu lahko v polni meri dosežemo zlasti za nekatere specifične vinske sorte. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 8. decembra BREZMADEŽNO SPOČETJE D. M. Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 19.48. Jutri, PETEK, 9. decembra VALERIJA Vreme včeraj: temperatura zraka 7,6 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb raste, veter 25 km na uro severovzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Majli Gaiardo, Silvia Miglino, Eleonora De Martino, Valentina Amato, Piero Prelog, Walter Marchi, Lara Cecolin. UMRLI SO: 84-letni Pietro Depinguen-te, 88-letna Valeria Trani vd. Bridda, 71-letni Antonio Babic, 77 letna Aliče Fel-trin, 76-letna Amelia Stella vd. Pittini, 70-letna Elisabetta Svoboda vd. Capon, 77-letni Giovanni Pezzulich, 46 letna Au-gusta Perich, 85-letna Gisella Bersatich vd. Polani. Razstave V foyerju Doma A. Sirka v Križu je do sobote, 10. t.m., med 18. in 21. uro na ogled razstava o delavskem gibanju. PD Kolonkovec - Šalita di Zugnago 46 razstavlja od 5. do 11. t.m. staro pohištvo, perilo in druge predmete. Umik: vsak dan od 16. do 18. ure; v nedeljo, 11. t.m., pa od 9.30 do 12. in od 16. do 18. ure. KD Primorec vabi na odprtje razstave keramik Gabrijele Ozbič in tapiserij Magde Starec - Tavčar. Otvoritev bo jutri, 9. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Umetnici bosta predstavila likovnika Bogomila Doljak in Deziderij Švara. Nastopil bo mlajši mladinski zbor kulturnih društev Lipa, Primorec in Slovan. Razstava bo odprta še v soboto od 16. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. SKD Slavec obvešča, da v galeriji Babna hiša v Ricmanjih razstavljajo člani Društva zamejskih likovnikov do vključno 17. decembra. Urnik: ob četrtih od 19. do 21. ure, ob sobotah od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure. Gledališča ItOSSETTI Danes, 8. decembra, ob 17. uri je na sporedu izven abonmaja glasbena predstava s Peppejem Barro in Concetto Barro. 30-odstotni popust za abonente Teatra stabile. VERDI Danes, 8. decembra, ob 16. uri četrta predstava Mozartove opere «Cosi fan tutte* (red G). CANKARJEV DOM • Ljubljana Velika dvorana Danes, 8. decembra, ob 20. uri koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana. Dirigent: R. Werthen. Solist: J. L. Rodrigo. Jutri, 9. decembra, ob 20. uri jazzovski večer plesnega orkestra RTV Ljubljana. Gost večera jazzovska pevka iz ZDA Joan Faulkner. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 8., in jutri, 9. decembra, ob 19.30 ter v soboto, 10. decembra, ob 10.00 in 19.30 N. Robertovič Erdman: «Mandat». Gostovanje Primorskega dramskega gledališča v Prešernovem gledališču v Kranju. Kino La Cappclla Underground 18.00, 20.00, 22.00 «Pumping Iron». A. Schvvarze-negger, L. Ferringo, M. Ktaz, F. Co-lumbu. Eden 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «La chia-ve». Režija Tinto Brass, igra S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.00, 17.20, 19.40, 22.15 «Octopussy, Operazione piovra». Roger Moore, Maud Adamas, Kabir Bedi in Louis Jourdan. Fcnice 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 in 22.15 «Staying alive*. John Travolta, Cyn-thia Rhodes. Nazionale Dvorana št. 1 15.45 —• 22.10 «1 piaceri di Cindy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 «Nati con la camicia*. B. Spencer, T. Hill. Za vsakogar. Dvorana št. 3 16.30 — 22.10 «Bad boys». Neprimeren za mladoletnike. Grattacielo 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 «War games, giochi di guerra*. Mat-thew Broderick in Dabney Coleman. Mignon 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 «Mary Poppins*. Julie Andrews in Dick Van Dyke. Aurora 16.00 — 22.00 «Zero in condotta*. Barvni film za vsakogar. Capitol 16.00 — 22.00 «Tootsie». D. Hoffman. Moderno 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 «1 ra-gazzi della 56. strada». Matt DiUon Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Cristine». Prepovedan mladini Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 «Tu mi turbi». R. Benigni. Lumiere 15.30, 18.10, 19.50, 20.30, 22.10 «Tutto quello che avreste voluto sa-pere sul sesso ma non avete mai osa-to chiedere*. Woody Allen. Prepovedan mladini pod 14. letom. Alcione 16.00 — 22.00 «2001 odissea nel-lo spazio». DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg sv. Ivana 5, Trg sv. Jakoba 1, Ulica dei Soncini 179, Ulica Revoltella 41, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ulica Diaz 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ulica Diaz 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. f Čestitke Danes praznuje svoj 18. rojstni dan ELIZABETA MALALAN. Vso srečo in zdravje ji želijo mama, oče, brat Mau-ro z Miro ter nono in nona. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA........................ 75.500 lir POLLETNA ........................ 54.500 lir MESEČNA.......................... 10.000 lir Celotna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celotna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — TeL 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošla: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 GLASBENA MATICA TRST Sezona 83 - 84 3. abonmajski koncert Kulturni dom, v torek, 13. decembra, ob 20.30 DUBRAVKA TOMŠIČ klavir Na sporedu: Mozart, Beethoven, Chopin. Prodaja vstopnic v pisarna Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. SKD Slavec in Društvo zamej'skih likovnikov vabita danes, 8. t.m., ob 20. uri v Kulturni dom v Ricmanjih na: — nastop mešanega pevskega zbora Slavec; — klavirski nastop Aljoše Starca; — predvajanje filmskih posnetkov članov DZL KD FRAN VENTURINI vabi na ogled predstave ob 15. obletnici ustanovitve moškega zbora in obuditve kulturnega delovanja pri Dom ju Predstava bo v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu danes, 8. t.m., ob 17.00. Pri predstavi bodo sodelovali moški in otroški pevski zbor ter domači izvajalci. d Ob 15-letnici delovanja pevskega zbora in kulturnega društva F. VENTURINI jima čestita in želi Se veliko uspehov KD Rovte - Kolonkovec Razna obvestila Župnije v Bregu prirejajo Srečanje; molitev za mir, ki se bo vršilo v cerkvi v Dolini danes, 8. decembra, ob 15. uri. Toplo vabljeni! SSk - Sekcija za Vzhodni Kras prireja v soboto, 10. decembra, ob 20. uri V Finžgarjevem domu na Opčinah DRI)" ŽABNO SREČANJE z ogledom dveh M' nimivih filmov inž. Marjana Jevnikarja in družabnostjo. Vabljeni! KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem - sekcija Opčine vabi vse, ki so stari nad 40 let in bi se radi udeležili telovadbe pod strokovnim vodstvom, da se za informacije zglasijo pri Luciji Hrovatin, tel. 211-1*» ali pa v baru Prosvetnega doma na Opčinah. ŠD Mladina prireja od 26. decembra do 1. januarja 1984 zimovanje v Kranjski gori. Vpisovanje in informacije v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505) od 18. do 22. ure. Izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Iva® vabi na silvestrovanje v Lipico. Preskrbljen prevoz. Vpisovanje do 12. t.m. v Ulici Valdirivo 30/II. nadstr. jutri, 9-decembra, od 17. do 19. ure, tel. 64459 ali 732-858. MENJALNICA vseh tujih valut 7. 12. 83 Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . , Švicarski frank . . . Danska krona . . . . Norveška krona . . . švedska krona . . . . Holandski florint . . . Francoski frank . . . Belgijski frank . . . . Funt šterling . . . . Irski šterling . . . . Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . španska pezeta . . . Japonski jen............ Avstralski dolar . . . Grška drahma . . . . Debeli dinar............ Mali dinar.............. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P A TUiST UL'CA ) r L /l C4 ~T~‘ 1.325 756 165 215 204 539 197 26 2.390 1.875 604 85 11 10 5 1.400 13.____ 10,75 50 * Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12, vabi v nedeljo, 11. t.m., na ogled diapozitivov dr. Adrijana Sancina: ČAR SAHARE IN NJENIH LJUDSTEV V ZGODOVINI PET TISOČ LET. Začetek ob 17. uri. Slovensko kulturno društvo Barkovlje obvešča, da bo jutri, 9. decembra, ob 20.30, odborova seja. Društvo Slovencev miljske občine vabi na GLASBENO - DRUŽABNI VEČER ob 6. obletnici delovanja pevskega zbora Jadran v soboto, 10. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu pri Korošcih. Nastopili bodo: kantavtor Ivo Tul, harmonikarji Glasbene šole ter moški pevski zbor Tabor z Opčin. SKD Tabor - Knjižnica «P. Tomažič in tovariši* jutri, 9. decembra, ob 20.00 bo v Prosvetnem domu predavanje zgodovinarja Borisa Gombača «Razvoj marksistične misli na Tržaškem*. Udeležite se razprave! Foto Trst 80 vabi na večer fotografskega natečaja, ki bo v soboto, 10. t.m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Predvajanje diapozitivov, razstava fotografij in nagrajevanje. TPPZ P. Tomažič - Pozor! Jutri, 9. decembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici glavna vaja celotnega ansambla za nastop v tržaškem avditoriju, kjer bomo nastopili za delegacije sindikatov nekaterih evropskih dežel. Priporočamo prisotnost vseh in točnost. KD Vesna in SKD I. Gruden prirejata KONCERT AKADEMSKEGA ZBORA F. PREŠEREN IZ KRANJA. V soboto, 10. t.m., ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU priredi v sredo, 14. t.m., svoj zaključni IZLET v Buzet, preko Istrskih Toplic in Livade v Mntovun (kosilo) in Grožnjan. Odhod ob 8. uri izpred sodnijske palače. Vpisovanje, jutri, 9. t.m., ob 10. v društvenih prostorih v Ulici Cicerone 8 - Trst. Prispevajte za Dijaško matico Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek obvešča, da bo odsoten od 26. do 31. cembra. ■ V DOLINI, verjetno na srečanju z b°rC 27. novembra letos, je bila izgublja® zlata zaponka. Poštenega najditcU prosim, da se zglasi na tel. 228-156-ČREVA, začimbe in vse potrebno za Jr line prodaja semenarna Pri Mili v ™ berdobu, Mučeniška ulica 1. RIBARNICA MRAK MILOŠ v Križu priporoča. Vsak dan sveže ribe ® mnrslfi KUPIM staro hišo po možnosti z vrto*; tudi delno porušeno. Telefonirati ® 818-141 od 17. do 19. ure. , «, ZLATARNA Nivea Cecchi - Tul, Mafh kolje 130, nudi ob priložnosti bližDJ1 praznikov bogato izbiro nakita in r®. ličnih zlatih ter srebrnih izdelkov ™ najugodnejših cenah. ... UGODNO prodam svetlo in udobno stJ novanje, 59 kv. m. TeL 040/743-988- Za vaše zlate želje draguljarna cJKalalan Narodna ul. 28 Opčihe Krzna — Jope — Našitki PELUCCERIA CERVO Trst, Drevored XX. septembra 1® Telefon: 796-301 PELUCCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za va^ nakupe. polaganje In popravila parket* Ekskluzivni zastopnik SYNTE» (lak za parket) v Trstu Ul. S. Zenone 6 - Tel. 750-#5 Patronat KZ - INAC svetuje — Prireja B. Simonela Za staro kmečko poškodbo niso izplačali dnevne odškodnine Vpr.: . po-uda je brez dvoma pozitivna, poseo-?°, za naše mesto, v katerem je malo laklh pobud. v je skupina povzela po pripo-edi Ragmonda Chandlerja «Nevada Tako so poimenovali tudi svojo jvo^malo ploščo, ki so jo izdali c. ^rva LP plošča nosi naslov «Sick *°undtrack» (1980), in kritika jo je a 0 Pozitivno ocenila. Besedila so v gleščini, kar morda kdo pri italijan- * skupini obsoja, vendar pa je to ie zvočni izraz, saj je njihova , °soa «prehitra», da bi se lahko prisodila italijanskemu jeziku. Skupino «Gaznevada» sestavljajo: ! ly Blade, pevec z nekoliko «grobim« Usom, s katerim ustvarja vrsto ejt-fc-Fn' ?0ieta še Antonella Melone in s Ostali člani skupine pa so j ' Robert Squibb, Chainsam Sally, Ca Orioli in Gianni Cuoghi. tud°nCerl v Trstu je bil za skuoino di priložnost, da predstavi svoje zadnje delo «Special agent man* *. Publika je bila sestavljena pretežno, če že ne izključno iz mladih poslušalcev, od «punkov», do mormalne» mladine. Billg Blade je predstavil pesmi svoje skupine, ki so kmalu ogrele poslu; tiče. Nekateri so glasbo tako občutHi, da so začeli izvajati plesne gibe, de jansko je pri poslušanju rocka res skoraj nemogoče, da te ne bi že 'e-gov ritem silil v ples. Skladbe «Gaz nevade» so r ,ga spolovila, sladkor pa zadobi podo-ja med dvema spoloma. Njena do- ' bo ženskega. Vse tri slike imajo iro-išljija je iz dantejevskih prividov nični podstavek, rknila v zamejenost štirih sten in-1 M. B. V priredbi skupine La Contrada Pisana pahljača glasbe filmov in gledališča Ko je gledališka skupina La Contrada prevzela v režijo kinodvorano in gledališče «Crystallo» je po eni stra: ni odprla Trstu «nov» prostor namenjen kulturi, hkrati pa je prevzela nase nelahko breme, kako »napolniti* ta prostor z novimi vsebinami. Novimi pa zato, ker bi bilo nesmiselno ponujati to, kar v Trstu že druge u-stanove in organizacije ponujajo. Pa še nekaj je pri tem: La Contrada je s prevzemom dvorane brez dvoma gojila ambicijo po izvirnosti. Tako je skupina prejšnji petek predstavila javnosti «repertoar» glasbe, gledališča in filma, ki je po zamisli brez dvoma dražljiv. Program prire ditev sloni na tezi, da si ljudje sami izberejo, kar jim «prija», vsaka izbira pa nosi v sebi neko kulturno vred nost, skratka, ne gre za izbor med šundom in «visoko kulturo*. Sezona je tako razdeljena v tri abonmaje, v vsakega pa so uvrščena glasbena, filmska in gledališka dejanja. Posamezne zvrsti se delijo po žanrih; tako i-mamo na glasbenem področju lahko glasbo, klasično glasbo in jazz. Film gre od dolgometražcev do videokaset. V gledališču je upoštevan kabaret in še kaj. Program se nam torej predstavlja kot odprta pahljača ponudb, ki jih seveda veže skupna nit. Pa poglejmo posamezne programe, da nam bo stvar jasnejša. Prvi a-bonma predvideva nastop zadruge «Coop. Attori e Tecnici*, ki se bo predstavila z delom «Noises off* (Ropot izven scene). Delo je ironično, »nevrotično* in komično, na valu angleške šole. Prva predstava bo 28. februarja. Februar je namenjen video-glasbi in ustvarjanju na video kasetah. V nedeljo, 12. februarja bo nastopil italijanski humorist Felice Andreasi. Marca bo nastopila glasbena skupina Florestan Eusebius Ensamble z dirigentom Fabiom Niederjem in sopranistko Tiziano Šojatovo. Nato bo na vrsti Lelio Luttazzi s svojim recitalom, zadnji bo na programu Witz Or chestra z delom «Truci attrici, attori atroci*. Šlo bo za glasbeno gledališki spektakel. Drugi abonma prinaša nekoliko bolj «klasično» umetniško govorico, čeprav ostajamo v svetu «modemega». Januarja bo tako imela svoj kabaret Franca Valeri. Gledališka zadru ga Compagnia Teatro delTElfo se bo predstavila z delom «Nemico di Clas-se» Nigela Williamsa, režira Elio De Capitani. Gledališka skupina Elfo so di med zanimivejše skupine v italijan skem gledališkem življenju, delo, ki ga bo predstavila obravnava ostre od noše v nekem šolskem razredu, ki je zapuščen samemu sebi in v katerem si dijaki sami urejajo učne ure. Februarja bo pianist Massimo Gon igral Chopina, nato bo nastopil znani pianist Giorgio Gaslini s pevko Fran co Oliviero. Marca je predviden koncert Silvia Donatija. V abonmaju bodo predvajali tri filme režiserja Carlosa Saure. Tretji abonma je morda najbolj raz- nolik. Januarja bo tako nastopil znani glasbenik Severino Gazzelloni, Anna Mazzamauro se bo predstavila z delom »Brutta e cattiva*. to je z ironično in komično predstavo o izkušnjah, razočaranjih in strasteh pametne a hkrati «grde in zlobne* ženske (tako o njej pravijo drugi). Marca bo imel koncert Bruno Lauzi. Nicoletta in Emilio Curiel bosta predstavila italijansko romanco na pragu dveh stoletij (pri klavirju bo Neva Merlak - Corrado). Zanimiv bo nastop italijanske igralske družine I Carrara, ki bo nastopila z delom «Eravamo in 12, siamo rima-sti in 6:3 per far la rima, 3 per far mapim mapum*. Šlo bo za gledališko analizo melodrame in feljtona iz 19. in 20. stoletja. Seveda gre za sodobni pogled na stvar. V tretjem sporedu so na sporedu trije filmi: Fassbinderjev «Querelle», »Commedia se-xy di mezza estate* Woodyja Allena in «Reds» Warrena Beattyja. (ara) Koncerti dua S. Donati A. Rojc Duo komornega jazza Silvio Donati in Aleksander Rojc sta imela 6. in 7. t.m. dva koncerta in sicer v Rovinju in Izoli. S koncerti pa bosta nadaljevala že 11. t.m., in sicer z nastopom v Trbižu. V Rovinju in Izoli sta se glasbenika predstavila med drugim z Improvizacijo na temo Billa E-vansa »Peace, Peace», z glasbo J. T. Thiedemansa in z nekaterimi kompozicijami samega Donatija. Trgovina čevljev v novih prostorih MARČELO MALALAN OPČINE - Narodna ul. 28 Telef. 212-136 TONE SVETINA Med nebom in peklom ______ 9. ______ "Svinja slovenska! Ne streljaš na Ruse, ha? Zdaj em te končno našel! Najrajši bi te pri priči nasadil ,a sabljo! Ne boš ne prvi ne zadnji! Zavoljo takšnih, si ti, prašeč bojazljivi, nas bodo vrgli s polo-,ev in bomo imeli mnogo mrtvih!« "Streljal sem, gospod stotnik!« se je skušal zabijati. "Streljal si! Samo kam?! Takole za prazen nič 'čuješ državno municijo, lopov! Kaznoval te bom preai za primer! V moji četi kaj takšnega ne bo 'slo nikomur več na misel!« Prane je zaman ugovarjal. pr ga je zvezati. Ko pa je z mrakom napad ? ®nehal, so ga trije peljali pod prvo drevo, mu zve-g .* r°ke na hrbtu in ga obesili na prvo vejo. Dvi-ri ,l so ga le toliko, da se je s konicami čevljev “kal tal. b človek v življenju doživi stvari, za katere so ede premalo, saj mu že sam spomin nanje zbuja 2ar?°Sno fr°leč'no’ kot bi s tankim rezilom noža. b0 ?Zal v živo tkivo. Kako naj to pove ženi? Da ne bif. °lel° še nje, ki ima takoj mokre oči... Žena mora rod Iri0^na' mati njegovih otrok, ki bodo nadaljevali re ’. tudi če se on ne vrne. Jo pozna dovolj, da jo i° nosi v sebi, ne bi strla? Mar ona po-n)ega? Ali ve, koliko mu je pomenila takrat, Se je ustavljal v močvirju fronte in obupoval nad seboj in ljudmi? Ko si je želel, da bi ga zadela načrtno ali tjavdan izstreljena svinčenka? Zdržal je zaradi nje in otrok. Če visiš, se čas raztegne. Nikamor ne teče. Vrvi so se mu zarezale v zapestja. Pekoča bolečina je lezla po žilah navzgor, dokler se ni ukleščila v ramenskih sklepih. Postala je neznosna, udarila je v tilnik in v glavo. Občutil jo je, kot da ga hoče spojiti z zemljo, ki ga je vlekla vase, neznana sila mu je trgala pogled od‘zvezd, ki so se prebujale v nebesnem loku. V glavnem je videl samo prazni prostor fronte, prepreden z raztrganimi žičnimi ovirami, in strelske jarke, ki so se vlekli kot razkosana kača. Utrinjale so se rakete, hudobna trepetajoča svetloba je spajala nebo in zemljo kot dve sovražni, druga drugi nerazumljivi celoti. Piš vetra je trgal uvelo listje in ga nosil kot nemočne metulje. Mednje je kdaj pa kdaj zapiskal svetleči izstrelek kot ponorela žuželka. V dušo se mu je prikradla smrt, nežno surov dotik temnih senc, ki so kristalizirale navidezno ravnodušnost... Stotnik ga je prišel pogledat in mu dejal: «Na tej veji naj te ubijejo tisti, ki jih ne maraš ubijati. To naj ti bo plačilo za noro ljubezen!« Potem je odšel. On pa je visel dalje s sklonjeno glavo. Njegove misli so veljale ženi in otrokoma. In domu na sončnem grebenu, ki ga ne bo nikoli več videl... Visel je kot Kristus na križu. Molče je rjul vase svojo bolečino. Razmaknile so se mu stene srca, krik upora mu je bobnel nemočno po obodu lobanje, krik, ki bi lahko preklal vesolje na dvoje... »Vsak, ki ne bo ubijal, bo ubit!« je dejal sivooki stotnik že prvi dan, ko jih je pripeljal umirat v strelske jarke. Potem je četa nenadoma dobila od bataljonskega poveljstva ukaz, da napade sovražnika ponoči in zavzame njegove jarke. Težke strojnice na krilih so ščitile napad. Iz jarkov je zadišalo po rumu, po krvi in scalini. V nosnice je ujel duh po kiselkastem. Bil je to vonj strahu, ko se v krvi spopadeta pogum in tesnoba. Medtem ko je četa lezla iz rovov z nasajenimi bajoneti, je prišel stotnik in se razkoračil pred njim s pištolo v rokah. Oči so se mu lesketale kot steklemu psu. Z ličnic so mu visele v rezka usta glo- boke sence. »Prišel sem, da te ubijem!« Dvignil je roko in jo povesil. «Ne, ne bom te ubil in te rešil trpljenja. Tu boš visel, dokler ne mine spopad. Jutri boš ustreljen pred bataljonom ob zavzetih jarkih!« Izginil je za četo, ki je krenila v napad z ročnimi bombami. Nanjo se je usula toča krogel. Prisluhnil je vpitju, strelom in krikom pobesnelih mož, ki so se v bledem svitu noči samo dober streljaj od njega klali z bajoneti. Mimo ušes so mu švigale krogle in s surovim tleskom udarjale v tla in v debla. Napad na ruske položaje se je razbil kot val na čvrstem ostenju. Eksplozije so se stišale, raztepena četa pa se je zdesetkana vračala v svoje jarke. Iz teme se je izluščila senca. »Bečan, jaz sem, Osojnik!« Sklonil se je k njemu in mu na uho povedal: «Rešen si! Ubil sem stotnika in komandirja voda. Nikogar ni, ki bi te bremenil. Tako malo nas je ostalo od čete, da se bomo zjutraj na prste preštevali...« Prerezal je vrv. Frane je brez moči padel po tleh, kot bi ga pokosila krogla. Osojnik ga je skušal pobrati. Noge so ga komaj držale. Rok pa ni čutil, kot bi mu jih odsekali. Z nekaj požirki ruma si je malo opomogel. Streljanje je ponehalo. Nenadoma se je nebo stemnilo. Blisk je preparal zastore megle od neba do tal. Ulil se je dež. Vsa mokra sta se zavlekla v strelske jarke, ki jih je zalivala voda. Včeraj v povratnih nogometnih srečanjih osmine finala v pokalu UEFA Hajduk v četrtfinalu, Interju ni uspel podvig Spličani tudi v povratni tekmi premagali Radničkega, Milančani igrali neodločeno z Austrio Hajduk — Radnički 2:0 (0:0) STRELEC: v Gl. jn 72. min. Zlatko Vujovič. HAJDUK: Simovič, Cukrov (od 46. min. Jerolimav), Miljuš, čelič, Čop. Rožič, Zl. Vujovič, Sliškovič, Zo. Vujovič, šušnjara (od 46. min. Vulič), Pešič. RADNIČKI: Milenkovič, Gavrilovič, Obradovič, Bojovič, Mitrovič, Djordje-vič (od 46. min. Miloševič), Dinič, Stojkovič, Mitoševič, Rinčič, Aleksič. SODNIK: Barbaresco (Italija). GLEDALCEV: 20.000. SPLIT — Kot je bilo pričakovati, se je Hajduk uvrstil v četrtfinale tega pokala. Spličani so že v prvem srečanju v Nišu zmagali z 2:0, tako da so bili v veliki prednosti. Svoje priložnosti pa Zlatko Vujovič in tovariši tudi niso zamudili. Sicer pa je včerajšnja tekma potekala v znaku silovite burje, ki je zelo ovirala regularen potek igre in premraženi gledalci so bili tako pri- ča skoraj komičnim akcijam, ko so se nogometaši borili prej proti burji kot proti nasprotniku. Medtem ko niški 'nogometaši v prvem polčasu niso znali izkoristiti prednosti burje, pa je to uspelo Spliča-nom v drugem polčasu, ko so tudi s spretnim Zlatkom Vujovičem dosegli oba zadetka. Gostje So v nadaljevanju imeli nekaj priložnosti za zadetek, bili pa so neučinkoviti v napadu. Sicer pa bi lahko tudi Spičani še v večji meri »zaokrožili* rezultat, ko bi se brata Vujovič bolje znašla v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Italijanski sodnik Barbaresco je povsem solidno opravil svojo nalogo. Inter — Austria 1:1 (0:0) STRELCA: Magyar v 73. min. in Bagni v 80. min. INTER: Zenga, Ferri, Baresi, Bagni, Collovati, Bini, Muller (v 74. min. Pasinato), Sabato, Altobelli (v 74. min. Muraro), Beccalossi, Serena. AUSTRIA: Koncilia, Sara, Degeor- gi, Zore, Baumeister, Dazbacher, (v 71. min. Mustedanagič), Prohaska, Polster (v 89. min. Drabits), Nyi-lasi, Magyar. SODNIK: Ponnet (Bol.). GLEDALCEV: 70 tisoč. MILAN — Interju ni uspel podvig. Sinoči je v Milanu igral le neodločeno proti dunajski Austrii in je tako izločen iz pokala UEFA, saj je na Dunaju izgubil z 1:2. Interjevi nogometaši so imeli večji del srečanja terensko premoč, bili pa so povsem neučinkoviti v napadu. Omeniti pa velja, da je bil včeraj vratar gostov Koncilia zares izreden, saj je proti koncu tekme, ko so Interjevi nogometaši silovito napadali, z vrsto izrednih posegov rešil svoja vrata. Nič pa ni mogel v 80. min., ko je Bagni neposredno pred vrati preigral kar tri avstrijske branilce in nato z močnim udarcem zatresel Au-striino mrežo. Bilo pa je očitno prepozno, da bi lahko Inter dosegel še drugi zadetek in tako igral podaljšek. Avstrijci so si namreč prisvojili napredovanje v nadaljnje kolo, ko so v 73. min. dosegli zadetek z Magyar-jem. Bil je to hladen tuš za nabito poln stadion in za same Interjeve ne gometaše, ki so nato sicer močno (toda tudi brezglavo) reagirali. Izenačili so z Bagni jem, več pa niso zmogli. Proti koncu tekme pa so Interje; vim igralcem in navijačem popustili živci in prišlo je do obnašanja, ki gotovo ne sodi na športna igrišča. IZIDI POVRATNIH TEKEM OSMINE FINALA POKALA UEFA 2:0 HAJDUK SPLIT (Jug.) - RADNIČKI NIŠ (Jug.) Prva tekma: 2:0; kvalificiran Hajduk INTER (It.) - Austria Dunaj (Av.) Prva tekma: 1:2; kval. Austria Dunaj Tottenham (Angl.) - Bayem Miinchen (ZRN) 2:0 Prva tekma: 0:1; kval. Tottenham Anderlecht (Bel.) - Lens (Fr.) Prva tekma: 1:1; kval. Anderlecht 1:1 1:0 Celtic Glasgovv (Škot.) - Nottingham (Angl.) 1:2 Prva tekma: 0:0; kval. Nottingham Spartak Moskva (SZ) - Sparta Rotterdam (Niz.) 2:0 Prva tekma: 1:1; kval. Spartak Moskva Sparta Praga (ČSSR) - VVatford (Angl.) 4:0 Prva tekma: 3:2; kval. Sparta Praga Lokomotiv Leipzig (NDR) - Sturm Gradec (Av.) 1:0 Prva tekma: 0:2; kval. Sturm Gradec Sinoči v Trstu v košarkarskem tekmovanju za Koračev pokal Ribli in Smislov včeraj remizirala LONDON — V osmi partiji polfinalnega šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka sta včeraj Madžar Ribli in Sovjet Smislov remizirala. Za remi sta se šahista sporazumela v 41. potezi. Po os mili partijah vodi tako sovjetski veteran s 5:3 in razen nepričakovanih razpletov se bo tudi zanesljivo uvrstil v finale. Mladi «azzurri» premagali ZRN Italija — ZRN 3:0 (1:0) FALCONARA — V včerajšnjem nogometnem srečanju v okviru kvalifikacij za mladinsko evropsko prvenstvo za nogometaše pod 18. letom je Italija povsem zasluženo premagala ZRN in tako napravila lep korak naprej po poti do finalnega dela, ki bo v SZ. Bic — Šibenka 79:62 (35:31) BIC: Jones 2, McNealy 15 (1:3), Tonut 25 (7:8), Palumbo 4 (2:3), Goti 17 (5:8), Lanza 8, Fabbricatore 8 (2:3), Zarotti, Floridan, Sterle. ŠIBENKA: I. Žurič, F. Žurič 2, Lju-bojcvič 2, Petani 16, Djurič 5 (1:4), Žečevič, Macura 8 (2:3), Jablan, ša-rič 22 (2:4), Jarič 8. SODNIKA: Dagan (Izr.) in Berki (Madž.). GLEDALCEV: 3000. PON: nihče. SON: Bic 16, Šibenka 23. V prvi tekmi četrtfinalne skupine Koračevega pokala je Bic premagal Šibenko. Zmaga Tržačanov je povsem zaslužena, čeprav ekipa ni zaigrala tako, kot zna. Še predvsem v začetku so se De Sistijevi varovanci znašli zelo slabo proti nasprotnikovi coni, medtem ko je Šarič izredno točno zadeval od daleč, šibenča-ni so tako dosegli celo deset točk prednosti (18:8 v 10. min.). V tem prvem delu tekme so gostje pokazali največ, saj sta se poleg šariča izkazan še Jarič, ki je prestregel več žog, in Petani, ki je točno zadeval od daleč. Ko pa je De Sisti velel svojim varovancem, naj tesneje krijejo Šariča, je bilo tekme dejansko konec: najboljši igralec Šibenke je namreč skušal me tati iz nemogočih položajev, zgrešil šest zaporednih metov in omogočil nasprotnikom, da so prešli v vodstvo. V drugem polčasu je Bic le branil doseženo prednost, proti koncu tekme pa jo še povečal (in s tem lahko računa na dobro koš razliko, v primeru, da bi na končni lestvici več ekip bilo na prvem mestu). V vrstah tržaške ekipe sta se najbolj izkazala Tonut in Goti, McNealy je ponovno razkril vse svoje vrline in slabosti, medtem ko sta bila Jones in Palumbo katastrofalna. (Marko) Eczacibasi — Indeslt 85:72 (40:38) ISTANBUL — Kljub dobri igri Oscarja (34 točk) je Tanjevičev In-desit izgubil proti turški ekipi Eczacibasi, v kateri je Američan Haigler dosegel 26 točk. Zadar — Paok 89:80 (46:42) ZADAR — Zadrčani (Sunara 22 in Skroče 21 točk) so sicer po predvidevanju premagali solunsko moštvo, toda le za devet točk razlike. Pri gostih je bil najboljši Stauropulos (22 točk). Le Mans - C. zvezda 79:82 (37:44) LE MANS — Beograjski C. zvezdi je uspel lep podvig v Franciji. Scheffler (22 točk) je bil najboljši strelec pri domačinih pri gostih Pa Nikolič in Petrovič (oba po 18). POKAL POKALNIH PRVAKOV Cibona — Simac 84:80 (50:41) CIBONA ZAGREB: M. Nakič *6' Bečič 20, čutura 18, Pavličevič, Cetinja, Arapovič, Vukičevič 10, Uši° 18, I. Nakič, Gospodnetič 2. SIMAC MILAN: Blasi, Boselli 22, Lamperti 11, Bariviera 6, Premier 29, Meneghin 12, Gallinari, De Pic' coli, Del Buono, Sciacca. ZAGREB — Cibona je zasluženo, toda ne brez težav premagala milanski Simac, ki je nastopil brez P?' škodovamega D’Antonija. Po tekmi je milanski trener Peterson čestital C*' bonii za zmago in dejal, da se bost® v polfinale uvrstila Simac in Cibona, Prvi letošnji ženski smuk Irene Epple najhitrejša VAL DTSERE — Zahodna Nemka Irene Epple se je v Val dTseru že uveljavila leta 1980 in 1981, vendar v veleslalomu, tokrat pa je svoj prvi uspeh zabeležila tudi v smuku. Svojo odlično formo je potrdila že predvčerajšnjim, ko je na poskusnih vožnjah dosegla drugi najboljši čas za rojakinjo Marino Kiehl, ki pa je bila včeraj šele enajsta. Velike poraženke včerajšnjega smuka na »kriteriju prvega snega*, ki je obenem veljaven tudi za kombinacijo, so Švicarke, Avstrijke in Francozinje, ki so računale na prvo mesto. Epplova je bila najhitrejša tako v zgornjem kot v spodnjem delu proge, dosegla pa je poprečno hitrost nekaj nad 100 km na uro (100, 260). Največje presenečenje je tokrat pripravila čehoslovakinja Soltysova, ki je zasedla peto mesto. V Val d’Iseru bo danes ponovno na sporedu ženski smuk, za katerega so se odločili, ker v Sestrieru, kjer bi ga morali izpeljati prihodnji teden, ni snega. Vrstni red 1. Epple (ZRN) 1’21”72; 2. Ehrat (Švi.) r2r'80; 3. Attia (Fr.) 1'22”34; 4. Soelkner (Av.) 1’22”38; 5. Gantne-rova-Soltysova (ČSSR) 1'22”46; 6. H. Wenzel (Liecht.) 1’22"49; 7. Eder (Av.) 1’22”54; 8. Walliser (Švi.) 1 minuta 22”59; 9. Figini (Švi.) 1’22 ”60; 10. Winkler (Av.) 1’22”81. Lestvica za SP I. Epple (ZRN) in E. Hess (Švi.) 25 točk; 3. Ehrat (Švi.) in McKinney (ZDA) 20; 5. Attia (Fr.) in M. Tlal-ka (Pol.) 15; 7. Soelkner (Av.) in Charvatova (ČSSR) 12; 9. Gantnero-va-Soltysova (ČSSR) in Von Gruenin-gen (Švi.) 11; 11. H. Wenzel (Liecht.) in Cooper (ZDA) 10; 13. Eder (Av.) in Zavadlav (Jug.) 9. Za svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki VČERAJ v zOrichu izžrebali skupine Za 22 mest se bo potegovalo 119 držav - Za Jugoslavijo žreb ni bil povsem neugoden - Italija in Mehika neposredno uvrščeni ZOR1CH — žreb sestave skupin za kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki (31. maj - 29. junij 1986) ni bil povsem neugoden za Jugoslavijo: «plavi» bodo namreč i-grali skupaj s Francijo, Bolgarijo, Vzhodno Nemčijo in Luksemburgom. Iz te skupine se bosta za Mehiko u-vrstili dve ekipi. Skupno se bo kvalifikacij udeležilo 119 državnih reprezentanc, ki se bodo potegovale za 22 razpoložljivih mest. Na finalnem delu v Mehiki bo sicer moči merilo 24 enajsteric, vendar imata Italija kot zmagovalec zadnjega «mundiala» in Mehika - kot organizator že zagotovljeno mesto in jima ne bo treba skozi kvalifikacije. Najbolj množično bosta zastopani Evropa in Južna Amerika, kar je tudi razumljivo, saj je tod nogomet ne samo najbolj kakovosten, ampak je na teh dveh področjih okrog nogometa spletenih tudi največ interesov. EVROPA (32 ekip) 1. SKUPINA: Poljska, Belgija, Grčija, Albanija; 2. SKUPINA: Zahodna Nemčija, Češkoslovaška, Švedska, Portugalska, Malta; 3. SKUPINA: Anglija, Severna Irska, Romunija, Turčija, Finska; 4. SKUPINA: Francija, Jugoslavija, Vzhodna Nemčija, Bolgarija, Luksemburg, 5. SKUPINA: Avstrija, Madžarska, Nizozemska, Ciper; 6. SKUPINA: Sovjetska zveza, Danska, Irska, Švica, Norveška; 7. Lonjerski športni delavci sklenili letošnjo tekmovalno sezono Letošnji obračun S D Adria več kot zadovoljiv Lonjerski športni delavci so dostojno sklenili letošnjo tekmovalno sezono s prijetnim večerom, katerega so se udeležili vsi atleti, kolesarji in rekreativci skupno s starši in družinami, ki ga je Športno društvo Adria priredi o v društvenih prostorih. Na izredno prijetnem večeru, na katerem je vodstvo kluba podalo obračun letošnjega delovanja, je nagradilo s spominskimi plaketami in kolajnama člane, ki so branili »belo^modre* barve sezone '83, se je kot častni gost udeležil Vinko Polončič, prvi jugoslovanski profesionalni kolesar. Polončič, ki je med lonjersldmi športniki izredno priljubljen, saj je bil stalni gost mednarodne amaterske kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI vse do lanskega leta, nakar je prestopil v profesionalni tabor, je letos nastopal za ekipo Botecchia Malvor iz Vit- toria Veneta in njene barve bo branil tudi v prihodnji sezoni. Njegovo prvo leto v eliti svetovnega kolesarstva je bilo nadvse zadovoljivo, saj so ga italijanski športni direktorji uvrstili v neki anketi med petdeseterico najboljših članov italijanskih profesionalnih klubov, v katerih nastopa skupno 160 kolesarjev vsega sveta. Za te njegove uspehe so mu člani, zaenkrat še edinega slovenskega kolesarskega kluba v Italiji, podelili spominsko plaketo. Obračun letošnje Adriine sezone je nadvse uspešen. Organizacija petih tekem (7. trofeja ZSŠDI, mednarodna amaterska dirka, 17. pokal Lonjerja, najstarejša dirka v Trstu, 7. trofeja Agraria Močilnik, 11. pokal Adrie, trofeja Cicli Battaglin) in sodelovanje pri organizaciji etapne dirke Alpe - Adria so zavidljivi rezultati, saj zahtevajo ogromen organizacijski a-parat, pri katerem so nesebično sodelovali vsi. Kljub težavam so mladi a-tleti dosegli dobre rezultate s tremi deželnimi naslovi in nastopi v deželnih selekcijah in na mladinski ravni. Ko esarji pa so v cikloamaterski kan kurenci gospodarili po tržaških in deželnih cestah ter osvajali naslove v Sloveniji. Poleg domačih kolesarjev Mazzaro’a (nepretrgoma deset let pri Adrii, Poropata, Marušiča, so nastopali še Hafner (deset zmag, štiri druge in eno tretje mesto), Dežman (dve prvi in pet drugih mest), Zakotnik (en nastop, ena zmaga), Kunaver in Lenarčič. Nagrajeni so bili trenerji in vaditelji Milan Čok, Fabio Ruz-zier, Slavica čač, Mariza Batič. Posebno priznanje sta prejela stara lonjerska kolesarja Mirko Kjuder, ki je ganjen prejel spominsko kolajno od Vinka Polončiča, in pa Nino Maver, prvi kolesar Adrie pred dvanajstimi leti in ki se bo kot strokovnjak spet vrnil v domačo vas. Res izreden večer, o čemer priča tudi dejstvo, da so harmoniko igrali še ob treh zjutraj in da so ljubljanski kolesarji prišli domov ob osmih zjutraj. Sezona se je komaj končala, lonjerski športni delavci pa že pripravljajo programe za prihodnjo sezono, ko naj bi, poleg običajnega domačega kolesarstva, tudi mednarodno kolesarstvo prišlo v Trst mimo tradicionalne otvoritvene trofeje 4. marca, še 15. junija z etapo Pulj - Trst, 40. jubilejne mednarodne amaterske etapne dirke po Jugoslaviji, ter 6. maja z mimohodom dirke Alpe - Adria v etapi Portorož - Humin. (R. Pečar) SKUPINA: Španija, škotska, Wale«’ Islandija. Kvalificirajo se prvouvrščene v !•’ 5. in 7. skupini ter prvo- in drugou^ ščene ekipe v 2., 3., 4. in 6. skupi111 Poleg tega se bo še uvrstil zmag°v® lec troboja med drugouvrščenimi parni iz L, 5. in 7. skupine, drugourijj ščeni iz tega troboja pa se bo povnern z zmagovalcem iz Oceanije. JUŽNA AMERIKA (10 ekip) 1. SKUPINA: Argentina, Peru, M' lumbija, Venezuela; 2. SKUPINA:^, rugvaj, Čile, Ekvador; 3. SKUPIN''' Brazilija, Paragvaj, Bolivija. Kvalificirajo se: štiri ekipe (zmag valke posameznih skupin in znV^L valeč četveroboja, katerega se boj* udeležile drugouvrščene ekipe iz vS\ ke skupine in tretjeuvrščena ekip* iz prve skupine). AZIJA (27 ekip) Kvalificirata se 2 ekipi. SREDNJA AMERIKA (17 ekip) Kvalificira se ena ekipa. AFRIKA (29 ekip) Kvalificirata se dve ekipi. OCEANIJA (4 ekipe) Zmagovalka te skupine se bo P merila, kot smo že omenili, z drug”' vrščeno ekipo troboja, katerega se 0 , do udeležile drugouvrščene ekipe i* 'j 5. in 7. skupine evropskega podroCL Ob koncu bi veljalo še arnen1^' da so Izrael vključili v skupin0 .j ceanije, da bi se izognili nevarn0^ bojkota. Kljub vsej previdnosti, vlada ob takih priložnostih, P°. £ žreb vseeno opravil svoje: v pod*^ pini 4. azijske skupine so se ‘j. znašli kar Kitajska, Hong Kong ^ Maka«, v neki drugi podskupini E, Jordanija, Iran in Irak, med kat4 ma že leta divja vojna. • ZA ŠPORTNIKA LETA so v ci proglasili kolesarja Urša FrCia j-ja, med ženskami pa je naslov n ^ boljše prejela smučarka Doris Ve gostini. Pred današnjim gostovanjem Jadrana v Forliju v 11. kolu košarkarske C-l lige Lo Stritto (Caveja): «Jadran z odličnimi posamezniki» Jadranovi košarkarji, ki so v nedeljo doma izgubili proti Pedriniju iz Castelfranca, bodo že danes zopet na igrišču. V 11. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige bodo namreč v For-iiju igrali proti Caveji. To bo prvo od _ d veh gostovanj v Forli, saj bodo naši košarkarji že v nedeljo zopet v tem mestu, ko bodo igrali proti Ful-Sorju, Po nedeljskem spodrsljaju čakata terej naše košarkarje dokaj težki gostovanji. Danes bodo torej ob 17.30 igrali pro-“ Caveji. To je proti moštvu, ki je doslej zbralo enako število točko kot Jadranovci (8). Kaj pa o današnjem srečanju meni teener Caveje Lorenzo Lo Stritto? «Kaj vam lahko rečem,» nam je po telefonu dejal prijazni trener Caveje, je pustil svoje fante kar med tre-hrngom, da je lahko odgovarjal na haša vprašanja, «srečanje bo zelo od-Prto. Favorita v tej tekmi ni.» «Kaj pa menite o Jadranu?» «To je odlično moštvo. Lani smo proti Jadranu v Trstu izgubili s tridesetimi točkami razlike, doma pa smo le tesno zmagali.* «Verjetno vas trenutno stanje jadra novcev na lestvici nekoliko preše neča?» «Ne vem, kje tičijo vzroki dosedanjih poprečnih nastopov Jadrana. Nedvomno sem zelo presenečen, da je Jadran tolikokrat izgubil in povrhu še doma. Sicer pa so bili dosedanji razpleti v tem prvenstvu izredno čudni. Na vrhu lestvice so nekatera moštva, ki niso sodila v ožji krog favoritov za končnico prvenstva. Kaj kmalu pa' bo stanje v tej ligi jasnejše, že zadnja kola so namreč pokazala, da so nekatera moštva, ki so silovito začela, nekoliko popustila. Mislim, da si bo zato tudi Jadran kaj kmalu opomogel, saj ima nekaj odličnih posameznikov.* «Tudi vaša ekipa doslej ni igrala najbolje. «Povsem točno! Z dosedanjimi rezultati svoje ekipe nikakor ne morem biti zadovoljen. Daleč smo od pričakovanega.* «.Vzroki?» «Težko je iskati vzroke, ko ne gre po načrtih. Verjetno pa eden od glavnih vzrokov naj bi bil ta, da smo le- San Bonifacio - Caveja 78:77 Caveja - Basket Ravenna 94:7S Faraboli - Caveja 92:90 Caveja - Ceam Bologna 74:73 Castelfranco - Caveja 82:78 Abitare UD - Caveja 84:81 Caveja - Fulgor FO 87:83 Maltinti PT - Caveja 106:79 Caveja - Delfino PS 80:77 (mo uspeli osvojiti še eno domačo zrna-tos obnovili svoje moštvo in da se nekateri novi košarkarji še niso uigrali.* «Doslej ste najbolje igrali na svojem igrišču. Mislite, da bo tudi v tekmi z Jadranom odločala prednost domačega igrišča?» «Res je! Doma smo znatno bolje igrali kot na tujem. Ne vem, če bo- Fiamma BZ - Caveja 76:74 Kot je razvidno iz rezultatov, so torej košarkarji Caveje v vseh štirih domačih srečanjih zmagali, vselej, ko so igrali na tujem (šestkrat), pa so izgubili. Trenutno so deseti na lestvici z osmimi točkami. Njihova «koš-razlika* pa je 814:830. go, tokrat proti Jadranu. Povedati vam moram, da me prav to zaskrblja, da zmagujemo le doma. Na tujem pa jslabše igramo, če hočemo kaj več doseči v tem prvenstvu, moramo s polno paro igrati tudi na tujem.* i Kaj pa v Jadranovem taboru? Nedeljski poraz je naše fante dokaj potrl. Zavedajo pa se pomembnosti današnjega srečanja in nanje so se tudi temeljito pripravili. V Forliju pa bodo morali danes dati vse od sebe, da bi lahko osvojili zmago, ki bi bila še kako dragocena pred nadaljevanjem tega prvenstva, v katerem se iz kola v kolo vrstijo presenetljivi rezultati. Žal, bodo naši košarkarji šli na pot brez «vojaka» Roberta Daneua, pa tudi Valter Sosič si ni povsem opomogel po poškodbi. Treba bo torej stisniti zobe, igrati na vse ali nič. Vsaka zmaga postaja sedaj za ja-dranovce izredno pomembna. (B. Lakovič) Dosedanji izidi Caveje iz Foriija Sf Ob robu naših nogometnih igrišč Mikuš (trener Krasa): «0b slabem vremenu naj zveza odloži vse tekme» Glavni protagonist amaterskih no-Spmetnih prvenstvih je bila tokrat bu-ki je na Tržaškem ovirala reden "tek nedeljskih tekem. Medtem ko so K amaterski ligi odigrali vse tek- so v 2. amaterski ligi odložili kar talf’ V ■*' pa tri tekme. Lestvice so ak° dokaj nepopolne, kar še najbolj jp ac!ene nogometaše in društva pa ^ dejstvo, da bodo morali odložene kme odigrati med prazniki, to je v l"Su, ko je nogometna zveza določi-*a’ da bi morale vse ekipe počivati. P Preden se je torej prikazala prava toa. imamo v 2. amaterski ligi že odloženih tekem. Prav v zvezi q tem smo po nedeljski tekmi Kras -, Picina Supercaffe imeli pogovor s Odarjem Krasa Milanom Mikušem. » . koncu pa je seveda stekla beseda ob isti uri. Morda bi bilo pametno, da bi v primeru hudih vremenskih razmer nogometna zveza odložila vse tekme, ne pa puščala to odgovornost sodnikom, ki pač odločajo vsak po svoje. Zato je upati, da nam bo vreme odslej naklonjeno, ker prav burja in blato lahko pogojujeta oziroma odločata o rezultatu tekme.* «Za konec pa še mnenje o Krasu. Kaj pričakuješ od svoje ekipe in kako se je doslej obnesla?» «Z ekipo sem povsem zadovoljen, čeprav mislim, da bi morali imeti najmanj tri točke več, se pravi tiste, ki smo jih izgubili proti Radio Sound, Giarizzolam in Libertasu. Tudi kar se tiče treningov sem zadovoljen, ker fantje resno delajo in sad tega pri- haja postopoma na dan. Igramo čedalje boljše in tudi skupinska igra se čedalje bolj uveljavlja. Prav zato računam, da borno v prvem delu prvenstva zbrali 15 do 16 točk. Ob koncu pa mislim, da bi morali pristati na 5. oziroma 6. mestu lestvice. Kar zadeva prvenstvo pa velja, da je dokaj izenačeno in res ni slabih ekip. Tudi Primorje ne igra slabo, čeprav je osamljeno na repu lestvice. Morda nima sreče. Tako na vrhu kot na repu pa ni še nič odločenega. Slika bo jasnejša šele čez šest ali sedem kol, čeprav sem prepričan, da se bo boj za izpad ali napredovanje odločal šele v poslednjih tekmah, kar pomeni, da bo prvenstvo do konca privlačno. (B. Rupel) Dve naši ekipi danes na igrišču Kras za prvenstvo Vesna pa za pokal Danes popoldne bodo odigrali dve odloženi tekmi prvenstva 2. AL. in sicer Aurisina - Opicina, ki so jo odložili 27. 11. zaradi goste megle ter Domio - Kras, ki jo je sodnik Parise iz Ogleja prekinil 13. t.m. v 72. minuti igre pri rezultatu 1:0 v korist Domia, zaradi močnih sunkov burje. 'Nogometaši Krasa morajo biti danes zelo previdni, saj ekipa Domia spada med tiste, ki so verjetno najbolj presenetile v tem delu prvenstva. Tokrat bo moral sicer Domio na igrišče brez dveh standardnih nogometašev, to je Fumanija in Gerbeca, ki sta zelo nevarna napadalca. S tem da je Domio šibkejši v napadu, ima Kras realne možnosti, da se vrne domov s točko v žepu. Krašovci bi se s točko tudi povzpe- li proti zgornjemu delu prvenstvene lestvice. Vsaka točka je namreč v tej ligi še kako dragocena, še posebno, ko jo moštvo osvoji na tujem. Danes bodo igrali tudi tekme finala deželnega pokala za trofejo De-vetti. Med našimi ekipami se je tega tekmovanja udeležila le kriška Vesna, ki se je tudi uvrstila v osmino finala. Križani bodo danes šli v goste Giarizzolam, ki imajo svojo hibo v napadu, saj so Tržačani, ki nastopajo v 2. AL, v zadnjih osmih tekmah dali le tri gole. Vesna je zato nesporen favorit tudi zaradi tega, ker v vrstah Giarizzol ne bosta igrala Putignano in Bossi, ki sta izključena. Poleg tega pa se Tržačani verjetno bolj pripravljajo na nedeljsko prvenstveno tekmo proti neposrednemu tekmecu za izpad Op. Supercaffe, kot pa na današnje srečanje z Vesno. (B. R.) 0 ekipi in prvenstvu samem. «Rdo misliš, da je najhujši vremen- u/u, j e: iiujuujoi ui vnivu- ^^sprofmfc nogometašev na Trža- Ken?» Več?rez dvoma je to burja, ki se naj-^krat pojavlja z močnimi sunki. Z [>Urjo ta -r?s ni mo6°^e igrati nogome-’ saj žoga leti, kamor hoče in je kontrolirati. Z blatom in jtohi še gre in tudi z meglo, če je vidnost zadostna.* jAli odložitve ogrožajo veljavnost ^venstev?» r^dvisno je kdaj, oziroma v kate-tint Udobju pride do odložitve. Tre mislim Hn rtHlnvitvo no moti ir tono, mislim, da odložitve ne motijo . ker še nismo končali prvega V nadaljevanju pa lahko vsaka j^Jožitev precej moti, predvsem če so ... mm vpletene ekipe, ki se borijo ?? obstan Ijiv ^^nek ®li napredovanje. Razum-V 0 je, da se ekipa, ki ima tekmo 'u,stanku, znajde v prednosti, saj r,r to®a rezultat neposrednih nas-fatn °V' ^ondar lahko velja tudi ob-Ve a *. sicer. da je oškodovana, ker žato * aasprotnik zmagal in mora bo viUdi sama zmagati za vsako ce-sam »atka, prvenstvo je regularno n°. če igrajo vse ekipe istega dne Boji tudi v promocijskem prvenstvu V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem bodo danes odigrali že deveto kolo. Na Proseku se bosta ob 11. uri pomerili v telovadnici pristaniščnih delavcev moštvi Lavoratori del Porto in Kontovel. Obe ekipi se nahajata na dnu lestvice in slovenskim fantom se ponuja lepa priložnost, da osvojijo drugi par točk. Košarkarji Bora Radenske se bodo v miljski občinski telovadnici pomerili z Radiografom, ki je moral doslej le dvakrat priznati premoč nasprotnika. Če bodo borovci tudi tokrat zmagali, se bodo bistveno približali vrhu lestvice. Tekma bo ob 10. uri. Openski Polet pa bo ob 11. uri na odprtem igrišču Scoglietta pred dokaj težko nalogo, saj so domačini ekipa, ki zna poskrbeti za marsikateri podvig. (Na sliki: posnetek s prvenstvene tekme Časa del Frigo - Polet). OB TEKMI NAŠEGA PRAPORA Utrjevanje stikov z Novogoričani Briška odbojkarska ekipa Našega prapora je odigrala prijateljsko tekmo z novogoriško rekreacijsko še-sterko ŠD HPG Sabotin, s čimer so še utrdili prijateljske stike z odbojkarji z Novogoriškega. Kar zadeva tekme pa so gostje zasluženo zmagali in dokazali, da so povsem vešči rekreativci. Ob koncu sta se vodstvi ekip domenili, da se bosta še srečali. ŠD HGP Sabotin - Naš prapor 3:1 (15:13, 16:14, 15:9, 6:15) NAŠ PRAPOR: Legiša, P. in D. Klanjšček, Gravner, Mikluš, F. in M. Sošol, Komel, Bevčar, Devetak, Vižintin, Mušič, Bensa in Pahor. ŠD SABOTIN: Longo, Maver, Močnik, Markočič, čirkovič, Testen in Jurca, (ik) ryo tekmovanje smučarjev nedeljo so smučarji meddruštve- i^^Jfnovalne smučarske ekipe, ki SPOT*16 Devina, Mladine, Brega in test tia opravili tekmovanje - lesi bref-.^ni smučarski progi pri Na Pod 11X1' ^ien so že dalj časa vadili nika V<^stvom učitelja Carla Mesch n^j.: je bila obenem preizkušnja ^'■Pridobljenega znanja in pa pj-e. dejansko testiranje smučarjev nn "P°dočimi skupnimi tekmovalni Takoj moramo dodati, da moramo .. se vsi zelo dobro odrezali in še llv} ie skupni strokovni trening y “*;<> služil. l9?1 slcuPini A (otroci rojeni v letih Čq.Vi ' 74) je zmagala A. Škabar s i„ 2j-82 pred J. Škerk (21.88) G p' suberjem (22.38). Sledijo še b (^.94), E. Grilanc (23.25), in L Vcor (24.38), F. Rapotec (24.98) v n Guštin (28.42). se f lupin' B (letnika 71 in 72) so PauiiJCTnova^c' tako razvrstili: R. 4 *'na (17.66), S. škerk (19.28), fi. p ^ (19.82), J. Rudež (19.82), (207n\piven (20.70) M. Prešel V p' ,v- Fachin (20.98). leSf„r s*upini (let. 68, 6*, 70) pa je Ca takn- p. earli (16.64), 1. i taka: Vodopivec (16.65), K. Zidarič (17.36), D. Zidarič (17.47), M. Franza (18.17), I. Pieri (18.25), A. Škrinjar (18.69), V. Purič (19.03), S. Peric (19.79) in M. Štoka (21.23). Smučarska sezona SPDT Pred kratkim so v Gregorčičevi dvorani v Trstu uradno «odprlh smučarsko sezono SPDT, začelo pa se je že vpisovanje na smučarske: izlete in tečaj SPDT, ki bo trajal štiri nedelje v januarju. Vpisovanje na tečaj, ki bo tudi letos v Ravasclettu oz. na Zoncolanu, bo še v ponedeljek, 12. in v torek, 13. decembra, na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3) od 18. do 20. ure. Predavateljska sezona SPDT Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. V četrtek, 15. t.m., bo v Gregorčičevi dvorani s pričetkom ob 20. uri predavanje zamejskih udeležencev slovenske alpinistične odprave «Anapurna 83» Igorja Škam-perleja in Lucijana Cergola. Govorili bodo o jesenski odpravi na Ana- purno 1, prikazali pa bodo seveda tudi barvne diapozitive. Predavanja se bodo udeležili vsi člani odprave. V okviru teoretičnih predavanj alpinistične šole AO Obalnega planinskega društva iz Kopra je v četrtek, 1. decembra, predaval v Kopru načelnik AO SPDT Peter Suhadolc na temo: «Zgodovina alpinizma». Z zanimanjem mu je sledilo lepo število tečajnikov, katerim je prikazal tudi barvne diapozitive. To predavanje spada v okvir izmenjav in prijateljskih vezi med AO SPDT in AO Obalnega PD iz Kopra. Na alpinistični šoli SPDT je npr. večkrat predaval, načelnik skoraj «pobratenega» alpi nističnega odseka iz Kopra Jože Zmur, ki je pomagal tudi pri praktičnih vajah. nist, je zelo hitro zgradil svojo dopisniško mrežo, objavljene so bile številne zanimive reportaže, tematske številke in podobno. Potem pa je Hiebeler odšel, Alpinismus pa je vse bolj postajal le «eno od svetovnih glasih. Aprila lani je izšla zadnja številka, sedaj pa imamo Alpin z izdajateljem Reinholdom Messnerjem, Naskok na Jugoslovansko smer Za spomlad sta najavljeni dve od pravi, ki bosta skušali ponoviti Jugoslovansko smer po zahodnem gre behu Everesta. Po desetih neuspešnih poskusih bodo s tibetanske strani prišli Francozi, z nepalske pa Bolgari. Posebno za zadnje je zna no, da se že dolgo in sistematično Dvajset let Alpinismusa Oktobra 1983 je v Miinchnu izšla prva številka alpinistične revije Alpinismus, ki je kmalu postala pojem alpinističnega glasila. Toni Hiebeler, že tedaj znan kot vsestranski alpi- pripravljajo. Pred dnevi so tudi že objavili seznam 20 članov odprave in štirih, ki so v rezervi. Vodja bo Avram Avram (51 let), njegova namestnika pa Hristo Prodanov (40) in Ognjen Bladžijski (38). Tudi vsi drugi so znani alpinisti, večina jih ima naziv zaslužnega mojstra športa, njih povprečna starost pa je okrog 35 let. Pred njimi je sedaj še tretja etapa priprav, ki bo večinoma izpolnjena s skupnimi treningi. OBVESTILA ŠD MLADINA prireja od 26. 12. do 1. 1. 1984 zimo-vanje v Kranjski gori. Vpisovanje v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505) od 18. do 22. ure. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 9. t.m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI seja košarkarske komisije. SK Devin priredi zimovanje v Domu Magnart v Žabnicah. Odhod bo 23. decembra. Podrobnejše informacije pri odbornikih društva (Sosič tel. 208551 in Škerk tel. 200236). ŠD Breg - smučarski odsek organizira 8., 15., 22. in 29. januarja 1984 smučarski tečaj z izletom v Sap-pado. Vpisovanje in informacije na sedežu društva od ponedeljka, 12. t.m., do petka 16. Lm., od 20. do 21. ure. Smučarska komisija pri ZSŠDI obvešča člane smučarske ekipe, da bo v nedeljo, 11. t.m., ob 9. uri v Saležu suhi trening. Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir - V SFRJ številka 10 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L 'A ZTT ^lan i,ali*anske in tiskaj Trst IM 91] zveze časopisnih J 1 založnikov FIEG 8. decembra 1983 Aretirali deželnega komisarja igralnice Saint Vincent v Aosti RIM — škandal, ki je zajel italijanske igralnice, zavzema vedno nove razsežnosti. Preiskovalni organi so izstavili že celo vrsto zapornih nalogov, vendar aretacijam še ni videti konca. Poleg Sanrema in Campiona je danes na vrsti igralnica Saint Vincent. Na podlagi zapornega naloga finančnih stražnikov so prejšnjo noč priprli več deželnih funkcionarjev. 23 aretiranih oseb stalno živi v Dolini Aosta, 10 pa na ostalem območju države. Med aretiranimi so tudi deželni komisar v igralnici, krščanski demokrat Eraldo Manganone, njegov namestnik Carlo F arina, predstavnik Union Valdotain, in nadzornik Remo Celesia. Preisko- valci so povedali, da včerajšnjih aretirancev niso osumili združevanja v mafijsko tolpo kot tiste, ki so jih aretirali 11. novembra. Vsekakor pa hitra akcija finančnih stražnikov sodi v boj proti mafiji. Pri pregledovanju obračunov igralnice so namreč preiskovalci ugotovili nepravilnosti, ki so jih zakrivili deželni nadzorniki v tisti fazi, ko je potrebno odmeriti delež (po sporazumu znaša 75%) igralnice deželi. Iz te nepravilnosti izvira obtožba, da so si aretirane osebe prilastile javni upravi namenjeni denar. Aretacije župana in odbornikov v Sanremu so do takšne mere zdesekale občinsko vodstvo, da se že govori o predčasnih volitvah. In vse kaže, da zaradi podkupovanja pri dodelitvi u-prave igralnice sodniki niso še napi šali zadnjega zapornega naloga. Komunisti so včeraj od prefekta zahtevali razpustitev občinskega sveta, kajti od devetih odbornikov jih je kar 5 v zaporu, trije pa se skrivajo. Ker so se v nekaj dneh prihodi igralnice znižali za 700 milijonov lir, je bil v nevarnosti festival popevke. Medtem se nadaljuje zasliševanje v Pavii zaprtega Michela Merla, predsednika družbe SIT, ki si je s podkupovanjem na dražbi zagotovila u-pravo igralnice. V pričakovanju božica Premeščena, ker je izobesila članek iz Unita NEAPELJ — Izobesiti komunistično glasilo «Unita» na deski, namenjeni sindikalnim sporočilom, je lahko nevarno. To je na lastni koži okusila neapeljska socialna delavka Michelina Casse-se, ki je bila v službi pri kaznilnici v Poggiorealeju. Ko je ženska po obisku komunističnih poslancev v zaporu, izobesila na deski članek «Unitš» z ocenami komunističnih voditeljev o delovanju kaznilnice, jo je ravnatelj zapora najprej opomnil, naj list nemudoma odstrani. Cassesejeva se je uprla, pravosodno ministrstvo pa jo je kazensko premestilo v kaznilnico v Larino. Za zapahi tolpa prekupčevalcev orožja FIRENCE — Florentinska sodnika Vigna in Chelazzi sta po daljši preiskavi prišla na sled tolpi prekupčevalcev orožja in razstreliva, ki je delovala v Firencah, Neaplju in Rimu in ki je najbrž povezana tako z navadnim kriminalom kot s prevratniško desnico in s ka-moro. Preiskava je še v teku in pričakovati je novih pomembnejših razpletov. Med aretiranimi velja omeniti zlasti 42Jetnega Maria Palluzzija, pristaša ultradesne «Avanguardie nazionale*. ki je imel že nekajkrat opravka s pravico zaradi fašističnih manifestacij in je bil osumljen vrste terorističnih atentatov. Palluzzi je bil svoj čas tudi eden izmed ožjih sodelavcev terorista Stefana Delle Chiaie. Preiskava o delovanju tolpe je začela pred časom po ropu v nekem florentinskem poštnem uradu, kjer so banditi naropali okoli dve milijardi lir. Od storilcev sta se sednika počasi dokopala tudi do ostalih, sedaj pa skušata ugotoviti, komu vse je tolpa prodajala orožje in razstrelivo. Demokrščanski odbornik ubit pri Trapaniju PARTANNA (Trapani) — še neidentificirana killcrja sta prejšnjo noč ubila v Partanni 46-letnega Stefana Na Stasija, vidnega krajevnega predstavnika KD in občinskega odbornika za obnovitev občine. Po prvih izsledkih preiskave sta morilca čakala Na-stasija v zasedi v središčnem Korzu Vittorio Emanuele. Komaj je odbornik stopil na ulico, potem ko je prehil nekaj ur v «Krožku kmetovalcev*, sta se mu približala in ga ubila z nekaj streli iz revolverja. Takoj nato sta pobegnila z ritmom bele barve. Stefano Nastasi je bil dokaj znan politični delavec v Partanni in v sosednjih občinah Doline Belice. Na zadnjih občinskih volitvah je med vsemi demokrščanskimi kandidati dobil naj več je število preferenc. Po mnenju preiskovalcev gre vzroke umora iskati v Nastasijevi dejavnosti občinskega upravitelja in odbornika, ki je bil zadolžen za obnovo občine, ki jo je konec šestdesetih let hudo prizadel potres. RIM — Čeprav sodobni človek ne doživlja več božiča tako globoko kot v preteklosti, ohranja praznik svojo privlačnost kot dokazujejo med drugim številne prireditve, ki se ponaVj ljajo iz roda v rod. Italija je zlasti bogata s takimi manifestacijami, ki imajo korenine v starodavnem ljudskem izročilu in ki se znatno razlikujejo med seboj, saj gredo od «živih jasli* do šager, od izrecno verskih do posvetnih in komercialnih prireditev. Če se v navajanju omejimo samo na severno Italijo, naj med vsemi prireditvami omenmamo folklorni božič v Areni, razstavo «Arte Natale 1983» V Gornjem Poadižju, kjer bodo mojstri iz vse države razstavljali svoje jaslice iz raznovrstnih materialov (od lesa do keramike, školjk, brona, papi; rja itd.), in prireditev v Pieve d1 Cadore, kjer bodo nagradili udeležence natečaja «Očka, povej mi pravljico*. Na sliki (telefoto AP): «žive jasli”; ki jih vsako leto prirejajo v bavarski vasi Andechs. Orkan pustošil v ZDA Orkan je v ponedeljek opustošil ameriško mestece La Plače. Po dosedanjih podatkih je bilo 125 hiš hudo poškodovanih, 24 ljudi pa ranjenih (Telefoto AP) V nedeljo, 18. decembra Peti spominski pohod na Javornik IDRIJA — Ta mesec bo minilo 40 let, odkar je 23. decembra 1943. leta v ledenem zimskem jutri pri Škvarču na Javorniku nad črnim vrhom nad Idrijo ugasnilo 47 mladih življenj, borcev 3. bataljona III. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ivana Gradnika. Le nekaj dni pozneje, to je 6. januarja 1944. leta je v Trepčah pri Črnem vrhu padlo še 58 borcev 3. in 4. bataljona, pri Godoviču pa so med tem časom ustrelili 18 ujetih borcev Gradnikove brigade. Njim v spomin organizirata Planinsko društvo Idrija in Domicilni odbor Gradnikove brigade iz Nove Gorice 5. zimski spominski pohod na 1240 metrov visoki Javornik nad Črnim vrhom nad Idrijo, ki bo v nedeljo, 18. decembra letos, in bo posvečen tudi 22. decembru, dnevu jugoslovanske ljudske armade. Za letošnji 5. spominski pohod na Javornik so organizatorji pripravili tudi spominske izkaznice, ki jih bodo tisti, ki se bodo pohoda udeležili prvič, lahko dobili pred odhodom na Javornik v gostilni «Pri Metki» v Črnem vrhu in v Kanjem dolu ali pa v Pirnatovi planinski koči na Javorniku, kjer bo tudi spominski žig. Na dan pohoda bodo vsem tistim pohodnikom, ki se bodo žc četrtič udeležiti pohoda, podelili srebrne, za dvakratno udeležbo na pohodu pa bronaste spominske značke. Značka ponazarja spomenik 47 padlim borcem Gradnikov® brigade na Javorniku, ki so ga pred Pirnatovo koč° odkrili septembra 1980. leta. V nedeljo, 18. decembra, ob 11. uri bo pred Pirnatovo kočo na Javorniku P*-* spomeniku padlim kratka spominska svečanost. Za vse udeležence spominskega pohoda na Javornik; ki bo ob vsakem vremenu, bodo organizatorji pripravil* toplega čaja za okrepčilo. Organizatorji tudi priporočaj0 pohodnikom primerno planinsko opremo in hrano v nahrbtniku. Prvih štirih spominskih pohodov na Javornik se je udeležilo več kot dva tisoč pohodnikov, zato organizatorji pričakujejo tudi v nedeljo, 18. decembra, številno udeležbo, saj se za pohod poleg Primorcev zan*" majo tudi ljubitelji hoje iz Gorenjske in ostale Sl?v®g nije. Organizatorji pa vabijo na pohod tudi zamejske Slovence iz Italije in avstrijske Koroške. S. KOVAČ Miki Muster: Gusarji (30.) V soboto v Idriji simpozij o delu dr. Benedikta Grbca IDRIJA — V , najstarejšem slovenskem rudarskem mestu bo v soboto simpozij, ki ga pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Idrija in rudnika živega srebra prireja Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije v sodelovanju s TOZD Zdravstvo Idrija in Mestnim muzejem. Osrednja tema simpozija, ki bo v predavalnici nove osnovne šole, je namenjena zdravniku dr. Ludviku Benediktu Grbcu, ki je v Idriji deloval od 1840 do 1880. Njegove življenjepisne podatke bosta predstavila zdravnika-specialista medicine dela dr. Tone Košir iz Škofje Loke in dr. Mario Kocjančič iz Kranja. Osrednji referat o dejavnosti dr. Grbca v rudniški in splošni zdravniški službi v Idriji bo podal dr. Jože Pfeifer, ki že več let uspešno in neumorno raziskuje delovanje zdravnikov in organizacijo zdravstvene službe v rudniku živega srebra in v Idriji. Eden izmed pobudnikov Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije dr. Drago Mušič iz Ljubljane, pa bo prispeval referat o dr. Grbcu in njegovem deležu pri razlikovanju med «konstitucionalnim merkurializmom* in «konstitucionalnim sifilisom* v zvezi s poseganjem «antimerkuriali- stov* v zdravstvu idrijskih rudarje** sredi 19. stoletja. O poklicni izpostavljenosti živemu srebru pri idrijski1* rudarjih pa bo poročal dr. Alfred K° bal, vodja dispanzerja za medici**® dela, prometa in športa pri idrijske1* zdravstvenem domu. Po vseh prispe** kih bo sledila razprava. Popoldne pa bodo v novem zdra*j stvenem domu «SVBP - Pavla* _ krili spominsko obeležje, posvoren razvoju medicine dela v Idriji, bosta komentirala dr. Drago in dr. Alfred Kobal. ki j® Mušie Organizatorji pričakujejo, da se ^ do zanimivega simpozija v Idriji 0° ležili strokovnjaki s številnih čij iz vse Slovenije. JOŽE OBLA# □ ANKARA - Vodja konzervati**®® turške »domovinske* stranke Turi! . Ozal je včeraj postal tudi uradno n turški premier. Včeraj dopoldne namreč zaprisegel pred predsednik republike Kenanom Evrenom. S sc® vo nove vlade bo praktično ko triletne vladavine vojaške hunte. ,g ška armada pa bo kot vedno os“ ^ varuh turške demokracije in bo 1 ko vsak trenutek posredovala.