THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN, NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. .NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 21. CHICAGO, ILL., TOREK, 2. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 2, 1926. LETNIK XXXV, Eksplozija v premogovniku zahtevala 35 človeških žrtev TRI IN PETDESET PREMOGARJEV JE BILO ZASUTIH V PREMIER COAL PREMOGOVNIKU. — ŠESTINDVAJSET SE JIH JE REŠILO, SEDEM IN DVAJSET UBITIH. REDITELJA V KONFERENCI. Birmingham, Ala. — V pe- tek popoldan je nastala eksplo-2lJa v Mossboro premogovniku Dekle je bilo za vado, da so ro- prefrigami sleparji. ^'emier Coal kompanije, ki se nahaja v bližini Helena. 53 Premogarjev je zasulo, 26 se M je rešilo, enajst belopoltnih 'n šestnajst črncev je pa posta-10 žrtev poklica in sledilo onim parji prišli do prilike in na lahak način oropali premožnega lastnika rudnika za $15,000. Chicago, 111. Francis L. Petim, katere je zadela enaka Rolston, premožni lasnik rud-Usoda v West Frankfort, 111. nika iz Owenswand, Ont., se je v petek večer so reševalci nahajal v Chicago in bil na spravili na površje sedemnajst stanovanju na 620 Addison ce-^•Pel. Do sobote jutra so bila sti. Ko je prišel v naše veliko Ze vsa trupla na površju. mesto, bi bil rad videl kaj za- v Nesreča je nastala, ko je pri- nimivega je tukaj, posebno se Sel čas z.a "shooting time," t. taki gospodje zanimajo za po-J,> ko se odpravljajo premo- nočno življenje velikega mesta. gai'ji po dokončanem delu na Kmalo se je seznanil z neko P°vršje, oddajo več strelov, da ponočno blondinko, s katero "je Se Premog zdrahla, kar porha- vžival veselje in z njo zapravil, |a> da se lažje dela drugi dan. kakor je sam izpovedal $800 Jden 0(i strelov je pa vžgal Blondinki je bilo znano o 1)1111 in nastala je eksplozija, Gorenja slika nam predstavlja reditelja obeh zbornic. David S. Barry (levi) ima na skrbi senatsko zbornico, in J. G. Rogers (desni), poslansko zbornico. Večkrat se sestaneta in posvetujeta ter določata eventuelne spremembe nanašajoče se na prometni sistem, o delu slug in o drugih pripravah. Moža sta že dolgoletna prijatelja. 1?-: kl ie bila usodepolna 53., a 26. Se Je posrečilo, da so se rešili, 0stali so pa našli žalostno smrt. Veliko je bilo prizadevanje Postell-ja, lastnika premogovnika, ki je takoj organi-^al rešilno akcijo, katera je . iN«*«'1 sodstvom veliko J'Pomogla, da se jih je vsaj 2« rešilo. ^Hnidad, Colo. — Nesrečni an Je bil petek dne 29. jan. za ?remogarje. Kar na treh kra- jih razstrelba zahtevala svo- 36 žrtve. Tako tudi poročajo, * je piin eksplodiral v rovu v- 3. Bear Canon Coal kom-Janije, ki je oddaljena 25 milj everno-zapadno od tukaj. Tri-_e delavci so našli smrt v raz-aHnah, 33 se jih je pa rešilo, Vsak od njih je bil poškodo-Pet prav težko. To si za barone, kateri nima-^ j-oliko srca, da bi vpoštevali v3'h Pravične zahteve do zbolj razmer. van. , ^ J je dobrota premogarjev Sv°je življenje nosijo na premoženju Rolstona in je svojim tovarišem, banditom vse natančno pojasnila kako priti do denarja. Ko jo je Rolston poslal zvečer po žganje in ji dal precejšno svoto denarja, je prišla prestrašena nazaj in je re-j kla, da so jo trije moški napa-, dli in ji vzeli žganje ter denar. Kmalo na to pa prideta dva j moška in zahtevala, da jima Rolston takoj vrata odpre, ker sta prohibicijska agenta in hočeta preiskati stanovanje. Ker je Rolston dobro vedel, da nima žganja in se mu ni treba ničesar bati je vrata odprl in spustil v sobo "agente." Moža sta res preiskala sobo, a nista se brigala za žganje, temveč za denar, katerega sta odnesla v znesku $15,000. Tudi blon-dinka je izginila. Rolston je takoj javil oblastim, katere so pv takoj zasledile sleparko, ki pajštvu. KRIŽEM SVETA. » ->>■'■■ i. .........— •<* > — Virginia, 111. — Mrs. Štorklja je jako radodarna pri Mrs. Leslir Hobba iz Chandler-ville, 111. kateri je prinesla v teku enega leta 5 otrok. 30. januarja 1925 je bila obdarovana s trojčki, dne 28. jan. 1926 pa z dvojčki. Srečna mati je stara 30 let in ima poleg teh, še štiri starejše otroke. — Miami, Fla. — Od tukaj prihaja alarmirano poročilo, da se bolezen koze naglo širi, zlasti v Tampa. Zdravniki se trudijo bolezen omejiti. — Los Angeles, Cal. — V mesecu januarju t. 1. je bilo naznanjenih 177 slučajev koz, od katerih je umrlo 18 bolnikov. — New York, N. Y. — V Sing Singu sta bila v četrtek u-smrtena na električnem stolu zločinca Emil Klatt in Iz Jugoslavije SMRT IVANA KNEZA IN KRATEK ŽIVOTOPIS. — V CE< LOVCU JE UMRL G. PRO ŠT VALENTIN LIMPEL. —• DRUGE ZANIMIVE VESTI. ; Smrtna kosa. trajni mir in razoro-ževanje i Predsednik Coolidge vidi v ra-zoroževalni konferenci velik napredek k trajnemu miru, ki bo prinesel blagostanje vsemu človeštvu. Washington, D. C. — Predsednik Coolidge izjavlja, da je Amerika pristopila svetovnemu razsodišču in da se bo vdeleži-la razoroževalne konference. Coolidge pravi, da je pristop Zedinjenih držav k razsodišču velikega pomena za našo pro-speriteto in za pomoč k ustanovitvi svetovnega miru, ker le v miru je mogoč napredek posameznih držav, le mir bo prinesel blagostanje vsemu člove- zahteva železniških uslužbencev. Železniški uslužbenci Dne 2. januarja ob pol 10. dopoldne je umrl na Dunaju v sanatoriju na posledicah operacije g. Ivan Knez, veletrgo-vec in predsednik Trgovske zbornice. Rajni Ivan Knez je bil v Trgovsko in obrtniško zbornico prvikrat izvoljen leta 1884. Pozneje je bil deželni poslanec in do 1. 1921. član ljubljanskega občinskega sveta. Po vojni je posvečal polno pažnjo konsolidaciji naših gospodarskih razmer in razvoju našega gospodarstva. Pokojni je bil rojen 9. avgu-Luigi sta 1853. leta v Podgori pri St. Vidu nad Ljubljano. Ljudsko ,čeg ponarejenih 1000-dinarskili bankovcev in pobegnila. vseh [Rapito, obdolžena dveh umo- 'rov. Eksekucijo je izvršil novi šolo je obiskoval v Ljubljani in eksekutioner, kot njegov prvi nato dovršil dva razreda real-posel od kar je sprejel to služ-, ke s prav dobrim uspehom, bo. Za svoje delo je dobil $300.1 Pokojnik je bil jako podje-— Chicago, 111. — Policija ten in je že s petnajstim letom prog po Zdr. drž. zahtevajo' pridno zasleduje nekega'moš- pomagal očetu v trgovini z ži-plačilno lestvico od leta 1920. kega, ki ima posebno veselje s tom. Ustanovil je lastni valjčni tem, da poliva dekleta in mla- mlin na Beričevem, veliko to-de ženske s pekočo kislino. Že varno za opeko na Brdu ter deset žena se je pritožilo, da preuredil tovarno za kis, ki jo so bile napadane in polite s te- je podedoval po svojem stricu. Umrl je znani mariborski gostilničar in posestnik Fr. Mrak v starosti 82 let.' — Povišanje 000,000. i. ino $500,- zopet rudniška nesreča. bi ^ozija plina v illinojškem ^eitiogovniku Je bila usode-^Ina petim premogarjem, en tisoč delavcev se je ^ilo. —O— 2i t^kfort, iii. — V petek e U*raJ je nastala v New Ori-D) Premogovniku eksplozija nltla- Pet premogarjev je bilo lo mestu mrtvih, žrtev bi pa bi-v Veliko več, ako ne bi imeli ^.^niku varstvene naprave, ^ ^eprečujejo, da se ne vna-tise premogovni prah. Nad en j.0e delavcev se je rešilo. Po lltJnih sodeč, ni med žrtvami je tvrdovratno tajila, da bi ona napeljala na rop, tudi bandita so prijeli, katera je takoj spoznal Rolston kot "agenta," ki sta preiskala njegovo stanovanje. velik požar. Chicago, III — Ogenj je izbruhnil na 1108-1110 S. Michigan blvd. v sedem nadstropnem Na seji, kjer je bilo zbranih mnogo članov kabineta, načelnikov raznih departmentov in državnih uslužbencev je pred New York, N. Y. — Unijski voditelji vseh železniških u-službencev po Zdr. drž. zahtevajo povišanje plače, katera bi letno obtežila blagajne železniških družb za $500,000,000. Po novi lestvici bi dobili u-službenci od $1.00 do $1.50 na dan več, toraj bi prišli n. pr. sprevodniki na $7.75 dnevne plače. Zahtevalo se bo tudi zvišanje plače pomožnim sprevodnikom in navadnim železniškim delavcem. Nekatere družbe že jadiku-jejo, da bo to velik udarec za družbe, zlasti nekatere manjše bodo s tem uničene. Koliko pa 'kočino, katera uniči obleko in Pokojnik si je pridobil mno-povzroči hude opekline. Miss gih zaslug za razvoj slovenske-Lucille Clark, stara 20 let je ga. gospodarstva, dobila zelo hude opekline. Pariz, Francija. — Fran- ,ei*ega Slovenca. vev.? Premogovnik je eden naj-Jti M na svetu, ki obsega več ,ja Jaških milj. Poročilo pravi, d0,a° vse varstvene naprave v j e vrem 8tanu in na mestu> kar-ni v l61n slučaju preprečilo, da ja ee žrtev. Kako je eksplozi-HjJ^tala ne bo nikoli pojas-• n°> ker to vedo le oni, ki so Nli ^lostno smrt. poslopju in napravil $110,000 tem ge bo(j0 tudi zmanjšali škode. Ogenj je nastal v sed- dav] Bilo 'r ' r bila odnešena ko je le za tre-,niku" Je zlikovec, ki je prežal srečno! obrnil hrbet in z,nanj, oddal iz bližine strel j Koliko nanj. Dalje časa se je zadeti i nutek čuvaj nekim moškim govoril Umrl je je bilo vrednosti v vreči ni še bovil s smrtjo ,pa jo je oboril prf gv Rupertu v Slovenskih ugotovljeno. in ozdravil- Vendar od tistega goricah vpokojeni nadučitelj g. časa ni bil več trden. gimon Je§ovnik. Pokojni je živel v revščini, žrtve viharja in ledu. ker dalje časa ni dobival nobe-,ne plače. Živel je v Celovcu, Po Atlantiku še vedno hudi vi-,kjer je že po atentatu kot bol-harji. — Prevozni čoln nik dobil zavetišče v sanatori-Grand, Trunk železniške ju sester gy Križa družbe odnesla voda. — Mo- štvo Helen n. dobilo živež. Muskegon, Mich. — V sobo- Mednarodni trgovec z dekleti. Mariborska policija je prijela v nekem hotelu inozemski Denarne pošiliatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJQ. itd. Naša banka ima svoje lastne zve«« s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraja in naše pošiljatve so do« stavljene prejemniku na dom ali n* zadnjo pošto točno in brea vsakega odbitka. to je voda odnesla prevozni pargek< Mož se je izkazal z av-čoln Milwaukee, last Grand istrijskim potnim listom, ki pa rojaki za katoliško . l.HiJll či vožnji po zraku, je špansko! morsko letalo, Plus Ultra, vspe-šno končalo najdaljši in najne- varnejši polet iz Španije do aretimn pretečeno sredo, ker Argentine. Poveljnik leta a je bn na gumU( da je kradel> Ramon Fnanco. Razdalje kate- ■ aretadji je begnil in stre_ ro je preletel je 1432 milje, na poHcigta polic{st je pa Ko so v Madridu čuli o vspe- (tudi oddal par strelov za beže-šnem poletu so topovi nazna- čim in ga težko ranil, na kar njali ljudstvu, ki se je radova- se je podal. Sedaj j© na posle-lo nad vspeHom. Z napetostjo dicah poškodbe umrl, ko je še Trunk železniške družbe. Do so pričakovali vesti, v strahu, da se bo polet ponesrečil. Ali ste že dobili kako jubilej- vijo, da se je revežu' zmeSalo. no nagrado od "A. S."? Ako ni- j so ga dali v norišnico, od koder Oče bo okrevial ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." ste, tedaj na delo z& novimi naročniki, da dobite tudi vi na-gra'do! ; let in je že bil v norišnici, bil nedelje večera še ni bila znana pa je celo svoje življenje, le jnjegova usoda, bojijo se, da se tat in postapač. Johnson je toil I je potopil z moštvom vred. Rešilna partija je prišla do petih mož, kateri so že več dni z njihovim čolnom- Helen N zajeti od ledu. Prinesli so jim živeža in se potrudili, da so rešili Theodora Graham-a, očeta desetih otrok, ki se je nahajal med ponesrečenimi. Iz Atlantika še vedno pošiljajo signale za pomoč, a vzlic hudem viharju so prekoatlant-ski parniki zapustili pristanišče in se podali na pot. -o- preje povedal o svojih zločinih, kateri so številni. Že pred tem umorom je ustrelil nekega človeka v New. Yorku, na kar pa je pobegnil. Širit« in agitirajte vsepovsod ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." za Amer. Slovenca! je bil ponarejen, torej se še' vedno ne ve, kdo je. O svoji mladi spremljevalki je ti'dil, da' je njegova žena, toda dunajska' policija je brzojavno odgovo-t rila, da je deklica šele 15 let stara ter je bila odpeljana z doma. Ponarejevalcem denarja na sledu. Mariborska policija je baje razkrila v neki kleti predmestja kompletno delavnico za izdelovanje bankovcev. O vseh nadaljnih podrobnostih varuje policijia tajnost. Ponarejevalci so najbrž v zvezi z zagonetnima moškima, ki sta nedavno v Novi Gradiški pustila poln kov- Naše cene za pošiljke v dinarjih id lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 —i Din. JO,000 — Dip. 100 -- Lir _ 200 t"H Lir . . 500 — Lir _ 1,000 — Lir --$ 9.55 _ $ 18.79 ----9 46.7* ___$ 93,00 ____$185.00 __$ 4.70 ___$ 9.05 ___$ 21.75 _____$ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. al] nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m*« nja, dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti ceM vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej« po cenah onega dne, ko mi sprejm* jno denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO PT55TI KAKOR TUDI BftZČJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SL4« VENSKO BANKO zaksajsek & čssarkk ms w. sum bu ktw nm Mi hi Amerikanski Slovenec Prri in najat&rejši slovenski list , sr Ameriki. ! % Ustanovljen leta 189L AMERIKANSKI SLOVENEC —., ,„ — ~ .1 ..t,—., Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkoT ki dnevoT po praaUdfc Izdaja in tiskaj EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in oprave! 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098, ti -1 Naročnina j Za celo leto _______$5.00 Za pol leta__t__2,56 Za Chicago, Kanado in Evropcf Za celo leto 6.00 Za pol leta__8.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday. and ths day after holiday«, Published by J EDINOST, PUBLISHING CO Address of publicatipn office! 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscription! For one year__ For half a year______ _$5.00 ^ 2.50 Chicago, Canada and Europe; For one year ■ , 6.00 For half a yea# - 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanil na nredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkoi y tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office St Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Problem starega sveta. Vsepovsodi se vidi, da je nastalo po svetovni vojni neko prej neznano vrvenje. Duševno naziranje se je v marsičem temeljito izpremenilo. Pojavili so se činitelji, o katerih je bilo pred vojno le malokaj slišati in nihče ni mislil, da utegnejo kdaj v družini narodov igrati kako vlogo. Novi problemi so nastali, njih kočna rešitev bo pouzročila še hude preglavice. Kdor jih skuša spoznati, tega dogodki ne bodo presenetili. "Tela, quae previdentur, minus feriunt — kar vidiš naprej, to te ne bo zadelo prehudo," to so spoznali že stari Rimljanje. Novi svet, Amerika, ima pri tem nekako izjemno stališče, morda ugodno, kakor se pač vzame, morda tudi ne. Vsekako se novim problemom ne bo mogla popolnoma izogniti, kakor se ni mogla svetovni vojni. Ideje ne poznajo mej, udejstvujejo se tam, kjer je za nje pogoj dan. Vsaj med evropejske homatije nekateri silijo Ameriko, drugi jo odvračujejo. Ako se tudi zadnjim posreči, da naših Zedinjenih držav ne zapletejo v specifične evropejske homatije, povsem se jih Amerika ne bo ubranila. Še manj pa bo mogla iti, če bi tudi hotela, preko novih problemov starega sveta, ki obsegajo Evropo, Azijo in deloma tudi Afriko. V starem svetu je začelo vreti, in vre, močno vre skoroda med vsemi narodi v Aziji, vre na vzhodu. To vrenje in vrvenje ima jasno obrnjen point proti dosedanji Evropi, ako pri tem Rusijo izvzamemo, in pri tem ne samo morda proti imperialistični Evropi, temveč v mnogem oziru proti evropski civilizaciji, ki se more označiti za krščansko. In v Evropi sami se opaža neki odpor, pobuna,' boj proti ti civilizaciji. Na prvi hip bi utegnilo to marsikoga, ki je krščanskega svetovnega naziranja, napolniti z nekako skrbjo, bojaznijo, ako sploh pri pravem krščanstvu o kaki bojazni moremo govoriti. Nasprotniki krščanskega svetovnega naziranja vidijo in pričakujejo zmago svojih temu naziranju nasprotnih idej; precej prešerno govorijo, da btf to iiaziranje vleglo v grob. Brez strahu. Naj pride od novega vrvenja karkoli hoče in naj se problemi izcimijo tako ali tako, za krščanstvo ni treba imeti strahu, podleglo ali izginilo ne bo nikoli, pač pa more, ako se novi problemi zavodijo na slabo pot, trpeti civilizacija, ki je že večkrat vstrpela hude udarce, kakor zgodovina posebno izpa preseljevanja narodov jasno priča. Vsekako se je treba z novimi problemi seznaniti tudi pri nas v Ameriki, ker njih val bo začel pljuskati tudi sem. Svetovna vojna ni prestavila samo državnih mejnikov, mestoma prav kruto in nepričakovano, temveč je prinesla skoroda med vse države neki notranji preobrat. Največji je bil ta preobrat v Rusiji. Preobrat je prišel nasilno, potom hude revolucije. Revolucija je strahovito vse prevrgla. Rekli bi, da je probrnila to, kar je bilo prej zgoraj, naspod, in kar je bilo spodaj, to je. prišlo navzgor. Iz caristične, imperialistične in centralistične Rusije je nastala unija republik, socialističnih, bolj-ševiških, komunističnih in skrajno decentralistiČnih republik. Nauki ruskih revolucionistov in nauki najskrajnejšega socializma, kakršne je propagiral Marks, so se z neusmiljeno doslednostjo uvedli prav do skrajnosti na gospodarskem:, političnem in tudi verskem polju. Kar se je prej oznanjevalo in propagiralo samo v teoriji, to je nakrat po silovitem preobratu postala praksa, se je uvedlo v življenje, oziroma se je vsaj skušalo z lepim in s silo. Kako daleč da je to uspelo, to ne spada sem. Revolucija je uspela, ali bodo uspele in se mogle vzdržati tudi revolucionarne ideje, je drugo vprašanje. Rekel bi, da je vsaj teorija uspela. Ruska revolucija se drži. Kot država je Rusija silno trpela v in po svetovni vojni, izgubila mnogo ozemlja, a pri vsem tem je tudi še dandanes, in morda ravno vsled uspele revolucije, v marsičem mogočna, morebiti med evropejskimi državami najmogočnejša država. Evropejske sile ne morejo preko nje, in čim bolj se na znotraj konsolidira, ko odpada to, kar se v praksi ne more vzdržati, tem važnejšo vlogo bo igrala pri novih problemih v Evropi.' Springfield, 111. Petnajstletnica. — V nedeljo, dne 7. februarja, bode 15 let, odkar obstoji naša župnija. Petnajst let navidezno ni dolga doba, vendar za našo župnijo je velikega pomena. Sklenili smo tedaj, da se ob tem jubileju spominjamo s hvaležnostjo onih, ki so nosili težo dneva in trpeli vročino solnca. Ob enem pa želimo tudi Bogu Springfield v poznejših letih. Dragi rojaki, pridružite se nam v naši radosti in veselju in hvaležnosti. Podajmo si roke. Bodimo edini in složni. — Nas ta jubilej dovede do pravega sporazuma, do skupnega delovanja. Učimo se od neodpust-ljivih pregreškov, katere so Slovenci v stari domovini storili. Kaj je krivo, da danes stoka slovenski Korotan v nemških hvalo dajati za vse dobrote, 'sponah? Kaj je vrglo Slovenca katere nam je tekom teh prvih petnajst let naklonil v tako o-bilnem številu in polni meri. Mnogo težav je trebalo prenašati in bojev prebiti, mnogo grenkote pokusiti. Toda brez sti, vzajemnosti, edinosti, bratske ljubezni in potrpežljivosti ter vstrajanja v dobrem. Bratje v kolo se stopimo. Primimo se močno in krepko za bratske oke in sreča, radost, blagostanje in zadovoljnost nam bode v plačilo. Slovenci, pridite v nedeljo, na dan našega jubileja, v slovensko cerkev in tamkaj Bogu obljubite, da mu hočete od za-naprej služiti zvesto in stalno. Zakaj hodite tisti, ki še pravite, da ste katoličani, v drugo-narodne cerkve? Ali ne vidite, kako se vam rogajo, kako vas zaničujejo, ker se sami sebe zametujete, svoj narod zatajujete. Ali se še spominjate, kako smešno je izgledala sraka s pavovim perjem v repu? Mislite, da Irci in Nemci ne vedo, da vi ne hodite iz pobožnosti v njihove cerkve, temveč le iz sovraštva do lastne svoje slovenske cerkve. Ne goljufajte sami sebe in svojih ubogih o-trok. Žalostni vzgledi nestrpja in needinosti vam naj bodo v pravočasno svarilo. Poročevalec. druga moška — Za nagrado. Odveč bi bilo omenjati, da so vloge v najboljših rokah in da bo vsak vdeležnik z igro zadovoljen, saj to je naš klub že pokazal parkrat — dobro blago se samo hvalo. Pri plesu bo svirala izvrstna godba, za lačne in žejne vse najbolje preskrbljeno. Vse drugo se pomenimo v nedeljo popoldan v novi šolski dvorani. A. J. -o- Sheboygan, Wis. Letno poročilo župnije sv. Cirila in Metoda je v tisku. — Cerkvena seja je določena na tretjo nedeljo, t. j. 21. februarja ob dveh popoldne v cerkveni dvorani. Malo smo pozni, ali treba je upoštevati, da sestaviti imenik vseh faranov in drugih, ki so prispevali v korist svoje župnije, ni lahko delo. Ako bi izdali samo glavne račune, bi bilo lažje. Poleg tega smo v sezoni predpustnih veselic. v laško sužnjošt? Zakaj se danes solzi tisoče in tisoče oči v starem kraju ? Zakaj nam poka j srce, ko bratom ne moremo pomagati? Dragi rojaki, ako bi Slovenci bili edini .poslušali od boja ni zmage in brez zmage.Boga poslane voditelje, nikoli ni krone. S skupnim delom smo . bi jih kruta roka sovražna ne premagali težkoče. Na napade j mogla razdeliti in razdeljene se često nismo imeli časa ozi- j podjarmiti. Slovenci, vas to rati in nam tudi ni bilo mar, dejstvo, ta gola resnica ne mo- ker smo vedeli, da bodemo ko-nečno zmagali. Le v božjo čast smo delali in Bog je bil z nami. S kofnur je pa Bog, temu j satan zaman nasprotuje. Seve-da dosegli nismo bogve kaj, I vendar je župnija na boljši i podlagi kot marsikatera druga, i ki se jej ni trebalo boriti z last-| nimi brati. Cerkvico imamo res ! majhno in revno, vendar je še ta često prevelika, to osobito, kadar so ljudje polni blagostanja. .Takrat človek najraje Boga pozabi. Sedaj pač hvala Bogu že imamo našo mladino, katero smo si sami vzgojili. Ta nam ob strani stoji ter nam po- Chicago, 111. Že dolgo ni bilo ničesar slišati o našem na novo ustanovljenem dramatičnem klubu. Pa ne mislite, da smo zaspali spanje pravičnega, nasprotno, bdimo, kakor še nikoli prej. Pa zakaj bi tudi ne. Imamo lep nov oder v novi šolski dvorani. Člani kluba vsi navdušeni, napredek je zagotovljen. Dasi imamo lep oder, a vendar so še stvari, še veliko stvari, katere neobhodno potrebu- re vzdramiti? Vam je li treba še bolj jasnih dokazov, da nesloga tlači? Tukaj v Springfieldu je nas Slovencev par tisoč, morda od I jemo pri igrah. Zato smo skle-dva do tri. Tipkaj nas je toliko, j nili, da bomo vprizorili v ne-če ne več po številu kot jih je jdeljo dne 7. februarja igro spo-v Jolietu. V Jolietu so Slovenci j jeno s plesno veselico, da "si na vsa dolga leta zvesto in mirno i ta način nekoliko odpomoremo sledili svojim pastirjem in Bog ^in kupimo najpotrebnejše stva-jih je obsul z blagoslovom. Sre-' ri. ča in blagostanje je doma pri j Člani katoliških društev, za-večini Slovencev v Jolietu.-Kaj j vedajte se pomena našega klu-pa pri nas? Razkosani smo in ba. Naš klub je bil ustanovljen razdjani, skoraj vsi reveži, ma-jv prvi vrsti za vas, za vaša dru-lodane berači. Par jih je obo-jštva. Ko vzprizorimo kakšno gatelo. V kolikor se svojega igro za katerokoli društvo, ve- Preteklo leto smo šolo popolnoma zgotovili. Kar se tiče cerkve, šole, župnišča, sester-ske hiše, pokopališča in parka smo preskrbljeni za mnogo let. Vse to smo dosegli v teku 15 let. V tem oziru se lahko kosamo z vsako slov. župnijo in gre vsa čast in pripoznanje našim vrlim sheboygančanom! Leta 1925. smo imeli čistih dohodkov $13,268.77. Rednih stroškov je bilo $8,285.65; iz-vanrednih $6,627.77, t. j. $5,068.05 za šoto in $1,559.72 za cesto pri šoli. Šolnina in šolske igre niso vračunane pri dohodkih. Ako bi ne imeli 1. 1925. izvanrednih stroškov, bi cerkveni dolg znižali za $6000.00. To je lep napredek! Ker smo pa imeli izvanredne stroške, se je cerkveni dolg zvišal za $625.40. Ako vzamemo v poštev ba-lanco na banki in neplačane račune, znaša skupni dolg cer-jkve sv. Cirila in Metoda koncem leta 1925. $43,115.90 smo bili dovolj pripravljeni zato smo bazar preložili na jesen; Seveda ženske so ženske, kakor povsod, in so nam zamerile. Povedale so nam, kar nafl gre, kar jim je šlo dobro izpod rok. Nekatere so zgubile veselje in dobro voljo. Druge so vstrajale, posebno Mrs. Meta Eržen in Mrs. Joe Repensek Pridobili smo v pomoč žeaske, dekleta, fante in može, za M se jim lepo zahvalim v im Ker nismo edini, nas tudi, dobi, dasi igralci ne vzamejo ne ! o-a nam razni slovenski stariši i ameriška javnost ne pozna, še .centa, je tako malenkostno, da že leta in leta nalagajo. Ta mladina se od leta do leta začenja bolj in bolj zavedati svojih krščanskih dolžnostij. Naša Marijina družba ima posebno dobra in pridna, pobožna in vestna dekleta. Te so si lansko jesen ustanovile dramatični klub, ki sedaj že fino deluje. Na primer, ravno sedaj se dekleta kar same vadijo za veliki minstrel show, katerega bodo same priredile za našo petnajstletnico, in sicer v nedeljo, dn6 7. in v pondeljek, dne 8. februarja. Prireditev se bode Vršila zvečer ob osmih v naši lepi novi dvorani, "Slovenija." Tem potom vljudno vabimo vse naše brate Slovence, rtiste, ki so bili v odborih in navzoči pri prvih sejah in pri ustanovitvi naše župnije, kakoi tudi vse druge Slovence, ki so prišli v manj pa vpošteva. Niti edenjsi s tem nemoremo ničesar ku-Slovenec ali Slovenka ali fant j piti. Ako se tega zavedate, po-ali dekle nima javne službe, tem storite kar je v vaši moči, Zakaj ne ? Ker nas Amerikan-! da bo naša veselica, ki se začne ci ne poznajo. Le prijetnim v nedeljo dne 7. febr. ob 3. pevcem kanarčkom je vstop v ^ uri popoldan z igro, tako obis-bogate in civilizirane hiše do-j kana, da bomo vsaj vedli zakaj voljen, umazani vrabci, ki se se trudimo. Ako ta naša prire-le samo prepirajo, morajo osta-jditev ne bo dobro obiskana, neti na cesti in dvoriščih. Poleti smete potem tudi od nas priča-si nimajo s čim hladiti žeje, po,kovati tistega veselega razpoloženja, katero vlada do sedaj v vrstah naših igralcev. Kakšne zimi pa ni kaj jes,ti, razun, kar najdejo po cestah in skednjih. Skoraj isto je z nami, ker nismo edini, ker ne strmimo po pravem civiliziranem ameriškem napredku. Sedaj smo dospeli do novega praga, naše petnajstletnice. Ne ozirajmo se več nazaj na kraj prepira za prazen piškavi oreh; stopimo korajžno in s krepkim korakom naprej, čez prag v deželo miru, zastopno- žrtve igralci doprinašajo, je znano le igralcem. Večer za večerom vaje v zimi. Ko so drugi prosti, oni se morajo učiti vloge. Katoliška društva zavedajte se svoje dolžnosti do vašega kluba, sezite po tiketih, katere vam bodo ponujali člani v nakup. Igri bosta dve enodejanki. Prva ženska — Čašica kave in listov- V New Yorku izhaja Skupna, vrednost cerkvenega "Th.e Commonwealth,' ki podoben program kot fraficos premovenja znaša okoli 190 tisoč dolarjev. Cerkveni dolg sedaj je približno isti, kakor je bil pred petimi leti. V tem času smo uporabili približno $40,000 za šolo, sestersko hišo, cesto, pokopališče in park. To je nekaj izvanrednega za našo *'La vie catholique," razkrj^1 vrednote katoliške religij' eni zadnjih številk oriše SVOJ cilj takole: "Naša naloga J* pokazati na katoliško kot izreden, čudovit pojav d našnjih dni, ki pa se kaze ^ naselbino. Na tak napredek je'skoro 2000 let. V trenotku s ponosom vesel vsak faran v J ji njeni nasprotniki prerokuj Sheboyganu. Leta 1925. smo j jo gotov konec, hočemo P0'^, bolje napredovali kakor smo:zati na njeno vedno novo ^ pričakovali. Pomagale so nam J svežo silo, hočemo govorih hišne kolekte, karneval in ba-,nesmrtni življenski sili kat0 zar. ške vere." Karneval so priredili naši J -o- fest fantje s sodelovanjem na- Zadavljen umobolnik ših brhkih deklet. Izročili so ,„A _________ _______ ___________ Dne 5. m. m. je javil na » cerkvenemu blagajniku Iv. Re- grebški policiji bolniški streZ ' penšeku $800.00. lAndrija Simony iz Osjek»> ^ Pazar je prinesel $2,800.00. je umobolni kmet Lazar T0111, Nameravali smo istega prire- ševič med vožnjo iz Qsjek<>^ diti zadnjo spomlad. Naše za- Stenovec v vlaku umrl. J vedne žene so bile organizira-'niški pregled pa je takoj ne zato. Napravile so veliko tovil, da je bil umobolnik ^ ročnega dela. Tudi nakolektale \lavljen. Zadavila sta ga S"1 , so precej. Cerkveni odborniki'ny in njegov tovariš, ker je " so celo stvar premislili, ker ni-nik v vlaku začel besneti. Mark Twain: noč brez spanca. Ob desetih sva legla, ker sva hotela prav zarana odpotovati domov. Nisem hotel koj zaspati, a Harris je bil koj zadremal. Jaz sovražim ljudi, ki koj zaspijo. Nekaj je pri tem, ki sicer ni čisto tako, kakor bi kdo koga napadel, vendarle je to nesramnost, ki jo človek kaj težko prenese. Radi te krivice sem zatorej precej jezen ležal v postelji in sem si prizadeval, da bi zaspal. A čim bolj sem se trudil, tem manj sem bil zaspan. Prav samotno mi je bilo v temi, ker nisem imel druge družbe kakor neprebavljeno večerjo. Polagoma se mi je bistril duh, razmišljal sem o početku vseh stvari, ki so bile sploh kdaj rfa svetu. Vendar nisem mogel nikamor preko začetka. • Moj duh se je lotil kake stvari, a je koj šel mimo nje. Kakor nor je drevil od predmeta. Po preteku ene ure mi je bilo, kakor bi se vrtelo v moji glavi mlinsko kolo. Do smrti sem bil izmučen in utrujen. Ta utrujenost je bila tako velika, da se je koj nekako zoperstavila živčni rsfzdra-ženosti. In ko sem si domišljal, da še bdim, sem bil že zadremal, dokler se nisem radi nekega hipnega sunka prebudil, ki me je takorekoč izvil iz vseh členkov. V trenotku se mi je zazdelo, da bom padel v brezdno. Ko sem bil na ta način padel preko osem do devet prepadov, sem šele spoznal, da je bila polovica mojih moganov osem- do devetkrat zaspala, ne da bi se bila prebudila, druga, močno delujoča polovica pa jo je opazovala. Ta, vedno se ponavljajoča nezavest, se je razširila preko vse možgano-vine in slednjič sem bil zaspal in sem spal bolj in bolj. Seveda — hotel sem bil lepo solidno, blaženo zaspati in se potopiti v sanje, ko — kaj je bilo to? Spet so deloma oživele moje medle duševne sile in so bile spet sprejemljive. Iz neke-velike, brezkončne dalje je prihajalo nekaj, ki je postajalo bolj in bol jv mogočno in je bilo kmalu kakor kak odmev. Izpo-četka sem menil, da je bila to le domišljija. A ta šum, ki je bil izpočetka za milje daleč, se je izpremenil v viharno bučaige. Zdaj se je bil približal -— bil je le še komaj četrt ure oddaljen. Ali je bilo to mogoče pritajeno brnenje in svrščanje kakega oddaljenega stroja? Zdaj je bilo še bolj blizu. Zdelo se mi je, kakor bi bobneče korakala kaka četa. Še bliže in še bliže je prihajalo — slednjič je bilo v sobi: miška je glodala les. In zaradi take malenkosti sem bil ves čas tako iz sebe! A kar se je zgodilo, se ni dalo spremeniti. Hotel sem brž zaspati, da bi si bil pridobil izgubljeni čas. A to je bilo brezmiselno mišljenje. Ne da bi bil hotel, celo ne da bi se bil tega pravzaprav zavedal, sem vneto prisluškoval in sem nevede štel, kolikokrat je zaškrbetala miška .To delo me je sicer precej utrudilo, vendar bi bil to že prenesel, če bi bila miška pri tem stalna. Pa kaj še! Časih si je privoščila odmor in ko sem- čakal, kdaj bo spet pričela in sem prisluškoval, sem več trpel kakor tedaj, če je glodala. Izpočetka sem hotel staviti nanjo pet, šest, sedem, deset dolarjev; slednjič sem stavil nanjo več kot .sem premogel. Zamašil semigi ušesa, to se pravi, izpodvi-hal sem si uhlje in sem ju bil zmečkal šestkrat skupaj in sfero ju stisnil v uho — a vse zaman. Tako sem bil nervozno vzburjen, da sem imel tak dober posluh, kakor bi bila moja ušesa mikrofon. Kjlub vsem pripomočkom sem slišal vse natančno. Najprej sem se hudoval, potem sem bil silno jezen. Slednjič sem storil nekaj, kar so napravili vsi ljudje izza Adamovih časov; sklenil sem, da bom nekaj zagnal v ti-atosmer. Sklonil sem se in sem dobil copa- to. Potem sem sedel na postelji in sem pazil. odkod prihaja škrbetanje. A to ni nič poleglo. Tako nemogoče je bilo dognati, kje je miš, kakor ne utegneš izvedeti, kje čirika čriček. Meniš, da je tukaj, pa je gotovo vedna na drugi strani. Zatorej sem ves jezen kar na slepo zalučal čevelj. Zadel je na steno prav nad Harriojevo glavo in je padel nanj. Nikoli si ne bi mislil, za znam tako dobro lučati. Harrio se je zbudil in razveselilo me je, ko sem opazil, da ni bil hud. A potem sem se spet jezil. Harrio je spet kmalu zaspal, kar mi je bilo prav všeč, a že je pričela miška glodati vnovič — in spet sem bil razdražen. Nisem hotel spet zbuditi Harrisa, a škrpetanja ni bilo ne kraja ne konca, tako, da nisem mogel drugače, kakor da sem zagnal še drugi čevelj. Zdaj sem razbil ogledalo. Dva sta bila v sobi — in menda, razbil sem večjega. Harris se je spet zbudil, a se ni pritožil, kar se mi je prav milo storilo. Sklenil gem, da rajši prestanem ne vem kaj, kakor pa da ga zbudim še v tretje. Slednjič je miška polagoma odšla in sem jel dremati, ko je pričela biti neka ura. Štel sem udarce in ko sem bil gotov, bi bil skoraj spet zadremal, pa je pričela biti druga ura. Štel sem. Nato sta se oglasili obe veliki ratovški uri in njun melody, zvok je mogočno donel. Še nikoli nisem ^ slišal ljubeznivejšega, čarobnejšega, s^J" nostnejšega brnenja. A ko je bilo to tr&J1 lo nekako četrt ure, se mi je zdelo, da )* \ preveč te dobrote. T-r-1-,,--~'■~»" h0 zaspati, tolikokrat me Kolikorkrat sem h® , je spet kaj PrC d, milo. Kolikorkrat sem se bil potem ^ tolikokrat sem pogrešil odejo in sem ral skloniti do tal, da sem jo pobral. Slednjič me je minilo vse veselje, cU| še spal. Spoznal sem dejstvo, da sem cl in popolnoma zbujen, da nisem' pi'aV zaspan in sem obenem prav vročino že.) . Ko sem tako premišljal, kaj bi bilo st"' se mi je zdelo, da je najbolje, če čem, če grem na dvorišče, se ondi pi'1 x ^ lijaku umijem in osvežim in potem bi '^j, in premišljal in bi tako počakal, da bi ^ nila noč. Mislil nem, da se bom oblek"1' ^ da bi prebudil Harrio j a. Pač sem bil z* čal čevlje za miško, a v poletni noči bi vst* d« dostovale tudi copate. Tedaj sem tiho in sem se polagoma popolnoma oblel<0 ene nogavice. Te nisem mogel izslcC ^ Ker sem jo pa vendar moral imeti, se'11 spustil na vse štiri na tla z eno co pato nogi, drugo v roki lazil po tleh okrog 'n iskal a brez uspeha. A AMERIKANSKI SLOVENEC Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley W»m»»»mn>»g»>tttwtttttt||wt^ TEDENSKI KOLEDAR. 2. predpepel. — Sejavec in seme. Luk. 8, 4. 7 Nedelja — Romuald, op. Rihard. 8 Pondeljek — Ivan, spoz. 9 Torek — Apolonija, dev. in muc. 10 Sreda — Skolastika, dev. 11 Četrtek — Marija Lurška. 12 Petek — Adolf. — Lin-coinovo rojstvo. 13 Sobota — Katarina, dev. DRUGA PREDPEPELNIČNA NEDELJA. Sejavec gre sejat svoje seme. Luk. 8, 5. ' Prilika današnjega evange- je jako važna in pomenlji- Va> zato je Gospod sam vzklik- "Kdor ima ušesa k slišanju, ttaj sliši!" Današnjia prilika Jiam pripoveduje, zakaj prina-' Sa božj a beseda tako malo sadu. ■Mi opazujemo in vidimo to kako malo sadu obrodi. Jsoče in tisoče duhovnov ozna-božjo besedo po tisočerih Cfirkvah — in vendar je svet ^'edno isti, da se zdi se, da je Vedno slabši, mesto da bi bil Joliši. Kaj je temu vzrok? ^°rda so duhovni vzrok, ker ^ 0 pridigujejo ? Ne vem, ka-ta ali oni pridiguje ; toda to-Pa lahko rečem: Duhovnov 6 zadeva krivda .Vsaj je Go-sam pridigoval, in njego-1,11 besedam se ni nič boljše |\odilo. Ni bil kriv Kristus, kri-1 so bili njegovi poslušalci. In Je stvar, katero razlaga Go-Pod v današnjem evangelju. Da bi božja beseda pri vas rodila sad, hočemo premiš-Jevati, kaj nam treba v tem o-Zu'u storiti. Prvo, kar je potrebno, je, da °ramo božjo besedo z gorečno poslušati. „ ^ane so Petrove besede: ;°spod, h komu pojdemo ? Ti !n> imaš besede večnega živ-tetija y> Te besede moramo tu-^ ^i ponavljati: H komu poj-z10, edinole Kristus ima be-.j*e večnega življenja. Spom-■ e se, s kako gorečnostjo so Postoli poslušali Gospoda, j0°mnite se, s kako gorečnost tem je velik razloček. Tudi fa-|ra za svoj greh." (Jan. 15, 22).jp{J LETIH PO J AS- -1 je poslušalo ljudstvo. Ce-nožice so hitele za njim diij ~~Cavo' ostaii P" njem tri Pušča ž se niso brigali za lakoto in jj To je bila gorečnost pri . *lušanju božje besede. I . tako gorečnostjo jo poslu-niJte tudi vi. "Kdor vas sliši, sliši," je rekel Kristus a-jjtolom. Poslušanje božje be-j. 0 Je k zveličanju neobhod- Potrebno. j,e eveda najdejo ljudje mno-. Ugovore proti poslušanju ^ besede. t^j*01 sam dosti učen, kaj mi a poslušati pridige, pravi da" (EFež. 6, 17). Beseda božja je orožje, in pravim dalje: Človek sam na sebi pogosto ne vidi dobro vsegane vidi svojih napak, je zaslepljen s sa-moljubjem; tu potrebuje nekoga, ki ga na napake opozarja. In sv. Jakob nam pove, kdo naj nas opozarja. On pravi: Kar je zrcalo za obraz, to je beseda božja za dušo; zrcalo in beseda božja nam kažeta, kakšni smo. Pravim dalje: Če je človek bolan, potrebuje zdravila. In sv. Janez Zl. pristavlja: Kar je zdravilo bolnemu telesu, to je božja beseda bolni duši, oba lečita. Spomnite se na Marijo Magdaleno! Kam bi bila on.a prišla, ko bi ne bila slišala Gospodove besede! Drugi zopet pravi: Kaj bom hodil poslušat, vsaj je vedno ena in ista pridiga, nikoli nič novega! Res je, prijatelj, da ne pridigamo ničesar novega, kajti to kar pridigujemo je Kristusovo učenje, Kristusov nauk. Kar je učil Kristus, so u-čiM za njim apostoli, za njimi cerkveni očetje in sedaj oznanjamo mi. Novega ne moremo pridejati ničesar. In četuintam o kakem predmetu pogosteje govorimo, na pr. o veri, o krivih prerokih, o časopisju, potem moramo imeti z*a to poseben vzrok. Vsaj je Kristus Gospod o kaki stvari tudi pogosteje govoril, kakor o kaki drugi, na primer o negotovosti smrti, o hinavščini farizejev itd. Tako so delali tudi apostoli, o-pozarjam vas samo na ljubljenca Gospodovega, sv. Janeza, ki je vedno in vedno ponavljal besede : "Otročiči, ljubite se med seboj!" Vedel je, kako važno in potrebno je, da jih vedno na to opominja. Tretji bo zopet rekel: Duhoven je preoster, prestrog v svojih pridigah! Prijatelji, ne zahtevajte, da bi se vam duhoven v pridigah laskal! Spominjajte se, kak mojster je bil Kristus v svojih govorih! "Gorje vam, hinavci!" je rekel farizejem. "Gorje temu, skozi kogar pohujšanje prihaja. Bolje bi mu bilo, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja!" Če te tvoja roka ali noga pohujša, odreži jo in vrzi od sebe. Če te pohujša tvoje oko, iztrgal je in vrzi od sebe!" "Poberite se od mene, vi prokleti v večni o-genj,', je grozil tem, ki ne izkazujejo del usmiljenja. Tako ojstro je govoril Kristus, in ljudstvu naj bi se mi v svojih pridigah laskali? Drugo, ker je potrebno, je, da poslušamo besedo božjo z odkritosrčnostjo. Poslušati in poslušati — v rizeji so hodili k Kristusu, da bi ga poslušali, pa niso prihajali z dobrim namenom, ampak da bi ga vjeli v njegovih besedah. Prihajali so k Kristusu pa tudi drugi, ki so imeli resno voljo, da bi se od njega poučili. "Gospod, kaj naj storim, da se bom izveličal?" je vprašal mladenič. "Gospod, uči nas moliti!", so prosili apostoli. "Gospod, če greši brat proti meni, kolikokrat naj mu odpustim?" vprašal je Peter. Tako poslušajmo tudi mi božjo besedo, ne kakor farizeji, da bi iskali pridigarjeve napake, ampak poslušajmo, da bi se poučili. In pri pridigi ne ob-sojajmo drugih, ampak obra-čajmo pridigo na se. Storimo tako, kakor so storili apostoli pri zadnji večerji. Kristus je rekel :"Eden izmed vas me bo izdal," in apostoli niso kazali drug na drugega, ampak stopili k Gospodu in ga vprašali: "Učenik, ali sem jaz?" Tako ravnajmo mi pri pridigah. Vprašajmo se: Zadene li mene ta očitek ? Sem li jaz podvržen tej ali oni napaki ? In tretje: Ravnajmo se po besedi božji! Kaj pomaga, če slišimo božjo besedo, pa se po nji ne rav-namo, po nji ne živimo? Kristus pravi o tem v priliki: "Vsak torej, kdor pride in posluša moje besede ter jih izpolnjuje — povedal mu bom, komu je podoben: Podoben je modremu možu, ki zida hišo in globoko koplje, in temelj postavi na skalo. In ulije se ploha in pridero vode in zapišejo vetrovi in se upro v tisto hišo, pa je ne morejo omajati. Vsaj je zidana na skalo. . . In vsak kdor sliši te moje besede, in jih ne izpolnjuje, je podoben neumnemu možu, ki postavi svojo hišo na pesek brez temelja. In ulije se ploha in pridero vode in zapišejo vetrovi in se upro v tisto hišo in pade, in velika je njena podrtija." (Luk. 6, 47-49). » Torej poslušati in ne ravnati se po tem, ne pomaga nič. Še hujše je: kdor sliši božjo besedo in ne živi po njej, pripravlja si kazen. Povedal je to Kristus sam : "Ko bi ne bil prišel k njim in jim ne govoril, bi ne imeli greha; tako pa nimajo izgovo- čejo podlušati božje besede; rekel je: "In kdorkoli vas ne sprejme in ne posluša vaših besed, pojte iz iste hiše ali mesta, in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje. NEN UMOR. Poslušajte torej božjo besedo, in živite po nji. "Blaženi, kateri poslušajo božjo besedo, in jo ohranijo." (Luk. 11, 28.) To so torej tri pogoji, katere moramo izpolniti, če hočemo, da bo božja i beseda obrodila sad v nas: moramo jo goreče poslušati, sprejeti jo odkritosrčno in se po nji tudi ravnati, po nji živeti. Naj vas blagoslovi Bog, da bo vaše srce dobra, rodovitna zemlja, da bo beseda božja v vaših srceh pognala in obrodila stoteren sad. Amen. -o- azumu z okrajnim glavarjem i V mesnici, poslal dva detektiva, revirnegal Gospa pride v mesnico in že-nadzornika Canjkola in okrož- li telečjo glavo. Mesar, majhen nega nadzornika Goršiča, ki trebušnik, hoče gospej ustreči; Iz Maribora poročajo, da je sta skupno z orožniki preisko- slednja se pa prestraši in uide približno pred petimi leti raz-j vala zagoneten slučaj. Na pod- iz mesnice, ko zasliši, da je buril prebivalstvo Slovenskih j lagi zaslišanja raznih prič, po- mesar poklical svojega hlapca goric zločin, ki se je zgodil v,sebno kmeta, ki je videl v ome- z besedami :"Nande, pridi hi-Resnično vam povem: Ložje bo jokolici Sv. Benedikta. Neka'njeni noči moško truplo, so bili tro sem in razsekaj gospej gla-Sodomi in Gomori v dan sodbe, deklica, ki je nabirala gobe, je aretirani trije posestniki in dve v°!" • kakor pa temu mestu." (Mat. našla 6. septembra 1920 v ta- ženski. Nekatere priče so o a-' ^—————— 10, 14, 15). kozvanem Benediškem gozdu retiranih izpovedale zelo obte- IŠČEM ŽENSKO moško truplo. Vsa prestrašena žilne stvari. , za gospodinjstvo in varhinjo je pobegnila pravit domačim o; Preiskava je ugotovila, da pri 0trokih. Katero veseli, naj strašnem odkritju. Orožniki so,osumljeni niso nakladali pra- se Zgjasj usfeneno ali pismeno bili o tem takoj obveščeni. jšiča, ki bi cvilil, ali ki bi bil bel, Preiskovalna komisija, je u- ker bi zaklanega prašiča oba-gotovila, da je bil neznanec u- rali, priče p(a so razločno vide-bit z udarcem s topim predme- le, kako so dvignili na voz tom na glavo. Nihče ni poznal temno oblečeno stvar, popolno-mrtveca. Bil je boljše oblečen.! ma slično človeku. Aretirani Ljudje so ugibali, da bi moral! osumljenci se nahajajo v zabiti iz Prekmurja ali iz Avstri-' porih mariborskega okrožnega ie in da je najbrže tihotapec.'sodišča. Dejanje trdovratno ta-| Do mesta, kjer je ležalo truplo,1 je. Umorjeni neznanec je bil. so se vlekli sledovi krvi, iz če-| kak sadni prekupčevalec iz sar se je razvidelo, da je bilo, Prekmurja ali obmejnih krajev truplo vlečeno po tleh. j Avstrije. Zvabili so ga v hišo, Orožništvo je upravičeno su- ga ubili, oropali in truplo pre KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIČ! SKUPNO POTOVANJE ¥ jugoslavijo se vrši na najboljšem francoskem par-niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-ka na 1. MAJA >1926. Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, pišite na: SLOVENSKO BANKO zak.rajšek & češark 4S5 W. 42d ST., NEW YORK, N. /i. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; j Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju. pri Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. milo, da je bil neznanec ubit na drugem mestu. Po zločinu pa so ga spravili v gozd, kjer so našli truplo. Preiskava ni mogla ničesar dognati. Zaprli so pa osumljence, katere so morali pozneje izpustiti. Zločin so ljudje naprtili enostavno, neznanim tihotapcem. Cela zadeva je zaspala. Med ljudstvom pa se je širila govorica, da so v zločin zapleteni domačini. Nekaj prič je neprestano trdilo, da so videli, kako so dne 3. septembra 1920 ponoči pred hišo nekega posestnika nakladali na voz moško truplo. Pred sodnijo se je; takrat posestnik izgovarjal,! češ da je naložil svinjo, katero | je peljal v Maribor, kamor vozi svinje. Govorice med ljudstvom pa so ponovno vzpodbudile orožništvo pri Sv. Trojici, da je nadaljevalo preiskavo o skrivnostnem zločinu. Da bi si delo lajšali, so naprosili mariborsko policijo na pomoč. Mariborski policijski komisarijat je v spo- peljali v gozd. Policija je skušala ponovno dognati identiteto umorjenca. -o- SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU!" NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imim najbolj uspešna zdravila, kot/za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike in prahute na glavi, za revmati-zetn ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge itd. Kateri bi rabil,moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio Vsakovrstne l peci! Vsakovrstno pohištvo! Domača trgovina za Bomače potrebščine 1 ^kateri. To ni res, pravi na t^y' Ambrož. Nikdo ne more bo5. da je dosti tičen. Beseda ;illiJa nas nima samo poučiti, jj^k r PISANO POUEj - J. M. Trunk. —_5 AMERIKANSKI SLOVENEC Zgoraj na visokem sprednjem rilcu se upira v modro haljo oblečena ženska težko sopeč ob veslo. Otok Evropejcev z njegovimi lučmi in belimi ljudmi, zadnjim odsevom bele domovine, izgine zadaj v noči. Šampan pleše po gladini. Lesketajoč se zgrinjajo valovi. Vodna pot se zožuje, vedno bolj gosto se stiska plavajoče mesto. Gugajoče se svetilnice zažare v pisanih barvah in zopet izginejo. Iz čolnov n.a levi in desni plapolajo odprti ognji. Dišave kuhanih jedi neznanih imen napolnjujejo zrak. Večina čolnov je zagrnjenih; čuden svet, ki zakriva pred tujimi očmi svojo skrivnost, ki zre le z lastnimi očmi opazujoče ven v okolico. Tu spredaj stoji cela ulic^t velikih zibajo-čih se čolnov. Kakor hiše izgledajo, zgrajeni iz črnega lesa, zaprti, prerezani le z malimi četvero-oglatimi okni,za katerimi šušti neznano življenje; na vsakem' so le ena sama vrata, do katerih vodijo iz vode viseče stopnice. Kakor je Mavda junaška, vendar ji stisne srce bolesten strah. Kakšen svet je to, v katerega jo peljejo? Stanuje tu milijonar? Vsa kri je izginila iz njenega obraz,a. Obrne se na svojem sedežu in gleda nazaj. Nobene hiše belih, nobenega človeka njenega plemena ni daleč, daleč okrog. Povsod je noč, zamolklo bobneč veletok in v teh črnih velikanskih čolnih skrivnosti polno mrmrajoče življenje, zaprto pred zunanjim svetom. Nekoč, predno je odpotovala iz Evrope, je čitala o Kantonu. "To je kot greha, to morajo biti oni zloglasni. . . cvetlični čolni!" šepe-če. Toda še vedno upa, da bo peljala pot dalje, mimo tega oddelka .Ali. . . srce ji zastane. . . šampan se polagoma ustavlja. Skozi zrak zabrni žvžg. V velikem črnem čolnu pred njim se odpro vrata, rumena glava se stegne na dolgem vratu ven, mežikajoč z iščočimi očmi. "Kam me peljete?! krikne Mavda polna groze, v materinem jeziku. Toda nihče v šampanu ji ne odgovori. Krog nje zadoni samo vražje hrohotanje. . . Samo suh, mrzel, neusmiljen migljaj rumene Kitaj-čeve roke, je odgovor na njeno vprašanje. Ta migljaj kaže navzgor, na vrata, ki stoje odprta prežeče in čakajoče. Na žrtev. Mavda krikne trepetajoča po vsem telesu. Njen krik odmeva v plavajočem mestu in zamre. Nihče ji ne odgovori. Veletok je slišal že nešteto takih krikov, slišale so jih črne, neme hiše. Le tuintam se odpro v bližnjih čolnih na skrivaj bolčeča vrata in v črno noč se ozre skozi nje radoveden rumen, od greha razjeden rftaaz. Tedaj se zgrudi Mavda na sedež in na njenih ustnih zamre krik v medli nezavesti. 2. Ladijski zdravnik "Ilongkonga," star Francoz, ki je bil ravnokar prestavljen na linijo Hongkong — Kanton, je zadržal dr. Kien-Lunga še v zadnjem momentu na krovu. Bil je eden izmed mnogih ponesrečencev, katere je vrgla usoda na daljno obrežje vzhoda. Opij in dekleta, to je bila os, okoli katere so se sukale vse njegove misli, zato je bilo samo-obsebi umevno, da je hotel izvedeti od dr.* Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —vsem slovanskim društvom in organi sstdJtM, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —z« vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila (zdeljujemo lično, točno In hitro, —qaie con« so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte —Naša ipecijaliteta so zlasti društvena dola, —društvena pravila, in vse druge tiskovino, < " —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Kien-Lunga v prvi vrsti podatke o kantonskih dekletih in o opiju. Z vedno potrpežljivo vljudnostjo in prijaznim nasmehom ga je poslušal Kien-Lung, kljub temu, da bi se ga bil najrajše rešil ter mu pojasnjeval: "Bil sem' več let v Evropi. . ., res, ne morem vam dati nikakih podatkov." Končno se ga je vendar rešil. Pustil je svojo prtljago tam, kjer je bila ter skočil na o-brežje. Toda o beli ženi ni bilo več sledu. Večina pasažirjev se je že davno razgubila, oni pa, ki so ostali, so imeli dovolj dela sami s seboj in s svojimi znanci. Nihče ni vedel ničesar o njej, tudi kuliji ne, ki so se med neprestanimi psovkami trgali za kovčega in zaboje potnikov. Le eden se mu je zarezal predrzno v obraz ter urno zbežal, mrmrajoč nekaj med zobe, od česar je Kien-Luhg razumel samo eno besedo — šampan. Težka slutnja se je vzbudila v Kien-Lungu, toda zamoril jo je z upanjem: pozneje, pozneje .Klicala ga je ena sama dolžnost, ki je bila pred vsemi drugimi — pohiteti k staremu očetu, ki čaka doma nanj. Že v "Hong-kongu" je prejel pismo, v katerem mu Kao, njegova mala sestra, sporoča, naj se potrudi, da čim preje dospe domov, kajti nad rodno hišo se zbirajo temni oblaki. Kien-Lung je skočil v najbližjo nosilnico ter obljubil vsakemu nosaču posebej cel srebrn tael, če bodo tekli, kakor niso še nikoli. Nosači hite z največjo brzino. Dva baklja-ča tečeta pred nosilnico ter razganjata ljudi, ki prihajajo nasproti v gostih gručah, takoj ko dospejo nekaj desetin metrov od obrežja. Gugajoč se preriva nosilnica ob divjem kričanju množic in medli luči bakelj in ob sope-čih nosačih, katerim teče znoj v celih curkih po nagih hrbtih! Ljudje se umikajo pred pa-lankinom, ki zavzema skoro celo širino ozkih ulib, v stranske prehode. Vedno ožje so ulice, tako ozke, da se komaj tuintam zasveti skozi stikajoče se strehe drobna zvezdica. V temi se odražajo le čudno vzbočene strehe, fantastične oblike izvešenih napisov, zastav in simbolov. Vedno naprej drve nosači, se guga nosilnica, odmevajo klici tekačev, se utrinjajo iskre bakelj, ugašajoč v neprodirni temini. Ob vogalih se nosilnica včasih zaziblje, kakor da bi hotela odleteti v steno, pa se zopet uravna in drvi dalje skozi nove, ravno tako ozke ulice, katere napolnjuje smradljiv, dušeč vzduh. Kien-Lung se le s težavo brani razburjenja, da vstopi v očetovo hišo tako dostojno, kakor se spodobi. Kaj se je zgodilo? Kakšna nesreča preti domačiji ? Še poslednji sunek in nosilnica obstane. Trkanje, kričeče klicanje nosačev preko zaprtih vrat v hišo. Kien-Lung izstopi iz nosilnice, stisne zobe ter zresni obraz. Končno se začu-jejo v hiši koraki, zarožlja veriga, zaškripl jejo vrata v tečajih. Skozi ozko odprtino pogledajo zaspane, prestrašene oči. "Šen-Ki," zakliče Kien-Lung, "jaz sem, vračam se domov!" Vrata se odpro nastežaj. Med dvermi se prikaže zibajoča se, v modro platneno obleko oblečena, suha in ostarela postava starega, zvestega služabnika. Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na stare poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše ^ domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dohro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIM STREET, FOREST CITY, PA. Pristopajte PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti » Posluje že 32. leto. V tej dobi je dosedaj že izplačala raznih podpor v znesku $2,634,287.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA. Ima 163 krajevnih društev sirom držav. Njeno premoženje znaša $1,442,526.09. Članstva v obeh oddelkih šteje 27,500. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00. ■ VAŽNO! TEKOM PONOVNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTO! KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAŠI K. S. K. JEDNOTI! Nekaj boljšega. Zopet naletim v časopisu na Sir Oliver Lodgea. Omenil sem, da drugače možakarja nepoznani. Tokrat čitam, ako časopis prav poroča, da najde on poleg materialnih' znanosti tudi prostora za — dušo in posrm-t-no življenje. To se glasi malo drugače od tega, kar je Pro-sveta poročala pred nekaj časom o "večnem vsemiru, ki nima ne začetka ne konca." Sir Lodge ja baje Londonča-nom izjavil, da ne najde na-sprotstva med teorijo evolucije (prosim, sam pravi teorijo!) in med naukom o božjem ustvarjenju. Dočim veruje on v "živalske prednike človeka," kakor se izrazi, veruje tudi v Stvarnika, ki je začetnik ve-soljstva (who has brought the Universe in the being) s človekom vred (and man with it), skozi dolge in počasne procese (by long and patient processes). To se glasi malo drrgače od tega, kar je navedel g. Molek, o večnem vsemiru. Pove še nekaj pametnega. "Biologisti," pravi, "ne skušajo pojasniti postanka življenja (ima popolnoma prav, ker to je zadeva filozofije), temveč ostanejo na svojem polju (stick to their business) in popisuje jo oblike in razvitek življenja kakor ga najdejo. Ljudje naj se ne bojijo resnice, naj bo kakršnakoli hoče." Prav dobro. Nujno priporočam to slovenskim "filozofom," ki s fiziko, kemijo. . „' rešujejo metafizična vprašanja. Pravi dalje: "Ljudje naj skušajo resno (harder) potlačiti ostanke živalskih prednikov (animal ancestry) in izločiti iz svoje narave opico in tigra Tudi se gret ako se prav ume. Naj se uči o fizičnih člove ških prednikih karkoli hoče, t telesom sega človek v živalski svet. Gotovo je, da je v človeku nekaj od ppice in tigra, kar naj gre vun. To so razne strasti in boj zoper strasti je ena najvažnejših zahtev krščanske morale. Bolj na mestu bi bilo, ako bi se tudi po slovenskih časnikih med nami manj razmotri-valo in pisalo o preteklosti, in se več pozornosti obračalo na prihodnjost, kako človeka poboljšati. tam napravili Grdina, Zupan &' Oman Co. Bodite hvaležni, ako! vam teče s tem voda na vaše mline. * :f: * Rev (ni) Trunk in njegovo mm čeništvo. Miha Mihatov, Terre Haute* Ind., katei-ega g. Molek lahko vsak dan vidi, ako se pogleda v ogledalo, je našel moje mu-čeništvo. Obstaja baje v teM> ker ne morem spati, ko se toliki mučim na "Pisanem polju.' Škoda, da ni zadel in ni — mu-čeništva. Spim tako sladko, kakor še nikoli, in sem prav tako dobro Sp,al, ko je bilo v "špeh-kamri" samo na slami. Ni niti najmanj resnice na tem usilje" nem mučeništvu. * * * Novodobni odrešenik. To je seve socializem, vsaj po Proletarcu. Poznamo te od-rešenike, katerim je Odrešeni* zelo napoti, da se sami sebe morejo ljudem postaviti za od-rešenike. Na čakanje tega odrešenja so pa svoje potrpežljive čitatelje že davno navadil1' in jim zadostujejo — upi. "Božič je danes le še tradici" ja," pravi uvodni člankar » Proletarcu št. 954. Sicer jem!ie iz te "tradicije" rek: Mir lj«' dem na zemlji. . . ker malo Pe' ska v oči bo le treba, ako hoc® novo odrešenje kaj držati, dasi novi odrešenik to tradicij® zopet temeljito hoče poring vstran, ko ob vestno zatrjuje; "Sin božji nima moči odreši^ človeštvo (pač človeštva)-Govoriči nekaj o "križan grehe tega sveta," a po rde«1 mentaliteti takih grehov ni. in če bi bili, bi sin božji ne mogelj ker zamore vse le kak i'deC člankar. Sm boŽji seni rocftl «i U ^ šenje, za katero dela, in kat®' ro zmore baje edinole sQcia11' zem, a tudi v socialnem oziru J® po njem človeštvu prišlo marsikatero odrešenje, in je mor? člankar zgodovino, ki jasno 0 tem spričuje, prespati. Pa vern> da je ni, samole napoti mu Je' ker potem bi on bralcem ne mogel prodajati svojega odre* šenja ki je — socializem. Samo čakati bo treba ad calend^ graecas. Kaj to pomeni, lahi* svojim vernikom raztolmači, a ko hoče. ,, cel" Morda se najde še več. Kakor poroča žarkomet, je po Brisbanu neki Anglež našel, da so bili kralji, ki so prišli v Be-tlehem, navadni čarodejniki ali mazači. Med "mazače" spadajo tudi gotovi časnikarji, ki sicer ne delajo nobenih čudežev, a temveč — mažejo. Še ka,k bolj "učen" Anglež utegne zaslediti prav tudi take — časnikarje. * * il« Konca še ne bo, a. . . Korobač iz San Francisca, Cali., napoveduje konec S. N. P. J., ako bi se volili za delegate fajmoštri in kaplani. "Z Bogom bodo začeli, z Bogom končali, in koncu konca bo pa vse hudič vzel," pravi. Članom bo odleglo, ko jim povem, da ne bo nobenega takega delegata, ker pač ni takih članov. Naj se oddahnejo. Pri onih, ki so pri denarju, in pri članih se začenja in končuje vse brez Boga, blagor jim, ako niso v skrbeh radi kakega konca. Ako je vse brez Boga, bi bili buteljni tisti, ki bi sedeli pri praznih koritih, in enaki buteljni bi bili člani, če bi ne skušali kolikor le mogoče iztisniti iz podpor. O obojih se marsikaj čita v Prosveti. m * * Čemu se potem togotite? Član S. N. P. J. poroča iz West Parka, O., da je prišlo 47 odgovorov na shod, ki so ga di< Socializem, ki poriva odrešenje od greha med tra cijo, ni niti socializem, je sam' zagrinizem zoper krščanstvo- * * * Kako je bilo? Ker žarkometar spravlja le' pe besede "mir ljudem, ki s dobre volje" v zvezo s sod°" in jih tako profanira, ga smei" tudi jaz vprašati: Kako Je bilo? Ali je bil sod poln, ali V* samo poln strašne praznin?' Vsaj v takih "žarkih" je prazno, zunaj in znotraj. Su certi denique fines. -o--| Naročniki in prijatelji li»tB n® skrbe, da pride "Amer. venec" v vsako sloven«* hišo! CLEVELANDČANJE! j kadar potrebujete oogrebnilc* j spomnite redno n« prrf Dogrebni lavod GRDINA IN SINOV* 1053 — E. 62n