List 21.
Deželni zbor kranjski.
20. seja dne 13. maja.
Posl. dr. Majaron je utemljeval predlog, naj se ustanovi nadsodišče za Kranjsko in Koroško, in za celjsko ter mariborsko okrožje. Dokazoval je tudi potrebo tega nadsodišča, in njegov predlog se je odkazal upravnemu odseku.
Posl. dr. Schaffer je poročal o zakonskem načrtu. Dežela bo najela 2 milijona goldinarjev na posodo po 4%.   Nasvetovane   resolucije sta tudi poročala poslanec
190
Schwegel in posl. Grasselli. Zbornica je sprejela zakonski načrt s to premembo in 5 resolucij, mej temi tudi resolucijo 2) dokler se ne dosežejo vsakovrstne olajšave, se posojilo ne sme najeti.
O regulaciji dež. ceste iz Novega mesta čez Žu-žemperk v Ljubljano je poročal posl. dr. Papež. Dežela pokrije v to svrho polovico stroškov, drugo polovico pa okrajni cestni zaklad novomeški.
Posl. vitez Langer je poročal o vodovodu v Suhi krajini, koji bode stal približno 30 do 35.000 gld.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji občine Planina na Vipavskem za podporo za napravo vodnjaka. Poslanec Božič je rekel, da se čim preje, ko je mogoče, preskrbi občina  Planina   z  vodo.   Predlog ni bil sprejet.
Prošnja društva za podporo v Tunjicah jo bila odklonjena, (posl. Murnik), nadalje je bila po poročilu istega govornika dovoljena podpora 30 gld. podpornemu društvu na višji poljedelski šoli na Dunaju.
Koncem seje je bil namesto posl. dr. Majarona izvoljen posl. Šubič v fin. odsek.
21. seja, dne 16. maja.
V začetku seje je utemeljeval nujni predlog glede druge železniške zveze posl. baron Schwegel, katerega je zbornica sprejela.
O konsumnih društvih je poročal poročevalec posl. dr. Schaffer ter stavil naslednje predloge:
1.) Na pravi podlagi organizovane, potrebam prebivalstva primerne in dobro upravljene kmetovalske zadruge, so za kmetsko prebivalstvo prav primerne uredbe, katere je želeti, in katere zamorejo gospodarske koristi izdatno pospeševati, vsled česar zaslužijo obSno podporo.
2.) Dosedanji razvoj kmetijskega zadružništva na Kranjskem se v obče ne more smatrati dobrim, in sicer iz naslednjih razlogov ne. Ker že razmerje v številu mej kmetijskimi zadrugami v ožjem smislu in mej konsuranimi društvi ni primerno; poizvedbe kažejo, da se celo kmetijske zadruge bavijo v špekulativnim trgovanjem s kolonijalnim in manufakturnim blagom, ne pa le kon-sumna društva; ker se toči vino na drobno in še celo žganje, kar pa je zelo obžalovanja vredno, kakor v kaki javni gostilni, ker se tudi nečlanom toči, in ker se kaže, da se dovoljevanju kredita ne drži pripustna meja, in in ker računi vodstva ne odgovarjajo v mnogih ozirih načelom vrejenega trgovskega knjigovodstva.
3.) Dež. odboru se naroča, naj dalje poizveduje o kmetijskem zadružništvu na Kranjskem. Vsa zadeva je po posebnih okolnostih pridobila politično lice, je rekel posl. dr. Schatier. Odsek ni gledal nič na politične momente, ampak je zadevo presojal zgolj s stvarnega stališča, in želeti je, da se tudi pri rešitvi tega vprašanja tako postopa. Ne le politični, tudi narodnostni momenti morajo pri tej stvari na stran stopiti, ker v gospodarskih zadevah je treba postopati strogo nepristransko. Zadružna organizacija v Avstriji je komaj jeden ali dva decenija stara,   dasi  se  ne sme tajiti, da mora kmetijstvo iskati
svoje pomoči v zadružništvu, saj je isto najbolj navezano na organizacijo. Poprej je imel kmetski stan že neko organizacijo, to je v kmetijskih družbah, katere so se skoraj vedno omejevale bolj na strokovno izomiko ljudstva in na povzdigo kmetijske tehnike. L . 1893. je bil dež. zbora predločen prvi načrt, 1. 1896. drugi in 1. 1897 tretji. Slednji ima bolj značaj okvira, katerega naj dež. zbori izpolnijo. Govornik je pojasnil vsebino vladnega načrta ter konstatoval, da kmetijske zadruge nimajo ničesar opraviti z zakonom o pridobitvenih zadrugah z dne 13. aprila 1873. Zadruge, osnovane na podlagi tega zakona se dele v obče v prodajalne in v distributivne zadruge. Slednje so navadnejše. Zadruge, urejene na pravi podlagi, so koristne; kranjsko zadružništvo pa ne ustreza popolnoma. Dotični odsek je dobil podatkov od dež. uslužbencev, kateri podatki pač nimajo uradnega značaja, ampak ker v mnogih točkah soglašajo s podatki okrajnih glavarstev. Na podlagi teh dat je dal govornik obširno sliko o zadružništvu. Zadrug imamo troje vrst, kmetijske konsumne ali gospodarske, v bijstvu pa samo dvoje, ker gospodarska društva so navadna konsumna društva. Vseh tacih zadrug je okolu 44, nekatere pa se še snujejo. Snovanje se je začelo 1. 1895 Največ je konsumnih društev. Govornik je dalje pojasnil, kako so še ta razdeljena po okrajnih glavarstvih, in koliko je v dotičnih krajih trgovcev in obrtnikov. 16 kon. društev prodaja največ tirolsko vino, v 12 kon. društvih se toči žganje,, v 14 kon. društvih se prodaja meso, špecerijsko in manufak-turno blago pa v vseh. Pri 11 kon. društvih so se kon-statovali »lučaji, da prodajajo nečlanom, pri 13 kon. društvih prodajajo vino, pri osmih pa žganje točijo stoječim in sedečim gostom. Gospodarskih društev je šest, ki se bavijo z vinom ali z žganjem, nobeno teh društev pa ne preskrbuje semen, kmetijskega orodja itd. Po sodbi okr. glavarstev so ta društva torišče političnih agitacij,  a vino zapeljuje  ljudi k nezmernosti in zapravlji-
vosti.   Culo  se   je tudi v poslednjem   času mnogo tožb, da ta društva prekoračujejo svoj delokrog.   V tem oziru
so se razmere v najnovejšem času nekoliko izboljšale. V celi deželi je samo ena kmetijska zadruga, ki se resnično bavi s kmetijskimi zadevami, ista je v obče priljubljena, in nihče ji ne nasprotuje. Po užitnimi sodeč, se mora reči, da se je iztočilo v teh društvih veliko vina in piva. Glede dovoljenja kredita in knjigovodstva pravi odsek, da se kaže, da ni vse v redu. Dovoljevanje kredita bi se moralo omejiti, ker je večkrat pri tacih društvih jako nevarno. Na Kranjskem nimamo nobene Raiffeisenove posojilnice in tudi nobene Schulze—De-litzscheve.
Posojilnice imajo več ali manj bančni značaj, dočim Raifteisenove posojilnice imajo etičen značaj. Za sedaj bi morda zadoščalo, če bi dežela dajala društvom podpore, ako bi se podredile dež. nadzorstvu. To bi pa ne smelo biti zgolj birokratično, ampak bi moralo zadruge podpirati in pospeševati. V obče se mora želeti, da se konsumna društva ne množe, da se odpravijo pri konsumnih
191
društvih špekulativni momenti, zlasti točenje vina in žganja, in prodajanje vina in blaga nečlanom.
Govorili so tudi poslanci, grof Barbo, Povše, Lenarčič, dr. Tavčar in Hribar. Razpravo je zaključil posl. dr. Schaffer. Zbornica je sprejela vse odsekove predloge.
O predlogu glede ustanovitve nadsodišča v Ljubljani je poročal posl. dr. Tavčar,  kateri   predlog  je bil tudi
sprejet na kar je glavar zaključil dopoldansko sejo.
<
Večerna seja.
Posl. dr. Tavčar je poročal o gradnji železnice Treb-nje-Tržišče in je predlagal:
1.) Dežela Kranjska zagotavlja za zgradbo lokalne železnice od postaje Trebnje in Velika Loka dolenjskih železnic čez Mirno—Mokronog v Tržišče ter z dovlačnico do premogovnikov v Št. Janžu 10°/© toda le do najvišjega zneska 100.000 gld. av. veljave.
*
2.) S tem zneskom vdeležila se bo dežela pri dobavi glavnice v svrho zgradbe navedene lokalne železnice, tako da prevzame glavinskih delnic al pari delničarske družbe, katera osnuje za to lokalno železnico, za najvišji znesek 100.000 gld. av. veljave v notah. Ta vdeležba pa je odvisna od pogoja, da dobavo ostale od države m dežele nepokrite stavbne glavnice zagotovi bodoči koncesijonar v znesku, ki ga določi državna uprava z izdajo prednostnih in glavinskih delnic družbe, katera se ima osnovati na ta način, da prevzame bodoči koncisijonar poroštvo za to, in poglede izhajanja s stavbno glavnico, ki jo določi državna uprava.
3.) Dividenda, katera pristoji prednostnim delnicam se ne sme izmeriti više, nego s štirimi odstotki, predno nastane glavinskim delnicam pravica do prejemanja di-vidende.
4.) Glavinske delnice, ki jih prevzame dežela, mo-rajo vživati jednake pravice kakor one, ki jih prevzame država, in kakor druge glavinske delnice delničarske družbe, katera se osnuje.
5.) Vplačilo za glavinske delnice, ki jih prevzame dežela, se bo zvršilo takrat, kadar se dež. odbor prepriča, da je zgradba lokalne železnice z dovlačnico vred v vsakem oziru popolnoma zagotovljena.
Posl. Lenarčič je obširno pojasnil veliko važnost ozkotirnih železnic v narodnem gospodarstvu. Za to železnico govoril je tudi posl. Povše, baron Schwegel, Hribar, m kar je zbornica sprejela odsekov predlog, in dodatni predlog posl. Hribarja.
Posl. Božič je poročal o vipavski železnici ter rekel, naj se Kranjska začne zanimati sedaj za to železnico, ker je proga Gorica—Ajdovščina zagotovljena. Rekel je, naj se dežela Kranjska požuri za nadaljevanje te proge do Postojine, in sicer v tisti smeri, ki je krajevnim razmeram potrebna. Govornik je podal predlog, katerega so podpisali vsi poslanci razun Zelen, in kateri se glasi: dež. odboru se naroča, da bi se že vzakonjena glavno-tirna proga vipavske železnice Gorica—Ajdovščina iz Ajdovščine po vipavski dolini proti Postojini nadaljevala,
ter da bi se ta črta sprejela mej one železnice, ki se imajo v bližnji bodočnosti graditi.
Prošnji občin Št. Vid in Podraga za podporo za napravo dveh kapnic na Nanosu sta se odkazali dež. odboru v rešitev.
Sledila je potem tajna seja, v katerih je zbornica razpravljala o regulaciji uradniških plač.
S tem je bilo delovanje dež. zbora končano in je dež. zbor po naznanilu sklepov tajne seje, zaključil zasedanje s trikratnim slava — klici cesarju.