j e : o zs J, C Ati? 85*54- AA OSRFONJA KNJIZNICA 60100*. O' SRimuKSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini 0nn *# Abb. postale I gruppo l jfillil OUU lir Leto XXXVI. Št. 154 (10.674) TRST, četrtek, 3. julija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO DOLGIH POGAJANJIH MED VLADO, SINDIKATI IN INDUSTR1JCI Draginjska doklada ostaja še dalje neokrnjena Delavci bodo prispevali v «soIidarnostni sk!ad» S pol odstotka plačo bodo zbrali 700 milijard za ustvarjanje novih delovnih mest na Jugu - 2.500 milijard za razbremenitev proizvodnih stroškov industrijskih podjetij bodo pridobili s preureditvijo količnikov IVA in s strožjim nadzorstvom nad davčnimi utajami Ministra >.a zaklad Pamlolfi in za proračun La Malta prihajata na vladno sejo, na kateri so odobrili nujne ukrepe proti krizi (AP) RIM — Potem ko je s prikrivanjem pravih namenov in z nasprotujočimi si polovičnimi izjavami posameznih ministrov dejansko prispevala k hudemu vznemi) janju javnega mnenja in k nevarnemu zaostrovanju odnosov s sindikalnim gibanjem, se je po dolgin nočnih pogajanjih. ki so se zaključila ob zori, Cossigovi vladi, »osrečilo zaplavati v mirnejše vede. Izognila se je najnevarnejši čeri okrnitve dravinjske doklade, ki ji neomajno nasprotovale sindikalne organizacije in, kot se je izkazalo na pred-stnocnjih vzporednih sestankih, v bistvu tudi delodajalci. V>-sta nujnih ukrepov, ki jih je sprejel sinoči ministrski svet za premostitev najhujših pojavov čedalje bolj zaskrbljujoče gospodarske krize, se torej po skoraj splošnih ocenah i-?raža v mnogo bolj uravnovešenih žrtvah, ki jih nalaga različnim družbenim slojem. Namesto vsiljene zamrznitve ali nolo odbitka nekaterih točk dravinjske doklade, ki je enotna sindikalna zveza CGIL . CISL - UIL ni mogla sprejeti, ker je mehanizem Premične lestvice plod njenega samostojnega dogovora z združenjem industrijcev, so se preteklo noč dogovorili o ustanovitvi novega »solidarnostnega*- sklada, v katerega bodo delovni ljudje prispevali pol odstotka mesečnih prejemkov in iz katerega bodo črpali sredstva za u-stvarjanje novih delovnih mest na Jugu. Na ta način bodo po predvidevanjih nabrali v letošnjem letu '00 milijard lir. ki jih bo uprav- Razvojna pot cene bencina Včerajšnje navitje cene bencinu super pomeni že tretjo letošnjo podražitev tega pogonskega goriva. Prva je bila o-drejena 19. marca (od 655 do 080 lir pri litru), druga pa je začela veljati 14. junija (700 Ur). V slabem letu se je torej liter bencina super podražil natanko za 200 lir ali za 36 odstotkov, saj je konec lanskega julija veljal 550, danes Pa je treba zanj odšteti že kar 750 lir. V zadnjih 20 letih je cena bencina narastla skoraj za sedemkrat: 1. 1960 je super stal komaj 110 lir, 28. julija 1970 se je podražil do 162 lir, poznejši Poviški pa so bili med drugim sledeči: 30. septembra 1973 -185 lir, 21. februarja 1974 -260 Ur, 21. novembra 1975 -315 lir, 18. piarca 1976 - 400 lir, 9. oktobra istega leta 500 lir, 15. septembra lani 600 lir in tako naprej. »paket*, so sindikati dosegli pravičnejšo porazdelitev bremen za izhod iz izredno težkega gospodarskega trenutka. Sredstva za fiskaliza-cijo socialnih bremen, oziroma za razbremenitev proizvodnih stroškov industrijskih podjetij, bodo zbrali v glavnem s privijanjem davčnega vijaka, toda ne zgolj na škodo odvisnih delavcev. Potrebnih 2.500 milijard lir bodo pridobili s preureditvijo količnikov IVA, ki bo bremenila predvsem bolj luksuzno blago (toda njena neposredna posledica je tudi nova podražitev bencina in drugih goriv), obenem pa s strožjim nadzorstvom nad davčnimi utajami in s poviški zavarovalnih prispevkov za trgovce m obrtnike. Po še neuradnih vesteh (vlada namreč še zaseda) bodo uvedli «davčno pobot nico* še za nekatere kategorije, kot so avtoličarji, mehaniki, prodajalci draguljev in krzna. Uvedli naj bi tudi nadzorstvo nad blagajnami trgovskih obratov. Nadaljnja sredstva namerava baje vlada pridobiti tudi s povišanjem odstotka «samoob davčenja* od 75 na 85 in z antici-piranim izplačilom tega naračuna na dohodninski davek. K pobijanju davčnih utaj naj bi tudi prispevalo dovoljenje, da davkoplačevalci odbijajo pri prijavah zdravniške stroške. V zvezi s temi ukrepi računa vlada, da bo pridobila dovolj sredstev, da bo razbremenila industrijo dela socialnih dajatev, obenem pa vložila okrog 3.100 milijard lir za rešitev podjetij v krizi (500 milijard za pe-trolkemijsko podjetje SIR), za naložbe na italijanskem Jugu (več kot 1.000 milijard), za investicije podjetij z državno soudeležbo (okrog 1.000 milijard), za podpiranje italijanskega izvoza (500 milijard) in za bolniško blagajno obrtnikov (100 milijard). Gre torej za nekaj določnejših obvez, oziroma stvarnih pobud, ki so jih Cossiga in njegovi ministri postavili na drugo plat tehtnice pri zahtevah po novih žrtvah delovnih ljudi in vse skupnosti. Čeprav bodo sindikati izrekli dokončno oceno šele danes popoldne, Ijal javni finančni zavod IMI. Nadzorstvo nad upravljanjem in vladanjem tega sklada bodo izvajale tildi sindikalne organizacije. dogovorjeni odbitek bo trajal 5 Jet, nakar bodo delavci dobili na ta način «posojene» zneske povrnjene z v tem času dozorelimi obrestmi. Gre torej v bistvu za solidarnost zaposlenih delavcev z brezposelnimi te mladino, ki išče prvo zaposlitev, naglasili včeraj zastopniki sindikalne zveze, ki so tudi poudarili Politični pomen take rešitve, v primerjavi z vsiljenimi ukrepi, ki si jih je bila zamislila vlada. Poudarili sp tudi pomen sindikalnega nadzorstva nad pravilnim in učinkovitim upravljanjem sklada. Tudi pri dru-8« ukrepih, ki sestavljajo vladni ko bodo znane podrobnosti »pake-tas> nujnih vladnih ukrepov in bo vsedržavno vodstvo enotne zveze CGIL - CISL - UIL sprejelo ustrezne odločitve, so že včeraj sindikalni voditelji izražali na splošno u-godne komentarje o razpletu soočanja z vlado, ki je že kazalo nevarna znamenja zaostrovanja. Uspeh svojih prizadevanj za zavrnitev manevra proti draginjski dokladi (vlada bo baje le pozvala sindikate in združenje industrijcev, da se začnejo pogajati za preureditev mehanizma premične lestvice) pripisujejo sindikalisti notranji enotnosti in podpori delovnih slojev, ki so jo izrazili tudi ob predvčerajšnji stavki industrijskega sektorja. Navzlic upravičeni previdnosti so v bistvu pozitivni tudi komentarji političnih sil, ki ugotavljajo, da pomeni razmeroma ugoden razplet u-speh široke fronte naprednih sil, ki se upirajo pohlepom nekaterih finančnih in industrijskih krogov po razvrednotenju lire in po zvrača-nju vseh bremen gospodarske krize na delovne ljudi. Danes se sfestane-ta vodstvi KPI in PSI, ki bosta izrazili stvarnejšo oceno na osnovi določnejših podatkov, ki jih bodo vsebovali posamezni zakonski u-krepi vlade. NUJNI VLADNI UKREPI RIM — Ministrski svet je sinoči sprejel vrsto gospodarskih ukrepov, ki naj zajezijo inflacijo, pospešijo zaposlovanje in obvarujejo kupno moč Ure. Med pavzo se je sestal medministrski odbor za cene, ki je uradino sprejel predlog vlade, da se zviša cena bencina za 50 Ur Uter. Obenem so tudi zvišali ceno plina za pogon, ki od danes stane 375 Ur na kubični meter; za plinsko olje pa bo treba odslej odšteti od 2 do 3 lire več na Uter. Nove cene so pričele veljati danes Glavnina vladnih sklepov za zajezitev sedanje gospodarske krize pa obsega sledeče ukrepe: • preustroj davčnilj pasov in ustreznih koUčnikov v okviru davka na dodatno vrednost (IVA), s tem, da se število pasov zniža od 8 na 5. • zviša se davek na proizvodnjo goriva • vsem odvisnim delavcem bodo odtegniU 0,50 odstotka plače na račun sklada za pomoč Jugu. • višina samoobdavčenja, ki sedaj dosega 75 odstotkov in ga je treba poravnati do 30. novembra, se poviša na 85 odstotkov, rok za poravnavo pa zapade 31. oktobra; • davčne pobotnice bodo morah sedaj izdajati tudi avtdUčarji, vulkanizerji, avtomehaniki, krznarji, avtoelektričarji in draguljarji; • davkoplačevalci bodo lahko odbili stroške za zdravljenje na davčnih prijavah; • prav tako bodo lahko podjetja odbila stroške za raziskave; • davek na proizvodnjo alkoholnih pijač se zviša, razen za vino in pivo. • zvišanje prispevkov za bolezensko zavarovanje obrtnikov, trgovcev in profesionistov. GOVOR DJURAN0VICA OBEMA ZBOROMA SKUPŠČINE SFRJ Uresničiti dogovorjeno politiko cen in omejiti rast življenjskih stroškov Samoupravne skupnosti za gospodarske odnose s tujino naj preusmerijo devizna sredstva za zagotovitev preskrbe BEOGRAD — Problemi, s katerimi se zdaj spopadamo, so zapleteni in dolgoročni in so zrcalo celotne svetovne krize in gibanj v svetovnem gospodarstvu, vendar so v znatno večii meri vzroki doma — je rekel predsednik 2IS Veselin Djuranovič v govoru o izvajanju tekočega srednjeročnega načrta ter o-cenah razvoja v tem in prihodnjem letu delegatom obeh zborov skupščine SFRJ. Težave, s katerimi se zdaj spopadamo, se kažejo deloma tudi zato. ker smo bili v prejšnjem obdobju preveč zaverovani sami vase zaradi dinamike razvoja, visokih stopenj rasti industrijske proizvodnje, zaposlenosti in življenjske rasti, je med drugim rekel Djuranovič «Na voljo imamo močne proizvodne zmogljivosti ter vehke neizkoriščene rezerve in država lahko u-stvari znatno večji narodni dohodek kot zdaj. Glavna bitka mora biti za povečanje dohodka, kajti samo z večjim dohodkom je mogoče zagotoviti uspešne tokove stabiUzacije, je poudaril Djuranovič. Instrumenti gospodarjenja in ukrepi gospodarske poUtike morajo biti dosledno u-smerjeni h krepitvi gospodarskih motivov gospodarjenja in gospodarske podlage za dohodkovne odnose, za združevanje dela in sredstev. ločanja in doseči višjo stopnic e-notnosti akcije pri izvajanju skupnih nalog.* Potem ko je spregovoril o analizi izvajanja srednjeročnega načrta od leta 1976, je predsednik ZIS govoril o rezultatih in problemih razvoja, o negativnih zunanjegospodar-skih dejavnikih, ki vplivajo na raz voj ter o ukrepili gospodarske sta bilizacije, ki so jih sprejeli in jih bodo postopoma sprejemali v prihodnjem obdobju. Predsednik ZIS je poudaril, da je najpomembnejše uresničiti dogovorjeno politiko cen in zmanjšati pritiske na rast življenjskih stroškov. To je bistveni in odločilni pogoj, da bi preprečili poglabljanje družbenih problemov, je poudaril Djuranovič. Rast cen nad dogovorjenimi okviri ne bi ovirala samo reševanja določenih socialnih problemov, ampak bi izjemno neugodno vplivala na celotno politiko gospodarske stabilizacije. V okviru prizadevanj, da bi bila življenjska raven čdm manj ogrožena, imajo posebno mesto ukrepi za oskrbo, na kar opozarja pomanjkanje nekaterih izdelkov, kot so pralni praški, nekatera zdravila, kava in južno sadje. Zapletenost razmer najbolje potrjuje dejstvo, da tudi pri realni 11-odstotni rasti izvoza ni mogoče za upravnih interesnih skupnosti za gospodarske odnose s tujino v republikah in pokrajinah izvedejo preusmeritev porabe razpoložljivih deviz, oziroma uvoza. Obenem je nujno krepiti odgovornost i gotoviti potrebne količine deviz za za izvajanje politike gospodarske stabilizacije, bistveno spremeniti politično obnašanje vseh subjektov od- uvoz, kar je realnost, na katero moramo računati, je rekel Djuranovič. Izhod je v tem, da v okviru samo- VČERAJ V V/ASHINCTONU OB SKEPSI OPAZOVALCEV Pričeli so se razgovori med Egiptom in Izraelom Palestinski problem bolj kot kdaj koli razdvaja strani Snidenje kot zavlačevanje v pričakovanju priložnosti WASHINGTON — Tu so se včeraj začeli tristranski pogovori za ponovno sprožitev prekinjenih pogajanj med Egiptom in Izraelom glede žgočega problema avtonomije Palestincev v Cisjordaniji in na področju Gaze. Zanje je dala pobudo Bela hiša. Bolj kot o tristranskih bi morali govoriti o dvostranskih razgovorih, saj igra šef ameriške delegacije Sol Linovvitz pravzaprav le vlogo posrednika v težkem dialogu med egiptovskim obrambnim ministrom Kamalom Hasanom Alijem ter izraelskim notranjim ministrom Josephom Bur-gom. Egiptovsko-izraelska pogajanja bi se morala po sporazumu iz Čamp Davida zaključiti 26. maja letos, toda kairska vlada jih je, kot znano, prekinila približno pred poldru gim mesecem v znak protesta, ker so Izraelci sklenili vtisniti Jeruza lemu dokončni status glavnega mesta, kar je danes Tel Aviv. Izrael ski sklep je pred dnevi obsodil tudi Varnostni svet (ob vzdržanju ZDA), a podpredsednik kairske vlade Fuad Mohiedin je to potezo označil kot nezakonito in izzivalno. Spričo tega prevladuje v kairskih krogih dokajšnja skepsa glede možnosti, da bi washingtonsko snidenje obrodilo kolikor toliko sprejemljive sadove. Podobno menijo v sa mem Washingtonu, kjer poudarjajo, da so se pogovori začeli v nepo voljnem vzdušju. Nič čudnega; Kairo očita Izraelu, da ne le ni pokazal nikakšne dobre volje v dialogu, ampak je tega pravzaprav skoraj onemogočil, ker Egipčani nikdar ne bodo dopustili odtujitve Jeruzalema. Posledično je Egipt še zaostril svoja stališča, tako je Mohiedin polemiziral z izraelskim «varnostnim načrtom*, češ, kaj lahko pomeni nekaj kilometrov zahodnega nabrežja v dobi jedrskih raket in: Pristna varnost se izenačuje le z zaupanjem obeh strani v niz pogodb, ki sta jih obe pod pisali v iskreni želji po miru. V Kairu pripominjajo, da ostaja Jeruzalem sestavni del Cisjordanije. da mora ta preiti pod arabsko suverenost in postati »prestolnica* Palestincev. Pri vsem tem velja poudariti, da Egipt sodeluje na vvashington-skih pogovorih zgolj zato, da si ne prevzame odgovornosti za morebitno razbitje pogajanj; v Kairu namreč vedo, da se Carterjeva uprava ne more lotiti močnejšega pritiska na Tel Aviv. dokler ne bodo mimo volitve, sama egiptovska vlada pa mora do tedaj pritegniti k svojemu mirovnemu načrtu Saudsko Arabijo, kar zopet ni tako preprosto Splošno torej lahko rečemo, da ni washingtonsko snidenje v bistvu nič drugega, kot časovno zavlačevanje v pričakovanju glob ljega razčiščenja gledišč. KO ZflHODNONEMŠKA DIPLOMACIJA ŽE SEZNANJA ZAVEZNIKE Dvojnost moskovskih komentarjev o obisku kanclerja ZRN Schmidta Afganistanski zaplet so povzročili «plačanci, imperialisti in reakcionarji*, glede «evroizstrelkov> pa umirjen optimizem MOSKVA — Le nekaj ur po odhodu zahodnonemškega zveznega kanclerja Helmuta Schmidta iz Moskve je Kremelj ponovil svoja stališča do afganistanske krize, je pa obenem izrazil tudi določen optimizem glede problema »evroiztrelkov*. Vztrajanje na starih stališčih glede Afganistana je razvidno iz včerajšnjega uvodnika moskovske »Pravde*, ki trdi, da bo umik sovjetskih čet iz Afganistana mogoč šele, «ko bo prenehal napad plačancev, imperialistov in reakcionarjev* in «ko bodo prejeli trdna jamstva in ne le besedne izjave, da takih napadov ne bodo ponovili*. Optimizem glede «koristne analize možnosti iskanja sporazuma o problemu jedrskih raket srednjega dometa* pa je izrazila časopisna a-gencija «Novosti», ki pa ni jasno povedala, kaj so se na dvostranskih pogovorih domenili. Po vsej verjetnosti bodo glavne značilnosti Schmidtovega obiska znane šele danes, ko bo zvezni kancler poročal spodnjemu domu bonskega parlamenta. Dosedanje reakcije zahodnih krogov so v dobršni meri pozitivne. Celo Washington, ki je skoraj do zadnjega nasprotoval Schmidtovemu obisku, sedaj priznava koristnost takega dejanja. Zahodnonemški zunanji minister Hans - Dietrich Genscher bo Carterjevo administracijo že v prihodnjih urah dodobra seznanil z vsebino pogovorov, kot je to storil v Parizu pred svojim odhodom v Washington. umu.■■■Ulili.milimi............................................... NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI ALEKSANDRA BAKOČEVIČA Temeljne naloge SZDL J v zunanji politiki BEOGRAD — Predsedstvo zvezne konference Socialistične zveze bo na prihodnji seji proučilo žgoče naloge socialistične zveze na področju jugoslovanske zunanje politike. Pri tem smo izhajali iz treh pomembnih dejstev, je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil član predsedstva zvezne konference Aleksandar Bakočevič. Prvo je proučil, koliko in kako izvajamo sklepe zvezne konference o vlogi socialistične zveze pri podružbljanju zunanje politike, drugo so sedanje zapletene mednarodne gospodarske in politične razmere, tretje pa je potreba po sprejetju operativnega progra ma in načrta sodelovanja SZDLJ z naprednimi in osvobodilnimi gi banji v svetu. Titova politika miru, miroljubne ga sodelovanja, enakopravnih gospodarskih in političnih odnosov med narodi in državami, politika neuvrščenosti je postala last vseh naših narodov in narodnosti, vseh naših ljudi. V tem je obveznost socialistične zveze, da si nenehno prizadeva za izvajanje sprejete politike. Vloga SZDL pri podružbljanju zunanje politike je nezamenljiva. Podružbljanje je bilo za nas vedno oblika izvajanja samoupravnih pravic občanov in vseh delov nih ljudi. Dosedanji rezultati na tem področju niso majhni, čeprav bo treba še veliko storiti, je še dejal Aleksandar Bakočevič. Josip Vrhovec v ČSSR PRAGA — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku na češkoslovaškem, je bil včeraj dopoldne v znanih toplicah Karlovy Vary. Obiskal je tovarno stekla in stalno razstavo kristala. Popoldne je Vrhovec dopotoval v Bratislavo, kjer ga je sprejel predsednik slovaške vlade Peter Colotka. Razpravljala sta posebej o udeležbi Slovaške pri sodelovanju med državama. Češkoslovaški tisk je včeraj namenil precej pozornosti obisku Josipa Vrhovca in zapisal, da so pogovori potrdili zanimanje obeh držav za krepitev medsebojnih odnosov ne samo na gospodarskem, ampak tudi na političnem, kulturnem in drugih področjih. Po pisanju tiska sta Vrhovec in Chnjoupek izjemno pozornost namenila tudi mednarodnim problemov od razorožitve in popuščanja, do graditve novih mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov ter kriznih žarišč. Bolgarski obisk pri predsedniku ZIS BEOGRAD - Predsednik ZIS Veselin Djuranovič je včeraj sprejel pod- predsednika bolgarske vlade Andreja Lukanova in z njim izmenjaj mnenja o notranjem družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju obeh držav kot tudi o možnostih nadaljnje krepitve sodelovanja med državama, zlasti na gospodarskem področju. Lenari Šetinc direktor radijskih oddaj RTV Ljubljana LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je imenovalo za novega direktorja radijskih programov RTV Ljubljana Lenarta Šetinca, diplomiranega pravnika. Lenart Šetinc je bil član izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL, zadolžen za področje informiranja ter predsednik sveta za tisk. Danes bodo o vsebini seznanili tudi atlantski svet v Bruslju in šele tedaj bo popolnoma jasno, kaj je Schmidt dosegel v Moskvi. V nečem pa so si vsi zahodni komentarji edini. V slabem ali v dobrem je zahodnonemškemu kanclerju uspelo vzpostaviti dialog med Vzhodom in Zahodom. Tudi najbolj odločni nasprotniki te nemške pobude sedaj molčijo, z izjemo bavarskega veljaka Josefa Straussa, ki se reakcionarno zgraža nad početjem svojega tekmeca. Za sedaj pa je krščanski kandidat za kanclersko mesto osamljen, saj so gospodarski krogi in tudi samo prebivalstvo zadovoljni ob vlogi, ki jo je v sedanjem napetem mednarodnem poležaju odigrala Zvezna republika Nemčija. Gospodarstveniki imajo že pred sabo dobičke ob povečanju sovjetsko - nemške blagovne izmenjave, ljudstvo pa je odkrilo svoj nacionalni ponos. Oboje bo vsekakor izvrstna naložba za prihodnje nemške volitve, saj je vladajoča socialdemokratska stranka dokazala, da je sposobna voditi samostojno zunanjo politiko, ne da bi žrtvovala svojih ali atlantskih interesov. Delegacija KPI odpotuje v Moskvo RIM — Prihodnji teden bo delegacija KPI odpotovala v Moskvo na srečanje s sovjetskimi voditelji. Delegacijo bosta vodila Pajetta in Bufalini. Obisk italijanskih komunistov spada v okvir normalnih stikov, ki jih ti občasno imajo s sovjetskimi komunisti. v tej državi. Taka ocena je baje rezultat Ceausescovih razgovorov in posvetovanj z vzhodnoevropskimi voditelji. Nenadna smrt veleposlanik SZ V. I. Oberenka RIM — Z uradnim komunikejem je sovjetska ambasada v Rimu včeraj sporočila, da je v noči med 1. in 2. julijem umrl zaradi nenadnega srčnega napada sovjetski veleposlanik Valentin Ivanovič Oberen-ko. Sovjetski predstavnik v Italiji je bil star 56 let in je prišel v Rim šele pred štirimi meseci. Uspešen obisk ministra Mance v Mehiki RIM — Včeraj se je z obiska v Mehiki vrnil minister za zunanjo trgovino Enrico Manca. Minister je ob vrnitvi izrazil zadovoljstvo nad svojim potovanjem in nad stiki z mehiškimi voditelji, s katerimi se je pogovarjal o možnostih medsebojnega sodelovanja na gospodarskem področju, ki predvideva podpis sporazuma za izvažanje italijanskih tehnoloških izdelkov in uvažanje mehiških petrolejskih proizvodov. Dr. Bakarie na okrevanju BRDO PRI KRANJU - Predsednik predsedstva Hrvaške Jakov Bla-ževič, predsednica CK ZK Hrvaške Milka Planinc in sekretar CK ZK Hrvaške Milutin Baltič so včeraj dopoldne obiskali člana predsedstva SFRJ in ZKJ dr. Vladimira Baka-riča, ki je na Brdu pri Kranju na Carter, Hua in Ito se sestanejo v Tokiu TOKIO — V japonskem glavnem mestu bo 9. julija ameriško - kitajsko - japonski vrh. Včeraj je namreč Peking potrdil. da se bo pogrebnih svečanosti za pokojnim premierom Masajošijem Ohirom udeležil tudi kitajski ministrski predsednik Hua Guofeng. V Tokiu se bodo tako sestali Hua. Carter in vršilec dolžnosti predsednika japonske vlade Masa-joši Ito. Ob vsem tem je zanimivo, da je Peking dal poseben poudarek odhodu kitajskih predstavnikov na Japonsko, kot da bi hotel podčrtati »posebne in tesne* vezi z Japonsko. Sovjetsko zvezo bo na Ohirovem pogrebu zastopal namreč le veleposlanik SZ na Japonskem Dmitrij Poljanskij. Tristranski tokijski vrh Je dobrodošel tudi za Carterjevo administracijo, ki bo skušala bolj kot v preteklosti prepričati Japonsko, naj zavzame jasnejše stališče do Sovjetske zvez*. Washington in Peking si želita, da bi Tokio zmanjšal svoje gospodarsko sodelovanje z Moskvo, obenem bi ZDA tudi želele, da bi Japonska povečala udarno moč svoje vojske m tako tudi sama vplivala na ravnotežje sil na tem območju. priporočilo zdravnikov na okrevanju po uspešni operaciji v ljubljanskem kliničnem centru. BOLOGNA - Sodniki iz Bologne so izpustili zaradi pomanjkanja dokazov 18 pripadnikov komunistično-anarhične skupine »azione rivolu-zionaria*, ki so jih aretirali preteklega marca pod obtožbo sodelovanja v oboroženi tolpi. Tako kot za Piperna, Negrija in Paceja, se je tudi v tem primeru pokazalo, de so se sodniki prenaglili, oziroma zmotili. MiiiiiitiiimiiiuiimiiimiiiiitiiimitiiimiiiiitiitiimifuiitiiMiiiHiiiiuiiu Bodo vojaki šli na 01 ? TRDITEV SEKRETARJA PSDI Ceausescu upa v sovjetski umik iz Afganistana RIM — Generalni sekretar PSDI letro Longo je ob svojem prihodu v Rim z uradnega obiska v Romuniji izjavil, da romunski predsednik Ceausescu upa v splošen umik sovjetskih čet iz Afganistana, saj lahko le politični sporazum reši krizo RIM — Medtem ko se v Moskvi priprave za olimpijske igre bližaj« h koncu, je na italijanskem političnem prizorišču postalo aktualna vprašanje, če se jih bodo lahko udeležili tudi tisti atleti, ki sluiij« vojaški rok. O tem so včeraj govorili na zasedanju senatne komisije za obrambo, kjer so levičarski senatorji zahtevali od ministra za obrambo Lagoria, naj pojasni stališče vlade. Tudi sam predsednik Pertini je že pred časom pozval ministrski svet, naj jasno ra» krije svoje gledanje. Socialdemokrati pa pozivajo vlado, naj ne naseda izjavam italijanskega olimpijskega odbora (Telefoto AP) MEDTEM KO JE IZID GLASOVANJA 0 OBČINSKEM PRORAČUNU ŽE ZNAN V OSPREDJU JE SEDAJ VPRAŠANJE OBLIKOVANJA VEČINE NA POKRAJINI KD zavrača kritike KPI o preusmeritvi politične linije - Novoizvoljeni pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 14. t. m. Na jutrišnji seji tržaškega občinskega sveta, ki je zadnja pred poletnimi počitnicami (svojo dejavnost bo obnovil šele J9. septembra), se bo z glasovanjem zaključila'razprava o drugem proračunu občinskega odbora Liste za Trst. Splošna razprava sb bo končala s posegi Giacomellija (MSI-DN), Busdachina (PR), Ercolessija (PR), Scarpe (KD), D’Amoreja (PSI) ter odbornikov De Rote in Gambassinija. Svetovalske skupine‘bodo nato podale še glasovalne izjave, za katere ima vsaka stranka po 15 minut časa, in sicer po naslednjem vrstnem redu: MSI-DN, PR (združenje Elio Vitto-rini). Slovenska skupnost, MIT, KPI, PR (združenje XIII. maj), Lista za Trst, KD, PRI, PSDI in PSI. Po ponedeljkovem zasedanju pokrajinskega odbora KD, ki se je soglasno odločil, da se bo pri glasovanju o proračunu vzdržal, je usoda najvažnejšega politično - upravnega občinskega dokumenta že znana: občinski svet bo z večino glasov odobril programske predloge Liste za Trst in ji s tem omogočil nadaljnji obstoj na krmilu občinske uprave. Taka odločitev je izzvala ostro reakcijo tržaške federacije KPI, ki je med drugim sklep KD označila kot preusmeritev dosedanje politične linije. Tako tolmačenje pa je KD zavrnila: v tiskovnem poročilu je med drugim poudarila, da jc do sklepa prišla po samostojni odločitvi ob pomanjkanju vsake alternative ter da bi preprečila komisarsko upravo. Zaradi tega ni pravilno, poudarja tiskovna nota KD, da komunistična partija označuje soglasno sprejeti sklep kot preusmeritev politične linije, saj je bila le odgovorna izbira, do katere je stranka prišla po realistični oceni za mesto negativnih izhodišč, do katerih bi privedla drugačna izbira. V trenutku, ko strank- zagovarjajo različna stališča, je KD izbrala edino možno pot — je še rečeno v tiskovnem poročilu — da bi zagotovila opravljivost mesta. V tiskovnem poročilu je nadalje rečeno, da vzdržanje pri glasovanju o drugem občinskem proračunu ne odpira poti za oblikovanje koalicij, ali pa programsko - političnih sporazumov ne na občini, ne na pokra jini. kjer je soočanje med mestnimi političnimi silami še vedno odprto in je vse prej kot že .določeno. KD se zato zavzema da bi politične sile premostile sedanje nesporazume in da bi pokrajina dobila svojo upravo, ki bi lahko bila tudi začasna, vendar z namenom, da bi se mesto na tak način lahko lotilo reševanja gospodarskih in družbenih problemov. V tiskovnem poročilu je ob zaključku še poudarjeno, da je pokrajinski tajnik Coslovich na ponedeljkovem zasedanju podčrtal voljo KD za iskanje konstruktivnega dogovora z laičnimi in socialističnimi silami pri oblikovanju novega pokrajinskega odbora, ne da bi pri tem izključila iz dialoga ostale politične sile iz našega mesta. Prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta pa bo v ponedeljek, 14. t.m. Na dnevnem redu bo izvolite! predsednika in pokrajinskega odbora: predlogi raznih strank so znani: KPI je za oblikovanje odbora demokratične in protifašistične enotnosti, KD pa se je že od samega začetka zavzela za krizno rešitev: v zameno za vzdržanje pri glasovanju o občinskem proračunu je predlagala, da bi LpT od zunaj podprla odbor, ki bi ga poleg KD sestavljale še druge laične sile in kateremu bi predsedoval predstavnik KD. Skoraj izključeno pa je. da bi tako PSI, kot SSk lahko sprejeli tako rešitev, ki se uokvirja v sporazum med KD in LpT. Ni pa povsem izključeno, da bi na prvi pokrajinski seji za predsednika izvolili laičnega predstavnika, in sicer socialista Carboneja, ki bi mu poverili preiskovalni mandat. V tem primeru bi bila vsaka rešitev popolnoma zamrznjena preko poletja, medtem pa bi stranke našle dokončno rešitev. Uradi SKGZ v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 bodo v mesecih juliju in avgustu odprti od 8. do 14. ure 'ponedeljek - sobota) in od 17. do 20. ure (torek in četrtek). V OKVIRU POLETNIH PRIREDITEV Letos osemnajstii tradicionalni Festival znanstvene fantastike V soboto se bo na Gradu sv. Justa začela prireditev, ki bo ves teden privabljala ljubitelje te zanimive filmske zvrsti Pononvo se dviga zastor nad tradicionalnim, tokrat že osemnajstim Festivalom znanstvene fantastike, ki bo od sobote, 5. do sobote, 12. t.m. na gradu Sv. Justa. Tudi letos bo na manifestaciji, ki jo prireja Avtonomna turistična in letoviščar-ska ustanova obilica ne le kratko-metražnih in celovečernih filmov, ki sn bodo potegovali za »zlati a-steroid* in za druge nagrade, pač pa bodo vrteli v kinodvorani Fenice tudi filme, ki so jih pripravili kino-amaterji. Svoje filme je na tržaški festival poslalo mnogo držav, ki so že dolga leta stalni gostje tržaške prireditve, in sicer: Belgija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Velika Britanija, Francija, Zvezna republika Nemčija, Italija, Poljska, Madžarska, Sovjetska zveza, Kanada in Združene države. Tržaškemu občinstvu pa se bo letos prvič predstavila tudi Indija, dežela, ki jo pri nas po filmski produkciji bolj malo poznamo. Zdaj pa kratek pregled filmov. V soboto se bo ob 21.30 začel festival filma italijanskega režiserja Bruna Bozzetta »Giallo Automatico», sledila pa mu bosta francoski «La nfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiMtiiMiMmiMiiiiHiMiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiMiHiiiiiiiinHniiiiiiiiimMiiiiiB MATURITETNO PREIZKUŠNJO BO OPRAVLJALO 113 DIJAKOV S pismeno nalogo v slovenščini začetek mature na višjih šolah Ugibanja o naslovih današnjih nalog - Goričani bodo tudi letos opravljali izpit v svojem mestu * Jutri še druga naloga, nakar se bo začel ustni del Danes ob 8.30 se bo zastor še zadnjič dvignil pred zadnjim dejanjem letošnjega' šolskega leta. Na vseh višjih srednjih šolah v aržavi bo namreč matura, zrelostni izpit, ki daje dijakom »izkaznico* za življenje, tako vsaj menijo odgovorni za šolstvo. Naj bo tako ali drugače, matura na višji srednji šoli je vendarle mejnik v življenju dijakov, ki so se odločili za študij, pomeni nemara najtežjo preizkušnjo, ki jo je mladi človek kdajkoli doživel. In vendar bi morala biti matura samo potrditev uspehov v štiri- ali petletnem šolanju, nekakšno'priznflnjeif*»i uspehe v prejšnjih letih intenzivnega dela, odskočna deska,, ki. odpira marsikatero .pot, v .življenje'uZa* to bi morali maturo pričakati mirno, sproščenih živcev in z zaupa- V DRUGI POLOVICI MESECA Vsedržavno srečanje v Trstu o energetskem preskrbovanju Na srečanju bodo razpravljali tudi o načrtu ENE L, ki namerava zgraditi v deželi jedrsko centr«lo Vprašanja preskrbovanja z ener gijo s posebnim ozirom na ener getski plan, ki ga je izdelala ustanova ENI za prihodnjih deset let, bodo v središču srečanja, ki bo 21. t.m., na deželnem odborništvu za industrijo v Trstu in za katerega je dala pobudo deželna uprava. Srečanja se bodo udeležili predstavniki vseh najvažnejših organizmov iz države in dežele, ki delujejo na tem sektorju. Srečanje bo pomembno tudi v drugačnem oziru, saj bo do postavili organizacijske temelje konferenci o energiji, ki bi morala biti jeseni v našem mestu. Na srečanju 21. t.m., pa bodo razpravljali tudi o drugačnih vpra šanjih, predvsem pa o nastanitvi jedrske centrale v Furlaniji-Julijski krajini. Kot znano predvideva de setletni načrt EN EL postavitev take centrale, deželna uprava pa je že januarja letos o tem izrekla negativno mnenje, saj bi jedrska centrala v mnogočem iznakazala okolje ter škodovala demografske mu in turističnemu prometu. Žara di tega bodo morali na skorajšnjem srečanju tudi izdelati smernice, katerim bo morala deželna uprava slediti, da vzpostavi konstruktivno izmenjavo mnenj z odgovornimi u-stanovami ter konkretno reši problem v krajevnem, pa tudi vse državnefn okviru. Pridržana prognoza za* motociklista V središču mesta se je včeraj dopoldne pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 17-letni Furio Franceschin iz Ul. Fo-scolo. Franceschin se je s svojim motorčkom Ciao peljal po Ul. Gat-teri proti Drevoredu XX. septembra. Naenkrat se je iz še nepojasnjenih razlogov prevrnil in s celim telesom močno udaril na tla. Z avtom Rdečega križa so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek, kjer pa so si zdravniki pridržali prognozo. Na kraj nesreče so prišli mestni redarji. Predstavitev naše luke v Stuttgartu Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče je uredila v prostorih Deutsche Bank v Stuttgartu posebno razstavo o tehničnih zmogljivostih in pomorskih zvezah, ki vodijo iz na- še luke. Razstava bo odprta do 14. julija. Predsednik luške ustanove Zanetti je imel v okviru razs'ave konferenco, na kateri je številnim poslovnim ljudem iz Baden - VVuert-temberga podrobneje prikazal sedanje strukture tržaškega pristanišča in nove Dredvidene naložbe. Na srečanju v prostorih trgovinske zbornice pa sta nastopila tudi deželni odbornik za pristaniške dejavnosti Ri-naldi in predsednik tržaške industrijske zveze Tassi, ki sta številnim prisotnim gostom, med katerimi je bil tudi deželni minister za trgovino in promet R. Eberle, prikazala prometne zveze med našo luko in deželo Baden - Wuerttenberg in industrijske zmogljivosti tržaške pokrajine. njem v same sebe in v svoje znanje. Pa ni tako. Najbrž je le malokdo od dijakov, ki ga danes čaka maturitetna naloga, mirno prespal noč, saj je prav od današnjega in prihodnjih dni odvisno, ali bo moral še eno leto počakati na »zrelost* ali pa se bo lahko odločil za samostojno pot. Takih skrbi pa seveda zaobjel obravnavo 40-letnice druge Kar zadeva književnost naj bi bila teža naslovov na klasikih italijanske literature, na primer na Foscolu, Carducciju, Leopardiju in Manzoni-ju, so pa tudi ugibanja, ki vodijo v smer sodobnih umetnikov, in sicer Sartra, Quasimoda in Montaleja. Naslov na zgodovinsko temo naj bi tisti, ki so med šolskim letom pridno študirali, ne bi smeli imeti, čeprav je trema človeško zlo, ki se ga ne da kar tako odpraviti. Kdor je bil dijak prav gotovo ve, kaj matura pomeni in kateri dvomi so ga težili pred njo: ali sem dovolj pripravljen« -alPbonr'dovolj zbran, kaj, če bom vse skuhaj prav pred komisijo . pozabil, da mi bo zmanjkalo .besedp.itd. Skratka, dnevi pred maturo in med njo so polni negotovosti, navadno pa po opravljenem izpitu si rečemo, da vendarle ni bilo tako hudo. Danes se bodo tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol predstavili maturitetnim komisijam. Zrelostni izpit bo na naših šolah opravljalo 113 dijakov in en privatist; če k temu dodamo še maturante z Goriškega (ki imajo od lanskega leta dalje maturo na svojih šolah v Gorici), katerih je na klasičnem liceju in učiteljišču skupno 27, pa dobimo številko 140. Torej kar lepo število in prav vsem dijakom želimo, da bi uspešno opravili izpit. Kot vsako leto bo tudi letos na naših šolah naloga v slovenščini prva na sporedu, pa čeprav so naslovi le prevod italijanskih naslovov, tako da smo Slovenci oškodovani in skorajda ne moremo pisati o problematiki, ki je nam bližja, ki je v tesni zvezi z zgodovino slovenskega naroda, njegovo kulturo in vprašanji, s katerimi se spoprijema. Na tržaškem in goriškem učiteljišču ter klasičnem liceju in na trgovski akademiji «žiga Zois* ter realni gimnaziji «France Prešeren* se bodo danes dijaki spoprijeli s štirimi naslovi, ki bodo narekovali obdelavo prav tolikih tem. Zaradi kroni-stične dolžnosti naj povemo, da so po vsej Italiji že izdelali določena predvidevanja o vsebini nalog, ki naj ne bi bila daleč od resničnosti. svetovne vojne s poudarkom na o-svobodilnem gibanju in osvoboditvi ter zadnje teroristične izpade. Najbrž bo udi kaj o nevarnosti tretje svetovne vojne in krizi v Afganistanu, to pa naj bi bil naslov splošne naloge. ^jilijub»vnemti"'o»šte,temu pa ne -bi radi mešali pojmov dijakom, ki bodo danes spet sedli za šolske klopi. Da bi le uspešno in dobro pisali ter pokazali tisto pripravljenost, ki bi jo moral mlad človek v današnji stvarnosti imeti. Vse skupaj torej — srečno. Nova razstava fotografa Maria Magajne v Dolini V Dolini se intenzivno pripravljajo na praznik vaškega patrovo svetega Urha. PD Valentin Vodnik bo oživelo šagro, v Mladinskem krožku pa pripravljajo bogato razstavo Maria Magajne. Magajna je v svojem štiridesetletnem delovanju fotografiral marsikaj. Njegov objektiv je ujel marsikatero zanimivost naših vasi in zaselkov. Vrednost njegove fotografije postaja vse bolj zgodovinsko dragocena. V okviru praznika svetega Urha je Magajna zbral vse fotografije cerkva, pilo«, božjih znamenj in tudi najznačilnejših predelov slovenskih vasi od Stipana do Korošcev ter jih združil v neobičajno celoto, ki bo zdaj prvič razstavljena v Dolini, v prostorih Mladinskega krožka. Odprtje razstave bo danes ob 21. uri, vabljeni pa so predvsem domačini. Nuit Des Traquees» in madžarski «Az Er od*. V nedeljo in ostale večere se bedo predvajanja začela ob 21.15. Na programu drugega dne bodo češkoslovaški »Ptakoptak*, italijanski «Contamination» in ameriški «The Veldt*. Na ponedeljkovi predstavi se bo publiki predstavil jugoslovanski režiser Jožko Marušič s filmom »Ribje oko*, za katerim bodo zavrteli še britanskega »Anticlock* in češkega »Tajemstvi Ocelovehe Mesta*. V torek bodo na vrsti nemški »Schneeblind*, ameriški »Humanoids from the Deep* in kanadski «The Tomorrovv Man*, medtem ko bodo v sredo na sporedu italijanski »Lo Scrittore*, indijski »Chehre Pe Chehra* in belgijski «De Proffko-nijnen*. Četrtkov večer se bo začel s češkim filmom »Alternativa*, nadaljeval se bo z nemškim «Fleisch* in zaključil s sovjetskim «L’Alber-go - Ali'Alpinista Scomparso*. V petek bodo zavrteli drugi jugoslovanski film, to je film »Slika*, nato ameriško delo »American Cinema: Science Fiction*, težko pričakovanega »La Mort en Direct* Francoza Bernarda Tavemiera ter končno še italijanskega «Lo Specchio di" Aliče*. Zaključni sobotni večer bo posvečen producentu in režiserju Georgu Palu, zadnja filma letošnjega festivala pa bosta ameriški «The Conquest of The Space* in britanski «Quatermass Conclusion*. Poleg filmov naj omenimo še ostale manifestacije: pregled filmov režiserja Bernarda Taverniera, posvet navdušencev znanstvenofantastične literature »Fantastičen* in prvi turnir in razstavo iger «Board Games*, ki jih prireja Cappella Underground. Poleg teh pa organizira deželni avtonomni sindikat u-metnikov v palači Costanzi še razstavo del šestdesetih ustvarjalcev iz naše dežele. Srečanje na deželi za izhod iz krize Industrija v naši deželi preživlja krizo, ki je posledica vsedržavne krize, nevarnost pa je, da bi se stanje še poslabšalo. O tem so razpravljali včeraj na srečanju s podpredsednikom deželnega odbora De Carlijem predstavniki vseh štirih združenj industrijcev iz naše dežele. V razpravi so se udeleženci srečanja dotaknili predvsem dveh tem, in sicer na eni strani so vzeli v pretres možnosti nt)dpb^čMdežfelč in duštrijski dejavnSkU ' in možnosti preporoda industrije, po drugi strani pa so obravnavali vprašanja v zvezi z ladjedelništvom. Izidi male mature na srednji šoli v Rojanu Medtem ko čaka dijake zadnjih letnikov višjih srednjih šol še nekaj zelo ««vročih* dni, so se za dijake nižjih šol dokončno zaprla vrata šolskega leta 1979 - 80. Pred nekaj dnevi so se namreč zaključile tudi male mature. Objavili smo tudi že izide. Danes je na vrsti še nižja šola »Fran Erjavec* iz Rojana. Na tej šoli so izdelali naslednji mali maturantje: Dario Antoni, Jan Bitežnik, Dario Bradassi, Aleksander Bravnar, Ervin Cossutta, Dino Devcich, Aleksander Gruden, Henrik Gruden, Bruno Gulič, Marko Iago-dic, Ivo Kafol, Marko Leghissa, Peter Micheli, Štefan Semen, Aleksander Slama, Jože Struna, Marko Ternovec, Dario Zaccaria, Anastasia Cibic, Patrizia Modic, Barbara Pisani, Lučka Počkaj, Simona Slokar in Jasna Veliach. Občinska tržnica odprta od 9.30 do 10.30 Tržaška občina sporoča, da bo tržnica na Nabrežju O. Augusto v juliju, avgustu in septembru odprta za občinstvo od 9.30 do 10.30. Urnik bo veljal za vse delavnike, razen za sobote, ko bodo zasebniki lahko kupovali sadje in povrtnino na debelo od 9.30 do 11. ure. Za trgovce na drobno bo občinska tržnica odprta vsak dan od 4.15 dalje. S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Novi občinski svet v Zgoniku, ki so ga uradno umestili v torek zvečer, je že za četrto zaporedno mandatno dobo potrdil za župana Jožeta Guština, kar predstavlja res svojevrsten rekord. Zanj je glasovalo vseh 12 svetovalcev napredne liste, medtem ko je SSk oddala svoje tri (glasove za svojega predstavnika Jožeta Miliča, z utemeljitvijo, da se ne strinja s poveritvijo le začasnega mandata županu, ki bi moral HiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiMiiiiiiiiiMimiHifiimiiHiiniiimiiiHiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiilii NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE Konec tedna v Nabrežini razstava domačih vin V dvorani «1, Gruden* razstava slik - «l)an krvodajalca* V soboto in nedeljo bo v Nabrežini 19. razstava krajevnih vin, ki jo prireja devinskonabrežinska občina. V soboto ob 18. uri bodo odprli kioske, od 18.30 do 20.30 pa bo imela godba koncert. V nedeljskem programu je ženska nogometna tekma, ki se bo začela ob 17. uri, od 18.30 do 20.30 pa bo zopet igrala godba. Ob 21. uri se bo začela tombola. Zvečer bosta igrala ansambla Taims in Galebi. Svoje'belo vino bodo letos razstavili Herman Pertot, Mirko Radovič, Ivan Usai, Ludvik Pertot, Ivo Kralj, Jurij Stubelj, Bruno Cante, Angelo Skerk, Alojz Lupine, Boris Skerk, Ivan Terčon in Stanislav Gruden, črno pa Herman Pertot, Ivan Usai, Angelo Skerk, Danilo Lupmc, Boris Skerk, Stanko žužek in Robert Pipan. Obiskovalci bodo imeli torej na razpolago' "tttnogo domačih vin, pa tudi prigrizek pri dobro založenih kioskih. V okvjru razstave vin bo priredilo društvo Igo Gruden v istoimenski ZA UREDITEV MESTNEGA PARKA Ob škedenjskem pokopališču v nevarnosti zadnji vrtovi v Čudna stališča svetovalca KD na seji rajonskega sveta • V soboto, 5. julija, bo v Vidmu ob 21.30 koncert Edoarda Bennata. Vstopnice so na prodaj na sedežu ARCI, Ulica Toro 12. Prejšnji petek se je sestal rajon Ski svet za Skedenj in Čarbolo ter razpravljal o raznih vprašanjih, ki zadevajo omenjena področja v pred mestju. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o varianti k varianti Številka 25 regulacijskega načrta tržaške občine, ki jo je občini pred lagal sam rajonski svet. Ta varianta predvideva, naj bi občina namenila za mestni park še zadnje vrtove in vinograde v neposredni bližini škedenjskega pokopališča, ki so se ohranili po hudih razlastitvah, ki so pred leti prizadele škedenjee. Zoper ta predlog rajonskega sveta, ki kaže, da ga je občinska uprava načelno že sprejela, so prizadeti prebivalci vložili posamezno in skupno prek Kmečke zveze in po litičnih strank veliko število ugo- .................................nuni..............■"••im."o"1...... DOLINČANI OBUJAJO STAR IN OČARLJIV OBIČAJ Šugra sv. Urha... po starem in po novem Pobuda je prišla iz mladih vrst, praznik pa organizira KD Valentin Vodnik KD Valentin Vodnik obuja letos (prvič po več ko dveh desetletjih) tradicijo, ki je bila v preteklosti izključno last domače fantovske. Prihodnjo soboto, nedeljo in ponedeljek bo v Dolini, na Gorici, ša-gra sv. Urha. Praznik sv. Urha, dolinskega patrona, pa bo jutri, 4. julija. V preteklosti je bila šagra pomembna za vaško družbeno življenje, potekala pa je po strogo določenih pravilih in prastarem običaju. Za majenco, prvo nedeljo v maju, ni bilo plesa. Dekleta in fantje so se samo zbrali in postavili majsko drevo. Odbrali so parterje in parterce in prav ti-le so imeli nalogo, da teden po opasi-lu sv. Urha organizirajo sredi Doline šagro in seveda tudi ples. Kakor za majenco tako tudi za šagro, so imeli fantje in dekleta (19197, Zavije tol. 213 137; Milte: tel '271 124 Razstave SPD Tabor Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah je do 6. julija odprt šesti bienale umetnikov amaterjev. Urnik vsak dan od 18. do 20. ure. V nedeljo, od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi-ga. Razstavljene so slike, ki jih je ustvaril med leti 1912 in 1977. tssmamm Namesto cvetja na grob Mirka Stepančiča darujeta Berta in Anica 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Poldo Kralj daruje sestrična Berta 5.000 . lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Tončka Kalca daruje Marija Gombacci 10 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na nepozabno Silvo Ban-Škerkovo ob 2. obletnici smrti darujeta Vlasta in Armido 10.000 lir za Kulturni doto Prosek-Kontovel. V spomin na pok. Marijo Milič vd. Kapun daruje Lidija Sosič 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Celestine Debernardi roj. Vever darujeta Ingrid in Ervin Žerjal (Boljunec) 20 tisoč lir za PD Rovte-Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Draga Pahorja darujeta Jolanda in Luciano Gustincich 5.000 lir za PD Rovte-Kolonkovec inršLOOO lir za spomenik padlim v NDR; jz Skednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane. w Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 V REPNICU štev. 2 je odprl osmico Vladimir Rebula. Toči belo in črno vino. V PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288. URADNICA nujno išče v najem stanovanje za tričlansko družino, po možnosti v devinsko - nabrežinski občini. Telefon. 200-142 ali 200-127. LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim Vinom. OSMICO je odprl Karlo Škabar v Repnu štev. 23. Toči teran. ZAKADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne trak torske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše nemera er centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica. Carrlticcijeva utica 33, tel 2758. OSMICO je odprl Ivan Terčon -Mavhinje 42. Toči belo in črno domače vino KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na Škorklji Telefonirati na številko 61 369. od 8 30 do 12.30 a' od 15 30 do 19.30. ZARADI IZREDNO MOČNEGA DEŽEVJA V TOREK PONOČI HUDA POPLAVA V KOPRIVNEM, M0RARU, KORONI IN DRUGIH KRAJIH OB HUDOURNIKU BIRSI Prevalska kotlina se je v nekaj urah spremenila v pravo jezero kalne vode Ogromna gmotna škoda v stanovanjih ter v kmetijstvu informacije SIP uporabnikom RAZDELJEVANJE NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov naročnikov tržaške pokrajine za leto 1980/81. Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji, ki bodo -razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v uradih SIP, vrnejo star imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je prepustil funkcionar. Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, kolikor stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb. Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz. SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo np 187. 5IP SOCIETA' ITALIANA PER L' ESERCIZIO TELEFONICO p. a. Katastrofa v malem za nekaj tisoč prebivalcev Koprivnega, Krmi na, Morara, Corone, Mariana, Me de. Fratte, Verse ter nekaterih na selkov števerjana ter drugih manj ših krajev ob hudourniku Birsi, ki priteka z Brd. V Biršo se stekajo številni manjši potoki in kanali, ki odvajajo vodo iz Prevalske kotline med Krminom in Jazbinami. Na srečo je vodna ujma povzročila le gmotno škodo, ki pa je jo v tem trenutku še težko določiti. Voda je namreč preplavila na desetine kleti in stanovanjskih prostorov, poškodovala ceste, velikanska pa je škoda v kmetijstvu, saj je voda zalila velike površine njiv in vinogradov, Ponekod je voda, ki je prestopila bregove Birše že v bližini Koprivnega, preplavila tudi državno cesto med Gorico in Vidmom. Pod vodo so bili še do večera odseki lokalnih cest med Morarom in Marianom, med Frat-to in Medeo. ter v bližini Verse. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je območje Brd ter okolico Krmina v torek proti večeru zajela nevihta z močnim deževjem, vendar nihče ni pričakoval, da bodo posledice tako katastrofalne. Lilo je nepretrgoma več kakor štiri ure, približno od 18. do 23. ure. Na žalost ni na razpolago točnih podatkov o količini padavin, vendar je bilo vode toliko, da je niso mogli zadržati v Brdih sicer številni potoki in jarki. Že okrog 22. ure so začeli potoki nevarno naraščati. Od vsepovsod je drla voda in prinašala s seboj kamenje, vejevje in zemljo. Številne poti so bile včeraj zjutraj, zlasti na območju Brd, težko prevozne. Tako je bilo tudi ponekod v števerjan ski občini, kjer je voda pošteno NA POBUDO OBMEJNE MLADINE DANES POPOLDNE OBISK MLADIH PRI MDA KRAS 80 Kogar zanima, naj se prijavi v Dijaškem tlomu ali pri Devetakih v Dolu Danes popoldne bo skupina mladih z Goriškega obiskala mladinsko delovno akcijo Kras 80 v Kostanjevici na Krasu. Na obisku, ki ga prireja Mladinski odbor SKGZ v sodelovanju OK ZSMS Nova Gorica, si bodo mladi najprej ogledali naselje in delovišče, nato pa se bodo pomerili s tamkajšnjimi brigadirji v odbojki in namiznem tenisu. V večernih urah pa je na vrsti kulturno-zsb&viti uPKomm, katerega bodo Pril>FS,Y#i Drig&dirji tamkajšnje Naj omenimo, da se današnjega obiska MDA Kras 80 lahko udeleži vsakdo, ki je za to zainteresiran. Dovolj je, da se prijavi ob 18.30 pred Dijaškim domom v Gorici, oziroma ob 19. uri pred gostilno Devetaki v Dolu. Vse ostale informacije pa zainteresirani lahko prejmejo na sedežu MO SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 24-95). Naj v zvezi s samo akcijo, ki se letos prvič vrši na Krasu, spregovorimo še nekaj besed: MDA Kras 80 je nadaljevanje mladinske delovne akcije Kožba-na, ki je potekala od 1975 do 1979. leta v Goriških brdih. Naselje MDA Kras 80 je v Kostanjevici na Krasu v prostopih pokrajinskega štaba TO Primorske. Program akcije obsega izgradnjo vodovoda od Kostanjevice do tipat jega sela v dolžini 5 kilometrov. Planirano je, da bodo brigadirji na akciji opravili 23.040 efektivnih delovnih ur. Akcija bo potekala v štirih izmenah po 21 dni. V vsaki izmeni bosta sodelovali po dve brigadi. Skupaj bo na akciji sodelovalo 8 mladinskih delovnih brigad s 320 brigadirji. Akcija je republiškega značaja, kar pomeni, da bodo na njej sodelovali le mladi iz Slovenije. Poletni vozni red na progi št. 6 Občinska podjetja sporočajo, da se sedanji vozni red ob delavnikih ne bo spremenil, pač pa bodo vnesli spremembe na mestni progi št. 6 (pošta, štandrež, pokopališče). Te spremembe, ki bodo veljale od 15. junija do 21. septembra, se nanašajo na praznične poletne vožnje, ki bodo poslej takole urejene. Odhod izpred glavne pošte: 9., 10., 11., 12., 16.05, 17.10, 18., 19. Vožnja ob 19. uri se zaključi pri Sv. Ani. Odhod izpred pokopališča: 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 16.25, 17.30, 18.20. previjali so o stanju poklicnega zavoda za industrijo in obrtništvo, ko se stiska v neprikladnih prostorih v Ul. Croce. Predlagali so, da bi se ženski tehnični zavod lahko preselil v Ul. Rismondo, kjer je sedaj zavod za geometre. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali in upoštevali potrebe vsakega po sameznega zavoda. Prostorske težave italijanskih šol Šolski skrbnik dr. Antonino Con-dorelli je na pokrajini predsedoval sestanku o razpoložljivosti in stanju šolskih poslopij. Na sestanku so bili navzoči pokrajinski predsednik Pagu,ra, pokrajinski odbornik za javna dela Cisilin, občinski odbornik za javna dela Zucalli ter ravnatelji številnih italijanskih višjih srednjih šol. Razprava je tekla o razpoložljivosti učilnic, ki ponavadi primanjkujejo ob začetku vsakega šolskega leta. Ugotovili so, da bo preselitev tehničnega zaveda za geometre v prostore nekdanje umobolnice — uredili jih bodo do jeseni — povečala razpoložljivost šolskih učilnic. Raz- Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Izleti Slovensko planinsko društvo pri redi' v soboto'id'ffčdeTjo', 6. julija, izlet v Savinjsko' dolino z vzponom na Raduho (2062 metrov). Odhod v soboto ob 16.30 s Travnika z lastnimi prevoznimi sredstvi, prenočitev v Celju ali Velenju. V primeru slabega vremena izleta ne bo. razrila nekatere poti. Precejšen del Prevalske kotline je zalila voda. ki je ponekod dosegla tudi meter višine. Na desetine družin vseh zgoraj omenjenih krajev je noč prebilo v boju z vodno ujmo. Tako so pri Klanjščkovih na Jazbi nah, na robu Prevalske kotline, že okrog polnoči hiteli reševati vino in orodje iz poplavljene kleti. Voda je zalila tudi dvorišče in hlev. Okrog 1. ure zjutraj je vodni val dosegel nekaj kilometrov oddaljeno Koprivno, kjer je povzroča največ škode, saj je voda dobesedno preplavila skoraj vso vas. Na trgu pred županstvom je bilo že v prvih jutranjih urah okrog pol metra vode. V nižjih legah, ob železnici proti Krminu, pa je bilo ponekod tudi po dva tri metre kalne vode. škoda je tu zelo velika, saj je bilo poplavljenih na desetine kleti, kurilnic, garaž in tudi nekaj delavnic. Voda je poplavila tudi nekaj avtomobilov. Koprivno je prav gotovo najbolj prizadeto območje. Podobne težave so imeli ponoči tudi v Krminu, kjer je voda v nižjih predelih zalile veliko kleti, stanovanj in trgovin. V prvih jutranjih urah je vodni val dosegel tudi Moraro, kjer je voda začela preplavljati med tretjo in četrto uro. Tudi v tem kraju je zalila nekaj deset kleti in stanovanj, veliko škodo pa je povzročila v stavbi županstva, kjer je v kletnih prostorih arhiv. Okrog 10. ure zjutraj je bilo.. .središče ra še zmeraj poplavljeno. V pogovoru z vaščani pa .smo zvedeli, da take ujme*' ne>'■pomnijo^če- 'več, kot petdeset let. Zadnjič naj bi Birsa, skupaj s hudournikom Krstili co poplavila leta 1926. Nekaj po dobnega pa se je v Moraru zgodilo v osemdesetih letih prejšnjega iiiiMiiiiiiimiiMiiiitiiiiiiiiHiiiiimtiiHiiiiiiiiuMitiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiH PRH) ZADNJO IN 0DL0ČHN0 PREIZKUŠNJO ZRELOSTNI IZPITI NA SLOVENSKIH ŠOLAH V Gorici se bo predstavilo 36 kandidatov z učiteljišča, liceja in trgovskega zavoda - Zaključni (usposobljeno-stni izpit) tudi na tečaju za otroške vzgojiteljice Za dijake zadnjih razredov slovenskih višjih srednjih šol, kakor tudi za njihove vrstnike na italijanskih šolali, se danes pričenja zadnja in odločilna preizkušnja. Opraviti morajo namreč zrelostni izpit, ali maturo, kakor se je še do pred leti reklo tej stvari. Danes in jutri bodo kandidati opravili pismeni del preizkušnje, medtem ko še ni znan datum, kdaj se bo začel ustni del. Datum mora namreč določiti izpitna komisija, ki je pristojna za posamezne šole. Datum bodo po vsej verjetnosti sporočili že danes. Kandidati na liceju, učiteljišču in trgovskem zavodu bodo danes pisali nalogo iz slovenščine. Jutri bodo licejci pisali.nalogo iz grščine, uči-teljiščniki iz latinščine, trgovci pa jz prava. Nekoliko drugačen razpored pa imajo na tečaju za otroške vzgojiteljice, kjer bodo danes pisali nalogo iz italijanščine, jutri iz pedagogike, v soboto pa iz slovenščine. Izpitna komisija za licej je ista za kandidate iz Gorice, kakor za kandidate iz Trsta. Isto velja za učiteljišče. Sedež izpitne komisije za licej je v Gorici, tiste za učite- ljišče pa v Trstu. To sicer ne igra nobene vloge, ker bodo kandidati o-pravljali izpit na domačih šolah, oni iz Gorice v Gorici, oni iz Trsta pa v Trstu. Za naslove nalog bodo kandidati izvedeli šele danes, po 8.30, ko se bodo predstavili za pismeno preizkušnjo. Sicer pa srečno! V Tržiču odprejo triletno šolo za bolničarje Po sedmih letih prizadevanj bodo v Tržiču v jeseni odprli triletno šolo za bolničarje. Vest, ki sicer še ni bila uradno potrjena, prihaja iz tržiške bolnišnice, kjer naj bi v kraikem razpisali natečaj za 30 mest slušateljev te šole. Pouk naj bi se predvidoma pričel 1. septembra letos. Slušateljem bodo' nudili- brezplačno prenočišče in hrano. Kakor smo že večkrat poročali, imajo v tržaški bolnišnici, kakor v drugih zdravstvenih ustanovah na Goriškem, veliko pomanjkanje pomožnega zdravstvenega osebja. stoletja, ko je voda povsem uničila župnijski arhiv. V Coroni in Marianu je voda začela poplavljati okrog 5. ure zjutraj. V Marianu je preplavila o-srednjo ulico v dolžini nekaj sto metrov in okrog poldne, ko je še zmeraj naraščala, so promet po državni cesti morali za nekaj časa prekiniti. Težave so imeli tudi v Medeji, kjer je voda poplavila del osrednje glavne ulice in nase lje ljudskih hiš v Fratti ter v Versi. Goriški gasilci so delali nepretrgoma že od torka zvečer in so težko nalogo zaključili v glav nem sinoči. Največ opravila so imeli s črpanjem vode iz poplavljenih kleti in z reševanjem opreme. Vsem niso uspeli priskočiti na pomoč, vendar so se ljudje znašli ter si sami pomagali, ponekod s cisternami, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, drugod pa čisto pre prosto, z vedri. Do večera je voda v glavnem odtekla, čeprav je okrog poldne zopet močno deževalo. Zdaj bo treba ugotoviti gmotno škodo, • ki je velika in zakaj in kako je do po plave prišlo, ter kaj ukreniti, da se katastrofa ne bo že v kratkem ponovila. Razdeljevanje novega telefonskega imenika V prihodnjih dneh bodo tudi » goriški pokrajini pričeli razdeljevati novi telefonski imenik. O njem smo že poročali, predvsem zato. ker bo prinesel spremembe telefonskih številk. V skladu z že ustaljeno navado. da vsako leto objavijo na naslovni strani kakšno sliko zanimivega kraja ali umetniškega dela (lanski telefonski imenik za Gorico, Pordenon in Videm objavlja na naslovni strani cerkvico sv. Duha na goriškem gradu zgrajeno v 14. stoletju, na zadnji strani pa detajl t* cerkve) bodo v letošnjem imeniku na naslovni in na hrbtni strani priobčili fotografijo stolnice v Mania-gu zgrajene leta 1549. V tistem delu seznama, ki se nanaša na goriško pokrajino, sta dve pomembni novosti. Najprej ta. da se je število telefonskih naročnikov zvišalo za 2.500 enot. Druga novost, ki je objavljena na deseti strani seznama, so podatki o telefonskih pogovorih z Novo Gorico. Objavljajo namreč klicno številko ter telefonske pristojbine. Ob razdeljevanju seznama bodo v Gorici zamenjali dva tisoč telefonskih številk. Spremembe so narekovali tehnični razlogi. Gre za vse telefonske številke, ki se začenjajo z 2000 in s 5000. Prve se bodo soremenile v 84000, druge pa V 85000. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna AUa salute, Ul. C. Cosulich, tel. 72 480. DE7.URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni h Bassi. Raštel 52, tel. 83-349. iiitMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiMHiiiiKiimiiuiitifiiHiiiirifMKtititiHiiHttmtiuiMiiiiiiiaMiisimiiiiMMait ATENTAT V PITOVLJAH SODIŠČE POSLALO POZIV TAJNIKU MSI PASCOLIJU Skupno z ženo noj bi predlagal zbiranje denarja za Cicuttinijevo operacijo glasilk Znani italijanski dnevnik poroča iz Benetk, da se za petoveljskim a tentatom skriva misinska roka. Po sodnem pozivu, ki ga je prejel mi sovski tajnik Giorgio Almiranto, češ da je podpiral nekega obtoženca, so beneški preiskovalni organi izstavili še dva podobna poziva, in sicer pokrajinskemu tajniku MSI v Gorici odv. Enu Pascoliju ter njegovi ženi. Tajnik MSI Eno Pascoli naj bi bil l*toudntkiNz»!nabiriw>->v korist Carla Cicufctinija, neofašista Ordine Nuo-ivo,- ki- naj bi po telefonu obvestil 'karabinjerje \o fiatu r680 pri Petov-ljah ter s tem zakrivil smrt treh pripadnikov tega rodu na dan 31. maja 1972. leta. Z zbranim denarjem naj bi si Cicuttini v Španiji operiral glasilke in tako spremenil glas. Telefonsko obvestilo o najdbi fiata 500 v Pe-tovljah, eksplozivni pasti, so namreč posneli na magnetofonski trak in predstavlja najpomembnejši o-bremenilni dokaz v tej zadevi. Če bi kdaj prišlo do »soočenja* med registriranim in sedanjim Cicuttini-jevim glasom, bi se strokovnjaki najbrž znašli v težavah. To pa je tudi poglavitni cilj telefonista* in tistih, ki stojijo za njim. Prispevki V spomin na nečakinjo Elo Grav-ner Franzot daruje teta Fanica 10 tisoč lir za Dijaško matico v Gorici. Kino (>'orlcii VERDI 17.15—22.00 «La polizia bran-cola nel buio*. J. Airkim in F. Kortez. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Zaprto VITTORIA 17.00—22.00 «Le porno mogli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trži!1 EXCELSIOR 18.00-22.00 «007 licen-za di uccidere*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Frankestein junior*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-22.00 »Fliper*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-22.00 «Za samostanskimi zidovi*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Zadnji romantični ljubimec*. Francoski film. Razna obvestila MO SKGZ priredi danes zvečer o-bisk na MDA Kras 80 pri Selah na Krasu. Zborna mesta: ob 18.30 pred Dijaškim domom v Gorici, ob 19, u-ri pri Devetakih v Dolu. Zainteresirani naj se zberejo na določenih mfestih. Vse ostaie informacije na sedežu MO SKGZ (Ulica Malta 2, Gorica, ‘tčl. 24-95). sifdc VOZNI RED VLAKOV 1. junija je stopil v veljavo poletni umik vlakov, ki ga objavljamo v celoti. Velja za prihode, oziroma odhode vlakov z goriške železniška postaje. ODHODI PROTI TRSTU 0.03 (L), 5.35 (L*), 6.16 (L), 7.15 (D”), 7.49 (L), 8.18 (D). 9.25 (D), 10.42 (L). 11.20 (E***), 13.36 (P), 14.12 (L). 16.00 (D), 17.06 (L), 18.88 (L), 19.11 (E), 19.51 (L), 21.36 (L). 22.08 (D). ODHODI PROTI VIDMU 0.04 (L), 6.17 (L), 6.54 (D), 7.18 (L), 8.04 (D). 10.55 (L), 13.06 (D). 14.13 (L). 14.41 (D), 15.30, (L), 17.58 (L), 18.26 (D**). 19.01 (L). 20.06 (D). 20.55 (L). 21.24 (D). ODHODI ZA NOVO GORICO 9.50 (L) in 14.50 (L). PRIHODI IZ TRSTA 6.14 (L), 6.53 (D). 7.12 (L). 8.01 (D), 10.54 (L), 13.02 (D), 14.10 (L), 14.40 (D), 15.28 (L), 17.51 (L), 18.84 (D«), 18.59 (L), 20.04 (D), 20.54 (L), 21.23 (D), 24.00 (L). PRIHODI IZ VIDMA 0.02 (L). 5.34 (L*), 6.15 (L), 7.14 (D”), 7.47 (L), 8.16 (D), 9.23 (D). 10.40 (L), 11.19 (E***). 13.34 (D), 14.09 (L), 15.59 (D). 17.04 (L), 18.25 (L). 19.10 (E), 19.50 (L). 21.34 (L), 22.07 (D). PRIHODI IZ NOVE GORICE 12.03 (L) in 17.31 (L). L - lokalni, D - direktni, E -ekspresni. (*) vozi od 2. junija do 9. avgusta in od 16. avgusta do 30. maja 1981, razen ob praznikih. (**) ne vozi ob praznikih. (***) ne vozi ob naslednjih dneh: 1. avgusta, 7., 25.. 26. in 27. decembra ter 1. januarja 1981 ter 1. in 2. maja 1981. *".»""""n...............mu.i..iiimiiii.....iiiiroHiiiimmitiiiiiiimiiiiimiimiumimmimimiiK.imn.in.ti..umnim.. POPLAVLJENO OBMOČJE SPODNJIH BRD A:,‘............• • v-s-Nv | INTERVJU S TRŽAČANOMA FABIOM TODEROM IN EZIOM CADEEOM Kantavtorji v sodobnem življenju mladine v Italiji in pri nas Pogovor o študentskem letu 1968, o treh mladinskih generacijah, ki so mu sledile ter še o pojavu mladih pevcev-kantavtorjev, ki je bil eden izmed posledic novega vetra, ki je zapihal, se počasi bliža koncu. Dolgo sem kramljal s Fabiom Toderom. nazadnje pa sva govorila o razlogih uspeha enega ter spet neuspeha drugega avtorskega pevca. S Fabiom. pa tudi z Eziom Cadelom, ki je aktivno sodeloval v pogovoru, smo se nato vsi strinjali da, če hočeš uspeti, moraš žal sprejeta tudi nekaj kompromisov. Zato pa bo naslednje vprašanje tako: Vpr.: Fabio, povej mi nekaj domačih. tržaških primerov pevcev, ki niso sprejeli kompromisov, zato pa na vsedržavni ravni kot pevci pri široki publiki niso u-speli, čeprav bi si verjetno zaslužili! FAglO: To so primeri, ki jih ti prav gotovo dobro poznaš. Če bi Angelo Baiguera sprejel ponudbo neke velike milanske industrije plošč, da doda svojim pesmim prvine trdnega, skoraj div- Kzio Cadel jega jazza, ter svoje pesmi mnogo približal «punku*, ki je sedaj zelo v modi, če bi nato malo spremenil besedila, jih malce tudi poneumil, bi bil eden izmed najbolj znanih italijanskih pevcev. Angelo pač kompromisa ni sprejel, zato pa je sedaj njegov uspeh omejen. Podobno je bilo z Alfredom Lacosegliazom ter Androm Cecovinijem, ki je v Rimu celo naučil De Gregorija Igrati kitaro. Po drugi strani pa je tudi primer domačega pevca, katerega ne bom povedal imena, ki poje že pet let, pa je nastopil le na eni sami samcati rajonski prireditvi. Tudi to se zgodi. Če pa me vprašuješ, kaj je z menoj, ti takoj povem, da si ne pričakujem prav nobenega uspeha, temveč sprejemam prav vse tisto, kar sproti pride. Kar je zame kot pevcu najvažnejše, je to, da opišem tisto, kar čutim, ker smatram, da to ni izključno moja last. temveč last moje generacije, ki je sestavljena iz toliko različnih, pa tudi tako podobnih rnikro-kozmosov, ki morajo težiti k spoznanju in povezavi. K temu pa pripomorejo tudi moje pesmi. Vendar pa bi k pogovoru o treh generacijah hotel dodati še to: nekoč smo bili v svoji nekritični kritičnosti (!) in uporu mnogo bolj individualisti, vendar v pozitivnem smislu, ko je vsak, čeprav naivno, dobro premišljal svoj upor. svojo borbo, generacija, deangažiranosti pa, ki po naši zaslugi mnogo več ve od prejšnje mladine, ki si je morala svojo vednost komaj priboriti, pa tudi bolj izkušena je, to na lahek način pridobljeno kritičnost ne izkoristi ter v svoji hiper-kritičnosti zapade v cinizem. Pa saj jih vidiš: videvaš jih ne v skupinah, temveč skoraj v tropih, kjer si nihče noče prevzeti lastnih odgovornosti, vsi mislijo enako, ker jim to narekuje linija najmanjše odpornosti. Želel bi, da bi imela najnovejša generacija izkušenost in kritičnost lastne, poleg tega pa navdušenost, naivnost in borbenost prejšnje. Samo tako bi se dalo kaj narediti.* S to izjavo, ter še s trditvijo, da je glasba nekaj več, kot si mi vsi predstavljamo, da je barometer nekega socialnega stanja predvsem pri mladini, se zaključuje pogovor z mladim kan-tavtorjem Fabiom Toderom, ter začne pogovor z drugim mladim pevcem, za leto dni mlajšim E-ziom Cadelom, ki sem ga izbral za pogovor, ker je tudi njegova glasbena pot drugače emblema-tična od Fabiove, na poti k uspehu. Sicer pa, naj govori sam. EZIO CADEL: Res je moja glasbena pot potekala nekje izven vseh norm, je pa vseeno zanimiva pri razglabljanju pojava, kako nekdo uspe oz. ne uspe na tem področju. Peti sem začel že zelo zgodaj, ničmanj kot pri svojih sedmih letih, ko sem na nekem otroškem pustnem rajanju imel priložnost, da sem pel na o-dru in vseh opozoril na moj zelo nizki glas. Od takrat, pa do svojega 18. leta sem se udeležil 15 vsedržavnih tekmovanj v petju, ki sem jih tudi vse zmagal. Vendar pa sem samo pel, ne pa pisal pesmi. Moja glasbena priprava pa je bila zelo dobra, saj igram več instrumentov, v glavnem pa flavto. Vpr.: Kaj nisi moral pred štirimi leti celo nastopati na pevskem festivalu v Samemu? EZIO: To je točno, takrat pa sem doživel svoje največje razočaranje. Zmagal sem namreč na t.i. «Srečanjih mladinske alternativne glasbe* med 11.000 tekmovalci in kot zmagovalec bi moral oditi v Sanremo, vendar pa do tega ni prišlo. Očitno je imel kak poražen pevec kakega važnega strička v določenih krogih. Od takrat nisem več nastopal na takih tekmovanjih, saj me je samo petje nekoliko omejevalo, posvetil pa sem se v glavnem flavti ter že začel peti z raznimi tržaškimi glasbeni sl^u^mi Vpr.: Si kdaj mislil na uspeh? EZIO: Verjetno da, toda - ni' me preveč zanimal. Če bi si ga 1 res želel, bf-JWiW' ddvčlj^&^bi' sprejel ponudbo sedaj znane tržaške pevke Vivien Vi (seveda psevdonim čisto enostavnega tržaškega priimka), da bi igral zanjo, vendar ni mi šlo za to. Raje sem nadaljeval z izpopolnjevanjem in s študijem instrumentov, igram flavto v glasbeni skupini s Fabiom Toderom in Mauriziom Zacchigno. Sedaj nas že kličejo na marsikatere nastope, to pa mi je za sedaj dovolj. Vse, kar nato pride, mora biti zasluženo in sad trdega dela, predvsem pa moram občutiti tisto, kar pojem, zato pa sprejemam Fabiova besedila pesmi, pa tudi sam sem že napisal nekaj pesmi. Vpr.:In za konec moram postaviti tudi tebi tisto na smrt ba- nalno vprašanje: zakaj sploh poješ? EZIO: In jaz ti bom banalno odgovoril. Jaz občutim svojo generacijo, sem aktiven člen le te. Zato pa tudi čutim potrebo, da jo opišem, da se opišem, da iščem rešitve iz vsakdanjosti, in te rešitve moramo iskati vsi skupaj, za to pa je pesem eden izmed takih sistemov iskanja, poleg tega pa je še po svoji naravi vspodbujajoča in nalašč ustvarjena za nas, saj je polna ritma, igre ter kontrastov sonca in teme, ki so tako značilni za našo mlado družbeno stvarnost. Razgovor napisal: DUŠKO JELINČIČ Iz umetnostnih galerij Tatjana v galeriji «Rossoni» Kot običajno se ob tem pomladnem času v galeriji Rossoni Tatjana ponovno predstavlja z razstavo svojih najnovejših olj. Je to še razmeroma mlada slikarka iz predzadnjega v Trstu vedno o-bilneje zastopanega rodu slikark. Za nas tržaške Slovence pa je njen pojav na Tržaškem v toliko pomembnejši, ker se slikarka čuti Slovenka, ki složno ustvarja z zakonskim drugam, znanim pokra-jinarjem furlanskega porekla Co-lauttijem. S tem pa ni rečeno, da ga posnema v časovno odmaknjeni romantičnosti njegove zagledanosti narave in ljudi. Prav nasprotno — Tatjana ostaja, kot slikarka, zasidrana v našem času. S precej krepkimi potezami čopičev in v načinu sproščenega realizma skuša zajeti v ploskovitost platen le bežni videz resničnosti celotnega izgleda prostorninsko opredeljenega sveta ulic, trgov in nabrežij mesta, ne da bi se pri tem ozirala na nepomembne podrobnosti, ki niso značilne za izbrani motiv. Slične kontraste ji uspe posebno prepričljivo podati v slikah z razgledi ob tržaškem kanalu preko katerega se pneta edina tržaška mostova in ki se končata z belo kamenito steno. To soigro pokončnosti stavb in stebrov s podložnostjo mostov in obrežja pa se stopnjuje z okrogljinami pla kastih kupol pravoslavne cerkve. Je to okolje v katerem se slikarka dnevno resnično zadržuje in ga zato prav dobro pozna. Jo pa ne ovira, da gre slikat tudi v stari del mesta. Takšni razgledi ZAKLJUČNA PRIREDITEV V OTROŠKEM VRTCU Trebenski malčki so se izkazali so mračnejši in znatno utišanih barv. Se pa njena paleta izredno razživi v nekdanjih tihožitjih z bohotnimi šopki cvetja na temnih ozadjih. Opazno je na tej razstavi, da pokrajinsko slikanje enako dobro obvlada, ko slika živo naravo, zelenje polj in logov. Z izleta preko meje na sežansko stran je tu nekaj lepih primerov zasneženih pokraiin. Na prvih razstavah te slikarke smo se srečevali večinoma s prav velikimi slikami geometrično - arhitektonske lepote slikovitih stavb okoli tega Ponterosso. Sedaj postajajo slike manjše in intimnejše dodelane lepote prirode, drevja in grmičevja. Med te postavlja preproste kraške hiše z borjači in vsem kar je na njih najti. In prav med takimi slikami najdemo skriti biser te razstave. Čisto malo olje z zasneženo kmetijo med drevjem, naslikano z odlično neposrednostjo zrelega likovnega u-stvarjalca, ki opravičuje laskavi oceni kritikov Gutmanna in Mon-tenerija v katalogu in našo upanje, da bo Tatjana še nadalje prispevala obogatiti s svojim delom naše zamejsko slikarstvo . M. BAMBIČ ZSSR: jedrske centrale boljše od klasičnih RIM (Agemart) — Sovjetska zveza je odločno sprejela zamisel o uporabi jedrske-energije. Sporočila je, da bo razvijala obširen načrt izgradnje jedrskih central Podpredsednik državnega komiteja za znanost in tehniko Sovjetske zveze prof. Žimerin, ki je posegel v debato v teku simpozija, ki ga je priredilo v Rimu Združenje Italija - ZSSR, je izjavil, da se v Sovjetski zvezi ne strinjajo s pesimističnimi razpoloženjem, ki vlada v javnosti in pri nekaterih zahodnih strokovnjakih glede nevarnosti jedrske energije. Žimerin je minimiziral nevarnosti, ki po njegovem mnenju in po mnenju sovjetskih strokovnjakov praktično ne obstajajo in ki jih je mogoče odstraniti ob popolnem jamstvu in varnosti. Poleg tega jedrske centrale zagotavljajo boljšo kvaliteto okolja v primerjavi s klasičnimi centralami. Na osnovni šoli «Bazoviški junaki* v Rojanu so tamkajšnji učenci za zaključek šolskega leta pripravili zelo lepo razstavo na temo »Narava in okolje* Tudi trebenski malčki so se izkazali. V soboto dopoldne je bilo v trebenskem otroškem vrtcu živo kot le malokdaj: vaški malčki so imeli namreč svojo zaključno prireditev, z recitacijami in petjem ter z razstavo risb, ročnih del ter delovnih zvezkov. Že -v četrtek so na veselo zaključita shidehjč1'Vabili lepaki, ki so jih malčki naslikali sami, v petek je bila odprtje razstave, v soboto pa je bila na vrsti prireditev. Otroci so v pisanih oblekcah prikazali vrsto prizorov na temo štirih letnih časov. Starši in številni drugi prijatelji mladine, ki so se ob tej priliki zbrali v velikem številu, so pozorno in z nežno prizanesljivo:'.jo sledili trudu malčkov, ki so se hoteli kar najbolje odrezati. Tu in tam je seveda kaj zaškripalo ter je bilo zato vse skupaj še bolj zabavno. Sledilo je podeljevanje posebnih «diplom», ki so jih mlajši otroci izročili «starejšim», letošnjim prvošolčkom, ki bodo jeseni zamenjali igrače za šolske knjige. Nato so zapeli kolo mladosti, ob koncu pa še pesem slovesa, ob kateri se je orosilo oko marsikaterim staršem, ki so se v duhu za trenutek morda vrnili v blažena o-troška leta. Prisrčno razpoloženje se je nadaljevalo ob zakuski, ki so jo pripravile mamice, kjer so obložene mize na prostem vabile staro in mlado, da je tako kar najprijetneje zaključila šolsko leto. Ne pozabimo, da zasluga gre tudi učiteljicam, Marti Radetič in Elizabeti Starc, ki sta pripravili malčke, pa neučnemu osebju, ki jima je na kateri koli način pomagalo. B. C. /V/»/«'m/7f za DIJAŠKO MATIH) PARTIZANŠČINA V ITALIJI ENOJNA m ir. S, *. * 4 • 'K m N *f U i * ^ iif + mm V JUGOSLAVIJI V DVOJNEM ŠTETJU Vpr.: «Nimam še let, da bi šei v penzijo, vendar pa bi rad pravočasno uredil vse dokumente, da ne bi imel nato neprijetnih presenečenj. Zanimajo me tri stvari: 1. pred kratkim mi je IN PS izdal knjižnico, na kateri pa so vpisani prispevki le do leta 1973 in zdi se mi čudno, da niso našli te zadnje dobe, saj še vedno delam, vsega skupaj pa imam 30 let dela in dve leti vojaščine; 2. od leta 1943 dalje sem bil pri partizanih, nato pa sem še nekaj mesecev ostal v jugoslovanski vojski. Za priznanje partizan-ščine sem že vložil prošnjo in dokumente v Italiji preko AN Pl, vendar pa nisem še prejel dekreta. Imam pa priznano v Jugoslaviji tako partizanščino dvakratno kot služenje v vojski. Katero dobo mi bodo upoštevali ob upokojitvi? Lahko sam izberem med eno in drugo državo? 3. I -kšen kriterij ima 1NPS za določanje pokojnine?» M. G. Odg.: V uvodnem stavku trdite, da nimate še dovolj pokojninske dobe za predčasno upokojitev, ker se verjetno čutite še mladega. Iz podatkov, ki mi jih posredujete v svojem pismu, pa lahko sklepamo, da že izpolnjujete pogoje za upokojitev po italijansko -jugoslovanski konvenciji. Vendar pa pojdimo po vrsti. Povsem normalno je, da vam je zavarovalna zavod INPS vpisal v osebno knjižico . avarovalne prispevke le' do konca leta 1973, ker po tem datumu nimajo periferični zavodi INPS neposredne evidence o vplačanih prispevkih. Zato pa mora delodajalec za vsako leto izdati posebne preglede mesečnih prejemkov, kar velja kot dokazilo, da so bili prispevki redno pora-nani. Drugo vprašanje se nanaša na partizansko dobo, ki so vam jo že priznali v Jugoslaviji, od italijanskih oblasti pa še čakate dokončni dekret. Partizanščino lahko /eljavite za pokojninsko dobo tako v Italiji kot v Jugoslaviji po vaši prostovoljni izbiri, ne more pa se ta doba kopičiti v obeh državah. Svetujem vam, da si na vojaškem uradu takoj preskrbite vojaški list, ki zajema dveletno služenje vojaškega roka, ni pa še vpisana partizanšči-na. V tem primeru lahko optirate za jugoslovansko odločbo, ki je za vas ugodnejša, ker vam je to obdobje priznano kot beneficirana doba v dvojnem štetju. V Jugoslaviji bi vi morali imeti približno 3 leta pokojninske dobe, s 30 leti delovne dobe in dvema letoma vojaščine pa že sedaj dosežete skupno 35 let pokojninske dobe in lahko se odločite za predčasno starostno upokojitev, jugoslovanski sorazmerni del pa bi vam izplačali po 60. letu starosti. Če pa vam priznajo partizanščino v Italiji, potem ne bi mogli šteti v pokojninsko dobo jugoslovanskega priznanja in v tem letu bi vam manjkalo še poldrugo leto do minimalnih upravnih pogojev za predčasno upokojitev. Kar pa zadeva kriterij izračunavanja pokojnine, bi vam INPS trenutno likvidiral 64 odst. povprečnih prejemkov najboljših treh let v zadnjih desetih letih, seveda na osnovi 32 let pokojninske dobe, ki jo trenutno uveljavljate v Italiji. POVIŠKI NA KMEČKIH POKOJNINAH Vpr.: «9. tega meseca bom dvignila kmečko pokojnino. Ker imam že 67 let, mi pritiče povišek od 1. julija. Zdaj ne vem, če naj naredim prošnjo za povišek ali ne?» F. K. Odg.: INPS bi moral avtomatično dodeliti povišek s 1. julijem vsem tistim upokojencem pri kmečkem, obrtniškem in trgovskem zavarovanju, ki so presegli 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske). Ker so plačilni nalo gi že pripravljeni, bi vam svetoval, da počakate še teh nekaj dni in v primeru, da ne boste še deležni poviška, bomo potem takoj vložili prošnjo v tem smislu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Benetke: Koncert za jutri 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 15.00 Evrovizija: TENIS: Mednarodni turnir 18.15 Hladno, hladno 18.30 Woobinda 19.20 HEIDI 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Variety 21.45 Posebna oddaja Dnevnika 1 22.35 «Arriva l’ellicotero» TV film Ob koncu DNEVNIK Rim: Podelitev knjižne nagrade «Strega» Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 Kinematografija 17.00 TV film «La capsula di cobalto* Mladinska oddaja 17.45 Risanka 18.00 Tailantski otrok, TV film 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Dober večer z. . . Renatom Rasclom vmes TV film Človek v hiši Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 TV film iz serije «L’ispettore Derrick* 21.45 Sindikalna tribuna 22.30 Nek glas. . . neka ženska Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Dnevnik 3 — Deželne vesti 19.45 Maria Fux — danza terapia 20.00 šolska vzgoja 20.30 «Carri agricoli addio* 20.40 Big Bands 21.40 Dnevnik 3 — Tedenska rubrika 22.10 DNEVNIK 3 22.25 «Carri agricoli addio* (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.00 Dediščina za prihodnost 19.00 Odprava zelenega zmaga, zadnji del mladinske nadaljevanke 19.30 OBZORNIK 19.40 Tvorci moči in vezi, brigadirska oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Med iskrenimi ljudmi: Večer z Majdo Sepe 22.30 V znamenju 22.45 Ali se med seboj dovolj poznamo Koper 17.00 Winbeldon: TENIS mednarodno prvenstvo 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.40 TV DNEVNIK 21.00 Peklenski dvoboj 22.30 Notranja politika 23.00 Glasba brez meja Zagreb 19.05 TV koledar 19.15 Dan zmage 19.45 «Zagrebulje» 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Aktualna oddaja 21.50 Vabilo na potovanje — kviz 22.50 TV DNEVNIK 23.05 Baletna oddaja TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.03, 19.00 Poročila: 7.20 Jutranji almanah: Stoji učilna zidana; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10,10 Radijski koncert: posnetek iz našega studia; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi: 12.00 Turistične podobe; iiiiitiimiiiiMinaniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiuiiui Patronat KZ - INAC svetuje RADIO TRST A - Danes, ob 8.10 STOJI UČILNA ZIDANA Danes, ob 8.10 bo Radio Trst A v, okviru oddaj «Jutranji almanah* pričel z novim nizom oddaj, ki bodo imele naslov «Stoji učilna zidana* in podnaslov «Dolga pot do učenosti*, ki ga je za našo radijsko postajo napisala in opremila z literarnimi odlomki prof. Zora Tavčar. V teh oddajah bo v prijetnem, lahkotnem in igrivem slogu, a vsekakor v literarni obliki opisala svoje spomine, izkušpk, srečanja^ in. dogodke iz lef svojca Snetiia od tja: Oddaje bodo na sporedu vsak četrtek ob istem času. po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic 25-888; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glas-beno-govorni program; 11.00 Dnevni variete; 12.03 Glasbeno-gOvorni program; 13.15 Poštna ko-’ čija; 13.20 Pogovor s poslušalci; 14.00 Radijska priredba; 14.30 Radijska priredba; 15.03 Rally; 15.30 Oddaja za poletje; 16.30 Glasbeni program; 17.00 Patch-work; 18.35 Glasbeni program; 19.20 Radijska priredba RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30", 9.30, 11.30, 12.30. 13.55, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 I;’~ 6.00 - 8.45 Glasbeno Poročila; h- vašfct«l£idSM^oteH'-'v.se' or sms- ir-« nnnp,,i. • 12 50 Renzo Arbore; 13.35 Filmska glasba; 15.00 - 19.30 Oddaja za poletje; 19.50 Šolska vzgoja 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Koder teče, ondod moči (ponovitev); 16.53 Deset minut z Romanom Butino; 17.10 Klasični album: Johann Sebastian Bach; 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi KOPER (Italijanski program) 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20 30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro: 8.50 Merit fa centro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. .; 10.15 Orkester Werner Miiler; 10.40 Mozaik; 11.00 Horo skop; 11.03 Vrtiljak motivov; 11.32 Kirn; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14 33 Italijanski zbori; 15.00 Lestvica plesne glasbe; 15.33 Prijet no z glasbo; 15.45 Z nami je. ... 16.00 Discorama; 17.00 Lahka glasba; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v -izložbi; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.32 Muratti mušic; 19.15 Poje Dario Baldanbengo; 19.32 LP lestvica: 20.00 Opera KOPER (Slovenski program) 7.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Najava spore da; 9.00 Val 202; 14.05 Popevke se vrstijo: 14.40 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.(K), 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Po ročila; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov, 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje; 10.05 11.00 Z ra diom na poti; 10.45 Turistični na potki za naše goste iz tujine, 11.05 - 12.35 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Danes do 14. ure; 14.20 Ob vestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Enaj sta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Pezikovni pogo vori; 16 30 Zabavna glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 18 00 Studio 18. ure, 19.00 Vsa zemlja ho z nami zape la. . «Pesem o svobodi*; 19.15 Lokalne radijske postaje se vklju čujejo; 19.35 Minute z Debussy jem; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba, 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slavka Žni daršiča; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melo dije; 23.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 23.25 Iz naših sporedov; 23 30 Plesna glas ba z jugoslovanskih studiov. 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 10.5 • 5.30 Nočni program DUŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO MED VOJNO 14 PO PRIMORSKI Nemški general Ludvvig Kiibler Kiibler: Bile so mogoče povprečno tri. Predsednik: Dobro, kako daleč ste dospeli, oziroma katere kraje ste dosegli med vašim napadom na Sovjetsko zvezo, mislim, večja mesta. Kiibler: Prvo večje mesto je bilo Stalino. Napad je šel približno sto kilometrov vzhodno od Stalina ob robu ddneškega bazena. V drugi polovici decembra sem bil imenovan za vrhovnega komandanta čete nemške armade. Ta četrta armada je spadala k skupini «sredina<>. Komandant je bil feldmaršal von Kluge. Predsednik: Temu ste bili neposredno podrejeni? Katera armade so še spadale pod feldmaršala Klugeja? Kiibler: Številk ne morem povedati natančno, mogel pa bi našteti imena komandantov. Predsednk: To nas toliko ne zanima. Povejte približno število, koliko armad je imel feldmaršal Kluge? Kiibler: Najmanj tri, mogoče pa tudi štiri, tega ne vem. Predsednik: Dobro. Bili ste komandant četrte armade. Kako daleč ste s to četrto armado prispeli? Kiibler: S to armado nisem napredoval. Ko sem dospel tja, je bila ofenziva že ustavljena. Predsednik: Do katere točke je prispela nemška armada, na katerem mestu, približno po večjih mestih je bil ta zastoj? Kiibler: Moje vrhovno poveljstvo je bilo v kraju Jukno, približno 120 kilometrov vzhodno od Smolenska. Armada sama je prej, preden sem prišel tja, sodelovala v pohodu proti Moskvi. Ko sem prišel jaz, je bila. na umiku. Prednja linija te armade je bila približno 50 kilometrov vzhodno od Jukna. Predsednik: Koliko časa ste bili na tem sektorju'? Kiibler: Tri tedne sem bil vrhovru poveljnik IV. ar-rnede. Predsednik: Zakaj ste bili odstranjeni'’ Kiibler: Odstranjen sem bil, ker Hitler ni bil zadovoljen z mojim referatom. Predsednik: Bili ste torej odstaijem kot, poveljnik IV. armade Kam ste bili poslani? Kiibler: Poslan sem bil domov, v mojo domovino, v Miinchenf Predsednik: Koliko časa ste ostali tu? Kiibler: Bil sem tam do poletja 1943, to je poldrugo leto. Predsednik: Kakšno funkcijo ste dobili leta 1943? Kiibler: Leta 1943. sem postal poveljnik tako imenovanega zaledja srednje skupine armad. To je bilo zaledje armadne skupine. Spredaj je operacijsko območje, potem pride armadno območje, nato pa zaledje (etapa). Predsednik: Kateri sektor je obsegalo vaše območje? Kiibler: To območje je obsegalo v glavnem prostor okrog Mogileva. Tudi Smolensk je bil zraven. Predsednik: Koliko, časa ste ostali v tej funkciji? Kiibler: Ostal sem do druge polovice septembra 1943. Predsednik: Kakšen čin ste imeli takrat? Kiibler: Imel sem isti čn kot prej, general planinskih enot. Predsednik: Vi ste po činu generallajtnant? Kiibler: Ne, jaz sem eno stopnjo višje. Prva stopnja je generalmajor, druga generallajtnant, tretja stopnja general pehote, konjenice ali planinskih čet. Predsednik: Kdaj so vas zadnjič povišali? Kiibler: Povišan sem bil v generalmajorja 1938. leta, let.o dni pozneje, 1939 v generallajtnanta in zopet leto dni kasneje, leta 1940 v generala planinskih čet. Predsednik: Vrnimo se nazaj. Vi ste, kot pravite, bili komandant zalednih enot do septembra 1943. Kam ste šli po septembru 1943? v Kiibler: Po septembru 1943. leta sem bil premeščen v gornjo Italijo na položaj, ki sem ga zavzemal do konca vojne. Predsednik: Dobro. Kakšne funkcije ste opravljali tukaj? Kiibler: Bil sem komandant v okupacijski coni Jadransko Primorje. Predsednik: Dobro. Preidemo konkretno na obtožnico. Kakšen sektor vam je bil odrejen? Kiibler: Smem nekaj povedati. Predsednik: Da. Kiibler: Jaz nisem takoj iz Rusije prišel na nov položaj, pač pa šele decembra, ko je bil ta štab šele na novo organiziran, to je bilo leta 1943. Predsednik: Dobro. Vi ste bili komandant tako imenovane jadranske cone. Katere so bile meje vašega sektorja? Kubler: Bil sem komandant cone Jadransko Primorje. Medtem ko se je ime tega poveljstva 1944. spremenilo in sicer je dobilo naziv generalno poveljstvo za posebne naloge 97. korpusa. Predsednik: Dobro. Mi še nismo dobili odgovora, katere so bile meje vašega sektorja. Kiibler: Okupacijska cona Jadransko Primorje je obsegala naslednje pokrajine: Reko, Istro, Trst, Gorico in Furlanijo. Predsednik: Dobro. Se vedno nismo slišali za sektorje njegovega operiranja, vemo, kje je segal v Padsko nižino, radi pa bi vedeli meje proti Jugoslaviji. Kiibler: Zahodna meja te operacijske cone je bila zahodna meja province Udine (Videm) in ta poteka približno od Taljamenta. proti Alpam. Predsednik: In proti Jugoslaviji? Kiibler. Meja proti Jugoslaviji je potekala približno 15 kilometrov zahodno od Bakar-Kuljan, območje Sušaka. Predsednik: Dobro. Katere enote so vam bile podrejene? Kiibler: Podrejena mi je bila predvsem 71. divizija do januarja 1944., 162 Turkestanske, ki je bila sestavljena iz Rusov in nenemcev. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 3. julija 1980 KOLESARSTVO TOUR DE FRANCE NOGOMET NEBORBENA ŠESTA ETAPA PRINESLA ZMAGO GAUTHIERU Na skupni lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb - Danes dve poletapi COMPIEGNE - V Franciji že precej časa ne pomnijo, da bi bila kakšna etapa «Toura« tako mirna, kot je bila včerajšnja. Tekmovalci očividno še niso prestali vseh posledic težke etape, ki jih je v dežju, mrazu, vetru in po kockasti cesti privedla v Lille. Med njimi je ta ko prišlo do tihega dogovora o «premirju», ki je držalo prav do 165. km. Šele tam je prišlo do nekaj poskusov pobega, vendar ni bilo nobenemu usojeno dolgo življenje. Bolj kot ti nepomembni sunki v ospredje, je vode razburkal skupinski padec petnajstih tekmovalcev Pri 176. km, med katerimi je bil tudi Bazzo. Poškodoval si je levo nogo, vendar pa je po osmih kilometrih zasledovanja le izničil svoj enominutni zaostanek in se priključil glavnini. E>o odločilnega pobega je prišlo Bled spustom s Thiescourta, ko so ušli Gauthier, Verlindes, Bourreau, Knetemann in Bonnet. Ta peterica si je kmalu priborila nekaj več kot pol minute prednosti, ki jo je obdržala prav do cilja. Nekaj sto metrov pred ciljem sta se spustila v medsebojni dvoboj za končno zma- Tako se je Gauthier razveselil svoje včerajšnje zmage na «Touru», k« je privozil v Compiegneju na cilj 8° Knetemann in Bonnet, toda nju-ho medsebojno «obračunavanje» je izkoristil Gauthier, silovito je potegnil in prispel na belo črto s sekundo prednosti pred ostalo četverico. Com- 5.57T2” 5.57’50" 5.57’50’ Lestvica 6. etape (Lille Piegne 219,5 km): L Gauthier (Fr.) 5.57’H”, s p.h. 36,250 km na uro *• Verlinden (Bel.) 3. Bourreau (Fr.) ’• Knetemann (Niz.) Bonnet (Fr.) “■ Kelly (Irs.) j- Bertin (Fr.) Osmont (Fr.) ,»• Van de Velde (Niz.) Hoste (Bel.) **• Jonk er s (Niz.) Sherwen (VB) Legeay (Fr.) **• Jagsch (Avs.) m. Jacobs (Bel.) Hinault (Fr.) SKUPNA LESTVICA L Pevenage (Bel.) 2. Bazzo (Fr.) p< 3- Hinault (Fr.) Kuiper (Niz.) 5 Lubberding (Niz.) 6. Zoetemelk (Niz.) "• Claes (Bel.) 6- Vendenbroucke (Bel.) ,9- Van de Velde (Niz.) 10. Bonnet (Fr.) 8’48” E)anes bodo tekmovalci opravili ®ve poletapi: prva bo ekipna na kronometer, druga pa bo tekmoval-Ce privedla iz Beauvaisa v Rouen. nastopilo pa bo deset tujih ekip štiri domače vrste. Dirka bo junija ali julija. TENIS V LONDONU Velik uspeh Beograjčana Zivojinovica Mladi Beograjčan Slobodan Ždvo-jinovič je dosegel izreden uspeh na mednarodnem teniškem mladinskem turnirju na travnatih igriščih v Londonu. Uvrstil se je namreč v finale, kjer pa je zadnji dvoboj proti Švedu Svenssonu izgubil. Živojinovič je v prvem kolu premagal Mehikanca Maciera s 6:3, 6:1, v drugem je odpravil Angleža Farrella s 6:4, 6:1, v tretjem je bil njegova žrtev Amerikanec San« s 7:6, 6:3, v polfinalu pa je premagal odličnega švedskega igralca Gunarssona, ki je nosilec skupine št. 7 na tvimbledonskem turnirju. Beograjčan je zmagal s 7:5, 6:4 in 6:3. Finale je bil izredno napet. V prvem nizu je zmagal Živojinovič s 7:5, v drugem je že vodil s 4:3, a ga je izgubil s 6:4, prav tako pa tudi zadnji set s 6:4. Živojinovič je na tem turnirju zbudil s svojo uvrstitvijo veliko pozornost v tamkajšnjih teniških krogih. ATLETIKA OSLO — Na atletskem mitingu v Oslu je Anglež Steve Ovett izboljšal svetovni rekord v teku na eno miljo. Razdaljo je pretekel v času 3’48”8 ter tako za dve desetinki izboljšal prejšnjo znamko, ki je pripadala njegovemu rojaku Seba sl.ianu Coeju. RUGBY LEVIN (Nova Zelandija) — Italijanska rugbijska reprezentanca je zmagala proti reprezentanci Ho- rowhenua z izidom 21:12 (13:6). Srečanje je bilo na visoki tehnični ravni. «Azzurri» so se odlikovali predvsem v napadu. To je za italijansko reprezentanco druga zmaga na novozelandskih tleh. Zadnjo tekmo bo odigrala proti ekipi cAll black«. MADRID — Španska televizija bo za prenos tekem svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 1982 v Španiji, potrošila 10,5 milijarde pezet (približno 126 milijard lir). Tekme bodo na 17 stadionih. r PRIJATELJSKEM SREČANJU Mladi Proscčani premagali Ljubljančane V nedeljo, 29.6.1980, je nogometna ekipa cicibanov Primorja odigrala prijateljsko srečanje v Ljubljani s cicibani ljubljanske Olimpije, kot predtekmo zadnjega kola prvenstva 1. zvezne jugoslovanske nogometne lige med Olimpijo in Veležem. «Rde. če - rumeni* so premagali Ljubljančane z 1:0; strelec častnega gola je bdi Simat. Ob tej priliki je proseški klub organiziral izlet v Ljubljano, saj je bilo poleg mladih nogometašev prisotnih tudi veliko število staršev naših otrok. Postava Prosečanov na tem srečanju je bila naslednja: Costanzo (Luxa), Gava (Umek), Reina (Co-mino), Micheli, Sardoč, De Bernardi, Tavčar (Vascotto), Daneu, Simat (Kralj), Faggin, Grando (Štoka). H. V. Iz planinskega sveta Izlet SPDT za srednješolce Tudi letos je tradicija obveljala. SPDT namreč že vrsto let prireja tbkoj po zaključku pouka daljši večdnevni izlet za srednješolsko in višješolsko mladino. Izleti v glavnem vedno uspejo prav dobro, predvsem zaradi navdušenja in veselja udeležencev samih. Sklenejo se nova poznanstva, mladi so zadovoljni, da so skupaj in tako se dostikrat dogaja, da je zaključek izleta prav žalosten. Tudi tokrat je bilo tako. Pa začnimo s kratko kroniko. Zgodaj zjutraj je na zbirališče v Sežani prišlo 24 mladincev in osem vodičev, v glavnem odbornikov SPDT, med prisotnimi pa je bil tokrat tudi zdravnik. Avtobus je udeležence v jutranjih urah popeljal do Zatolmina na Tolminskem, nakar se je začel prvi vzpon, ki je trajal kake štiri ure in pol, zaključil pa Zmagovalci na ^Turnirju prijateljstva » Nogometni »Turnir prijateljstva«, ki ga je priredilo ŠZ Sovodnje, je osvojila nogometna ekipa Vodice iz Šempasa. Na turnirju je nastopilo osem društev. Poleg domače ekipe so se namreč pomerile Juventlna iz štandreža, Mladost iz Doberdoba, enajsterica iz Ločnika ter Štiri ekipe iz Slovenije: Vodice iz Šempasa, Renče, Bilje ter Adria iz Mirna: Na sliki: enajsterica Vodice s pokalom PLAVANJE Na mitingu v Ljubljani Petrič ponovno uspešen Bil je najboljši med jugoslovanskimi predstavniki - Na mitingu atleti iz devetih držav LJUBLJANA — Na kopališču Ko-lezija v Ljubljani se je sinoči končal velik mednarodni plavalni miting, ki so se ga udeležili plavalci iz devetih držav in najboljši jugoslovanski predstavniki. Borut Petrič je bil v jugoslovanski vrsti spet najuspešnejši, saj. je predvčerajšnji zmagi na 400 m prosto včeraj dodal še zmago na 1500 m presto. Plaval je v času 16’7”22, kar je njegov letošnji največji uspeh. Njegov brat Darjan, ki bo prav tako kot Borut nastopil na olimpijskih igrah, je bil 8 sekund počasnejši, vendar je kljub temu dosegel svoj letošnji najboljši izid. Nekaj rezul tatov: MOŠKI 33.59’55” 104” 3'30” 6'49” 7'06” 7'ii” 7'20” 7’48” V GLAVNIH OBRISIH Ze določena proga «Po Jugoslaviji 81» Čeprav se je mednarodna amaterja kolesarska dirka «Po Jugosla-Vl.)» šele dobro zaključila, je že *nana tudi proga tega tekmovanja *a prihodnje leto. Komisija, ki določa potek za to dirko, je namreč sporočila, da bo prihodnje leto speljana s startom v Novem Sadu ali Beogradu ter bo vodila skozi Vojvodino, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo in bo imela start v Kranju, Velenju ali Ljubljani. Vseh etap bo sedem ali osem. 1.500 m prosto 1. B. Petrič (Jug.) 16’7”22 2. D. Petrič (Jug.) 16T5”43 3. Eirs (ZRN) 200 m hrbtno 16'54"45 L Molnar (Madž.) 2T2”91 2. Wang (Kit.) 2T4"01 3. Kos (Jug.) 214”53 ŽENSKE 800 m 1. Brose (NDR) 9’15"98 2. Praprotnik (Jug.) (slovenski rekord) 9’29”51 3. Rebol (Jug.) 200 m hrbtno 9’31”87 1. Mihailesen (Rom.) 2’29"26 2. Bartolini (It.) 2’23”53 3. Frangipani (It.) 2’19”43 PRED MOSKOVSKIMI IGRAMI Petrič po bolezni x slabši formi Vse kaže, da eden največjih jugoslovanskih plavalcev vseh časov in do pred kratkim tudi kandidat za vstop v olimpijski finale na progi 1500 m prosto Borut Petrič, v Moskvi vendarle ne bo dosegel takih rezultatov, kot so od njega pričakovali. Petrič je namreč pred časom zbolel in prav tedaj, ko bi morale biti njegove predolimpijske priprave na višku. Takoj je bilo jasno, da bo njegova forma nevarno padla in res je zdaj, ko je o zdravel, s treningi precej v zaostanku. Poleg tega pa se je tej težavi pridružila še ena «težava», ki pa je za Boruta Petriča vsekakor precej bolj prijetna: v tem tednu bo namreč stopil v zakonski stan. Po ročil se bo z 18-letno dijakinjo Va njo Žvokelj, ki obiskuje predzadnji razred kranjske gimnazije. Poroka pa na Boruta nikakor ne bo delovala zaviralno, prej nasprotno, kljub temu pa je tudi sam mnenja, da bo zaradi padca forme zelo težko doseči čas okrog 15’45"00, ki bi, verjetno, še zado-stoval za vstop v finale. Pred kratkim so se tudi razširile govorice, da bo Petrič zapustil slovensko plavanje in odšel v Beo- grad, kjer naj bi postal član Črve ne zvezde. Beograjčani naj bi mu ponudili zelo ugodne pogoje za študij in trening, vendar je Borut skle nil ostati v Sloveniji. Jeseni se bo vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani in bo še nadalje treniral in tekmoval za kranj ski Triglav. NOGOMET' 1 * Komenci na prvem mestu Nogometaši Komna so letos do-se-iii nepričakovano dober uspeh. V medobčinski kraško - notranjski rekreacijski ligi so Komenci po odličnem prvem delu prvenstva zelo dobro igrali tudi v povratnem delu in tako na končni lestvici zasedli prvo mesto. BADMINTON ' REKREACIJSKI TEDEN KRASA Zmagoslavje Roberta in Luciana Milica Tekmovanja v badmintonu, v o-kviru 4. rekreacijskega tedna Krasa v Zgoniku, Se je v torek udeležilo 14 dvojic. Nastopajočim je nekoliko ponagajal veter, ki pa ni bistveno vplival na končno lestvico, ta izgleda takole: 1. Luciano in Robert Milič 2. Zdravko Skupek - Luigi Lauzana 3. Vladimir Budin - Sergio Colja Boris in Zvonko Simoneta 5. Bogdan Castellani . Dario Antoni Dragica Blazina - Silvaha Ves-naver, Vlasta Stubelj - Jožko Milič ter Lilijana Kralj - Majda Stubelj. Drevi bo ob 20.30 na sporedu turnir v počasnem tenisu. B. S. BOKS BITONTO (Bari) — Giuseppe Martinese je ohranil naslov italijanskega državnega prvaka v su-perlahki kategoriji. Sinoči je namreč premagal Patrizia Burinija, katerega je najprej podrl v prvem krogu, nato še v tretjem, nakar je njegov trener vrgel brisačo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminiii OBVESTILA Športna šola Trst obvešča, da bo seja odbora danes, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. ŠZ Bor vabi trenerje in vaditelje vseh svojih odsekov na sestanek, ki bo jutri, 4. t.m., ob 19. uri na stadionu «1. maj« v Trstu. TENIS TURNIR V WIMBLERONU Borg neustavljiv se je v koči na planini Razor, kjer so v zelo udobni planinski postojanki mladinci in vodiči prespali prvo noč. Naslednji dan je bil še kar naporen. Hodili so namreč kakih osem ur in pol; od Razor planine so se podali najprej na Vogel, nato na Rodico, cilj tega dne pa je bila Črna prst. V Domu Zorka Jelinčiča so prespali, naslednjega dne pa sq se samo spustili v Bohinjsko Bistrico, kjer jih je čakal vlak, ki jih je proti večeru pripeljal domov. Izlet je bil zelo primeren za mladino, v glavnem so bili vsi udeležen, c i dobro pripravljeni in trenirani za to turo (skoraj vsi so se že udeležili lanskega večdnevnega izleta za srednješolce), le redki so imeli na dolgi turi drugega dne težave. Vreme pa je bilo v glavnem stalno spremenljivo, hudih preglavic pa udeležencem ni delalo. Tudi trasa je bila dobro izbrana, čeprav je bil teren stalno valovit. Tu pa tam so morali prečkati kako snežišče, vendar pa so ob lakih primerih vodiči vselej napeli vrv preko nevarnega predela. Razgled je bil tudi zelo lep. Triglav je bil kot na dlani, bil pa je še ves v snegu, kot da bi bila še zima. Ture na našega očaka bodo torej še malo počakale! Da bi pobliže zvedel, kaj se je na tridnevnem izletu dogajalo, sem se pogovoril z nekaterimi mladinci, ki so se ga udeležili. Edo Starc Albi mi je rekel: nNad izletom sem vsekakor navdušen, saj je bila družba res imenitna. Drugi dan izleta je bil še kar zahteven, pa tudi vreme je takrat nagajalo. Vsi smo v glavnem dobro hodili, tudi Brina, to je psica, ki je opravila skoraj vso transverzalo! Stalno nam je sledila, nas dohitevala in prehitevala. Spanje v koči na Razor planini, je bilo kot v hotelu. Zato pa smo v koči ^Zorka Jelinčiča na Črni prsti doživeli pravo razočaranje! Koča dobesedno razpada: manjkala so celo okna, vse je bilo Sila vlažno, saj je iz nekaterih razpok v stropu kapljala voda, plesni je bilo tudi na pretek, tako da res ne razumem, kako pristojni forumi take stvari sploh dopuščajo! Predvsem pa je to prizadelo nas, zamejske planince, da se to dogaja prav, v koči Zorka Jelinčiča, ki je bil dolga leta predsednik našega društva.*' Ostalo delovanj‘e SPDT V nedeljo, 6. julija, prireja SP OT avtobusni izlet v dolino Trente z možnostjo vzpona na Rombon. 1-zlet je primeren za vse, predvsem pa družine, saj si bodo izletniki med tli 'Zadnjo T Včergi je dosegel svojo 33. zaporedno zmago na wimbledonskom turnirju ■ Avstralka CooJagongova prva finalistka med ženskami posamezno Teniški turnir v WimbleddnU, ki ga je prejšnje dni huda oviral dež, prehaja v zaključno fazo. Znana je že prva finalistka med ženskami posamezno. To je Avstralka Evonne Cawley Goolagong, ki je v polfinalu odpravila Američanko Tracy Au-stinovo z izidom 6:3, 0:6, 6:4. V finalu se ibo pomerila z zmagovalko dvoboja Christine Evert Ll0yd -Martina Navratilova. Med moškimi so doslej odigrali tri srečanja četrtfinala za posameznike. Šved Borg, ki je v okviru wimbIedonskega turnirja dosegel že svojo 33. zaporedno zmago in tako potolkel rekord Avstralca Roda La-verja (31 zmag), V> ponovno doka zal, če je bilo to sploh potrebno, da nima pravih tekmecev. V četrtfinalu ie odpravil Američana Gena Mayerja v treh setih s, 7:5, 6:3, 7:5. V polfinalu se bo , pomeril z drugim ameriškim predstavnikom, Brianom Gottfriedom, ki pa je v dobri formi, saj doslej ni izg,ubil niti enega seta. V četrtfinalu se je srečal s Poljakom Fibakom, ki je predvčerajšnjim pripravil veliko presenečenje, saj je nepričakovano porazil Američana Gerulaitisa, ter ga premagal s 6:4, 7:6, 6:2. V polfinale se je uvrstil tudi A-meričan John McEnroe,'in sicer ni bačun svojega rojaka Petra Fleminga, ki je klonil v treh setih z izidom 6:3, 6:2, 6:2: Četrti polfinalist bo zrlan danes, po srečanju med Connorsom in Tannerjem. DRUGI IZIDI Ženske dvojice (3. kolo) Stevens (Juž. Afrika) - Wade (VB) — Blaekwood (Kan.) - Whitcross (Avstral.) 6:3, 6:2 Mešane dvojice (2. kolo) Clerc. (Arg.) - Rodriguez (Fran.) — Malin Morse (ZDA) brez boja McMillan (J. Afrika) - Stove (Niz.) ■— Pecci, (Par.) - Bueno (Brazilija) brez boja Moške dvojice (3. kolo) Amaya - Pfister (ZDA) — Gerulaitis (ZDA) - Stolle (Avstral.) brez boja SAH »Jahovsko poletje« s t i. vikend turnirji se je v Sloveniji že začelo. Tako bo v Šport hotelu na Pokljuki (v krasnem turističnem kraju le 14 kilometrov od Bleda) ju- tri, 4., v soboto, 5., in v ned-iljo, 6. .iU.ija, odprt mednarodni vikend turnir z lepimi nagradami za najboljše udeležence. Turnirja se lahko u-deležjjo vsi ljubitelji šaha, seveda tudi tisti iz zamejstva, ustrojen pa je n. deset kol po švicarskem sistemu. Turnir bo polbrzopotezni, saj bo imel vsak igralec na razpolago pol ure za razmišljanje za celo partijo. Prvo kolo bo v petek ob 17. uri po krajevnem času, istega večera pa se bo igralo še drugo kolo. Naslednjega dne bodo odigrali kar pet kol, turnir pa se bo zaključil v nedeljo zjutraj, takoj nato pa bo nagrajevanje D. J. drugim ogledali Zadnjo Trento, znameniti botanični vrt rAlpinetum Ju-liana*, spomenik Kugjj u, predvsem pa izvir Soče malo nad istoimensko kočo. Trenirani planinci pa se bodo lahko iz Bovca padali va Čukljo in Rombon. Glede na to, da bo na slednjem prav gotovo še nekaj snega, bo vzpon trajal predvidoma kakih pet ur. Vpisovanje za ta izlet se še nadaljuje in sicer vsak dan od 11. do 12. ure na sedežu ZSSDl (Ul. sv. Frančiška 20/2. tel. 767304). Pohitite, še je nekaj prostorov na razpolago! ft « • Kot že vrsto let, se bo tudi letos skupina mladincev SPDT udeležila m’ad:nskega planinskega tabora, ki ga priredi Planinsko društvo iz Nove Gari-e, in ki bo trajal od 12. do 19. julija. Tabora «Polog 80* se bodo takrat udeležili Edo S‘arc Albi, Marko Kalc, Igor Gombač. A-driana Margon in Ivo Tuli. Na taboru bodo m’adinci iz vse Primorske hodili na izlete ter praktično vadili vse prvine hoje in vzgoje v gorah. seveda pa se bodo tudi učili nekaj nujne teorije. Kakor že lani. bo prav gotovo tudi tokrat zelo prijetno. Matečai Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije razpisu je revubliški natečaj, katerega se seveda lahko udeležijo tudi zamejski fotografi ■ planinci, je pa namenjen črno-belim fotografijam s planinsko in alpinistično tematiko. Teme so tri, in sicer : 1. človek v gorah, 2. Slovenska planinska po-kravna in 3. Eksperimentalna fotografija s planinsko tematiko. Vsaka' fotografija mora biti opremljena z naslovom posnetka in naslovom avtorja. Fotografi pa lahko svoja dela pošljejo po pošti ali pa prinesejo osebno na Planinsko zvezo Slovenile. 61001 Ljubljana. Dvoržako-va 9, s pripisom na zapečateni kuverti »Za natečaj planinske fotografije». Rok zapade 30. oktobra 1980, najboljše fotografije bo izbrala tričlanska komisija. Rezultat bo o-bjaVljen v Delu, v Planinskem vestniku, pa tudi v naši rubriki. Spomin na Emilia Comicija Pred točno štiridesetimi leti se je med neko alpinistično vajo nad Selvo di Val Gardena smrtno ponesrečil eden izmed največjih alpinistov vseh časov. Tržačan Emilio Comici. Imel je 39 let, rodil pa se je leta 1901 v takrat ljudski tržaški četrti Sv. Vida. Comici je začel z jamarstvom, kaj kmalu pa se je posvetil plezanju, ki ga je vzljubil predvsem v dolini Glinščice. Na svoji dolgi alpinistični poti je opravil ogromno prvenstvenih vzponov, predvsem v Dolomitih (spomniti se moramo sistematičnega mbdelava-nja» Tre cime di Lavaredo) in Karnijskih Alpah. Marsikdo dandanes viha nos ob teh vzponih, češ, takrat so bile vse smeri prvenstvene, vendar pa se moramo ob tem spomniti, v kakšnih pogojih je plezal, kakšno opremo so takrat imeli. Saj pa se danes prav isto dogaja celo z drugim tržaškim planincem Cozzolinom — *Grongom», ki je bil, predno se je pred nekaj leti smrtno ponesrečil na Civetti, ko mu je bilo komaj 24 let, splošno priznan kot najboljši evropski prosti plezalec, sedaj pa njegove smeri ponavljajo prav gotovo dosti slabši in manj pripravljeni alpinisti. Taka je pač usoda velikih, vendar pa bosta ime in njihov zgled ostala vedno svetla za mlajše in ambiciozne generacije. Plezalci PZS v tuja gorstva Tudi najboljši jugoslovanski alpinisti delajo načrte za odpravo v tuja gorstva. Predsednik PZ Slovenije Tomaž Banovec se je pred kratkim udeležil seje predsedstva Planinske zveze Jugoslavije, kjer so mu končno potrdili načrt slovenske alpinistične odprave v Himalajo, *Lhotse 89/81*. Do odhoda odprave, ki jo vodi himalajski veteran Aleš Kunaver, manjka še sedem mesecev, vendar pa so s pripravami začeli že pred nekaj meseci. Medtem pa se je spet vrnila v domovino slovenska 12 članska meddruštvena odprava v Cordillero Blanco v Peruju. Odprava, ki jo je vodil Danilo Skerbinek, je v dneh od 23. maja do 5. junija opravila 17 pristopov do višine 5200 metrov ter dva prvenstvena vzpona. Ta dva so opravili istega dne, 31. maja, različne naveze. Navezi Flašker -Zanoška in Meden . Tarkuš sta o-svojili vrh Kitaraja, Skerbinek pa je skupno z domačinom Albertom Callupejem osvojil Abasraju. Pred nekaj dnevi pa so v Limo odpotovali člani Akademskega alpinističnega odseka, njihov cilj pa je tudi Santa Cruz in Cordillera Blanca. Poleg dveh jugoslovanskih odprav na Norveško se bodo v Ande PROF. DRAGO ULAGA: 0 gibalni izobrazbi otrok (Iz predavanja pri ŠŠT v Trstu) Pred časom je Športna šola Trst priredila predavanje za starše, na katerem je znani slovenski telesno-kulturni pedagog in profesor Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. prof. Drago Ulaga govoril o gibalni izobrazbi in športni vzgoji predšolskih in šoloobveznih otrok. Ker je bilo predavanje res zanimivo in poučno ga bomo posredovali tudi našim bralcem in ga bomo skoraj v celoti priobčili v nekaj nadaljevanjih. Uredništvo odpravili alpinisti iz Radovljice, j stoletju, ko Tisočletja se je človek razvijal in ohranjal z delom za vsakdanji kruh in z bojem — na višji stopnji tudi z lovom. Moral je obdelovati polje, gijiti živino, skrbeti za kurjavo — skratka moral je fizično delati, da je lahko živel. Pogoji za obstanek so bili za naše prednike trdi — danes pa se je vse spremenilo:, živimo v mestih, prejemamo plače, greje nas centralna kurjava, pri hišnih opravilih si pomagamo s stroji. Ni več pomanjkanja kruha — postali smo družba obilja, potrošniška družba. Niti ne hodimo v tč, pr.č pa se vozimo. Vsemu temu pravijo urbanizacija, industrializacija motorizacija. Še ena značilnost: ne skrbi nas, kaj b^mo jedli, kako nasitili družino, da ne bodo lačni, pač pa »kako se hraniti, da se ne bi zredili* ali da bi izgubili odvečno težo. ; Človfk pa ni ustvarjen za brezdelje. Slavni rimski zdravnik Klavdij Galon je zapisal: Delo je najboljši zdravnik, ki nam ga je narava dala in je za človeško srečo odločilnega pomena. Ko sem nekoč vprašal mariborskega stoletnika Blaža Ranca kakšno delo ga ohranja, da je še vedno tako čil in zdrav, je odgovoril: »Takšno delo, ki ga opravljam z veseljem, takšno delo, pri katerem delam z rokami in z glavo hkrati, to je moja medicina.* Takšnega dela je danes vse manj, vozimo se in sedimo, zato se pojavljajo zdravstvene krize — nova bolezen, ki jo imtnujejo v medicini hi-p:kinetoza — bolehnost zaradi pomanjkanja gibanja. Ljudje brez dela in brez športa imajo oslabljene mišice in preveč tolšče — bojijo se srčnega infarkta. Toda človeštvo se ne da. Homo sa-piens kljubuje. Reakcija je znana: Nazaj k naravi! Spremeniti moramo način življenja! Zlasti v našem ker so jim vač odbili prošnjo za ne-M vrh- v Himalaji,, . Pred 30 leti , Ideja o transverzali Pred tridesetimi leti je Mariborčan Ivan Šumljan na zboru marka-cistov predlagal, da bi ustvarili neko vezno planinsko pot, ki bi potekala po vseh najvažnejših slovenskih vrhovnih ter ob največjih znamenitostih slovenske zemlje Iz te i-deje se je nato rodila slovenska planinska transverzala, ki jo je v teh skoraj tridesetih letih (otvorili so jo namreč komaj leta 1953, torej tri leta po zamisli) prehodilo na tisoče in tisoče planincev, še več, to je bila prva ideja neke planinske vezne poti v absolutnem smislu. Povzeli so jo nato še člani planinskih društev drugih jugoslovanskih republik, tako da je tudi v Jugosla viji preko sto večjih ali manjših veznih poti, ideja pa se je še razšli ilo prav tako po vsem svetu, saj obstajajo celo že take vezne poti, ki povezujejo kar celo celino. Primer za vse naj bo «evropska pešpot*, ki prečka vso Evropo od severa do juga. poteka pa celo po j se je pojavil rastoči Slnuenijt in Hrvatski. Tudi zamejski Slovenci imamo svojo vezno pot, in sicer planinsko vertikalo SPDT, ki poteka od tromeje Italije, Jugoslavije in Avstrije na Peči preko Beneške Slovenije ter goričkega in tržaškega Krasa do doline Glinščice. Ta pot je bila otvorjena že pred skoraj petimi leti, prehodilo pa jo je že nekaj navdušenih zamejskih planincev. DUŠAN JELINČIČ MHT* Udeleženci nedavnega srednješolskega izleta SPDT v Julijce med počitkom «Moja pot od Goljakov do Blegoša* Planinsko društvo Idrija je pripravilo ljubiteljem narave triletno sprehajanje po vrhovih in gozdovih z imenom *Moja pot od Goljakov do Blegoša*. Pohodi v letošnjem letu: Gol jaki, Jelenkar na Vojskem, Rejcov grič, Ravbarska jama. Volavčevše in spominski pohod. Pohodi leta 1981: Koj-ca, Kobalove planine, Rovtarjev vrh na Vojskem, Vrh Zagrebenca, Mrut-ni vrh in spominski pohod. Pohodi leta 1982: Jelenk, Čelkov vrh, Šni-tov rob, Partizanska tiskarna • DZS • 61000 L|ubl|ona, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. član Italijanske IjM 3. julija 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f im I Trst Zvaza Časopisnih založnikov FIEG Mirno omejevanja trajanja mandatov je treba ustavne določbe le dosledneje izvajati LJUBLJANA — Od pobude tovariša Tita za kolektivno delo in odgovornost na osmem kongresu s'n-dikatov Jugoslavije sta pretekli dve leti. Zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije naj bi na temelju te pobude sprejel potrebne spremembe ustave SFR, Jugoslavije v začetku prihodnjega leta. Tri okrogla leta potemtakem lahko vzamemo za ožji časovni okvir, v katerem se pobuda tovariša Tita razrašča v zavest slehernega Jugoslovana. S tem pa dosega namen, ki bo z nameravanimi spremembami zvezne ustave tudi formalno potrjen. Za vsebino gre, ne zgolj za zunanje dimenzije vodstev in mandatov najodgovornejših tovarišev. Kaj bi bilo konkretno treba spremeniti? Naš povzetek izhaja iz dosedanjega dela zvezne in republiške — Slovenske — ustavne komisije. MANDAT Ustava naj opredeli načelo o tem, da je zgornja meja mandatne dobe štiri leta za nosilce vseh samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij. Štiriletno mandatno dobo imajo tudi člani delegacij in delegati v skupščinah. Z opredelitvijo mandata «do štirih let» bi obenem omogočili, da imajo predsedniki kolektivnih organov krajšo mandatno dobo. Drugo načelo, ki naj ga vsebuje ustava SFRJ, je načelo o omejitvi ponovne izvolitve. Razen teh dveh načel naj bi ustava SFRJ opredelila konkretno mandatno dobi in omejitev ponovne izvolitve za člane in predsednike organov federacije, medtem ko naj bi tudi vna prej ta vprašanja za organe republik urejale republiške ustave, za organe občin pa občinski statuti. KOLEKTIVNO DELO Kolektivno delo v delegatskih skupščinah že uresničujejo delegati v zborih, neposredno povezani s celotno samoupravno delegatsko bazo. Zatorej uresničevanja kolektivnega dela v skupščinah n> mogoče reševati z nekakšno »kolektivizacijo* funkcije predsednika skupščine,’ temveč s takimi rešitvami, ki razvijajo kolektivno delo in odgovornost delegatov v zbornih in delovnih telesih skupščine SFRJ. Pri tem je bilo v dosedanjih razpravah že do seženo soglasje o nepotrebnosti u-vajanja predsedstva skupščine, ker bi takšen predlog pravzaprav pomenil uvajanje novega, posredniškega organa, ki bi lahko ogrozil uresničevanje ustavne zamisli delegatskega skupščinskega sistema. ZVEZNI IZVRŠNI SVET Dosedanje analize o delovanju izvršnih svetov po uvedbi delegatskega sistema opozarjajo na nezadostno spoštovanje in uveljavljanje u-stavnih določb v praksi. Nobene potrebe zatorej ni, da bi te določbe spremenili, marveč jih je preprosto treba uresničiti, tudi v ZIS. Če bi namreč posegali v sedanjo sestavo zveznega izvršnega sveta, potem to ne bi bil več «kolektivni organ u-prave*, kot ga je imenoval Edvard Kardelj v svoji študiji. Skrajšanje mandatne dobe predsednika ZIS bi ogrozilo uspešno delovanje ZIS kot kolektivnega organa. Poleg tega se danja gospodarska situacija in mednarodni trenutek ne dopuščata, da bi se prav zdaj odločal* za pomembnejši poseg v položaj izvršilne funkcije, ne da bi to temeljilo na globljih ocenah delovanja ZIS. Res pa je, da je treba razvijati in utrjevati vpliv delegacij in delegatov v zborih skupščine SFR Jugoslavije na delo organov federacije oziroma zveznega izvršnega sveta. Republiška ustavna komisija sodi, da bi bilo treba v ustavi črtati v zvezi z ZIS edinole določbi o tem, da je lahko predsednik ZIS izvoljen na isto funkcijo dvakrat zaporedoma in o tem, da so člani ZIS lahko izjemoma tudi tretjič izvoljeni na svoje funkcije. Različni pogledi med republikami in pokrajinami obstoje še v tem, ali je potrebno skrajšati mandatno dobo predsednika ZIS na dve leti (z možnostjo ponovne izvolitve) in ali je mogoče posamezna njegova pooblastila omejiti. USTAVA SR SLOVENIJE Za spremembe ustave SR Slovenije veljajo s strani republiške u-stavne komisije ista načelna izhodišča kot za zvezno ustavo, zlasti restriktiven pristop. V republiški u-stavi bi veljalo na podoben način kot v zvezni opredeliti pomen kolektivnega dela in odgovornosti in ne bi kazalo podrobno posegati v organizacijo občine. Morebiti bo tu celo manj potrebnih sprememb, saj ustava SRS vsebuje manj konkretnih določb, ki bi bile ovira skrajšanju mandatne dobe. Po dosedanjih razpravah je mogoče reči, da bo ustava SR Slovenije spremenjena tako, da bo v splošnem uvodnem amandmaju poudarjen pomen kolektivnega dela in odgovornosti, v drugem določena načela (zgornje meje) trajanja mandatne dobe in omejitve ponovne izvolitve ter skrajšana mandatna doba predsednika skupščine SR Slovenije, predsedstva SR Slovenije in ustavnega sodišča Slovenije. ANKA ŠTRUKELJ Val vročine zajci ZDA DALLAS — Val vročine, ki je zajel jugozahod ZDA je že povzročil 50 žrtev. Toplota je dosegla 45 stopinj Celzija, najbolj pa je prizadela zvezne države Texas, Oklahomo in Arkansas. Take toplote niso zabeležili tu že več kot 25 let. Že nekaj tednov je nad prizadetim področjem visok zračni pritisk, ki ga niso še načeli višinski vetrovi. V Texasu predlagajo ljudstvu, da bi potrpelo v domovih z vključenimi klimatskimi napravami. TISKOVNA KONFERENCA POSLANCA COLAJANNIJA V TURINU PRED SPREMEMBAMI V USTAVI SFRJ Poudarek kolektivnemu KRITIČNA OCENA KPI0 PREDLOGIH delu in načelu rotacije AGNELLIJA ZA PREBRODITEV KRIZE Komunisti znova potrdili veljavnost lastnega načrta za izhod iz avtomobilske krize izpred šestih mesecev TURIN — Agnellijevi predlogi za izhod iz krize, v katero je zabredla italijanska avtomobilska industrija, so izzvali, kot je bilo pričakovati, ostro reakcijo tudi iz vrst komunistične partije. Predsednik koncerna Fiat je potrdil namero o odpustitvi 15.000 delovnih moči ter o enotretjin-skem skrčenju proizvodnje, kar je član poslanske komisije za industrijo in podpredsednik skupine KPI v poslanski zbornici Napoleone Cola-janni označil z ene strani kot izrecno voljo po spopadu s sindikati in delavskim razredom (kolikor zadeva odpuste), z druge (zmanjšanje proizvodnje) pa kot zgrešeno potezo: »Agnelli hoče omejiti izdelovanje avtomobilov zato, da bi proizvodnjo prilagodil zredčenemu povpraševanju. Kaj pa bo, ko se po-praševanje na avtomobilskem tržišču poveča? Tedaj mu Fiat ne bo kos*. Kritično stališče do Agnellijeve politike je KPI zavzela na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih tu-rinske pokrajinske federacije, katero je vodil Colajanni v spremstvu pokrajinskega tajnika partije Renza Giannottija. Colajanni je pozval vlado, naj se podviza in sprejme predloge, ki so jih komunisti iznesli pred šestimi meseci na «konferenci KPI o položaju Fiata* in jih strnili v lastni načrt za ponovni zagon avtomobilske industrije. «Komunisti», je dejal parlamentarec, «so tedni predvideli in opredelili vse plati kri ze, ki tare Fiat*. Po ugotovitvi, da Agnelli «zavrača javno načrtovanje na podlagi komu nističnih predlogov in z odločilnim posegom države*, je Colajanni nanizal nekaj primerov, kako bi se dalo krizo prebroditi z javnim pristopom, med temi sledečega: država dovoli brezobrestno kratkoročno posojilo, vendar ne zahteva vračila, ampak podjetju svetuje, kako naj ta sred- stva nanovo uporabi: za raziskovalno dejavnost, za nove metode reorganizacije dela in za gradnjo novih industrijskih objektov*. Colajanni se je med drugim dotaknil tudi sporazuma Alfa Romeo-Nissan (Japonska): vlada naj se o tej zadevi čimprej izreče, predvsem pa bi morala spraviti za pogajalno mizo predstavnike AR in Fiata, Tu-rinska družba trdi, da je izoblikovala lastne predloge za sporazum z družbo Alfa Romeo, «toda mi smo seznanjeni le z enim, splošnejšim dokumentom, če pa ima Fiat še druge predloge, naj jih vlada nemudoma prouči*. «Afera Fiat*, kot so nekateri že poimenovali krizo turinskega koncerna, je seveda še najbolj občutena v krogih kovinarskega sindikata FLM. Njegovi predstavniki se bodo jutri dopoldne sestali v Rimu z zastopstvom socialnodemokratske stranke, potem ko so se v prejšnjih dneh že sešli s člani KPI, PDUP, PSI in KD. Sindikalisti ne zanikajo krize v Fiatu, kot tudi ne zanikajo dejstva, da je avtomobilska indu- strija zašla v kašo tudi na tujem: angleška podružnica ameriškega koncerna Ford namerava v Veliki Britaniji odpustiti 2.300 delavcev zaradi skrčene prodaje vozil, a v ZDA je avtomobilska proizvodnja v prvem letošnjem polletju upadla za 30 od sto ali za poldrugi milijon vozil v primeri s prvo polovico lanskega leta. Italijanski sindikalisti vedo tudi, da sodi v pahljačo dejavnikov, ki so povzročili krizo, tudi podražitev delovne sile. Znano pa jim je še, da je ta kriza ustrojne narave ter nosi pečat številnih napak, ki jih je zagrešilo vodstvo Fiat. Krize ni mogoče reševati z metodami, ki jih uporabljajo drugod, ker je pač ondod družbenopolitična in gospodarska stvarnost drugačna. Predvsem pa ne tako, da bi vse breme zopet nosil delavski razred, (dg) KATRO — Svetovna banka in njena podružnica mednarodno združenje za razvoj (IPA), sta odobrili Egiptu posojilo za 400 milijonov dolarjev. * Papež govori brazilskemu ljudstvu RIO DE JANEIRO - Včeraj je papež Janez Pavel II., ki se te dni mudi na obisku v Braziliji, dospel v nekdanjo brazilsko prestolnico Rio de Janeiro, kjer ga je sprejela večmilijonska množica ljudi. V svoji prvi homiliji namenjeni rio-dejaneirskemu prebivalstvu je Karol Wojtyla obravnaval predvsem vprašanje družine in pomena, ki ga ta ima za bodočnost Brazilije. V srečanju s pisatelji, intelektualci, znanstveniki in umetniki je papež spregovoril o kulturi, ki naj bo prosta in svobodna, brez vsakršne ga ekonomskega in političnega o-mejevanja in naj prispeva k humanizaciji človeških odnosov. Zanimive so besede, ki jih je Janez Pavel II. izrekel ob obisku naj- revnejšega predmestja v Riu, «Fa-vele Vidigal*, s katerimi je pozval bogatejše sloje in oblastnike, naj pomislijo na milijone revežev In lačnih in naj ukrepajo, da se v Braziliji to stanje spremeni. Na sliki (telefoto AP): Janez Pavel II. govori milijonski množici v brazilskem mestu Belo Horizonte. ijniiiiiituiiHimiiiniiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiimtuuni ilimm Zaostritev gverilske dejavnosti na meji z Irakom Spopadi iranske vojske s kurdskimi avtonomisti V Teheranu obtožujejo za zaplet Bagdad «Islamizacija» države je v polnem teku TEHERAN - V zadnjih 24 urah se je položaj na iransko-iraški meji zaradi ojačene gverilske dejavnosti kurdskih avtonomistov nevarno zaostril. Iransko časopisje že govor o »invaziji iraške vojske* in trdi, da je v zadnjih urah padlo 27 iranskih vojakov. Take trditve je težko preveriti, saj niso težave iranske vojske še dovolj zgovoren dokaz o »invaziji iraških sil*. Brž kone Irak finančno in materialno podpira iranske Kurde, da bi pa prešel v odkriti napad v obrambo Kurdov, je malo verjetno. Če ima Bagdad kake ozemeljske pretenzije, je to v Kuzistanu, kjer prebiva številna arabska manjšina. Teheran seveda skuša prikazati sedanje zaostrovanje kurdskega vprašanja kot rezultat iraškega vmešavanja. Iranskim generalšta bom je težko priznati, da niso kos kurdski gverili, saj jih je zaradi tega v preteklosti ajatulah Homeini že večkrat kritiziral in jim grozil. Priznati danes nesposobnost iranske vojske, je skrajno nevarno, čistka v državnem aparatu je v polnem teku in se lahko vsak trenutek premesti tudi na vojsko. Te ga se iranski generalštabi najbolj bojijo, saj se zavedajo, da bi že zmanjšano udarno moč iranske armade »islamska čistka* popolnoma ugonobila. Nekaj podobnega se že dogaja v raznih ministrstvih, kjer so večino strokovnega kadra že odstavili, ker je vršil isto funkcijo za časa šahovega režima. Predsednik Banisadr skuša sedaj reševati državni aparat s trditva mi, da ajatulah Homeini zahteva odstop le tistih funkcionarjev, ki so nesposobni in ne vseh, kot trdijo islamski integralisti. Predsinočnjim je Banisadr po televiziji izjavil, da so njegovi odnosi s Homeinijem izredno dobri. Nedavne Homeinije ve izjave in zahteve je Banisadr ocenil kot pozitivne, zavrnil je tudi trditve, da so bili ukrepi naperjeni proti njemu. Dejstva pa izpodbijajo Banisa drove izjave. Iran preživlja enega svojih najtežjih trenutkov. Na pred sinočnji seji revolucionarnega sve ta niso izvolili novega premiera Kot kaže se je revolucionarni sve' ponovno razbil na dva tabora n je propadlo »premirje* med pred sednikom Banisadrom in ajatola hom Beheštijem. Vladno prepovco vseh manifestacij so islamski in tegralisti s pridom uporabili, da lahko nadaljujejo z »islamizacijo v državi, ne da bi lahko žrtvi reagirale. Predložen odlok o merilih in kazalcih za opredeljevanje razvojne stopnje jugoslovanskih republik in pokrajin BEOGRAD — Delegatom skupšči-le Jugoslavije so predložili odtok o jbjektiviziranih merilih in kazalcih »ospodarske razvitosti republik in »krajin, ki bo za prihodnje srednjeročno obdobje opredeljeval, katere •epublike in pokrajine sodijo v krog »razvitih. Odlok o merilih gospodarske razbitosti so pripravljali že dalj časa, sprejet bi moral biti že do konca eta 1978, vendar je, kot poudarja predlagatelj, ocena gospodarske razvitosti precej zahtevno vprašanje, ki se nanaša na vsa področja družbenoekonomskega razvoja države. Že od vsega začetka je bilo nesporno, naj stopnjo gospodarske razvitosti opredeljujeta naslednji merili: razvitost proizvajalnih sil in rezultat njihovega delovanja. Več dilem pa jo bilo pri kazalcih, ki naj bi jih upošte vali pri uporabi meril, kar se kaže že pri nekaterih alternativah ponu- jenih rešitev. Kazalci naj bi bili: družbeni proizvod celotnega gospodarstva na prebivalca, stopnja zaposlenosti v družbenem sektorju na tisoč prebivalcev in nabavna vrednost osnovnih sredstev na prebivalca. Slednjega ne bi uporabljali na območjih, kjer je majhno število prebivalcev ali redka naseljenost. Po teh kriterijih naj bi bilo najmanj razvito tisto območje, ki je po zveznih uradnih podatkih pod 55 odstotki povprečja države pri najmanj dveh kazalcih, od katerih mora biti eden družbeni proizvod na prebivalca. Manj razvito pa je tisto, ki jt pri dveh kazalcih, od katerih je eden družbeni proizvod, pod spodnjo mejo. Če je posamezno območje na sami meji, se mora določiti prehodni rok, dokler se ob koncu petletnega obdobja ne oceni, ali je še manj razvito. Predvideno je tudi, da se v prehodnem obdobju zmanjša na črtovani obseg ukrepov za spodbu janje hitrejšega razvoja. (dd) BEOGRAD — Včeraj je bil prvt sestanek jugoslovanskega odbora za pripravo 7. zasedanja Svetovnega sveta za prehrano, ki bo konec ma ja prihodnjega leta v Jugoslaviji. Na sestanku so obravnavali infor macijo v zvezi s pripravami in organiziranjem tega pomembnega se Stanka ter sprejeli program dejav nosti odborov v prihod jem obdobju Svetovni svet za prehrano je usta novila generalna skupščina OZN kot najvišji politični organ svetovne or ganizacije za področje hrane. Svet usklajuje izvajanje politike vseh a gencij OZN pri krepitvi proizvodnji in zalog živilskih izdelkov, trgovine s hrano ter pomoči za trajno rešitev teh problemov v svetu, (dd) GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. Izvleček iz poročila upravnega sveta občnemu zboru Za uspešen razvoj dejavnosti *. Uvodoma se v poročilu govori o posledicah inflacije na bilanco podjetij in podčrtuje se dejstvo, ki postaja vse bolj značilno za večino industrijsko razvitih dežel, da normativ za sestavljanje obračuna ne predvideva primernih ukrepov za omejitev tega fenomena. V našem sektorju je odločilnega pomena nasprotje med tehničnimi obveznostmi, ki občutijo inflacijo zaradi vedno dražjih storitev, ter dejavnostmi za kritje stroškov, ki — navadno vknjižene med historične stroške — ne nudijo tako visokih prihodkov, da bi lahko bili kos hitremu ritmu inflacije. Norme za usklajevanje denarne vrednosti so nepopolne in neprimerne in ne rešijo bistva problema. To neravnovesje prisili zavarovalca, da se rajši odloči za obratne kot pa za premoženjske investicije. Da bi pospešil preusmeritveni proces, se zavarovalec lahko odloči za zbiranje premij po antitehnični obrestni meri in obenem ne upošteva vedno večje potrebe po rezervah nezgod. Skratka to pomeni precenjevanje dobička in po stopno ošibitev rezervnega kapitala. Družba ima trden namen, da obvaruje tradicionalno strukturo lastnih investicij, upoštevajoč seveda nove tehnične potrebe v začetni fazi ter moč rezerv. Na vsak način pa ne sme odstopiti od gospodarskega in normativnega konteksta, v katerem deluje: ohranitev realne vrednosti čistega premoženja se lahko doseže le z dodelitvijo istemu dela dobička v skladu s politiko treh zadnjih poslovnih dob, ki jo bo družba letos ponovno predložila delničarjem. Poslovni dobiček: 31,4 milijarde Dobiček poslovnega leta znaša 31,4 milijarde lir (v letu 1978 27,8 milijarde). Dobiček je omogočil novo izredno rezervo 10 milijard lir. Dividenda za vsako delnico znaša 750 lir (50 lir več kot v letu 1978) glede na premoženje, ki je naraslo od 79 na 100 milijard (stvarni povišek 35,6%). REZULTATI POSLOVANJA DOHODKI (v milijonih lir) 1.104.668 Premije: bruto 1.150.241 odstopljene 208.781 941.460 Čisti dohodek pri investicijah 154.664 Dobiček pri oddaji dobrin 8.544 RAZHODKI (v milijonih lir) 1.073.232 Nezgode, zapadlosti, odplačila 453.132 Povečanje tehničnih rezerv 273.579 Proizvodni in upravni stroški 317.989 Davki 7.113 Odpisi zaradi razvrednotenja vrednostnih papirjev in izenačenja tečajev 18.088 Razni razhodki 3.328 DOBIČEK OBRAČUNA (v milijonih lir) 31.430 NA DELNICO (lir) 1.257 Dobiček 'obračuna 750 Dividenda Premije družbe znašajo 1.150 milijard premije grupe Generali 3.270 milijard VREDNOSTI V BORZI Konec Delnice Področje Splošni leta Generali zavarovanja indeks 1975 100 100 100 1976 92,6 85,1 93.6 1977 94,5 75,4 68,6 1978 116,1 88,2 87,5 1979 184,3 140,0 92.0 17.6.80 252,8 205,9 103,9 Spremembe v obdobju: + 152,8% + 105,9% + 3,9% Premije zavarovalne družbe so v letu 1979 presegle 1.150 milijard Ur, to je 152 milijard več kot v preteklem poslovnem letu. oz. 15.2%. Na področju življenjskega zavarovanja so zbrali skupno 369,9 milijarde lir premij, s porastkom 9,1%. Zavarovani kapitali so ob koncu poslovnega leta dosegli višino 17.350 milijard lir. Kot ponavadi so zavarovanci omenjene kategorije primerno soudeleženi pri delitvi dobička. V zadnji poslovni dobi je družba zabeležila največji porast pri policah, podvrženih valorizacijam, ki dve leti po vpeljavi predstavljajo 16% sklenjenih pogodb ter več kot eno četrtino nove proizvodnje. Pri odškodninah (posredne in neposredne storitve) so bile registrirane premije za skupno 780,3 milijarde lir f-f 18,4%). Ob uspešni akviziterski dejavnosti pri zavarovanju proti požarom ter drugim nezgodam («R.C. Auto» ter «R.C. Diversi») je treba žal zabeležiti negativne rezultate kar zadeva prevoz, kjer je odstotek nezgod posebno visok. Na področju letalskega zavarovanja je bil povišek zabeležen predvsem kar zadeva police civilne odgovornosti (R.C.) ter blaga. ------------------------------------------------------------------^ Funkcije so tako porazdeljene: častni predsednik Cesare Merzagora; predsednik Enrico Randone; podpredsedniki Camillo De Benedetti, Mario Luzzatto in Andre Rosa; poverjena upravnika Eugenio Coppola di Canzano in Alfonso Desiata. Potrjeni v upravni svet: Alberto Baldis-sera, Camillo De Benedetti, Emilio Duši, Mario Luzzatto, Franco Man-nozzi, Marcantonio Pacelli in Fabio Padoa. Novi upravniki: Francesco Cingano, Eugenio Coppola di Canzano, Rinaldo Ossola. Glavno ravnateljstvo sestavljajo: Maurizio Bonsi, Umberto Della Časa, Camillo Gius-sani, Franco Sironi. ^___________________________________________________________________J