26. številka. Ljubljana, v sredo 3. febrnvarja 1897. XXX. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan *»ctf«*r, izimsi nedelje in praznike ter velja po poŠti prejemnn za avstro-ogerak e dežele za vse leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden noseč 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13'ghl., la crttt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dum računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina mala. Za oznani la plačuje se od fitirietopee petit-vrste po 6 kr., će t>e oznanilo jedetkrat toka, po 5 kr., ce ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rckopiti se ne vračajo. — Eredniltto in npratniJtio je na Kongreatiem trgu St. t'J. Dp ravnifitvn nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Naša cenzura.
(Inbibirana brzojavka , Slov. Narodu*.) Nad dunajski poročevalec nam piše : Ta na Dunaja se je ratuaela živthaa agitacija ■oper svojevoljnost gledališke cenzure, katera ne pripusti, da se kaka igra predstavlja, čo na primer katera nastopajočih oseb pravi, da se sme v petkih jesti Bbeefateaka samo če se prekrsti v »omeleto*.
Taka cenzura je gotovo smešna, a ne pojavlja ae samo glede gledališča, nego tndi glede brzojavov. Tudi brzojavi morajo pasirati neke vrste »črni kabinet" in vsak brzojavni itLijal je opravičen začeti in dognati .objektivno postopanje*, zoper katero oi pritožbe. M ž razsoja kot prva in zadnja instanca, kaj je državi nevarno in ktj ne, ter konfiskuje, ne da bi imel kako odgovornost, kar se mu zdi, sklicuje" se na člen 7. mej na rod ne brzojavne pogodbe.
V ponedeljek popoludne cb 2. uri sem oddal brzojav na .Slovenski Narod" v katerem sem javljal:
1. Da je umrl avstrijski poslanik v Atenah ba ron Kosjek; 2. da se vent, o potovanju grofa Go luchovrskega v Rim oficijozno dementuje;
3. da je bilo poročilo iz Budimpešte glede naprave n o v i h j e k I e n i h topov uradoma razglašeno kot neistinito;
4. da je bila več sto dunajskim začasnim učiteljem služba odpovedana;  5   da dež. zbor češki  ni bil sklepčen in da bo v prihodnji seji, v četrtek, raz prava o vladnem re?kriptu.
Ob 5. ori sem dobil samo na svoje ime adre-aovano — besede „gospod* menda pri brzojavne m uradu ne poznajo — obvestilo, da je bil moj brzojav inhibiran.
Mudil sem se bil po oddaji brzojava de ceh uro na brzojavnem urada, lahko bi bil torej koj tam dobil naznanilo, da je bila brzojavka inhibi rana, tako da bi bil lahko odprslaf drag brzojav. A to se oi zgodilo. V nas pač ne poznajo takih ob airov, kakor na Francoskem ali na Ruskem.
Čudoma sem se vpraševal, kateri del brzo'ava, je bil nevaren državi in evropskemu mira. D* je občinski Bvet dnuajski več eto učiteljem lahkega srca vzel vsakdanji kruh, to pač ni bil poved, niti,
LISTEK. ~
Prirodopisni in tehniški razgled.
Pifio J.
XVIII.
Naše gospodinje tožijo, kako so jajca draga in etrahoma konštat rajo vsak teden, koliko jih je sedaj za „jeden groš8. Kaj bi pa rekle, ko bi znale, kako so se meseca aprila minolega leta prodajala različna ptičja jajca na neki javni dražbi v Londonu I Seve, da so bila ta jajca nekaj posebnega — bila so namreč od ptičev, ki re žive* več na zemlji, in katere je lakomni Človek že pred mnogimi leti iztrebil in pokončal. Jajce crjaskega severnega alka (A i ca impennis), ki je i/, mrl atoprav v tem stoletji, je kupil nekdo za 1900 gld., Čeravno je bilo pori no. Jajce izmrlega tiča-vel kana stepjcrris m; \ m u h z Madagaskarja je šlo za 500 gld. Tako jajce ima vsebine za 5—6 nojevih ali za 150 kurjih jajic. Nepočeni eksemplari se plačujejo danes do 3600 gld.
V velikanskih indnetrijalnih podjetjih stoji Amerika v prvi vrsti; to je občo znana stvar, a če smo tudi vajen?, ameriške razmere z večjim vatlom meriti, kakor pii naši stari Evropi, izvabijo
da so bili člani črškega dež. zbora tako malomarni, da radi njih malomarnosti ni bil dež. zbor sklepčen. Neverjetno je tndi, da bi b la nastala vsled smrti barona Kcejeka kaka te volno ja, torej se je mogel brzojavni urad spodtikati le ob ostalih dveh poro* čdib, koaSflkoval je torej dva dementija, oka-terib je bilo izrecno povedano, d« sta iz urada*g* vira.
Zakaj sta bili ti dve točki koefnkovani? Tega pač ni smeti vprašati avstrijskega cenzorja, ker odgovora ni dobiti id njega !
Vpraševal tem tu in tam, hodil od Poncija do Pilata, ali pojasnila nisem dobil in še sedaj ne vem, kaj je bilo v moji brzojakni državi nevarnega povedano
Cenzor pač misli: ^Slovenskemu Narodu" itak ni pomagano, tudi če izve, zakaj je bila brzojavka inhibiran t. Ali pri tem ne sme ostati. Stvar ee mora uciie ad finem d< goati, iz apeoijelnih, iz principijelnih in ia materijalnih ozirov.
Domnevam, da je bil brzojav kot. ti okovan radi poročila o novih jeklenih topovih, ker kaj dragega absolutno ni bilo mogoče kor ti-kovati. A kdo j« dal cenzorja pravico, ko- (nkovati (udi ostale de'e brzojava in tako lista provzročiti fiktično škodo? Tako se niti na Ruskem ne postoje kajti tam eliminira brzojavni urad le tisti del brzojava, kate ri se ma zdi ne»aren, rstali del pa odpravi praviloma.
Kaj bi rekli g spodje pri brz< jivni uprav', ko bi jih „Slovenski Narodu tožil na odškodovanje?
V meritornem ozira je pripomnit', d* so vest gled   naprave jeklenih topov priobčili tukajšnji ju tranji listi, ne da je kateri iz njih zapadni konfiskaciji, kar je dokaz, da tudi tankočutni državni pravdnik tega naznanila ni zmatral nevarnim Avstriji.
Ako bi bil brzejivni cenzor koofiskoval a f i r-mati v no poročilo o novih jeklenih topovih, bi bilo še oprostljivo saj je po razlagi gospodov Sctoa-born, Krall in Gieispnch dovoljeno, da jtden cenzor to konfiskuje, kar se drugemu ni zdelo nevarno, kajti „objektivno postopanje" oL stoji ravno v tem, da vsak po svojem subjektivnem mnenji postopa.
Toda, il v je bil koi tlakovan d e m e n t i tega
poročila o topovih in sicer uradni dementi' da je bil inhibiran brzojav, kateri j« naznanjal, da je nereanična tista vest, ki je n « sebi morda nevarna, torej brzojav, kateri naj državljan > p o • miri, to je horendno !
Taka praksa mera ubiti ogled avstrijske brzo« javne cenzare. Cenzor je najbrž le površno čital brzojavko, čital nekaj o novih topovih, in brzojav koctiakoval. Toda mi ne maramo biti žrtev preve-1 ke gorečnosti in površnosti uradnikov in ker je tako postopanje v nas uprav tipično in zategadelj splošnega pomena za vso žurnalistiko, potegovali ae budemo za svojo pravico do skrajne dopustne meje. Prijavljamo pa ta slučaj, da občinstvo i& njega raz« vidi, a aakimi težavami se ima boriti avstrijsko časopisje.
Državnozborske volitve.
Za peto kurijo bodo na Kranjskem \olili vrhniški sodiški okraj na Vrhn ki, ribniški in veliko-laški v Rtbn'ci, kočevaki v Kočevju, črnomaljski v Črnomlja, metliški v Metliki, novomeški v Novem mesta, trebanjski v Trebnjem, žužarrberški v Žužemberka, kraki in kostanjeviški v Krškem, radeški v Radečah, mikroco-ki v Mokronogu, litijski v Litiji, zatiški v Zatičini, kamniški in brdski v Kamnika, kranjski in škt ij*lo»*i v K- :r u, rržiški v Tržiču, radovljiški in kranjskogorski v Radovljici, idrijski v Idriji, cerkniški in loški v Cerknici, po-8tojinski ia ilirskobistrijški v Postojini, senožeški ▼
Senožečah in vipavski v Vipavi.
* *
V Istri baje kandiduje  v peti kuriji dr. I, i ginja.   Vsaj nemškim listom se tako poroča. Italijani so začeli huio agitacijo proti gg. Spinčiej in Laginji in že goje nado, da zmagajo v litri z vsemi
kandidati, kar se pa jim pač ne posreči.
* *
■»
V Trata ne kandiduje za peto kurijo od slovenske strani, kakor se je s prva govorilo, urednik Jakič, temveč g. Nabergoj. I al j ni imajo pred to kandidaturo nek strah. ČJa tudi slovenski kandidat ne zmaga, a utegne dobiti mnogo fclisov, kar bi dokazovalo, da Trst ni tako italijanak, kakor želi
nam novo orjaška podjetja onkraj velike vode vedno če novo začudenje. Tako so pobeli prad malo me aeci polagati pri Pittburgu plinove cevi, ki po svo jih dimenzijah in po bknpni dolžini daleč nadkii-ljujejo vba primerna podjetja starega sveta. Vsa cevna mreža bode merila nad 1600 km, Nove cevi, katere sedaj polagajo, so dolge 160 A m ter vedi jo čez znana plinova polja Zapadle Virginije. Več kakor 1000 mež je imelo s konji leto in dan opraviti s to progo, ki volja okroglih 8 milijonov mark. V prvem, 22 5 km dolgem cddeika imajo cevi skoraj jeden meter premera ter leže 1*2 m globoko v zemlji. PodiJjček tega oddelka, mereč le 8 hm ima za po lovico taujšti ce\ i ; ole pregi ležite na ravnini in sta delali težave le zaradi orjaških cevnih dimenzij iu velike globočiuo, v kateri leže. Zadnji kos, ki je K50 k»i dolg, pa je epeljan čez strmo gorovje in to dolu j • bilo najtežje, Posamične cevi so z velikimi težavami zvlekli kvišku in seuej jih še pola gajo v kamenita gornka tla. Dovršenih je že približno 80 km. — Ta orjački plinovod bede spe-Ijaval one eilno množine podzemnega, natornega plina, ki so nahaja ped površjem. Zapadne Virginije v cbl;udene, indmtrijfclne kraje, kjer ga porabijo na raznovrstne načine.
Tu omenjamo, da projektirajo ruske družbe še
daljšo cevno progo za pretakanja petroleja. Cevi imajo vezati Bat um in Mihajlovo, ter bodo dolge I 228 km, A speljali jih bedo po ravr.em in dimen-; zije bodo v primeri z ameriškimi le majhna, tako da 6e velikost dela ne more primerjati s Pttbur-Škim podjetjem.
Proačenje in porabo raznovrstni) kovinskih zlitin so širi od dne do dne. Tudi znana „l)elta-j kovina" ee je v novejfiom čafm povspela «'o širte I porabe. Delta kovina je zlitina železa, bakra ia cinka, ali nekaka ml (mesing), v kateri je jedra četrt;na ali jedna tr tinja cinka nadomeščena z železom, tako da je v D( Ha kovini 2 5% železa a'i še nekoliko ve . Na to kovino ima A. Dick & C. v 1 ii m. Mulu patent. Delta-kov na je zlato rumena, kovna, jako trda zmes, ki se zamore izvrstno likati. Trgoporna trdnost ji je 58 8 kg ua kvadratni milimeter, razteznost pa znaša 12*3 do 18 3 odstotke. Zanimivo je, da delta kovina skoraj nič uo oksidira v slani morski vodi. Zato jo vedno bolj rabijo v izdelovanje vijakov za parnike, in kakor poroča, o listi, je v nejnovejšem času J. Pohl-ovo ladietesal-nica v K I na ogradila celo 1 dijo iz delto kov;ne. Ladija se je peljala po Renu navzJol čez Zuideiako jezero, Dollart, po Ems Jade kanalu v Wilhelmbaveu in od tod po viharnem Severnem Morju v Cixhavbn;
neka gospoda. Za Slovence je pa v Trstu to ugodno, ker mnogi italijanski delavci nimajo volilne pravice, kar niso a vatri jaki državljani. Trat bi pa bil rad vsem tam ital janskim priseljencem podaril domovi nstvo, a za to niao prosili, kar so nasprotniki naši državi.
e
Dne 31. t. m. je na Danajn bil sklical soci jalietični kandidat Reuman shod, na kateri je prišlo več Cehov. Češki delavec K-s -le je odločno ugovarjal Verganijevemu šolukemo predlogu, potem pa ožigosal predlog protisemitske atranke, naj se na Dolenjem Avstrijskem proglasi n^mšiina za izključni učni jezik. Češki delavci bodo zatorej jednoglasno volili socijalne demokrate, ker poslednji niso tako sovražni češki narodnosti. Korisichoner se je izrekel v imenu zasebnih uradnikov za socijalncdemokratične kandidate. Po »-bi ii je pa ostro govoril na tem shodu Če ki mali obrtnik Ružička proti krščanskim socijalistom. Čehi ne mrrejo več podpirati te stranke, ki je toliko obetala, a ni nikdar držala svoje besede. Protisem rje, katere so volili Cehi, so pritrdili pred logu, da se češčina prepove na dolenjeavstrijskih šolah. Govornik je vprašal socijulističnega kandidira, kakšno stališče da on zavzemlje nasproti češkim šolam. Ruuman je odgovoril, da on nima nič proti temu, če imajo Cehi na Dunaju češke šole, kajti šol 8? nikdar ne more zadosti ustanoviti.
Vdekako je značilno za dunajske razmere, da Cehi dobivajo tako veljavo, da se že kandidatom zdi potrebno izrekati se za češko šole in se jim za radi tega ni bati, da bi zgubiii zaupanje vohlcev. Nemški nacijon abzem torej pojema.
+
V Caaczi na Og^rskom je imel bti shod Sto-jalow.skcga pristašev. Prišlo je iz Galicije kacih 300 kmetov. Nameravali so postaviti kan lidata. Shod je pa prepovedala cgnrska vlada, ker ee baje ni pra vilno naznan 1 in došle kmete so stražili orožniki, dokler se niso odpeljali dcmu. Gotovo je, da je ogerska vlada ta sbod onemogočila grofa Badeaija na ljubo, ki se boji  kmotskega gibanja v Galiciji.
V Galiciji pav tem orožniki razganjajo shode. Oblastva tako tolmačijo zakon, da se shodi brez napovedi ne smejo \rš ti, dokler niso voljeni volilni možje. Nobena pritcžba nič ne pomaga. Mi dobro vemo, da bode natnestntstvo, oziroma ministarstvo, ovrglo tako to 1 načinje zakona, a kaj boie to po magalo, ker se hode rešitev tako dolgo odlnšala, d) boie brei pomeia C i ae d la s takimi sred* nt vi, seveda opozicija ne more velic h uspehom pri-čakovati.
V IJ li Mj u n 1. 3. f^bruvarja. Madjarski poraz na Reki Madjarski listi se grv zno jeze, da jh n adjare neka stranka pri občinskih volitvah na II -ki pogorela. Rmanom očitajo nehvaležnost. Z * vse, kar je sedaj Rika, se <ma ogerski vladi zahvaliti. Č-t jo vlada zapusti, pa propada v neznatno prime rako gnezdo. Teg* vi ada ne stori, ali pjsla'a bode na R ko za guvernerja odločnega moža, ki bod-) že R'Čaoe spametoval ia jim dal razumeti, kaj je rjih dolžnost. Vlado je Is predolgo jim pr zanašala   Iz vsega je vidno, da samo-
uprave ne bodo Rečani dolgo ohranili, ako aa aa opro na Hrvatstvo Ifadjari  mislijo,  d« je sedaj ia
prišel čas, da Rako popolnoma spoja a Ogerako. Rečani se bodo tam taije branih, ker so v trgovskem oziru samo odvisni od Ogerske. Čidno je, da Rečani niso poprej spoznali madjarskih namer.
Opat Mol nar proti Banffyju Opat Molnar je izročil tožbo proti ministerskema predsedniku Banffvja zaradi rušenja pismene tajnosti, ker je preči tal v zbornici pismo, katero j s njemu piaal poslanec Blassoviza. To, da je bilo pismo odprto, ue opravičuje ministarskoga predsednika, kajti sodišče je že v nekem podobnem slučaja izreklo, da je do tičnik rušil pismeno tajnost. Po ogerskem zakona je za tako dejanja določen zapor do treh mesecev. O i vladne strani se pa ža zagotavlja, da opat ne bode ničesa opravil. BanfTv je dobil pismo šele iz četrte roke, torej se o nobeni tajnosti več govoriti no more. Poleg tega ga je prečital v parlamentu, za kar se zunaj parlamenta ne more klicati na odgovornost. Ko sodišče tožbo zavrne, misli Bufly tožiti opata zaradi samovolj ae ovadbe. Da bode pri znanih razmerah ogerskih sod.šč obsojen, ni skoro nobenega dvoma. Seveda, če bi ne šlo za ministerskega predsednika, bi se stvar že dru gače iztekla.
Ogerski sooijalistični kmetijski delavci imeli so dn9 31. janavarja sbod v Budimpešti. Po-u 'in 'm govorniki slikali so slab položij, v katerem se nahajajo delavci. Sklenili so osnovati poseben list, ki bode zastopal njih koristi. Socijal. kme'aki delavec je posebno karakterističen znak ogerskih razmer. Drugod se socijalizma najpreje navzemo industrijski delavci, kmetijski pa dolgo nečejo ničesa slišati o socijalizmu. Na Ogerskem je pa ravno narobe. Kmetijski delavci so najpreje postali socijalisti. To prihaja od tod, ker je mnogo velic h grajščin, na katerih so ljudje običajno jako slabo plačani in se ž njimi tudi drugače lepo ne ravna.
Novi parlamentarni škandal napoveduje se v Franciji. Zbornica se je te dni posvetovala o sla-dornih premijah in ustregla bogatim eladomim tovarnarjem. Pri tem se je pa opazilo neko jako prijateljsko občevanje mej nekaterimi poslanci in tovarnarji. Poslednji niso zahajali le v zbornično palačo, temveč govorili tu Ji v klubovi sobi raznih strank O '.da so se pcgijali s poslanci o tej stvari, kakor mešotarji za Živino na semnju. Radikalni listi trdijo, da je marsikak tisočak se pri tem stisnil poslancem v pest. Zato pa mislijo radikalni poslanci vso to gotovo ne baš lepo stvar spraviti v zbornici po 8lancev v razgovor. Govori se že o podobnem škandalu, kot je bil pananski, ko je Arton tuli zahajal v klubove sobe zbornice poslancev in ondu podku-poval razae poslanci. Radikalci bodo seveda vso stvar še pretirali, da zmeraim republičanom iu sedanji vladi podkopljejo stališče. V Parizu se sedaj že povsod govori o teh škandalnih dogodkih.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. fsbruvarja. — (Deželni zbor)  imel  bo svojo IV. sejo dne  4   ftbruvarja ob  10. uri  dopolndne, Dneivni
kovinsko truplo ladja se je izbjrao poneslo in tehniki upajo, da ima delta kovina veliko prihod ajost pri gradenji ladij.
Potop Robinzonovega otoka (Jaan Fer-dinandez), o katerem je brzojav poročal vsema b/etn, je bila le čamikarska raca. Nemško poslaništvo v Cili naznanja nemškim listom, da je otok še vedno na starem mestu. Na njom živi 30 Ijodij, ki ničesar ne vedo o oni tragični vulkanski katastrofi, ki bi uničila mali otok.
Velikanski meteor, ki leži na rta Vjrk v Gro llandiji, so hiteli v minolem poletji pripajati v Ameriko. Ta meteorit tehta 40 ton in je torej cel mali planet. Akademija znanostij v FJadelfiji je osnovala posebno ekspedicijo pod poveljuištvom lajtnanta Peaiy, ki naj bi dvignila ogromni koi in ga privedla v Ameriko. Sedaj prihajajo poročila, da Peary ni mogel izvršiti svoje naloge, ker je imel preslabe priprave s seboj. Meteorit je «3 m dolg, 2 m širok in 1 2 m visok. Žrjav, ki je dvignil orjaka, se je zlomil in tedaj so je morala ekspedicija brez uspeha vrnti. VorSki meteor ima skoraj 90 o/, samorudnega železa in je v marsikaterem ozira zelo zanimiv. Ko bi ga zamogli prodati po cenah, ki so se plačevale za meteorite, kateri so lani dne 13. aprila padli pri Lesvesu v Belgiji na
zemljo, bi bil vreden G0 milijonov frankov, tako da bi praktični Amerikanci tudi v materijelnem oziru imeli velik uspeh, ko bi se bilo Pearyju po srečilo, priti z dragocenim plenom domov.
Častokrat smo že imeli priliko, poudarjati vele važno vlogo bacilov in mikrobov, ki daues vkljub svoji malenkosti vladajo vse znanstveno preiskovanje na prirodopisnem polji. Bakterije se vsiljujejo povsodi in nobn predmet ni varen pred njimi. D kazano je n. pr., da se rade naselijo na papirnatem deuarji in da marsikdo na ta način dobi nalezljive bolezni. Tudi na kovanem denarji se vgnjezdi cela družba mikrobov, a vender je tu nevarnost manjša, kakor pri papirju. Dr. Vicent je namreč našal, da kovine nekako ovirajo rast bacilov in da delujejo kakor antiseptica, to je, da bacili na kovanim denarji kmala poginejo, čim večja je toplota in čim tesneje se bacili tišie novca, tem hitreje odmrjo Pri toploti 36° C, ki se navadno nahaja v naših žepih, žive mikrobi samo 3 ure, potem pa cela družba neslavno pogine. To velja za baker; na srebra se jim godi Se slabše, a zlato jih nekoliko dalj časa obrži pri življenju. — Le to je škoda, da v sedanjem času marsikak novec nima niti prilike, da bi se — v žepu ogrel!
red: 1. Branje zapisnika 1(1. deželnoiborska seja 30. januvarja 1897. 2. Naznanila deželno« borakega predsedstva. 3. Priloga 26. Poročilo deželnega odbora o prodaji redatnega poslopja i a hiš št. 4 ia 6 v Flori janskih ulicah. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno kulturnega zaklada aa 1. 1895. ia proračuna za I. 1897. (k prilogi s ). 5. Ustno poročilo finančnega odseka aaradi podaljšanja aedaj veljavnega dogovora gleda nastavljanja aa zemljemerska dela pri agrarskih operacijah potrebnega tehniškega osebja (k prilogi 12.). 6 IMno poročilo finančnega odseka o proračunih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenškega zaklada za leto 1897. (k prilogi 21.). 7. Uđtno poročilo finančnega odseka o računskem sklepa deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1895. (k prilogi 22). 8 Ustno poročilo finančnega odseka o dovolitvi priklad za cestne namene (k prilogi 24). 9. Ustno poročilo upravnega odseka zaradi umaknjenja do zdaj se nepotrjenega načrta zakona o ustanovitvi selske občine Leekovec (k prilogi 2). 10 Ustno poročilo upravnega odseka o aadevi razdražitve selske občine Stadenec v samostojni občioi Bučka in Studenec (k prilogi 3). 11 Ustna poročila upravnega odseka: a) o prošnji okrajno-castnega odbora v Ilirski Bistrici za podporo za preložitev okrajna ceste Globovnik Knežak ; b) o prošnji občine Pre-voje n drugih za uvrstit.»v poti od Studenca čez Prevale do moravJke okrajne ceste mej okrajne ceste; c) o prošnji obSine Ihan in drugih za uvrstitev občinske ceste Pučnik Pešata-Bišče Selo mej okrajne ceste; d) o prošnji žapanstva na Riki za napravo okrajne ceste Snedaik Ziloke; e) o prošnji vasi Cesnjice v Bohinju za podporo za zagradbo hudournikov; f) o prosa ji občine Ćrntvrh pri I Jriji za napravo dolinske zapore pri hudournika v Kanjem Dolu in za napeljavo vode do vasi Podgriže; g) o prodaji kmetijske podružnice v St. Petru za uravnavo vode Pivke.
— (Odlikovanje) Podpolkovnika in načelnika ljubljanskega orožniškega zapovadnidtva, g. Franca Polaka je cesar podelil plemstvo.
— (Okrajnim šolskim nadzornikom) za n?mške ljudske šole v Ljubljani, na Beli peči, v Domžalah, v Vevčah in Goričanah ter za nemško meščansko šolo v Krškem je imenovan začasni učitelj na ljubljanski pripravnici g. Ivan Benda, in s'car za ostati del tekoče funkcijske dobe.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današojo predstavo „Ernanija" na korist režserju in opernemu pevcu gosp. Jos. Nollija. Prihodnja slovenska \ reletava bo v petek in s cer se bode predstavljala nova burka s petjem »Sadrov kipec".
— (n Glasbene Matice" I glasbe o i večer) bode jutri v mali dvorani „Narodnega doma". Oddati je še nekaj sedežev za vs* tri večere, sedeži za posamne večere bo sploh ne izdajajo.
— (Občni zbor društva „Pravnik") vršil se je dne 29. januvarja 1897. ob precej številni udeležbi v spodnjih prostorih „Narodnoga doma". Društveni predsednik, g. sodni svetnik dr. Far-jančič omenja v daljšem nagovoru društvenega delovanja v obče ter obžaluje premajhno zanimanje za društvo e strani slovenskih pravnikov v ol»'-e in društvenikov posebej. Obširno, temeljito sestavljeno poročilo tajnika, g. dr. Pire a, kateremu povzamemo zlasti, da si je društvo najela v »Narodnem domu1- svoje lastne, prav udobne prostore, v katerih ima poleg društvene čitalnice nastanjeno svojo knjižnico, vzame se z odobravanjem na znanje; istotako tudi poročilo blagajnika, g. notarja G ogole, glasom katerega je imelo društvo v minulem letu mnogo izvanrednih stroškov, ker si je omislilo več novega pohištva za društveni sobi. Knjižničar, g avskultant Regali y, poroča, da je knjižnico, ki obsega krog 800 zvezkov raznih pravniških del iz vseh strok, popolnem znova uredil, in da je knjižnica članom v droštvenih prostorih na razpolago, dalje da se je knjižnica v minulem letu precej pomnožila zlasti z nakupom vseh, nove civilne pravde se tičočih del. Lo-to poročilo se vzame z odobravanjem na znanje in se knjižničarju izreSe na predlog g. sodnega pristava KavČnika zahvala za ured.tev knjižnice. V imenu preglednikov poroča g. odvetnik dr. Munda, da je našel dru* štveno blagajnicu v najlepšem redu, ter predlaga, da sa da blagajniku absolntorij, kar se soglasno sprejme. Nato slede volitve v odbor. Izvoljeni so bili ekoro soglasno nastopni gospodje: Predsednikom sodni svetnik dr. Andrej Ferjančič, ljubljanskimi odborniki: sodni pristav dr. Janko Bab ni k, notar I van G o g o I a, sodni pristav Ivan K a v č n i k, odvetnik dr. Danilo Majaron, odvetniški kandidat dr. Makso Pire, avskultant Fran Regally ia odvetnik dr. Viktor Supan, v na njimi odborniki pa
gos pod j o: sodni svetnik Đ. T r n o v o c v Tista, od vetnik dr. J. Hrašovec v Celji in sodni svetnik Fr. Vi6nikar v Ribnici; preglednikoma pa sta bila znova izvoljena goepoda odvetnik dr. Fran Mu nda in notar dr. Jernej S a pa na. Pri posameznih nasvet.h slednjič predlaga g. sodni pristav Kavč ni k, da si društvo naroči razven dosedanjih se pet novih strokovnih listov in da en knjižnica slasti z deli materijelnega prava že spopolni, kateri prodlog hh soglasno vsprejme, na kar g. predsednik zaključi zborovanje.
— (Vodnikov ples ) V popolnem soglasji s krasno veliko dvoranu „Narodnoga doma" vršil se je v isti po dveletnem prestanka v ponedeljek dne l.*t. tradicionalni Vodnikov ples. Koj po 8 ari začeli so prihajati cglašeni gostje ia člani, katere je na Čelu cdbora pri vhoda v dvorano sprejemal društveni predsednik dr. vitez Bleivveis Trste-n i h k i — Ko so z-idoneli zvoki polor&ze, spele so dame v ti >ih najmodernejših toaletah, okrašene z dr;žestninui damekimi darilci, v dverano, kije blestela v svitu nebrojnih električnih žarnic. Ljubko je bilo gledati precejšnje število mladih gospodičin, katerim jo bilo letes pnikrat dovoljeno, da poeetijo ta sijajni ples, kajti nedolžno boječe resnih obrazkov stopale so ob rokah svoiih plesalcev na glad kem parketa. Ko 84 je pa začul zapeljivi ' 4 takt Zibajočega, se valčka, razjasnili so se ti obrazki, zaŽarele so oči ia vnel ue je živahan ples, ki je trajal neumorno do ranega jutra. Pri četvorkah, katere so s priznano spretnesrjo vodili gg. dr. Hudnik, Stare in Toporiš, h no našteli bli?u 60 parov, katero število se je pri 4. četvorki !e neznatno skrčilo. S svojo navzočnostjo fto počastili sijajni pleB gg. deželoi predsednik baron Hei o, deželni glavar De tel a, župan Hribar, deželni odbornik dr. Tavčar, predsednik trg. in obrtne zbornice Perdan, deželni in šolski nadzornik Šaman, poslanca dr. Majaron in Lenarčič in mnogo drugih višjih uradnikov in drugih dostojanstvenikov, iamej katerih so zlasti omeniti gg polkovnik pl. Nietaohe, poveljnik brambovskega bataljona major Lavrič, poveljnik dopolnilnega okraja ra»jor pl. Lukanc, major Jer bič in še mnego v.Šjih častnikov tukajšnji posadke. Sploh je bil plen po ecplesno izraženi misli vseh gostov vreden vr«tnir prejšnjih Vodnikovih plesov, smelo trdimo, da j»h je jeto-nji i to eleganci i po udeležbi in živahni /..-bavi celo nadkrihl.
— (Muzejsko društvo za Kranjsko) bede imelo <i. 14. f bruvarja zvečer ob šestih v mnzeju svoj občni zbor z navadnim vzporedrm Volil se bode nov or-bir
— (Narodna čitalnica)  priredi na prošnjo mnogih članov najbrž prihodnji ponedeljek v društ venih proste rib ir. ■}> ples
— (Klub slov 1 icikliHtov „Ljubljana") ima v BtKlo dne 10. t. m. ob 8. uri zvedet v kavarni »Narodnega dama* izvanredni občni zbor. Na dnevnetn redu je: Dopolnilna volitev v odbor, b) slučajnosti
— (Plesni venČek) pomočnikov kovinske zadruge, ki se je vršil due 30. januvarjs, bil je prav dobro obiskan. Ples počastili so mestni župan g. Hribar, kupčijeko zbornice predsednik g. Perdan, cesarski svetnik g Moraik in več drugih odličnih gospodov. Ples bil je jako živahen, gmotni uspeh na korist bolnišni blagajni pa jako povoljen.
— (Ples podčastnikov pešpolka št. 27) vršil «o no dne 6. t. m. v Sokolovi telovadn oi. Ako bi k<l.) pomotoma ne bil dobil povabila, naj se blahotno oglasi pri odboru za pnreiitov tega plesa.
— (Poštna in brzojavna direkcija) j s odredila, naj pr« dajalci poštnih znamk prajeouaio vsakovrstne pofltiie vrednostne znamke pri poštni blagajni le od 9 do 12 ure dopolu Ine. D i ae nltižba pri dotičnim oddelka popjludne ne moti, izdajajo se od 1. ftb-uvarja poštne vrednostne znamke samo že dopoludne.
— (Potres) V noči od ponedeljka na torek in s;cer ob 1/31 nri se je primeril majhen potres, kateri pa ni n kogur vznemiril.
— (Samomor) Včeraj ob polu 12 nri opolu dne se je^ Ivan Bernik, cand. prof., star 2G let, doma iz Smarjetne gore pri Kranji, ustrelil. Pokojnik je a:i-■olv.ral predlanskim ovoje modroslovske študije, bil luni na slovenski nižji gimnaziji v Olji euplent za klasične jezike, v oktobru m. I. pa je moral kot reservist za 8 tednov k vojakom. Izgubil je svoj Štipendij in razen tega tudi ni mogel dobiti nobenega učiteljskega mesta, ker je Šolsko leto že začelo. Zibredel je v veliko bedo, trpel največje pomanjkanje, katero je skončal s samomorom. Bernik je bil jako nadarjen in vztrajen vehkošolec, izboren filolog in v nemškem modroslovji temeljito podučen. Bil je sotrudnik dijaške .Vesne", v kateri je napisal obširno filozofsko estetiČno razpravo ,0 le pema, ii sedelo val pri „ Slovan. Svetu-. N. v m. p I
— (Nezgode) Janez Snoj, kovač na južnem kolodvoru šel je dne 1. t. m. čez ograjo za kolodvorom in pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo in bo ga morali prenesti v deželno bolnico. Pri podiranji hiše katoliške družbe na Turjaškem trgu odrnšil se je v ponedeljek velik kamen in padel delavca Janezu Žumnu na levo roko in mu poškodoval mali prst.
— (Aretovanja). Mestna policija aas'edila in aretovala je včeraj delavca Janeza B , ki je v noči od 26. na 27. decembra m. 1. ukradel v Konjuških ulicah št. 9 srebrno žepno uro. Tadi je zasačila berača Franca Jančarja, ki je bil našel zlato žensko aro baronice L  in jo potem prodal in p,b-gnil.
— (Imenovanja) Stalnim učiteljem v Žab-nici pri Skofji Loki jo imenovan gospod Mihael Kosec.
— (Prostovoljno gasilno društvo v Starem trgu) priredi dne 7. t. m. v prostorih g J. Zni-daršiča p d. Žarga vese'ico. Vspored: 1. »Nemški ne znajo". Barka v jednem dejanju. 2. Petje. 3 Prosta zibava in plev Začetek ob 7. uri. Ustop-nina 20 kr. o i osebe. Moštvo ustopnina prest >.
— (Ples celjske čitalnice) K ikor an nam zanesljivo poroča, bode ples, ki ga priredi „C ljska čitalnica" dne 16. svečana 1897 v „Narodnem Jonu* v Celju, r < krasna zabava. Vabil ie bilo toliko razposlanih, da se ji labko kdo prezrl. Kdor po po moti ne bi bil sprejel povi b la, naj se pravočasno obrne do Čitalničnega odbora.
— (Ormoška Čitalnica) Zi tekočo leto 18(.)7. voljeni so v odbor ormoške čitalnice sledeči gg.: J »kob M inhart kaplan v O.-moži, piedsedoi-kom ; Msrtia Trstenjak, tajnikom; Alojzij Miki, blagajn kom; za odbornike gg. Ylib.li Venodig, dr. I Geršak, dr. I. O-tulec in dr. 1 Geig*r, vsi iz Ormoža. Ormoška čitalnica priredi dne 24. febm-varja t. I v svojih grostorib „olesii venček", pri kojem svira oddelek vojaške gedbe 7. pešpolka iz Gradca. Vstopnina za osebo 1 gld., za obitelj 2 g!d Maske dobro došle. Ako bi se pri razpošiljanju vabil bil kdo po pomoti prezrl, nnj to blago-hotxo opresti. Kdor želi vabila a(i kake poizvedoe, naj se obrae do gosp. Alojzija M O ve'etržca v O t m oži.
— (Odbor akad tehn društva „Triglav") javlja, da se bode vršilo V. javno redno zborovanje v pernato dne G. t  m. s sledečim  dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo.  3. Po rcčilo r-iviiorjev.  4  Ocenjevanje predavanja v zad njem zbarovanji (oteijuj-) fii g. Veratovfl k). 5. Pre davanje:   nO kletvah v elivanskih, zlasti lugoslo vanskih narodnih pesnih (ti1, g Koštici) 6. R^v zija društvenega pr s'ovnika izključno do točki 47   7. Slučajnosti. Likal: Društvena čitalnica
— (Najnovejši tržaški konflikt.) Poročali smo, da je t bonski h tržaški odslonil celo vrsto rektamacij takozvanih „konsortov" radi volilne pra vice. Natr.estaišrv.i je dotični sklep občinskega a veta razveljavilo in odredilo vpis dotičnih „konsortov" v imenik volilcev. Progresovska večina je bil \ že prej izjavila, da prisvaja obč. svetu pravico, soditi o tem prepornem vprašanju kot zadnja ms! .nca, a ker je neimestništvo ukazalo vpisati konsorta v imen k volilcev, so vsi progresDvski občinski svetniki odložili raaodat•■, lupan dr. IV;ien pa je demisijoniral. Ker so volitve v obč. svet že razpisane in se začno že 17 t. m., ne bode ta konti kt imel posebnih posledic. Vlada razpmti obč. svet ia stvar bo kmalu poravnana.
— (Boj za Blovenščino na tržaški pošti) Tržaška posojilnica in hranilnica dobila ja pr poročeno pismo z nemškolaško dostavnico. Te dostav niče ni hotela podpisati in je prosila, naj se jej pi dostavi z nemško8loven8ko dostavnico. Kar posojilnica prve dostavnice ni hotela podpisati, niti ko je prišel ž njo mesto slugs n <ki poštni oficijal, naznanil jej je ta, da bode poštno vodstvo zmatralo pismo za nesprejeto in da je po preteka 7 dnij vrae oddajatelja. Posojilnica in hranilnica je na to poslala k poštnemu ravnatelja posebno deputacijo, da bi stvar ugodno rešila. A ta deputacija je slabo naletela. Gosp. ravnatelj Pokornv se ni postavil samo na uradno stališče, da nima od ministerstva ukaza, rabiti slovenske dostavnice, da so dostavnice dokumenti za notranjo porabo in da je notranji uradni jezik nemški, nego šel je še dlje. Rekel je slovenski deputaciji, da IjudEtvo sploh ne zahteva slovenskih oddajcic, da je le nekaj „Macberjev", kateri bočejo to z umetno agitacijo dosdči. Ko ga je slovenska deputacija prosila, naj bi pri ministerstva izposloval slovenskih oddajnic, je g. ravnatelj razburjen vzkliknil: „l.:li wjrde den Harrn Slaven nicht »Is Agi-tationsmittel dienen! \Vanden Sie sich, an wenn Sie w jlb'ii, w ml m Sie sich an den Harrn Spinčič, der hat ja vor kurzem ti bor dae hiesige Postamt im Parlament geschimpft, ar nannte es Aug usetall, avanden Sie sich an Ihren Herrn Spinčič, aoll er mit seinen ritterlicben WafYsn auftreten". O trojezičnih tiskovin« h ni hotel nič slišati, čei, nlch werde mir vvegen vier Agitatoren keine Unannehmlichkeiten bereiten". — Ker ne pišemo za državnega pravd-nika, nečemo tega nastopa gospoda Pokornega ko-mentovati, nego prepuščamo to hvaležno dalo bodočim drž. poslancem.
— (Pri občinak ih volitvah v Pomjanu) je zmagala narodna stranka vzlic siloviti agitaciji nasprotnikov v vseh treh razredih.
— (Hrvatska čitaonica v Kastvu) priredi dne 7. februvarja v prostorih m Narodnega doma" veselico z jako raznovrstnim vzporedom. Začetek ob \«8. nri zvečer.
* (Prepovedan naslov.) Naučno minister-stvo je absolviranim vsenčiliščoikom in tudi rigoro-zantom prepovedalo imenovati ae kakor doslej navadno .doktorand". #>
* (Zgubljeni sin.) Minoli petek je bil pogreb bivšega dunajskega obč. svetnika Lsidineerja. Malo prej, nego so rabili krsto, prišel je v hišo pokojnikov lšletni sin, ničvreden dečko, kateri je bil svojemu očetu naredil že mnogo sramote in mu provzročil mnogo žalosti. Zgubljeni sin je zahteval od matere denarja in ker mu ga ni dali, veljere* ' iver in nanjo astrelil. Navsočniki so fanta še pravočasno prijeli za roko, tako da krogla ni zadala njegove matere, nego odletela v zid.
* (Igralnica na Monte Karlu) mora imeti letos velikanskih dohodkov, ker ee je tam že letos od m ■» novembra ustrelilo 56 oseb, katere 8o vae svoja imet.ie zapravile pri igralni mizi.
* (Sodnik DLynch" se je zmotil) V nekem ameriškem mestecu jn številna množica meščanov ponoči ulomila v sodni zapor, prijela nekega zamorca ter ga « h ■ il.i Dotični zamorec je bil storil grdo hudodelstvo, a ker mu je sodišče prisodilo po mnenji meščanov premajhno kazen, posegel je vmes asoduik lynch*. Ko so se meščani zadovoljno vračali v mesto, pr h tel je za njimi sodnik in jim naznanil, da nis > pravega zamorca obesili, pravi da sedi živ in zdrav v zaporu Možje bo bili zdaj v veliki stiski in n'io v*dfli, kai storiti. Ugibali 83 to in ono. doklnr n j. <1 n iz njih izrekel salamonsko modri n is vet: Vs>>ko hudod-htvo se sme le jeden-krat kazuovati, pnzanesimo torej pravemu hudodelca. Možie so pritrdili temu nasveta in se zadovoljno razšli.
		
	Slovenci in Slovenke 1 no zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1	
1		
Književnost.		
— „Ljubljanski Zvon" prioaša v 2. zvesku
n slednjo v«ebmo: A Aškerc: Za sužr>oj; Zfi no lav : Romacca; Kani Dolenc: Kam pl o vemo V (Dalje.); Fr. Vide: Dr. V Oblak v M*ced oniji (Dalje); Vida: Spomin ob Savi; Milenko: Ob slovesu; Pramec: List za 1 sfoai. (Dilje in konec); Dr. VI. F jTster: D kadenca, no "a literarna smer (Daljo in konec); Marica: Ped streho; Ivan S:eklasa: Frančišek baron Trenk, vodja pandurjev; Listnk: Prcf. Jožef Barabi f — D.»m in Svet. — Sovanska knjižnica.
— Pripovedke iz avstrijke zgodovine. — Venec slovbnskh . iv-.uj — Aus frenaden Zuogen. — BMarer>ae sanje". — Iustrovani narodoi koledar.
— (J belarju. — Prešernova Labodnica. — Bodoča izdaja Prešernovih poezij. — Prevod P;ešernovega nemškega soneta. — Slovensko gLdališče. — Listnica on dniHva
— »Učiteljski Tovariš" ima v št 3. na-nlcdnjo vsebino : Presaja kranjskega Ijudskošolskflga ačitelistva za zboljšanje gmotnega stmja; J. M.: Natodna natbrazba in vzgoja; J. Rsžek: U ritdjski konvibt; JosipCperle: Kulturne slike s Kranj ikega; Proraeuuska razprava o ljudskem šo'sti/u v državnem zb*ru; Naši dopisi; V«s'nik; Uradni razpi8i učiteljskih Rlužeb.
Dunaj 8, februvarja. Badeni je bil danes nenavadno dolgo pri cesarju v avdijen-ciji. Sodi se, da je poročal o tržaškem kon-ihktu, s katerim se je bavil včeraj tudi mini-sterski svet.
Dunaj 3. februvarja. Zasedanje delegacij, kateri bodeta letos zborovali na Dunaju, se je definitivno preložilo do jeseni. To se je zgodilo, ker želi vlada, da bi državni zbor ne pretrgal razprav o pogodbi z Ogersko in ker grof Goluchovvski iz ozirov na zamotani položaj v orijentu ne želi pred jesenjo razviti svojega ekspozeja.
Dunaj 3. februvarja. „Neue Freie Presse* grozi vladi zaradi konflikta mej njo in tržaškim občinskim svetom, da postane Trst gnezdo petardistov in iredentistov.
Atene 3. februvarja. V Kaneji io dragih kretskih mestih vlada popolna anarhija. Bati se je, da se obnovi revolucija. Turška vlada je kanejsko  posadko znatno pomnožila.
Atene 3. februvarja. Konzuli evropskih držav v Kaneji so prosili svoje vlade, naj pošljejo nemudoma štacijske ladije v kanejski pristan.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja b« priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Muli ov*ga Seidlitr. praska",
b i se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prehavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, C in kr. dvorni zalngatelj t.a DUNAJI, TucManhen 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOliL ov preparat, za'.i .. m« iv. .m z varnostno znamko in podpisom.        1 (H7-2)
■Breixklislll lil priporočili
so sloviti vseočilifični profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dnnajuka centa), kiitera je ugodno učinkujoče,  želodec krepčnjofiV, slast in prebavijenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo.
Stekleničica velja 10 kr. 2 f44—frt
It*" Ia!lM»i-n«» deluje HtJl
Tanno - Chinin tinktura za lase
okrepčuje in ohranjuje lanisfe in preprečuje izpadanje las. Cena 1 iiteklenici z rahilnim navodom fiO Ur.
Jedinu salona (90—4)
lekarna M. Leustak, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostu.
Iz uradnega lista.
IsvrAHne «11 rlcMekallvn« dražbe t Antona Malefiiča posestvo v Radoviču, cenjeno 2ti42 gld., in Neže Plesec posestvo v Železnikih, obe v drugič dne 6. februvarja v Metliki.
Ane Oabrovfiek posestvo v Zaplani, cenjeno 2332 pld., in Matije Schussa posestvo v Miheljivasi, cenjeno 478 gld., obe dno B. februvarja in 1». marca v Metliki.
Andreja Vidmarja posestvo v Rakitni, cenjeno 2105 gld , dne ti. februvarja in »i. marca na Vrhniki.
Antona Samca posestvo v Selu, cenjeno 1680 gld,, dne f>, februvarja in \'.\. marca v Ljubljani.
Umrli so v LJubljani:
Dne Ud, januvarja. Jožef Maierhofcr, pešec, 22 let, Metelkove ulice st. 2 ^vojašnica), črevesni legar. — Marija Kermanncr, gostija, 80 let, O^ekurska ceBta fit. 37, ostare-loit. — Jožefa Lukaž, urarjeva hči, II uies , Krako ski nasip st. 18, pljučnica. — Viljem Juran, komptoirist, 22 let, Cerkvene ulice fit. 1, otrpnenje.
Meteorologično poročilo.
Februvar	Čas o paro van j a	Stanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
1	9. zvečer	727 8	— 4*9	bi. jvzh.	jasno	
2	7. zjutraj	727 B	— 49	sr. sv/.h.	pol obl.	00
	2. po pol.	727-1	49	p m.jzah.	oblačno	
| 3. n	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	726-3 7 254 7954	4 6 4 4 3'4	nr. jzah. sr. jzah. &1.  J/..lil.	oblačno oblačno oblačno	00
Srednja temperatura ponedeljka  in torka 1 5°, za 4*6* pod in 3'0° nad noroialoni.
6-2« in
nD-u.n.a,jsl2:a, "borza
dne 3 febrnvarja 1897.
skupni državni dolg v notah . 101
ikupni državni dolg v srebru    .... 102
Avstrijska alata renta....... 123
Avstrijska kronska renta 4'/,..... 101
Vgeraka zlata renta 4*/,....... 122
>geruka kronska renta 4 „..... 99
tvstro-ogerske bančne dolince            ,   , 970
Sreditne deklice......... 375
London viata........... 119
•Jcmfiki drl. bankovci za 100 mark    ,   , 58
K) mark............ 11
••" frankov........... 9
Italijanski bankovci......,   . «5
C kr. cekini ...... R
gld
kr.
95 30 70 15 20 75
50 70 60 73 62 35 66
(201 — 1)
Učenec
iz boljše biče in a potrebno šolsko naobrazbo se takoj vzprejma v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. — Wč pove J. C. Maver v Ljubljani.
Za dojnico
(amo) v kako boli'... hifto želi priti 21 let stara, zdrava in krepka ženska. — Naslov Be izve v upravni'.t vu „Slovenskega Naroda*. (176—3)
VABILO
I. OBČNI ZBOR
»Hranilnice in posojilnice v Moravčah
registrovnne cadrage z neomejeno zavezo", ki bode
dne 14. februvarja 1897 ob 3. uri popoludne
v Mora*, ski soli
z nastopnim vzporeclom:
1 ) Poročilo načelstva.
2) Poročilo računBkih pregledovalcev.
3.) Potrjenje račona za I. 1896
4) Volitev  cačelstva in računskih pregledovalcev.
5.) Razni nasveti.
V Moravčah, dne" 20. januvarja 1897.
Naeelntvo.
(194
Velika množina frišnlh in izvrstnih
brinovih J^IlJ^ocI
se dobi na prodaj po nizki oonl pri g.
T. Koren-u (192—1>
v Ljubljani, na Sv. Petra nasipa štev. 37.
Vzprejmem spretnega
solicitatorja.
Plača 50 — 70 gld   po zmožnosti. Vatop takoj ali pa tudi pozneje.
JDr. I>i-ai|»'oi In Treo
(I47_8) odvetnik v Postoj ini
Za ženine in neveste
posebno priporočam bvojo veliko in bogato zalogo vsakovrstnih
poročnih prstanov, zlatnine in srebrnine
po najnižjih cenah.
Uljudno vabim na ogled in se priporočam za oblen obisk.
Fran Čuden
(202-1)        urar v LJubljani.
Št. 13.112. 1. 1896.
Razpis dražbe.
(158—2)
Radi oddaje zagradbe brega ob Kulpi pri Osilniri (politični okraj Kočevje)
razpisuje se Nnlosuu |»ouudheiia ohravnava.
Zagradbe tikajoči se podatki (preudarek, stavbeni pogoji in stavbeni nac*rt) vpogledajo se lahko ob uradnih urah pri deželnem  stavbenem uradu.
Podjetniki imujo svoje primerno kolekovane, zapečatene in z napisom „ponudha za prevzetje brežne zagradbe pri Osilnici" označene ponudbe najdalje do 12. ure
t!in'       februvarja t. 1.
izročiti pri vložnem zapisniku deželnega odbora in jo isti pridejati 5°,0 vadij nkupne svote od 6200 gld. v gotovini, ali v obrestonosnih vrednostnih pa-pirj h, ali pa je pridejati pobotnico o vplačilu vadija pri deželni blagajnici v Ljubljani.
Ponudnik m ra v ponudbi Izrecno izjaviti, da se stavbenim pogojem popolnoma podvrže.
Od ponudniku zahtevano plačilo je navesti ali v odstotkih, katere miali od jednotnih cen odpustiti, ali pa katere žnli imeti na jednotne cene dopla čane, ali pa naj se navfdnjo postbne jednotne cene, toda brez premembe stavbenega popiaa. V zadnjem slučaju bi sa moral tudi ves zaslužek izračunati.
Deželni odbor si pridržuje pravico, da sme mej ponudniki ne glede na to, koliko je kdo popustil, voliti in evezttuvalno tudi novo ponudbeno obravnavo razpisati.
Od deželnega odbora kranjskega
dne 22. januvar a 18!)7.
Velika §0-kraharska       I 5 Žrebanje
(7.; 12;
loterija o Snomosta. J20 fetnivarja.
kron
klavni dohilrk
v gotovem
■ 2()°/0 odbitka.
Srečlie po 50 kr. priporoča J. C. Mayer, banka v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
St. 4027.
(198—1)
Vsled razgLsi grspcda de/elnega predsednika v Ljabljani z dne 22. t. m. štev. 86G8/Yr. razpisane sn občne n*jvo vol tve z* potlansko zbornico držav nega zl <>ra, ter so za njihovo izvršitev d<ločtn   ehd^ii dnevi in tioti:
KI. dan marelja 1. za volitev iz oueuega volil-KkriEii razreda,
I**, dan marelja 1. na za volitev poslancev mest lil lianv.
Z tzuom na § 25 z ikona z d m 2. apr la 187:5 (ŠMf. 41 drž. za k ) in ra pristavek k t emu § (zakon s dne 14. junija 1896 št. IGU drž. zak ) 86 torej javna imznenjn, da *>o vsi d >ridni imeniki v< lilcev že snstivlieni in bodo rasgmjeni od 3. do IO. fehruvarjn letos v mestni dvorani v nreglctl.
Ugovoru z« per te imeoike vb ž ti je tuVaj do radojpga prej, določenega dneva \n j« vs-ketnu ugovern glede volilne pravice v občnem volilnem razreda priložiti dokazila za trditve ugovora, ako b  iste ne bile občno znnne.
Ob jednem se javno nazuanja, da vobjo v občnem voli sketn razredu v an.Hu člena II C zakona z dne 14. junija 1896 (5fv. 1G8 drž. zak ) poslance volilni možje, izvoljeni po volilnih opravičencih id da je goepud deželni predsednik na rolstavi § 28 z»kona z dne 14. junija 1896 (&tv. 169 drž. lak.) zaatran volitve volilnih mt ž V Ljubljani določil ponamezne okraje mrsta kot volilne r.ds ke in nkazal, d% je volil« e cdkazati t-t.-i cd-^pkora po krajni prit-tt juoi^ti ter porazdeliti Š'eilo volilnih mož, ki jih j* v L ubliani voliti, po fl'e«i'u pri'"u'čeqa prebivalstva
1" LJubljani voliti lio torej 59 volilnih mož In Nlcer v s
I. (šolskem) okraja.........8
II. (dentjakobnkeoi) okraju,.....13
111  (dvorskem) okra;u.......18
IV. (kolodvorskem) okrau .....15
V. okraja............3
Vcdmatu...........2
Te volitve vr&ile Me hodo I. dan marelja letoK oil H, zjiitraf do 1. nonolniliie In wleer hodo volili
a) v I. okrnjll vohfci z za itniiii črkami .% lio Wj V nieHlnl dvorani; volile! z aadetniml črkami II «lo v nc-lidnuji glavni miražnlel na Vodnikovem trgu.
h) v II. okraju volilci z »pčetnimi črkumi A do l\ v šolski sohi Mtv. Hi e. kr. Mtrokovnlli sol: voiilei r. saćetnimi črkami do Ž, pa v iiritlieni solil na ileMiii Mirani od glavnega Mlioila v Vlrantovi liisl.
c) v III. Okraju voUlcl z začetnimi '"•»kami Jk. do •! V šolski sohi B.n: vo»i»oi z BaCttVvnii črtam- 14 tlo I* v šolski sohi II.h mestne lJudMke Mole na Zoisovi resi i s volići z začetnimi čikami It do jfc v Irlovadulcl velike realke.
d) v IV. okraju vo ilci z začetnimi črkami A. do .B v Molii 111. a; vobici z zaeettt'ml črkami 14 do I* v sohi III. h mrsi ur IJn«!ske soje v I4oiueiiMkr^a iilleali; vobici z začetnimi črtami li do r#i v dvorani katoliškega driiMiva rokodelskih poma^neev v JULomenske^a iilleah.
e) V. okraj voli v soli na llarjli.
f) VI. okraj 1 dnini voli v soli ni-i Sv. Petni v 1J uhlja n 1.
Vobtev državnega peslanoa dfželnega atekega mesta Ljcbl.ane bo pa 1». dne marelja 1. od 8 ure zjutrt-j do 12. do^cludue v mestni dvorani.
Volilno izkaznice posla!« se bodo volifcem na dom, tati pa, katerim bi se izkaznice iz bate egakoll VZ.oka vsaj 24 ur pred volitvpnim dnevom re vroči!f, Oglase naj se zanjo v nmgietratn^m »k=»pedito.
Magistrat deželnega stolnega mosta Ljubljane
dne 30. jauuvarja 1897.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.
4731
7267