Poštnina plačana pri pošti st. 61330 Kočevje M Letnik III. št. 3 Četrtek, 10. 4. 1986 mmm Kako smo volili Kot povsod v naši republiki, smo volili tudi v naši občini 13. in 16. marca. Že v postopku evidentiranja, predvsem pa kandidiranja na kandidacijskih konferencah, so se v večini organizacij združenega dela in krajevnih skupnostih odločili za zaprte kandidatne liste. Odločali smo se se torej za toliko kandidatov, kolikor jih je bilo na posamezni glasovnici. V četrtek 13. marca smo delavci volili temeljne delegacije za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Od 8.832 nas je volilo 7.862 ali 89%. Glasovali so tudi delavci, ki služijo vojaški rok. V nedeljo 16. marca pa smo se na voliščih desetih krajevnih skupnosti odločali za listo petindvajsetih delegatov družbenopolitičnega zbora, za delegate zbora krajevnih skupnosti. V volilnih imenikih je bilo ta dan vpisanih 13.447 volilnih upravičencev, glasovalo pa je 12.165 občanov oz. 90,5%. Vsi delegati na zaprtih listah so dobili potrebno število glasov in so izvoljeni. Na odprtih kandidatnih listah pa so skoraj v vseh primerih izpadli zadnji v abecednem vrstnem redu. Zaradi združevanja delegacij za skupščine SIS povsod tam, kjer je bilo zakonsko mogoče, smo letos izvolili približno 300 delegatov manj kot leta 1982. Volili smo tudi manj mladih delegatov, in sicer za 8%. Za enak odstotek pa je letos izvoljenih več delegatk. Tudi članov ZK je tokrat več, in sicer za 4%. Izboljšala pa se je tudi izobrazbena struktura delegatov. Ozkega profila je manj za 7%. Pri vseh ugotovitvah je verjetno najpomemneje to, da je vseh 2.200 delegatov, kolikor jih bo zastopalo naša stališča in usmeritve v delegatskih klopeh, dobilo močno podporo in zaupanje vseh delavcev in krajanov. Slavka JANŠA Kongres ZSMS in ZSMJ ... »Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja.« (citnt iz dokumentu kongresnega materiala ZSMS) Priprave na kongres so se pričele v naši občini že v decembru 1985, ko smo po OO ZSMS pričeli z obravnavo kongresnih dokumentov. V večini sredin smo se z njihovo vsebino in usmeritvijo strinjali ter jih tudi podprli. Ob zaključku razprave smo izvolili štiri delegate OK ZSMS Kočevje za kongres ZSMS (Novakovič Roman, Rački Jože, Sevšek Alojz, Orlovič Dušanka ter predsednik OK ZSMS Roman Pečnik). Vzporedno z obravnavo kongresnih dokumentov slovenske mladine smo razpravljali tudi o dokumentih XII. kongresa ZSM Jugoslavije. Kongres ZSM Jugoslavije bo potekal v začetku junija. Delegat OK ZSMS Kočevje na zveznem kongresu je Marko Glavač. Naloga delegatov je, da pripravijo povzetek razprav v občini in jih posredujejo na kongresih. M. G. Prihod zvezne in lokalne štafete mladosti Smo v pričakovanju meseca mladosti. V obdobju do 25. maja nas čaka še nekaj nalog. Ena izmed glavnih je sprejem zvezne štafete mladosti v Kočevju in obisk lokalne štafete mladosti v vseh krajevnih skupnostih naše občine. Zvezna štafeta mladosti-simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, bo prispela v Kočevje v četrtek 17. 4. 1986 ob 10.(X) uri. Svečani sprejem bo v centru mesta na novozgrajeni ploščadi. Od tu bo nadaljevala pot po Notranjski. Lokalna štafeta mladosti bo potovala po krajevnih skupnostih v soboto 12. aprila in nedeljo 13. aprila. Obiskala bo vse OO ZSMS, ki delujejo na terenu. Pot lokalne štafete mladosti po KS: sobota 12.4.1986 prihod odhod Podpreska - Draga 10.00 10.15 Trava 10.20 10.35 Osilnica 11.20 11.35 Vas-Fara 12.15 12.30 Kočevska Reka 14.1X1 14.15 Črni potok 14.30 14.45 Livold 14.50 15.05 Mozelj 15.15 15.30 Predgrad 17.(KI prenoči nedelja 13. 4. 1986 Predgrad 9.00 Koprivnik 9.30 9.45 Struge 11.(X) 11.15 Mlaka 11.45 12.(X) Stara cerkev 12.05 12.20 Koblarji 12.35 ■ 12.40 Ložine 12.45 13.00 Mahovnik 15.00 15.15 Trata 15.20 15.35 Šalka vas 15.45 16.00 Dolga vas 16.10 16.25 Streliški teren 16.30 Iz mikročasovnice je razvidno, da bo lokalna štafeta mladosti pričela svojo pot v Podpreski. Prvi dan bo prenočila v Pregra-du, kjer bo pripravljen svečan sprejem in kulturni program. Na cilj bo prispela v nedeljo v OO ZSMS Streliški teren. Tu bo pričakala prihod zvezne štafete mladosti. Vse občane vabimo, da se udeležijo prihoda štafete mladosti. M. G. Kam po osnovni šoli? Kam po osnovni šoli? Kakšen poklic si bom izbral? Ti dve vprašanji sta se v tem času zelo pogosto postavljali pred učence osmega razreda. Pri odločanju za vpis v različne usmeritve usmerjenega izobraževanja igrajo pomembno vlogo: štipendija, možnost šolanja v kraju bivanja, kot tudi možnost za zaposlitev po končanem šolanju. Učenci so se v sedmem razredu, posebno pa še skozi vse leto osmega razreda seznanjali z možnostmi šolanja, štipendijami in možnostmi za zaposlitev. V okviru poklicnega svetovanj a so organizirana predavanja in razgovori z učenci in starši. Po številnih razgovorih so sc morali učenci do 25. 3. 1986 vpisati v srednje šole usmerjenega izobraževanja. Tako se je v Srednjo šolo tehniških usmeritev in družboslovja v Kočevju vpisalo 84 učencev v programe, kijih ta šola izvaja: kovinarstvo in strojništvo, tekstilni konfekcionar, nara-voslovno-matematična tehnologija in družboslovno-jezikovna dejavnost. Ta številka predstavlja nekaj več kot polovico učencev' ki zaključujejo osnovno šolo v letošnjem letu v šolah naše občine. Pri tem je potrebno poudariti, da se vpisujejo v Srednjo šolo tehniških usmeritev in družboslovja v Kočevju le učenci OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Vas-Fara. Poleg tega imamo v naši občini še dve podružnični šoli: OŠ Struge in OŠ Podpreska, vendar se učenci obeh šol vpisujejo v Ljubljano, predvsem zaradi boljših prometnih povezav. Poleg teh učencev iz osnovnih šol naše občine se v srednjo šolo tehniških usmeritev in družboslovja vpisujejo seveda tudi učenci iz vseh treh osnovnih šol v občini Ribnica. Razen v Srednjo šolo tehniških usmeritev in družboslovja v Kočevju so se učenci obeh že omenjenih osnovnih šol vpisali v večjem številu še v naslednje usmeritve: kovinska - avtomehanik. ekonomska, trgovinska dejavnost, elektrotehniška, kemijska, zdravstvena in lesarska (skupaj 46 učencev). Zanimivo je število učencev, ki so se vpisali v srednješolski center, ki ga imamo v domačem kraju. Kot nekaj let nazaj je število vpisanih učencev v kovinsko in tekstilno usmeritev večje, zaradi velikega števila razpisanih kadrovskih štipendij in seveda velikih možnosti za zaposlitev po končanem šolanju. Drugače pa je z naravoslovno-matematično in družboslovno usmeritvijo. Obe usmeritvi sta namenjeni predvsem boljšim učencem, torej tistim, ki nameravajo študirati. Štipendij za ti dve usmeritvi je malo oziroma jih sploh ni. Učenci verjetno še ne zaupajo obljubam, da se bodo tudi za njih odprle večje možnosti za pridobitev tako kadrovskih štipendij kot štipendij iz združenin sredstev. K. B. k Delegati za 10. kongres ZKS Občinsko organizacijo ZKS Kočevje bo na 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije zastopalo sedem delegatov. V imenu 1.400 članov ZKS občine Kočevje bodo na kongresu podali stališča, ki smo jih opredelili v predkongresnih aktivnostih. Razpravljali r in Tanja Svetličič, vodja službe za družbeni standard v SOZD GK, bo razpravljala o tem, kako morajo komunisti delovati v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, da bi tako potrdili svojo avantgardno vlogo. bodo o problematiki družbenih dejavnosti v občini, o vlogi ZK v delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, o položaju in vlogi družbenega kmetijstva v naši občini ter o realizaciji ekonomske politike v naši družbi. Majda Drobnič, vodja računovodstva v DO Snežnik Kočevska Reka, bo obravnavala problematiko družbenih dejavnosti v naši občini. Anton Starc, vodja TOZD Gozdarstvo Rog (SOZD GK — GG Kočevje), bo podal kritični pogled na opredelitev in realizacijo ekonomske politike v naši družbi. Miro Bengalija, ključavničar v TOZD Transport - gradnje - vzdrževanje (SOZD GK - GG Kočevje), bo na kongresu razpravljal o problematiki družbenega kmetijstva v občini Kočevje, ki ima specifičen položaj v naši republiki. Jože Zupančič, iz Elektro Kočevje bo podal kritični pogled članov. ZKS Kočevje na razvoj računalništva v naši občini. Cveto Zorko, vodja izmene v DO ITAS Kočevje, bo na kongresu razpravljal o vlogi osnovne organizacije ZK pri realizaciji sanacijskega programa v OZD na podlagi ocene urejanja razmer njihove delovne organizacije. TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Avto-moto društvo Kočevje organizira tretji tečaj v letu 1986 za voznike motornih vozil in sicer, za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A, B, C in EkC. Prijavite se lahko do 20. 4. 86 - tel. 851-127. Na mladinski delovni akciji Na mladinsko delovno akcijo! Vsako leto organizira občinska konferenca ZSMS odhod na republiško ali zvezno mladinsko delovno akcijo. Mladi iz naše občine nastopijo na akcijah pod imenom KOČEVSKI ZBOR. V letošnjem letu ne bo organizirana lokalna mladinska delovna akcija, zato pa bo dosti bolj zanimiv odhod brigadirjev na zvezno mladinsko delovno akcijo DEL1BLATSKI PESEK v Vojvodini. Akcije v Vojvodini so znane v Jugoslavanskem merilu kot najbolje organizirane mladinske delovne akcije. Kočevska mladinska delovna brigada bo udeleženka v I. izmeni, to je od 8. junija do 5. julija. Dela, ki se bodo izvajala, so Kočevcem poznana, saj bomo sadili bore in to v peščena tla. Obveznost kočevske mladine je, da zagotovi popolno brigado, to je 50 brigadirjev. Za vsakega udeleženca brigade bo pripravljena majica OK ZSMS Kočevje z reklamnimi emblemi, medtem ko dobi vsak brigadir tudi brigadirsko obleko. Opozoriti želimo tudi to, da v letošnjem letu organizira lokalno mladinsko delovno akcijo v Prokuplje - SR Srbija. Zagotoviti moramo le K) brigadirjev. Lokalna'mladinska akcija v Prokuplju bo v juliju. Mladinci, ki so zainteresirani za odhod na zvezno mladinsko delovno akcijo DELIBLATSK1 PESEK in za lokalno akcijo v Prokuplju, sc lahko prijavijo pri svojem predsedniku OO ZSMS ali na občinski konferenci ZSMS Kočevje, Ljubljanska cesta 7. Brigadirski zdravo! M. G. Novosti novega samoupravnega sporazuma o štipendiranju Marija Wolf, učiteljica iz Vas-Fara v pokoju in dolgoletna aktivistka v KS Kostel, bo na 10. kongresu ZKS opredelila vlogo Zveze komunistov v DPO in organih krajevne skupnosti. OK ZKS Kočevje Štipendije zagotavljajo pridobivanje znanja številnim učencem in študentom. Tako omogočajo šolanje tudi tistim mladim, ki so sposobni, a bi jim bilo brez družbene pomoči to onemogočeno. Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, štipendije iz združenih sredstev pa so le prehodna oblika, ki pomaga odpravljati strukturna neskladja. To pomeni, da z njimi omogočimo šolanje tudi mnogim učencem in študentom, za katere ni razpisanih kadrovskih štipendij. Pred leti smo se v vsej Sloveniji odločili, da bomo za štipendije prispevali vsi. Takrat smo tudi v naši občini sklenili samoupravni sporazum o štipendiranju, ki je že do zdaj dal vrsto dobrih rezultatov. Tako se je na osnovi tega samoupravnega sporazuma iz leta v leto večalo število razpisanih kadrovskih štipendij pri OZD v naši občini. Večletna uporaba samoupravnega sporazuma o štipendiranju je pokazala, da je potrebno nekatera njegova določila spremeniti in dopolniti. Na osnovi številnih pripomb so oblikovane spremembe samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Spremebe so predlagale številne organizacije združenega dela in mladi sami. V predlaganih spremembah je bilo ocenjeno, da je treba še povečati motivacijo za čimboljše učne in študijske rezultate štipendistov in posebej nadarjenim omogočati pridobitev štipendije tudi takrat, ko zanje ni razpisanih kadrovskih štipendij. Druga pomembna novost predlaga oblikovanje kadrovskih štipendij tako, da bi se razlikovala v višini za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja, in za ti- Programsko volilne konference borcev Iz poročil krajevnih organizacij ZZB NOV in osnovnih organizacij v mestu Kočevje (teh je pet) na programsko volilnih konferencah je razvidno, da so bili številni borci na vseh področjih družbenega in političnega življenja aktivni in delovni. Na konferenci Šercerjevega terena, ki zajema območje Kidričeve ulice in okoliških ulic, je podrobno poročilo podal predsednik Tomaž Brelih. Prikazal je, kako so uspešno razreševali številne naloge v tej organizaciji. Zraven ostalega dela so posvetili večjo skrb razreševanju organizacijskih vprašanj. Med ostalimi vprašanji so imeli nekaj kritičnih pripomb na komunalno ureditev, oddajo zemljišč v obdelavo in izkoriščanje posameznim vrtičkarjem in še nekatera druga obrobna vprašanja. Razprava o vzdrževanju spomenikov delavskega gibanja, na-rodno-osvobodilne vojne in socialistične graditve je nakazala možnost, da bi na podlagi pozitivnih predpisov o naravni in kulturni dediščini sprejeli občinski odlok in določili varstveni režim in usmeritve za njihovo vzdrževanje. Kakor številne druge borčevske urbanizacije v tem času, je imela tudi KO ZZB v Dragi svojo programsko volilno konferenco. Predsednik Mihelič Jože je podal poročilo o dosedanjem štiriletnem delu te organizacije. V njej je preko 100 članov. Ne glede na precejšnjo starost so člani pri svojem delu aktivni. Iz poročila in razprave je bilo mogoče ugotoviti, da je njihovo socialno vprašanje zadovoljivo rešeno, razen nekaterih posameznih primerov. Konference sta se udeležila tudi prestavnika Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje, ki sta borce podrobneje seznanila z vrsto odprtih vprašanj. Na območju te organizacije je 9 spomenikov in obeležij. V letu 1983 je ta organizacija postavila obeležja borcem na pokopališču v Dragi in Travi. Odkrito je bilo obeležje »Pehovec« pri Podpres-ki, in to v sodelovanju s KK ZZB NOV Loški potok. Pri reševanju teh vprašanj pa tej organizaciji pomaga GG Kočevje-TOZD Gozdarstvo Draga, LIK Kočevje - TOZD Jelka Pod-preska in KS Draga. Borci tega kraja delujejo v treh teritorialnih organizacijah ZB. S takim delom so dosegli, da je članstvo obveščeno o vseh pomembnih odločitvah. Sodelujejo na vseh prireditvah, pa tudi v sosednjem Čabru iz SR Hrvaške. Na koferenci so razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj tega kraja. Vrsto predlogov in pripomb so imeli glede razvoja kmetijstva. Menijo, da bi morali tej panogi posvetiti v teh krajih večjo skrb. Kritično so obravnavali vzdrževanje ceste Lazec-Prezid. Govora je bilo o delovanju trgovin, avtobusne povezave, preskrbe z vodo in drugem. Iz tega je razvidno, da tudi borci odgovorno in kreativno razpravljajo o vprašanjih domačega kraja. V tej razpravi so nakazali tudi nekatere rešitve. VIKTOR DRAGOŠ ste, ki se šolajo izven kraja bivanja. Spremembe predvidevajo tudi, da naj bi se povečal krog upravičencev do štipendij iz združenih sredstev. Prišlo naj bi do dviga cenzusa za ugotavljanje upravičenosti do štipendije Vse tri naštete novosti pomenijo ugodnosti za učence in študente naše občine, saj prinašajo pozitivne spremembe ravno za tisto skupino štipendistov, ki se šolajo izven kraja bivanja, kot tudi večje možnosti za pridobitev štipendij bolj nadarjenim učencem družboslovne in naravoslovne usmeritve. Med novostmi lahko omenimo še večkratno medletno valorizacijo štipendij glede na rast osebnih dohodkov in življenjskih stroškov. Te valorizacije se v novem samoupravnem sporazumu samo potrjujejo, saj so se izvajale že v letu 1985 in pravzaprav niso več novost. Vse ostale spremembe se tičejo le samoupravne organiziranosti ali novosti na področju združevanja sredstev za štipendiranje. Z uveljavitvijo sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju bi se moralo povečati število štipendistov, vendar pa se delež sredstev, ki jih združujemo iz bruto osebnih dohodkov, ne sme povečati, temveč le drugače prerazporediti. Samoupravni sporazum podpisujejo vsi delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini. Po zadnjih podatkih je večina delovnih organizacij naše občine že pristopilo k novemu samoupravnemu sporazumu o štipendiranju. K. B. KRAJEVNA SKUPNOST KOČEVJE-MESTO Žirija za podeljevanje priznanj in nagrad RAZPIS PREDLOGOV ZA PRIZNANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOČEVJE-MESTO V LETU 1986 Na podlagi 7. in 52. člena statuta Krajevne skupnosti Kočevje-- mesto in na podlagi sklepa sveta Krajevne skupnosti Kočev-je-mesto objavlja žirija za podeljevanje priznanj in nagrad pri Krajevni skupnosti Kočevje-mesto. JAVNI RAZPIS predlogov za priznanja Krajevne skupnosti Kočevje-- mesto v I. 1986 Kakor vsako leto bo KS Kočevje-mesto tudi letos podelila priznanja krajevne skupnosti organizacijam in posameznikom, ki imajo posebne zasluge za njen razvoj in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Priznanja bodo podeljena na svečan način. Razpisana so naslednja priznanja: L kipec bronaste jelke 1 2. zlati grb mesta 3 3. srebrni grb mesta 3 4. bronasti grb mesta 3 5. zlata spominska plaketa 3 Organizacije združenega dela, družbeno-politične organizacije in društva, samoupravne interesne skupnosti in ostale organizacije ter skupnosti naj iz svoje sredine predlagajo za priznanje zaslužne delavce in občane, organizacije združenega dela in ostale skupnosti, ki so s svojim delom prispevale k utrjevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ter k razvoju mesta in krajevne skupnosti. Pismene predloge za podelitev priznanj organizacijam in posameznikom posredujte najkasneje do 25. aprila 1986 na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST KOČEVJE-MESTO Žirija za podeljevanje priznanj Trg odposlancev št. 8 61330 KOČEVJE KS Kočevje-mesto Predsednik žirije za podeljevanje priznanj: Alojz PETEK, l.r. J i Nocevsne « novice Kmetijstvo v nenehnih težavah Kmetijsko panogo že vrsto let opredeljujemo kot PREDNOSTNO, saj si v planskih dokumentih zapisujemo popolno samooskrbo z vsemi prehrambenimi artikli. Žal znamo samo zapisati, življenje pa puščamo stihiji. Bolj nam je všeč popustljivost in lažna solidarnost, kakor obratno. Se vedno je bolj cenjen tisti, ki malo zahteva, kakor tisti, ki zahteva strogo izpolnjevanje proizvodnih planov. Res pa je, da se na ta način zaostrujejo medsebojni odnosi. V kmetijstvu je bilo več odrekanja kakor v ostalem gospodarstvu v vsem povojnem obdobju. Na ta način smo ogromno prispevali k razvoju industrije. Vse to smo kmetijci razumeli v času obnove domovine, ne razumemo pa tega danes, ko bi morali uskladiti celoten gospodarski kompleks in resnično dati prednost panogi, ki ima velik vpliv na celotno gospodarstvo. Brez razvoja kmetijstva namreč ni družbenega napredka. V v Večletna kriza je v kmetijstvu že povzročila hude posledice Ekonomska kriza, ki traja že nekaj let in je dosegla vrhunec v letu 1985, kmetijstvu jemlje moči. Nič pa ne kaže, da se bodo pogoji poslovanja v letu 1986 izboljšali. Še vedno se kljub številnim dogovorom na skupščinskih nivojih ne rešuje v dovolj ni meri censkih paritet in cen,, kroničnega pomanjkanja administrativnega urejanja. Gospodarjenje v letu 1985 je bilo v celotnem agroindustrijskem kompleksu Jugoslavije eno najtežjih, še zlasti v živinorejski proizvodnji (V Kočevju je proizvodnja usmerjena prav v živinorejo). Vemo, da je kmetijstvo v disparitetah v Sloveniji izgubilo v 1985. letu 18 milijard dinarjev, da pa je dobilo nazaj le 2,3 milijarde dinarjev. Tudi v Kočevju je censkih disparitet za 480 milijonov din, kar kaže na ogromno prelivanje dohodka v druge neprednostne panoge oziroma v zaščito življenjskega standarda. Zato je potrebno v prihodnje pri vrednotenju vseh vrst proizvodnje trajno zagarantirati realne paritete (pšenica-koruza-mle-ko-meso), ki bodo usklajene s stroški reprodukcijskega materiala (umetna gnojila, stroji, rezervni deli itd.). Področja z mn daljši čas, si kaj takega ne bi smeli dovoliti). Vse več je motenj v obvladovanju organizirane proizvodnje. Veliko zemlje je neobdelane oz. slabo obdelane. Pušča se, da se gozd neobdelano širi in da se kmetijska zemljišča kljub izvajanim agromelioracijam še vedno zaraščajo. Veliko zemlje pobere tudi urbanizacija. V Jugoslaviji se je od leta 1909 zmanjšala površina obdelovalne zemlje od 0,583 ha na 0,346 ha na prebivalca v letu 1982. V Sloveniji je vseh kmetijskih zemljišč 0,35 ha na prebivalca, dočim je obdelovalne zemlje le še 0,22 ha, kar je najmanj v Evropi, njiv pa je celo le 0,13 ha na prebivalca. Vendar nas tudi ta podatek ne zresni. Nedvomno bi bilo potrebno v bodoče bolj upoštevati RAJO-NIZACIJO kmetijske proizvodnje. V nobenem slovenskem področju ne bi smeli pustiti neobdelane zemlje. Družbene proizvodnje naj bi bilo vsaj 15-20%. Združeno proizvodnjo na družbeni zemlji bi razvijali predvsem tam, kjer je območje bolj odmaknjeno od obrata in bi bili proizvodni stroški preveliki. Pospešeno je treba razvijati kmetije in interese za kmetovanje do take mere, da bo optimalno izkoriščena zemlja, ki je last kmetov in da bodo aktivno izkoriščene že zgrajene hlevske kapacitete. Zavedati se moramo, da je ob normalni ekonomiki to najcenejša proizvodnja. Spravilo silažne koruze jeseni 1985 omejenimi pogoji gospodarjenja >n hribovit svet, kamor spada tuni Kočevska, pa moramo obravnavati posebej in upoštevati višje stroške proizvodnje s priznavanjem kompenzacije, orez dvoma je večletna kriza že Pustila hude posledice. Zaradi ®k°u°mskega stresa je prišlo do Prekomernega pokola živine (v 'ološki proizvodnji, ki traja Leto Goveje meso Svinjsko meso v tonah v tonah Perutninsko meso v tonah Mleko v 000 1 1976 420 1.017 7.900 1980 423 2.040 389 8.950 1984 600 2.778 391 8.930 1985 605 2.741 519 8.730 V Sloveniji smo v letu 1985 v prireji mesa močno nazadovali glede na leto 1984. Povečali smo le prirejo mleka. V Kočevju je opazen premik v prireji mesa, dočim smo v prireji mleka le ohranjali proizvodnjo. Pomembna je ugotovitev, da smo v Kočevju tako kot v ostalih področjih Slovenije stalno zmanjševali porabo močne krme in se vse bolj naslanjali na cenejšo domačo krmo. V letu 1985 smo v primerjavi z letom 1976 zmanjšali porabo močne krme za polovico, kar da precejšen prihranek. V kmetijski proizvodnji smo v veliki meri-izpolnili zastavljene planske naloge v proizvodnji hrane v pretečenem obdobju 1981-1985 in tako prispevali k normalni oskrbi potrošnikov. Žal se ekonomska situacija iz dneva v dan poslabšuje; opazni so že premiki v opuščanju proizvodnje, neorganizirani kmetje pa imajo prednost. Novo srednjeročno obdobje se začenja zelo negotovo. V živinoreji, posebej v prireji govedi in prašičev je gospodarski položaj izredno kritičen. Vsi primerjalni indeksi so slabi, če jih primerjamo z gospodarstvom. Če je indeks dohodka na delavca v gospodarstvu 100, je v kmetijstvu 85, v poljedelstvu 92 in v živinoreji 87. Zelo močno pada stopnja akumulacijske sposobnosti, saj znaša v primerjavi z gospodarstvom v kmetijstvu le 39%, v poljedelstvu 48%, v živinoreji pa 41%. Bistveno so se povečale obresti, saj so za 66% višje v kmetijstvu kakor v ostalem gospodarstvu. V Kmetijskem gospodarstvu Kočevje so obresti v letu 1985 v primerjavi z letom 1984 porastle za 3,7 krat in znašajo kar 412 milijonov dinarjev, kar je za 22% več kakor so vsi izplačani osebni dohodki v letu 1985. Ekonomska situacija je torej nevzdržna in zahteva obsežno ter hitro ukrepanje. Zaostajajo tudi investicije, saj je iztrošenost opreme že preko 80%. Kmetijski delavci pri sprejemanju zakl- jučnih računov ob vsem tem nimajo o čem odločati, saj je že vse razdeljeno. Izgube pač ni mogoče deliti. Delovni pogoji in nagrajevanje kmetijskih delavcev Življenjski in delovni pogoji kmetijskih delavcev, posebno v živinoreji, so zaradi samega značaja dela težki. Praktično se delo ne prekine in traja 365 dni na leto. Dela se v vlagi, mrazu, blatu, vročini, prahu itd. V sezoni spravila krme traja delovni dan od jutra do večera, še posebno, če je lepo vreme. Močan vpliv ima tudi neredna prehrana med delom. Delovni ritem ni enak in obremenitve se ekstremno menjajo. Vse to je povzročalo ogromno fluktuacijo delavcev. Danes 'je fluktuacija nekoliko manjša, vendar še vedno velika, saj znaša od 15 do 20%. Da je problematika dovolj resna, kaže tudi podatek, da je v Sloveniji 70% kmečkih prebivalcev starejših od 45 let, da pa je 70% aktivnih delavcev v vsem gospodarstvu mlajših od 45 let. Da bomo lahko še naprej sledili začrtani družbeni usmeritvi v proizvodnji hrane, ki je jasno V prireji mleka se povečuje delež domače osnovne krme za živino opredeljena v osnutkih planov občine in republike, kjer govorimo o 100% oskrbljenosti s prehrambenimi artikli, zahtevamo, da se trajno vodi usklajeno razvojno in ekonomsko politiko v proizvodnji hrane, saj ne bo na ta način prišlo do motenj v preskrbi. Tako bomo na tem področju neodvisni od zunanjih faktorjev, to pa pomeni stabilnost celotnega gospodarskega sistema. Nujno je, da se življenjski in delovni pogoji kmetijskih delavcev izboljšajo in da se njihovo delo stimulativno nagrajuje. Menimo, da bi kmetijski delavci morali dobivati glede na težino in značaj dela 15% večje OD od povprečja gospodarstva. Na ta način bi še povečali tehnološko disciplino ter produktivnost dela in trajno izboljšali delovne odnose. JANEZ ŽLINDRA Proizvodno — skladiščna hala Delo na silosnem kupu se opravlja z vlsokostorilno mehanizacijo, ki je nadomestila delavčeve roke Proizvodno skladišče OPREMA Proizvodno — skladiščna hala za proizvodnjo laboratorijske opreme - OPREMA TOZD Lesna predelava je v zaključni,gradnji. Velikost proizvodnega dela hale je 3.752 m2, v kletnih prostorih je 2.968 m2 skladiščnega prostora in 580 m2 površine za pomožni prostor. Novozgrajeni proizvodni prostori bodo zadovoljevali potrebe za prihodnjih 10 let. Več o zaposlovanju delavcev in sami proizvodnji v eni izmed prihodnjih številk Novic. L.C. Dobro ali slabo gospodarjenje v letu 1985 V letu 1985 so sestavljale! predpisov zopet poskrbeli za spremembe v obračunskem sistemu ter s tem zameglili primerljivost podatkov. Z upoštevanjem korigiranih indeksov, ki pomenijo primerljivost podatkov z letom 1984, pa izračuni kažejo, da kočevsko gospodarstvo ni ponovilo dobrih rezultatov iz leta 1984, saj je med vsemi kazalci gospodarjenja dosežena realna rast samo pri industrijski proizvodnji. Z upoštevanjem visoke rasti cen (cene proizvajalcev so se dvignile za 94,8%, cene na drobno 79,3% in cene življenjskih potrebščin 79,4%) so podatki veliki le po številkah. V celotnem gospodarstvu občine je bilo v preteklem letu zaposlenih 6.808 delavcev, ki so ustvarili 41.831 milijonov din celotnega prihodka (74% povečanje), vendar je bilo zato porabljenih 31,494 milijonov din sredstev (povečanje kar za 82%). Prav izrazito hitrejša rast porabljenih sredstev pa je imela za posledico le 54% rast dohodka; ta znaša 10,428 milijonov din. Temeljni vzrok za zaostajanje kočevskega gospodarstva za rezultati v celotni republiki, kjer je bila rast primerljivega dohodka 93,5%, predstavljajo vsekakor izredno visoke izgube, ki si jih velja podrobneje ogledati. Obseg izgub se je v enem letu povečal za več kot desetkrat. To je posledica naglega povečanja izgub v Itasu, predvsem pa pojava novih izgub v Tekstilani in KG - TOZD Govedoreja in TOZD Prašičereja. Celotna izguba tako znaša 878,1 milijona din (91,5 milijona din izgube že na sami substanci). Oglejmo si nekaj podatkov o organizacijah, ki so v letu 1985 poslovale z izgubo: Pregled fizičnih kazalcev proizvodnje ter poslovni rezultati V kmetijski proizvodnji beležimo v obdobju od leta 1980 do danes pomembne premike v proizvodnji. Proizvodnja mesa v KG Kočevje v letih 1976—1985: OZD Celotna izguba Nepokrita izguba Število Povprečni zaposl. mesečni (po stanju) čisti OD (v din) ITAS Kočevje 381,4 366,9 863 47.557 TEKSTILANA Kočevje 416,7 374,7 529 31.335 KG - TOZD Prašičereja Kočevje 43,2 _ 79 52.366 KG - TOZD Govedoreja Kočevje 36,8 - 195 43.745 SKUPAJ 878,1 741,6 1.666 V Itasu je vzroke za porast izgube iskati predvsem v znižanju vrednosti nedokončane proizvodnje (odpis nekurantnih surovin, polizdelkov in izdelkov) ter v visokih stroških obresti in nesorazmerni rasti cen reprodukcijskih materialov in gotovih izdelkov. V Tekstilani ugotavljajo vzroke za izgubo v izvozu pod lastno ceno, visokih obrestih, problemih prodaje izdelkov, slabi kvaliteti ter neusklajeni rasti cen. Vzroki za izgube v Kmetijskem gospodarstvu pa so predvsem v pomanjkanju lastnih obratnih sredstev ter neusklajeni rasti cen. Vsem trem pa lahko med vzroke pripišemo tudi neplačane prihodke, ki predstavljajo 11% celotne izgube. Poleg že omenjenih izgub pa re-solucijski cilji v preteklem letu niso bili doseženi zaradi pomanjkanja trajnih in dolgoročnih virov poslovnih sredstev, saj se je moralo gospodarstvo za izpeljavo planiranih investicij zadolževati z dragimi krediti. Prav tako pa je vzroke iskati še v velikem porastu zalog, veliki udeležbi kreditov pri financiranju obratnih sredstev ter visoki stopnji odpisanosti opreme. Prve ocene IS skupščine občine ponovno kažejo, da je še vedno premalo narejeno na prestrukturiranju našega gospodarstva, saj ob praktični sprostitvi cen ni v stanju oblikovati cene tako kot ostali industrijski proizvajalci.To pa pomeni, da obstoječi proizvodni programi ob upoštevanju tržnih zakonitosti ne dosegajo zadovoljivega dohodka. Planirani rezultati pa niso bili doseženi tudi na izvoznem področju, v katerem je po obsegu klirinški izvoz celo nižji kot v letu 1984. Vendar pa je celotno gospodarstvo doseglo skupno stopnjo pokritja uvoza z izvozom z 2,6. Ko ugotavljamo nizke rasti dohodka (54% rast) pa to ne moremo trditi za rast osebnih dohodkov, ki so po podatkih iz zaključnih računov dosegli kar 86% rast. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu je tako znašal 49.416 din in pomeni tudi 3,2% realno rast. Navzlic hitri rasti osebnih dohodkov pa se je razkorak' v primerjavi z gospodarstvom Slovenije povečal in so osebni dohodki nižji za 4.295 din, kar predstavlja 8,7 odstotka. Pokrivanje in zmanjševanje izgub, povečanje izvoza, zmanjšanje zalog, pridobivanje trajnih in dolgoročnih virov sredstev ter zmanjšanje kreditov pa je le del nalog, ki morajo potekati že od začeteka tekočega leta, če hočemo doseči primernejše rezultate na koncu tega leta. JOŽE LINDIČ IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Iz KS Kostel Res ne gre drugače? Iz zakona o samoprispevku: »Samoprispevek uvede pristojni organ krajevne skupnosti za območje krajevne skupnosti ali za del tega območja. Izjemoma lahko uvede samoprispevek občinska skupščina, če gre za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del iz 1. člena tega zakona, ki so namenjena za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na območju občine. Občinska skupščina lahko uvede samoprispevek, če je zgraditev takih objektov predvidena z dogovorom o temeljih družbenega plana oziroma z družbenim planom občine za ustrezno srednjeročno obdobje, in če so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana predvidena sredsta za izvajanje ustrezne dejavnosti. Samoprispevek se lahko uvede le, če so se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrekli za njegovo uvedbo. Uradni list SRS, št. 17,19. maj 1983. V šolskem letu 1965/66 se je pričel pouk v novi, s samoprispevkom zgrajeni stavbi osnovne šole Zbora delegatov. V njej je 24 učilnic, ki omogočajo sodoben kabinetni pouk za petsto učencev na predmetni stopnji (od 5.-8. razreda). Letos je v šoli 767 učencev, prihodnje šolsko pa jih bo 90 več. Ni potrebno posebej poudariti, da je sedaj prostorska stiska veliko večja kot pred leti, ko smo na referendumu izglasovali samoprispevek. Razmišljajo učenci, razmislimo še mi! Volitve 86 Na skupščinske volitve smo se v KS načrtno in vestno pripravljali, tako da so bile vse naloge pravočasno izpeljane. V te aktivnosti je bilo vključeno veliko število ljudi, ki so bili z vsem kar se da dobro informirati. Zato se ni čuditi, da je bil odziv volilcev skoraj 1(X)%. Odraz resnih pri- Kurirčkova torbica prav na volitve je tudi izredno majhno število glasov proti in neveljavnih glasovnic. Prepričani pa smo, da niso pomembni samo številčni podatki, ampak pripravljenost novih delegatov in ljudi samih, da resno poprimejo za delo. Novo izvoljene delegacije so že začele z delom. Pionirji OŠ Vas-Fara so sprejeli kuričkovo torbico od sovrstnikov iz OŠ Brod na Kolpi, kajti letošnjo pot je le-ta začela v Delnicah. Pionirji kurirji so jo prinesli potem do spomenika na »Žabjeku«, kjer so jo pričakali učenci, krajani in predstavniki ZZB s prapori. Sledil je še program, v okviru katerega so učen-•ci slišali veliko zanimivega od preživelega borca in to je bila tako resnično prava živa ura zgo- Delo KŠD Kostel dovine. Kurirji so potem nadaljevali pot proti Osilnici. XXXXXXX V prostorih KS v Vasi je bilo več kot en mesec na ogled zazidalni načrt za območje Hrib, kjer se predvideva pozidava urbanistično urejenega naselja. Bistvenih pripomb s strani občanov ni bilo. Sledila pa bo še javna tribuna. FRANC CIMPRIČ V kočevju imamo učenci osnovne šole pouk v treh stavbah, dve sta stari, posebno poslopje nekdanje gimnazije, v katerem je vedno (poleti in pozimi) hladno in neprijetno. Edina sreča nas osnovnošolcev je v tem, da se po štirih razredih preselimo v lepo, novo stavbo in tu dokončamo osnovnošolsko učenost. Vemo, da so to stavbo zgradili naši starši pred leti s samoprispevkom: z njim smo zgradili tudi bazen, ki je žal postal za naše mesto predrag. V šoli moramo varčevati. Tovarišice nam pripovedujejo, kako draga je elektrika, kako se je podražil papir, da nimajo tega in onega učila. Ampak zavedamo se še bolj neprijetne stvari. V osnovni šoli bo drugo leto dvoizmenski pouk. In kaj to pomeni za nas osnovnošolce, zlasti za prvošolce, ki jih je treba vsaj prvi me- sec voditi do šole? Osnovnošolec bo tako imel pouk en teden dopoldne, drugi pa popoldne. Če bo v isti izmeni kot starši, bo z njimi malo dlje; če bo imel različen turnus, jih ne bo videl ves dan. Kar predstavljajte si malega prvošolčka. Starši bodo zjutraj odšli v službo, on pa bo ostal čisto sam doma. Kdo mu bo pregledal nalogo, mu pomagal, mu pripravil zajtrk, kosilo, zakuril peč, ga primerno oblekel? Strokovnjaki pravijo, da so otroci in starši premalo skupaj, da nastajajo težave z zdravjem otrok zaradi neredne hrane, da je njihov učni uspeh v šoli slab. Vse kaže, da se bo v prihodnje to še poslabšalo. Odrasli, premislite o vsem tem! VESNA PETEK 8.BOŠ ZBORA ODPOSLANCEV Dom za učence Dušana Remiha v novih prostorih Na kulturnem področju je v kostelski dolini dolga leta vladalo precejšnje mrtvilo, saj je bila kulturna dejavnost prepuščena le OŠ VAS-FARA in delno mladinski organizaciji. Vzroki za takšno stanje sežejo v povojna leta, ko se je prebivalstvo masovno izseljevali v industrijska središča, doma pa so ostali pretežno le starejši ljudje. Z izboljšavo prometnih zvez in s postavitvijo nekaterih objektov, kot so obrat ITAS-Pirče, bencinske črpalke, pošte, banke in ostale infrastrukture, se je življenje ponovno začelo vračati v kraj. Mladi se ponovno odločajo za bivanje v domačem kraju, naselilo se je tudi nekaj mladih družin. S tem so bili dani osnovni pogoji za poživitev kulture v kraju. Začetek organizirane kulturne dejavnosti seže v prvo polovico leta 1984, ko je pričel z delom moški pevski zbor »KOLPA«. Ta šteje 13 pevcev. Vanj so se vključili krajani, ki imajo veselje do petja in so tudi že prej prepevali. Pobudo za ustanovitev pevskega zbora je dal poviatnik iz Ljubljane Ivan Dciač. Nato smo oblikovali še tri sekcije, in sicer: dramska, športna in folklorna skupina z desetimi plesnimi pari. V KŠD Kostel je trenutno včlanjenih 45 krajanov kostelske doline. Krajevna skupnost Kostel in Kulturna skupnost občine Kočevje sta od vsega začetka podpirali prizadevanja za razvoj tovrstne dejavnosti in to tako moralno kot tudi fizično. Veliko sreče smo imeli, da smo uspeli pridobiti za mentorja moškega pevskega zbora tov. Iva Staniča, ki nam je dal osnove zborovskega petja. Folklorna sekcija je zaživela pod mentorstvom tov. Cveta Križa, ki jo uspešno vodi še danes. Kljub temu, da deluje KŠD Kostel šele dobri dve leti, je za nami že veliko nastopov. Nastopili smo na vseh kulturnih prireditvah v domačem kraju. Izven krajevne skupnosti je potrebno omeniti nastope v Osilnici, Kočevski Reki in samostojni celovečerni nastop v Šeškovcm domu ob praznovanju občinskega praznika. V sklopu sodelovanja pobratenih občin Kočevje in Dolina pri Trstu smo se za lanski državni praznik prvič predstavili tudi izven naših meja. V letu 1985 smo s pomočjo Kulturne skupnosti Kočevje in delovnih organizacij opremili moški pevski zbor z enotnimi oblekami. V programu društva je za letošnje leto med drugim tudi nabava narodnih noš za folklorno skupino. Zaradi kompleksnosti naloge smo zaprosili za pomoč dr. Marijo Makarovič, ki bo predvidoma v začetku maja 1986 pričela s strokovno dodelavo kostelske narodne noše. Uspehi, ki smo jih dosegli v dosedanjem delovanju, nam dajejo nove vzpodbude za delo vnaprej. Zato bomo poleg sodelovanja na prireditvah skušali dvigniti tudi kakovostno raven. JUŽNIČ VALENTIN MARINČ MARTIN Že od leta 1979 se v kočevski občini ukvarjamo s problematiko, ki se poraja v Domu za učence Dušana Remiha. Vendar pa smo 26. 2. 1986 ta poglavitni problem le rešili. Tega dne so se učenci doma namreč selili iz starih prostorov v Prešernovi ulici v nov dom, ki stoji ob Cesti na stadion. Stari domski prostori so bili za razmere, v katerih se je nahajal dom, nefunkcionalni in neprimerni. Dom je imel kapaciteto 129 ležišč, število učencev pa se je gibalo od 60 do 80, imel je velike sobe s šest ležišči in majhnimi prehodnimi učilnicami, število sanitarij pa ni zadoščalo potrebam učencev. Dotrajana je bila tudi vodovodna in električna instalacija, zaradi izrabljene peči za centralno ogrevanje se stavbe ni več moglo segreti na primerno temperaturo. V zadnjem nadstropju je v večino sob zatekalo s strehe; na nekaterih mestih je ob močnejšem deževju prav kapljalo. Popravila so bili potrebni tudi žlebovi in fasada. Poseben problem je v domu predstavljalo staro pohištvo, ki se ni dalo več popravljati. Vseh naštetih pomanjkljivosti se ni sproti odpravljalo, ker je bila sprva v planu kompleksna adaptacija doma in njegova razširitev, da bi bilo prostora za 180 učencev, kot so v osemdesetih letih nakazovale potrebe. Ker je z uvedbo usmerjenega izobraževanja število učencev močno upadlo, potreba po domu za učence pa je v občini še vedno bila velika, smo se namesto za adaptacijo, za katero so bili narejeni kar trije idejni načrti, odločili za cenejšo varianto - novogradnjo. Z zidanjem novega doma smo pričeli 15. 6. 1985. Sredstva za novi dom smo dobili iz sklada za izgradnjo dijaških in študentskih domov in s prodajo starega doma Stanovanjski samoupravni stanovanjski skupnosti. V njem bodo ob prenovi enosobna sta- novanja, garsonjere in samopostrežna trgovina. Pri novem domu se je zapletlo zaradi kuhinje, ki smo jo nameravali graditi v drugi fazi, za katero pa nam je zmanjkalo sredstev, ker smo preveč denarja porabili za sanacijo močvirja, kjer so nam določili lokacijo in pa zaradi tega, ker se je moralo graditi zaklonišče (edini dom z zakloniščem v Sloveniji). Tako bi dom ostal brez kuhinje, če ne bi edini večnamenski prostor v domu spremenili v kuhinjo in jedilnico. S tem je bila učencem odvzeta učilnica, ki pa jo bo v najkrajšem času po zahtevah Zavoda SRS za šolstvo in Republiške izobraževalne skupnosti potrebno zagotoviti (kako, še ne vemo). Z deli na objektu je precej zakasnil tudi izvajalec gradbenih del SGP Zidar Kočevje. Tako objekt še nima dokončane fasade in urejene zunanje okolice. To naj bi bilo urejeno v maju. V novem domu so učenci veseli predvsem ličnih sob, v katerih so tri ležišča in ostala oprema, ki jo potrebujejo učenci za delo in prosti čas. Dom je sodobno opremljen tudi z ozvočenjem, električnimi urami, šolskim zvoncem ipd. Od prostorov za interesne dejavnosti ima dom žal na razpolago le športno igrišče za košarko. Veliko lažje bo za učence, ko bo dokončana tudi domska kuhinja in pa mostiček preko Rinže, ki bo vodil do šole. Ker ima dom še nekaj prostih kapacitet in ker se približujejo šolske počitnice, se bo dom poleg osnovne dejavnosti ukvarjal tudi še z dodatno dejavnostjo. Nudil'bo stanovanjc in hrano samskim delavcem in prehodnim gostom. Po potrebi bo organiziral po naročilu tudi razna družabna srečanja in slavja, kot so npr. ohceti. Po mnogih težavah lahko tudi Dom za učence Dušana Remiha pričakuje vedrejše čase. V.d. ravnateljice: Arko Karmen Organizacije ZRVS izboljšujejo svoje delo Minule dni so v aktivih, krajevnih organizacijah in občinski organizaciji ZRVS izvršili oceno dela za preteklo leto. Podatki kažejo, da so se rezervne vojaške starešine skozi vse leto-vključevale v različne akcije s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. S svojim aktivnim in prizadevnim delom so prispevali k podružbl-janju obrambnih priprav. V vseh organizacijah ZRVS so posebno* skrb posvetili izobraževanju in drugim oblikam usposabljanja. V občini deluje devet krajevnih organizacij in štirje aktivi ZRVS. Predavanj se je udeležilo nekaj nad 75 odstotkov vabljenih članov. Člani te organizacije delujejo tudi v ostalih organizacijah. Starejši člani ZRVS -udeleženci NOV pa so mnogo storili za prenašanje izročil naše revolucionarne preteklosti na mladi rod. VIKTOR DRAGOŠ Moški pevski zbor Kočevje na prireditvi, ki jo je organizirala Občinska organizacija ZRUS Kočevje Bodice BODICE so šilasti izrastki pri živalih ali rastlinah (ježeve, kaktusove), bodice ima bodeča žica, poznamo pa tudi pikre, zbadljive besede ali misli ter bodice na družbene napake. V tej rubriki bomo objavljali bodice, ki bodo zbodle na čim bolj občutljivem mestu. Krajani krajevne skupnosti Osilnica so pripravljeni brezplačno voziti odgovorne po slovenskem delu obkolpske ceste, da bi se tako sami prepričali, kako so realizirane njihove večne obljube glede ureditve ceste. Kegljišče v Gaju je v preteklem obdobju večkrat menjalo družbeno lastništvo. Toda bolj ko so se menjavali lastniki, slabši je bil rezultat. Objekt je postopno propadal, ponudba pa tudi. Družbeni sektor je obupal, zato pa bo IGOR IRT postal »birt«. Kočevje je postalo dokaj umazano mesto. Svoj prispevek »darujejo« na vseh mestih in ob vsakem času tudi golobi. Zima se poslavja. Mnogo prometnih znakov je zvitih, poškodovanih in porušenih. Tokrat niso bili na delu le neznani storilci. Delo so zelo uspešno opravili pri pluženju tudi vzdrževalci. Spominsko obeležje rudarjem rudnika Kočevje — (avtor: ak. kipar Stane Jarm) KIP RUDARJA S SVETILKO je ostal brez svetilke. Doslej še neznani skrunilec je še ni vrnil. Upajmo, da mu bodo kmalu posvetili! SIS za varstvo pred požarom Skupščino Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom sestavlja 29 delegatov zbora uporabnikov iz vrst delovnih organizacij in ostalih skupnosti ter 13 delegatov zbora uporabnikov izvajalcev iz vrst gasilskih organizacij. Poročilo o delu za obdobje 1981 - 1985 prikazuje, da je ta skupnost ob sodelovanju občinske gasilske zveze posvečala vso skrb napredku in razvoju gasilske dejavnosti. Denar iz naslova prihodkov, ki je znašal nekaj nad 54 milijonov din, so prispevali zaposleni iz osebnih dohodkov v delovnih organizacijah in obrti. Nekaj denarja je prispevala tudi Zavarovalna skupnost Triglav. Poročila in razprave na minulih gasilskih letnih konferencah so pokazale, da so člani teh društev z načinom financiranja zadovoljni. Kljub temu pa gasilcem še vedno manjka denarja za obnovo opreme. Pričakovati pa je, da se bo stanje izboljšalo, saj pri tej skuposti načrtujejo povečanje prihodkov v tem srednjeročnem obdobju, ki bo zaključeno v letu 1990. VIKTOR DRAGOŠ Potrošnik in njegovo pravno varstvo Delegati prve seje konference svetov potrošnikov in uporabnikov storitev pri OK SZDL so poudarili nujnost samoupravnega organiziranja potrošnikov in uporabnikov storitev na območju občine. Z delovanjem svetov potrošnikov bi potrošniki pridobili element pravnega varstva. Sveti potrošnikov imajo možnosti s pravnimi in izvenpravnimi sredstvi ukrepati, če je do oškodovanja potrošnikov prišlo. Poudariti moramo, da je pravno varstvo skrajno sredstvo za zagotovitev pravic potrošnikov. Težišče varstva potrošnikov naj bo v preventivnem delovanju potrošnikov samih. Uporaba pravne poti naj bi prišla le v primeru, če zadeve ni mogoče rešiti v zadovoljstvo obeh strank. Poudarjeno je bilo, da naj bi bil temeljni cilj varstva potrošnikov zagotovitev delovanja gospodarskih zakonitosti in tako pospešiti na trgu večjo ponudbo blaga. Preprečevati je potrebno zlorabe potrošnikov s strani organizacij, ki imajo monopolen položaj. Pod pravnim varstvom potrošnikov razumemo skupnost pravnih norm, ki so usmerjene k varstvu občanov kot posameznikov, ki nastopajo kot kupci blaga in storitev nasproti ekonomsko močnejšim in strokovno sposobnejšim proizvajalcem in prodajalcem. Razprava je nakazala, da je potrebno v prihodnje vložiti več skrbi za razvijanje čimbolj dosledne uporabe načela poslovne morale med prodajalcem in potrošnikom. Nedvomno bo potrebno doseči bolj lojalno obnašanje prodajalcev do partnerjev pri prodaji in nakupu. Sklenili so, da bodo poživili delo svetov potrošnikov, v kolikor pa pri posamezni KS ni teh svetov, pa naj do njihove ustanovitve to nalogo opravljajo skupščine KS. Obravnavali so nekatera posamezna vprašanja, ki se nanašajo na gradnjo trgovskega lokala v Stari cerkvi. Potrošniki imajo pripombe na račun delavcev v trgovini, pred-sem da premalo svetujejo kupcem blaga. Ta ugotovitev velja zlasti za mlajši kader v trgovini in ostalih prodajalnah. VIKTOR DRAGOŠ Informacije: Delavska univerza Kočevje organizira: I. ŠOLE - Srednjo ekonomsko šolo - Šolo za pridobitev poklica voznika motornih vozil - Osnovno šolo za odrasle II. TEČAJI - šivanja in krojenja - tujih jezikov - uporabne umetnosti - za skladiščno poslovanje in - plesa Informacije dobite v pisarni DU Jože Šeško Kočevje, Trg zbora odposlancev 30, telefon 851-262. Srečanje na snegu Klub Diana — sekcija Kočevje Ocenili smo delo naše sekcije v preteklem letu. Aktivnost članov je bila poleg osnovne dejavnosti usmerjena predvsem na or-ganizaranje razstav. Republiška razstava diapozitivov na temo »Divjad v naravnem okolju« je dobro uspela tako po organizacijski plati kot tudi po uspehu avtorjev iz Kočevja, saj smo prejeli več priznanj. Pripravili smo tudi pregledno razstavo črnobelih fotografij naših članov v likovnem salonu. Na razstavi smo prikazali uspešnejše posnetke, ki so nastali v zadnjih letih. Omeniti moram še prispevek članov naše sekcije pri predstavitvi projektov za ureditev jezera. Za leto 1986 smo si zastavili v ‘plan dela sodelovanje na razstavah fotografij — diapozitivov. Pripravljamo samostojno razstavo člana kluba-iz Ljubljane v Likovnem salonu. Skušali bomo organizirati tudi projekcijo filmov ali diapozitivov članov ostalih sekcij kluba Diana v Kočevju. Sami pa smo že razpisali natečaj za »posnetke Kočevja z druge strani«. Skušali bomo prikazati onesnaževanje okolja, smetišča in podobne »spomenike«, ki »kvarijo« naše mesto. Sekcija vključuje 15 članov. Sredstva za svojo dejavnost pridobivamo v glavnem sami (prodaja koledarjev), delno pa iz dotacij v občini. Omeniti moram še dobro sodelovanje s kulturno skupnostjo Kočevje pri organiziranju razstav. JANEZ KONEČN1K Izbrane misli Seminar »Glažuta 86« Uspešnost družbenega razvoja ne more temeljiti le na nekaterih, ampak mora biti to zahteva celotnega združenega dela, ki se mora temu ustrezno prilagoditi in organizirati. Vodstva osnovnih organizacij ZSMS in predsedstvo OK ZSMS Kočevje se bodo zbrala 26. in 27. aprila 1986 v Gozdarskem domu Glažuta, kjer bo potekal seminar. Obravnavali bomo aktualna vprašanja, ki se pojavljajo v tem trenutku med mladimi Kočevske, med drugim tudi ne preveč rožnato stanje v gospodarstvu. Dogovorili se bomo tudi za konkretne akcije. Le-te bodo zasnovane na množičnosti in s tem na večji prodornosti. Na seminarju bo sodeloval tudi tov. prof. dr. Janez Šinkovec, ki bo podal povzetek analize o delovanju političnega sistema ter gospodarskem stanju Jugoslavije v tem trenutku. Z izvedbo seminarja GLAŽUTA 86 bomo oblikovali vse aktivnosti s sestavo programov dela za naslednje obdobje. Za delo na seminarju velja sledeče vabilo (iz uvodne misli XII. kongresa ZSMS): »Želimo živeti v sedanjosti, ki jo bomo soustvarjali tudi mi«. xx x xxx Slaba kakovost pomeni, da imamo slab razvoj in da slabo delamo. ' XXXXXX Ce se bo izboljšala kakovost odločanja, kakovost razvoja in kakovost samoupravnih odnosov, bodo dani trdnejši temelji za nadaljnji razvoj naše družbe. x x x x x x Ta čas zahteva ljudi, ki se bodo prvi brez strahu in umikanja bojevali za uresničevanje politike ZKJ. xxxxxx V položaju, ko poteka politični in razredni spopad za delitev dohodka, ko obstaja skrita in odkrita konfrontacija tudi ob nekaterih temeljnih družbenih opredelitvah, niti ZK ne more ravnati, kakor da konfliktov ni. Obvestilo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje obvešča vse interesente za dodelitev stanovanjskega posojila iz sredstev vzajemnosti za gradnjo, nakup ali adaptacijo individualnih stanovanj ali stanovanjskih hiš, da bo natečaj za navedena posojila objavila po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v občini Kočevje predvidoma v drugi polovici aprila 1986. Vodja strokovne službe SSS Dušan ORAŽEM, dipl. ing., 1. r. Sodelovanje ITAS — občani V delovni organizaciji ITAS želimo zaposliti strokovnjake. Najresnejša ovira je pomanjkanje stanovanj za mlade in samske delavce, zato želimo sodelovati z občani, ki prebivajo na območju Kočevje-mesto in okolica, od koder je zagotovljen prevoz na delo in imajo prosta stanovanja ali samske sobe. Bodočnost Kočevja je odvisna od sposobnega kadra. Veliko pomoč pri pridobivanju mladih strokovnjakov lahko nudijo občani, ki bi začasno dali na razpolago prosta stanovanja ali sobe in tako vzajemno gradili gospodarsko moč občine. Zaupajte delovni organizaciji in sodelujte pri hotenjih za boljše jutrišnje delo in življenje. V kolikor ste se odločili ponuditi prosto stanovanje oz. sobo, se zglasite v splošnem sektorju DO ITAS, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Odločite se, dobro plačilo in sodelovanje je zagotovljeno. Informacije po telefonu: 851-511 (interna 38 ali 57). ITAS Kočevje Izgradnja doma se bliža h koncu Izgradnja doma starejših občanov se postopno bliža zaključku^ Zaključena so gradbena, inštalacijska in obrtniška dela, montirana pa je že tudi oprema v kuhinji, pralnici in likalnici ter vgrajeno in preizkušeno dvigalo. Trenutno poteka montaža ostale opreme v bivalnikih in drugih prostorih v--------------------------------------------------- J Za izgradnjo doma je bilo doslej zbranih in porabljenih nekaj manj kot 300 milijonov dinarjev, po sedanjih izračunih pa je za dokončanje montaže opreme, ureditev okolice in za zagonske stroške potrebno zbrati še nekaj nad 125 milijonov dinarjev. Manjkajoča sredstva za dokončanje doma so v glavnem zagotovljena v programu izgradnje domov v okviru sklada za izgradnjo domov za ostarele občane pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije ter pri Skupnosti socialnega skrbstva občine Kočevje. Izgradnja doma bi bila tako predvidoma končana v maju letošnjega leta. V zadnjem obdobju so poleg gradnje doma potekale tudi druge aktivnosti, da bi dom lahko začel čimprej obratovati. V delovno razmerje je bila že sprejeta prva skupina delavcev, zaključuje pa se objava prostih del in nalog za ostale delavce doma. Nadaljujejo se aktivnosti pri pripravi samoupravnih aktov doma in pri razreševanju drugih organizacijskih vprašanj. Dom je bil vpisan tudi v register delovnih organizacij pri ustreznem sodišču kot delovna organizacija v ustanavljanju. V prihodnji številki Kočevskih novic bo možno že natančneje sporočiti interesentom, kdaj bodo v dom sprejeti prvi oskrbovanci. Predhodnih prijav za dom je že precej, interesenti pa se lahko obrnejo na občinsko skupnost socialnega skrbstva, kjer bodo dobili ustrezna pojasnila. Težko pričakovani dom bo tako kmalu nared in ostareli občani bodo dobili dostojen objekt za bivanje, občini Kočevje.in Ribnica pa prvo ustanovo za reševanje stanovanjskih problemov starejših občanov. JOŽE NOVAK V slovo Ivanu Stariču V začetku marca so se naši občani na novo urejenem pokopališču v Stari cerkvi poslovili od tov. Ivana Stariča. Pokojnik se je rodil leta 1922 v delavski družini v kraju Gornje Karteljevo pri Novem mestu. Po končani osnovni šoli je dobil službo v gradu Hmeljnik. Od tu pa ga je pot vodila v uk za mesarja v Škofljico. V novem okolju se je kmalu spoznal z naprednimi idejami delavskega gibanja in je ob izbruhu vojne 1941 bil takoj vključen v aktivno delovanje organizacije OF. Leta 1942 ga je doletala usoda mnogih aktivnih delavcev OF. Bil je aretiran in skupno z ostalimi sodelavci od, nan v internacijo. Spoznal je tegobe italijanskih taborišč od Raba pa vse do Gonarsa. Po kapitulaciji Italije 1943 so ga zajeli Nemci in okusil je vse gorje nemških koncentracijskih taborišč. Takoj po osvoboditvi se je vrnil v domovino. Imenovan je bil za pomočnika komandirja milice v Borovnici. Za tem je opravljal dolžnost komandirja milice v Medvodah vse do leta 1951. S svojo družino se je preselil na Kočevsko. Dom si je ustvaril v Gorenju pri Stari cerkvi. Upokojil se je kot delavec Zavarovalne skupnosti Triglav. Bil je vsestransko aktiven v raznih društvih. Več kot sedem let pa je volontersko opravljal funkcijo tajnika Krajevne, skupnosti Stara cerkev. Prav tako pa je vestno opravljal ostale politične zadolžitve in funkcije. Pri opravljanju sprejetih nalog je bil vesten, prodoren in dosleden. Bil pa je tudi skrben oče osmih otrok. Prijateljem in znancem bo ostal v spominu kot vzor delavca in skrbnega očeta. VLADIMIR GAŠPARAC DIJAKU KDO ZNA VPRAŠANJE RAZJASNIT, KI TARE DUHA! KDO VE DVOM NAM ODGNATI, KI KLJUJE SRCE OD ZORE DO MRAKA, OD MRAKA DO DNE! KDO UČI VSEH IS PREDMETOV, 15 SNOVI, PREŠTEVATI URE SE USMERJENO ZDI, A ZNAJO POČIVAT- POMEMBNO VEČNI! KAKO BIT ’ HOČEŠ DIJAK IN TI PRETEŽKO JE RAZUMETI, DA MOLK JE ZLATO! STANU SE SVOJEGA SPOMNI? TRPI BREZ MIRU! Letošnja KURIRČKOVA POŠTA je prepotovala skozi roke pionirjev vseh osnovnih šol v občini Kočevje. Povsod so pionirji skupaj s krajani in člani ZZB NOV organizirali zborovanja, iz katerih so poslali pozdravna pisma predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije. V njih so zahtevali, da se prekine oboroževalna tekma v svetu in da se tudi na ta način zagotovi boljša in srečnejša bodočnost mladih. Obljubljajo pa, da se bodo učili in pri svojem delu stopali po poti, ki nam jo je pokazal naš prijatelj in vzornik tovariš Tito. (Na sliki: pionirji iz osnovne šole Draga) * Kultura in delo Z oživitvijo kulturne dejavnosti v OZD, ki se kaže v zadnjem obdobju, smo uspeli vsaj delno povečati zanimanje za to področje. Pri tem je zelo pomemben prispevek mladincev, ki so pripravljeni sodelovati. Najpomembnejše pri tem pa je seveda delo kulturnega animatorja, ki mora biti nosilec vseh aktivnosti. Delo in prizadevanja na tem področju se kažejo predvsem v sledečem: - organiziran obisk kulturnih prireditev izven Kočevja - ogled predstav gostujočih gledališč v Kočevju - aktivnosti v okviru delovne organizacije. Če ocenimo posamezne oblike dela, lahko ugotovimo, da ne izkoristimo vseh možnosti. Obisk prireditev je omejen predvsem na prireditve v Cankarjevem domu. Vprašljiv je izbor prireditve; ta bi moral biti prilagojen zanimanju zaposlenih v OZD. Če je organiziran skupen obisk za celotno Kočevje, potem je možno izbrati zahtevnejše prireditve. Menim pa, da bi morali težiti k množičnim obiskom. V OZD je prav gotovo možno zbrati dovolj prijav vsaj za en avtobus. V tem primeru ne bi smelo biti vprašljivo plačilo prevoza. Vse premalo pa je izkoriščena možnost go- stovanja posameznikov ali skupin. Pri tem mislim predvsem na zanimiva predavanja ali nastope, ki hi se izvajali lahko v OZD ali v eni od primernih dvoran v Kočevju. Ogled predstav gledaliških gostovanj v Šeškovem domu je dobro utečen, vendar so večkrat pripombe -na razdelitev kart. Kljub temu, da so karte razdeljene, se zgodi, da je dvorana napol prazna. Vse aktivnosti v okviru OZD potekajo bolj za »zaprtimi vrati«. Teh prireditev je kar precej. Prevladujejo priložnostne krajše predstave za novo leto, dan žena, ob podelitvi jubilejnih nagrad ipd. Škoda je le, da so te prireditve večinoma dostopne le manjšemu krogu ljudi. Naj na koncu tega prispevka podam še mnenje kulturnega animatorja iz OZD: »Naše delo poteka na popolnoma amaterski osnovi, brez širšega znanja, ki je potrebno za tako dejavnost. Koristno pa bi bilo izmenjavati izkušnje med posameznimi kolektivi v občini. Tako se ne bi ubadali vsi s podobnimi problemfin jih vsak po svoje reševali. Korak naprej pa pomeni ustanovitev kluba kulturnih animatorjev v Kočevju«. JANEZ KONEČNIK Natečaj za kočevske pionirje iz gasilstva Občinska gasilska zveza oziroma njena komisija za delo s pionirji je v februarju razpisala tekmovalni nagradni natečaj za pionirje na temo »Ogenj — človekov prijatelj in sovražnik«. Pionirji so se odzvali s svojimi spisi in likovnimi izdelki v precejšnjem številu. Največ prispevkov so poslali učenci s centralne šole zbora odposlancev Kočevje. Pohvaliti moramo tudi pionirje z osnovne šole Livold, ker so med prvimi poslali precej spisov, čeprav so to učenci nižje stopnje (iz 3. in 4. razreda). Komisija je vse prispevke pregledala in ocenila. Za najuspešnejše bodo pionirji dobili nagrade in pohvale. Pionirji so pokazali svoje sposobnosti in znanje ter dokazali, da znajo razmišljati, opazovati, doživljati pomen ognja in gasilstva ter požarne varnosti za človeka. Vključevanje mladih, širjenje gasilske kulture in vzgoje pionirjev tudi v tem smislu je velikega pomena za vse nas in za našo družbeno skupnost. VILKO ILC Ogenj - človeku prijatelj in sovražnik Nastop mladinske skupine ob novoletnem praznovanju delavcev delovnih skupnosti SOZD GK Gori! Gori! Kje gori? Na pomoč, hitro! Tako nas ogenj velikokrat preseneti. Vžge se suha trava, gozdovi, tovarne lesnih izdelkov in še bi lahko naštevali. V hipu so na mestu požara možje z rdečimi avtomobili in svetlimi čeladami. Seveda, to so gasilci, edini, ki se upajo zoperstaviti vročim zubljem požrešnega ognja. Osmojena obleka, obrazi črni od saj, tu in tam se zasliši vzklik. Toda oni ne odnehajo. Velika rdeča usta še naprej požirajo ped za pedjo, vse gori, žari. Naposled vsi obupani prenehajo in sovražno strmijo v požar. Ni več pomoči. Kdo ve, koliko mladih dreves je uničenih, koliko belih hiš pogorelih do tal. Pa tudi ljudskih žrtev ne manjka. Koliko nebogljenih otrok ostane v Lahko tudi tako Nekaj dni pred osmim marcem so žene v Šalki vasi prejele prijazno vabilo, izpisano na majhnem lističu: Alč in Magda, lastnika gostišča »A«, vabita na prireditev ob Dnevu žena. »Tudi kulturni program bo. Poglej ga, spomnil se nas je. Šle bomo pogledat, da vidimo, kakšen je lokal, kaj je tisto v njem, kar tako privlači mlade. Tako so razpredale Šalkovaščan-ke ob nakupih v trgovini, ob srečanju na cesti in kavici pri sosedi. V nedeljo zvečer, dan po osmem marcu, v gostišču »A« ni bilo praznega mesta. Ob vseh mizah je bilo prijetno razpoloženje in pričakovanje. Bilo je le nekaj moških, a veliko deklet, žena, mater. Nagovoru in nekaj vzpodbudnim besedam je sledil program, ki je trajal več kot uro. Sodelovali so najmlajši s pesmijo, recitacijami in igrico, nonet Rog iz £eln, zapel pa je tudi kvintet, ki ga sestavljajo lastnikovi prijatelji. Po kulturnem programu je bila zabava. Veselo razpoloženje se je zavleklo v pozne ure, ko se je že pričdnjal nov delovni dan. Časopis kočevskih dijakov Časopis, ki ga izdajajo dijaki usmerjenega izobraževanja v Kočevju, sicer nima datuma izdaje, kot tudi ne naslova uredništva, je pa po svoji vsebinski zasnovi zanimiv. Objavl jeni so prispevki devetih avtorjev. Časopis kot celota je v bistvu vpogled v pesniško ustvarjalnost mladih. Objavljeni prispevki so dokaj izvirno ilustrirani. V vseh prispevkih je izražen kritični pristop k občutjem, ki tarejo mlade. Ilustracija naslovne strani je zgovoren odraz zatečenega stanja na področju šolstva. A. C. Kulturne prireditve usmerjene/ x Do 21. aprila razstavljata akademski slikar Mario Petrič in akademska kiparka Šteflca Košir-Petrič. xxxx V petek 25. aprila pa bo otvoritev likovne razstave aka- s demskega slikarja Borisa Zuliana iz Trsta. XXXX V času razstav je likovni salon odprt vsak dan od 16. do 18. ure in ob nedeljah tudi dopoldne od 10. — 12. ure. XXXX V četrtek 17. aprila bo ob 19.30 uri v Šeškovem domu abon- ^ majska predstava. Gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s komedijo THORENTONA WILDERJA : »Snu- < bačka<<- xxxx V soboto 26. aprila bo organiziran obisk gledališke pred- 2 stave »Primorske zdrahe« v gledališču v Trstu. Prijave spre-jema Kulturna skupnost Kočevje. plamenih. Nekatere jim uspe rešiti, vendar imajo ti otroci grozovite posledice. Kakor pa ima vsaka reč slabo, ima tudi dobro stran. Te ugodne lastnosti ognja so poznali že naši predniki pred več tisoč in tisoč leti. Ob njem so si ogreli prem-ražene ude, spekli borno večerjo in se pogovarjali o marsičem. Sčasoma je tehnologija napredovala in energijo, ki jo omogoča ogenj, znajo danes uporabiti za številne dobre stvari, na žalost pa to dobrino izkoriščajo tudi v slabe namene. Sedaj pa še nekaj o gasilcih, katere sem omenil že prej. Že od samega začetka so usposabljali določene ljudi za boj proti ognju. Ti ljudje so bili združeni v Gasilska društva, ki so bila in so na vaseh, mestih, skratka povsod, kjer je mogoč požar. Opremljeni so z raznovrstno opremo: kombiji, tovornjaki s cisternami, brizgalnimi gasilskimi aparati v katerih je CO; . . . Da pa bomo pred požari varni, če se to sploh da, je treba v tej smeri narediti še zelo veliko. Če pa za to ne bomo poskrbeli, bo rdeč petelin še naprej strašil po naših strehah in gozdovih. V to organizacijo sem včlanjen tudi sam. Nekajkrat na leto se gasilci pionirji zberemo na vajah. Ponavljamo teorijo, delamo praktično, skratka prizadevamo si, da bi bili na boj z ognjem dobro pripravljeni. V našo organizacijo pa vabimo tudi druge zavzete pionirje, ki jih veseli opravljanje gasilskih dolžnosti. Vsakomur so vrata gasilskega doma na stežaj odprta. Pridite in se prepričajte sami! ANDREJ ŠERCAR 8. a OŠ ZBORA ________ODP. KOČEVJE Nekega dne je v Mozlju padal dež. Zelo je grmelo. Naenkrat je močno zagrmelo in se zabliskalo. Pogledal sem skozi okno. Sosedov senik je zajel velik ogenj, ki se je začel širiti tudi proti drugemu seniku. V zrak se je vil gost črn dim, iskre pa so letele na vse strani. Ljudje so začeli vpiti: »Gori, gori!« Kmalu sem zaslišal sireno. Prišli so gasilci z gasilskim avtom in pričeli gasiti. Na pomoč so šli tudi gasilci iz Livolda in Kočevja. Voda je v dolgih curkih padala na ogenj, mnogo ljudi je gasilo, tako da so na ogenj zlivali vodo z vedri. Gasili so ves dan; nekateri so ostali tam tudi ponoči. Tudi jaz sem pomagal gasiti. Senik je pogorel do tal. Preprečili pa smo, da se ni ogenj razširil na druga poslopja. Tako sem spoznal, kako zelo je lahko ogenj nevaren. ALEŠ RIJAVEC 4. r. OSNOVNE ŠOLE LIVOLD Koncert ansamblov v Kočevju Mladi iz Centru zn preživljanje prostega časa pri OK ZSMS Kočevje smo se v letošnjem letu odločili poživiti kulturno in zabavno življenje v naši občini. Na zadnji seji Čentra za preživljanje prostega časa smo si zadali še dve nalogi. Prva je prireditev Glas Kočevske. Glas Kočevske bo glasbena prireditev — koncert ansamblov na prostem. Prireditev bo predvidoma potekala junija 1986, na rokometnem igrišču v Kočevju. Osnutek programa za to prireditev je že izdelan. Pri pripravi prireditve je zelo pomembno, da bodo sodelovali mladi iz občine Kočevje, seveda pa so vabljeni k sodelovanju tudi ostali občani. S. O. Pravo sodelovanje Usmerjeno izobraževanje je poklicno odločitev učenca premaknila v znatno mlajša leta. Zato sc v osnovni šoli trudimo, da bi učenci čim bolje spoznali, posamezne profile poklicev. Na osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje deluje veliko krožkov, ki jih vodijo učitelji, pa tudi takih, ki jih vodijo naši zunanji sodelavci v okviru svojega podjetja, npr.: lesarski krožek v okviru podjetja LIK, šiviljski krožek v okviru Trikona, čebelarski krožek v okviru čebelarskega društva itd. Prvi tak krožek, ki se je sedaj zelo uspešno končal, je kovinarski krožek pod pokroviteljstvom Itasa. V oktobru je začelo z delom 30 učencev sedmega in osmega razreda. Sestajali so sc vsako prvo soboto v mesecu kar v delavnici Itasovega izobraževalnega centra. Pod vodstvom mentorja tov. Pojeta so spoznali orodje, stroje, postopke dela -spoznali so poklic kovinarja. Na prijetne ure krožka jih bo spominjal prvi samostojen izdelek - kladivo, ki so ga dobili v last. Na slovesnem zaključku krožka, ki so se ga poleg učencev udeležili tudi predstavniki Itasa in osnovne šole, so učenci izrazili hvaležnost in zadovoljstvo s krožkom in spoznavanjem delovne organizacije. Ko pa je sekretar Itasa tov. Šušin razdelil osemnajstim učencem, ki so bili prisotni na vseh urah krožka, anorake z napisom ITAS, je bilo navdušenje še večje. DORA MAJERLE Danica Nasmejani obrazi kažejo pravo vzdušje pri krožku NOCIVSM f novice Kolpa 86 ’86 NAMIZNI TENIS Namiznoteniški klub Sobota je 15. in 16. marca v Murski Soboti izpeljal republiško namiznoteniško prvenstvo za mladince in mladinke (posamezno in dvojice). Prvenstva se je udeležilo 80 igralcev in igralk iz 18 klubov. Med njimi je bil tudi Komac Gregor iz Kočevja. Lanskoletni prvak med mladinci — Jamšak iz Fužinarja je tudi letos osvojil ta naslov. Odlično pa se je odrezal tudi Komac, ki je osvojil tretje mesto. Doživel je le en poraz, in to v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu prvenst-ya - Jamšku. Dvoboj z Jamškom je bil izredno lep in je pravzaprav predstavljal finale. Zal sistem tekmovanja ni omogočil, da bi se Komac lahko pomeril z Jamškom v finalu. Trenutno je Jamšek med najboljšimi mladimi tekmovalci v Jugoslaviji, saj je nedavno osvojil mladinski YU TOP 12 (Komac je bil deveti). Z osvojenim tretjim mestom v Sloveniji si je Komac priigral še eno odlično uvrstitev v letošnjem letu in tako potrdil svoje igralske kvalitete. Rezultati: 1 mesto Jamšek (Fužinar) 2. mesto Sirovina (Fužinar) 3. mesto Komac (Kočevje) 4. mesto Kuzma (Sobota). Na istem tekmovanju je Komac nastopil tudi v paru in mešanem paru. V paru z Novomeščanom Hribarjem ni bilo uspeha, saj jima je kmalu na začetku »spodrsnilo«, zato pa je bilo bolje v mešanem paru, kjer sta si s soigralko Gašperičevo (Sodražica) priigrala finale. Nasprotnika Jamšek-~Frelih sta bila močnejša, zato je dvojici Komac-Gašperič pripadlo drugo mesto, kar je tudi •zvrsten dosežek. Kot kaže, je letošnja sezona zelo uspešna za mladega igralca iz Kočevja. Želi-P10 mu, da bi še naprej igral tako kot dosedaj ali pa celo bolje na vseh tekmovanjih, ki se jih bo udeležil, teh pa ni malo. Kajakaška sezona na divjih vodah se zopet pričenja in eno prvih takih tekmovanj v letošnjem letu bo ponovno na Kolpi. Od 18. do 20. aprila se bo po brzicah Kolpe pri Osilnici spustilo okoli 150 tekmovalcev, od tega skoraj polovica iz tujine. Mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah na Kolpi je letos jubilejno, saj je na sporedu že desetič. Da se je ta šport in to tekmovanje uveljavilo na tem delu Kolpe, ima veliko zaslug Kajak - kanu klub SLAVIJA iz Zagreba, ki si je to mesto izbral za kraj svojih priprav in ki je začel ob pomoči krajanov Osilnice organizirati tekmovanja. Organizatorja letošnjega tekmovanja - Kulturno športno društvo »Tone Ožbolt« iz Osilnice in Kajak kanu klub Slavija iz Zagreba ter pokrovitelj OZD Melamin iz Kočevja vas vabijo na ogled tega zanimivega športnega dogodka. PROGRAM: petek, 18. 4. 1986 ob 10. uri -Rapid Racing ob 17. uri - slalom - službeni trening sobota, 19. 4. 1986 ob 10. uri -slalpm - memorial T. Ožbolta ob 17. uri — spust — prvenstvo SR Hrvatske in izbor za reprezentanco nedelja, 20. 4. 1986 ob 10. uri -slalom - prvenstvo SRH in izbor za reprezentanco ob 15. uri - razglasitev rezultatov za vse tekmovalne dni. ARKO CVETO Da Kočevje nima le enega dobrega igralca namiznega tenisa, sta na Slovenskem prvenstvu za pionirje posamezno in v dvojicah potrdila Damjan Murn in Andrej Struna. 22. in 23. marca je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo za pionirje. Nastopilo je 80 igralcev iz 22 klubov, ki so si pravico nastopa priborili na regijskih prvenstvih. Največ naslovov so si priigrali mladi tekmovalci iz Ljubljane (NTK Polikem—O-limpija). Kočevci so zasedli sledeča mesta: — pionirji posamezno: Murn Damjan 4. mesto, Struna Andrej 5. mesto, — pionirji dvojice: Mum—Struna 3.-4. mesto. To je lep uspeh, ki kaže, da ima kočevski namizni tenis tudi zaledje in da ni strahu za bodočnost. CVETO ARKO Glasilo .Kotev*« novice, občinske konferenc« SZDL Kočevje ureja uradniški odbor v sestavi: Mirita Dtmiirijevtč - predsednica, Vlado Oelenrac - odgovorni urednik. Rudi Mailer - glavni urednik m •hal Cveto Arko, Viktor Drago*. Slavka Janša. Danka Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin. Milan Mlakar. Iv« Stank, Tani« Svetličič m Danilo Škulj Uredništvo 61)30 Kofcvi«. Ljubljanska 7 - telefon (W1) *51-061 Rokopisov m fotografi n« vračamo Glasilo uhaja v "•kladi 6100 izvodov Grafitna prt-P*»va in tisk TISKARNA Novo •neato Glasilo j« oproščeno lemelj-|»aga prometnega davka po *kpu 5B*,M “ STRELSTVO Na strelišču SD Mirko Bračič IT AS na Rudniku je bila 27. januarja 1986 izvedena občinska tekma z zračno puško za »Zlato puščico« (serija 600). Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Malnar Živko 545 krogov, 2. Novak Miran 543 krogov, 3. Klun Ivan 542 krogov, 4. Hajdinjak Vlado 542 krogov, 5. Učakar Nada 541 krogov. Na regijsko prvenstvo, ki bo v Dobrem polju, se je uvrstilo 12 strelcev. 2. februarja je bila na strelišču IT A S izvedeno občinsko tekmovanje z zračno puško za vse kategorije. Doseženi so bili naslednji rezultati: ČLANI: 1. Hajdinjak Vlado 364 k., 2. Malnar Živko 364 k., 3. Troha Vlado 363 k. ČLANICE: 1. Zalar Marija 356 k., 2. Učakar Nada 355 k., 3. Eberle Tončka 346 k. MLADINCI: 1. Pantar Primož 340 k., 2. Vrbovšek Robi 326 k., 3. Dulmin Emerik 274 k. PIONIRJI: 1. Hočevar Borut 173 k., 2. Kure Roman 145 k., 3. Otoničar Boštjan 141 k. PIONIRKE: 1. Letnar Jožica 139 k., 2. Koračin Borja 126 k., 3. Nimac Nataša 106 k. V Ljubljani je bilo 15. februarja regijsko tekmovanje invalidov z zračno puško. Pavlič Slavko je bil v kategoriji C s 357 krogi prvi. 16. februarja je bilo na strelišču IT AS regijsko prvenstvo z zračno puško za vse kategorije. Strelci so dosegli naslednje rezultate: EKIPNO: 1. SD Kočevje 1081 k., 2. SD Mirko Bračič Itas 1076 k., 3. SD Bukovec Dobro polje 1074 k., 4. 29. oktober Grosuplje 1065 k., 5. SD Jože Kovačič Šentvid 1056 k. ČLANI: 1. Klun Ivan - Itas 369 k., 2. Novak Miran - Kočevje 369 k., 3. Žnidaršič Sane - Bukovec 366 k. ČLANICE: 1. Učakar Nada 368 k., 2. Zalar Marija 353 k., 3. Eberle Tončka 346 k. (vse strelke SD Kočevje). MLADINCI: 1. Peterlin Robi -Bukovec 365 k., 2. Rojec Tone — Tone Kovačič 357 k., 3. Kostanjšek Stanko - Bukovec 348 k. MLADINKE: 1. Peterlin Tanja — Bukovec 322 k., 2. Turk Marija - 29. oktober 297 k. V Grosuplju je bilo 20. februarja regijsko tekmovanje pionirjev SŠD z zračno puško. Doseženi so bili naslednji rezultati: l. Škerjanc Jože - 29. oktober 168 k., 4. Kosman Aleš — 175 k., 2. Tomazin Robi — kočevje 171 k., 3. Hren Dušan -*29. Kočevje 168 k., 5. Hočevar Borut — Kočevje 165 k., 6. Rozman Sebastjan - 29. oktober 165 k., 7. Kure Roman - Kočevje 160 k. Vsi ti pionirji so tudi izpolnili norme za republiško prvenstvo ŠŠD. Ekipa SD Kočevje je v strelski sezoni 1985/86 tekmovala v 1. republiški ligi — zahod. Osvojila je 7. mesto in ostala v 1. ligi. V ekipi SD Kočevje so streljali naslednji strelci: Novak Miran, Malnar Živko, Hajdinjak Vlado, Peterlin Jože, Memedovič Matija in Zalar Marija. ERNEST DERŽEK Kočevski strelci, ki so si pristrel-jali norme za udeležbo na Slovenskem prvenstvu, so se 23. marca udeležili tega tekmovanja. Najbolje so se odrezali pionirji, ki so v ekipnem tekmovanju zasedli peto mesto. Za ekipo so nastopili: Robert Tomazin -osvojil je tudi 10. mesto med posamezniki, ustrelil pa je 175 krogov, Roman Kure - 172 krogov in Borut Hočevar, ki je nastrel-jal 160 krogov. Skupaj so na-streljali 507 krogov, s čimer so dosegli normo za državno prvenstvo. Med članicami se je najbolje odrezala Marija Zalar, ki je zasedla 12. mesto s 357 krogi in izpolnila normo za državno prvenstvo. Med člani je najbolje streljal Miran Novak - 367 krogov, dobro pa sta streljala tudi Jože Peterlin — 364 krogov in Živko Malnar — 359 krogov. Kot ekipa so si vsi trije pristrel-jali normo za udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo to leto v Sloveniji. Kočevski strelci bodo tako sodelovali na državnem prvenstvu s sedmimi strelci. Pa le niso samo namiznoteniški igralci, ki se udeležujejo državnih prvenstev! CVETO ARKO tovnim prvakom, mednarodnim mojstrom Evgenom Cvitanom. Kočevci so Kvarner sicer premagali s 3:1, vendar jim je v finišu zmanjkalo moči in so dosegli še vedno odlično drugo mesto, pred ŠK 1NA iz Reke, Rade Končar iz Zagreba itd. Nastopilo je 24 ekip iz skoraj cele Hrvaške. Za kočevsko ekipo so nastopili Ofak Marko, Podkorit-nik Stane, Malnar Tone in Ivič Slobodan. y Smučanje po krajevnih skupnostih Podružnična osnovna šola v Stari cerkvi je 6. marca izvedla tekmovanje v veleslalomu za učence te šole. Na tekmovanju je sodelovalo 32 udeležencev. Organizacijo tekmovanja je vodil učiteljski zbor te šole. Prireditev so izpeljali na smučišču v Konca vasi, kjer je postavljena tudi manjša vlečnica. Izvedena sta bila po dva teka, najboljši tekmovalci pa so prejeli za dosežen uspeh priznanja. DANILO BIŽAL Kulturno društvo Tone Ožbolt je na smučišču v Bezgovici organiziralo tekmovanje v slalomu za krajane KS Osilnica in KS Pleš-ce iz sosednje republike. Tekmovanja se je udeležilo 15 smučarjev v članski kategoriji in 5 v kategoriji pionirjev. MLADEN ŽAGAR ♦♦♦♦♦ Kulturno športno društvo Ciril Dekval iz Mozlja je 26. februarja organiziralo smučarsko tekmovanje za pionirje v Mozlju. Tekmovanja se je udeležilo 15 pionirjev in pionirk. CVETO ARKO % Mladinci OO ZSMS s STRELIŠČE v Kočevju so tudi letos zelo aktivni. Sedaj se pripravljajo na praznovanje 1. maja. : V sredo, 30. 4. 1986 bodo v popoldanskih urah postavljali v naselju mlaj. Ob 8. uri zvečer istega dne pa bo prihod prvega maja označil kres, ki bo zagorel na hribu na koncu Grajske poti. Za kresovanje pripravljajo kulturno-zabavni program, manjkalo pa ne bo tudi jedače in pijače. Vabljeni so vsi, ki želijo na ta način pričakati L maj. I. B. ŠAH Šahisti ŠD Kočevje so dosegli velik uspeh na tradicionalnem memorialu »Šestindvajset zmrznjenih partizanov« v Delnicah. Prvo mesto je osvojil ŠK Kvarner iz Reke, sicer član druge zvezne šahovske lige, ki je nastopil v najmočnejši postavi na čelu z bivšim mladinskim sve- KEGLJANJE Kulturno športno društvo Ciril Dekval že vrsto let organizira zanimivo kegljaško tekmovanje za zakonske pare. Letos se ga je udeležilo 12 parov. Zmagala sta zakonca Šalamon Franc in Stanka; podrla sta 1059 kegljev. Drugo mesto sta osvojila Kurtalj Marjan in Zinka s 1050 podrtimi keglji, tretja pa sta bila Hajdinjak Vlado in njegova žena Anka s 1026 podrtimi keglji. CVETO ARKO Udeležba na občinskem prvenstvu v tekih na smučeh je bila pestra in množična Mesna vzgoja ta predšolske otroke R TVD Partizan Kočevje je za naše najmlajše pripravil zanimivo vadbo, ki obsega plesne in družabne igre, gimnastične in razgibalne vaje ob glasbi in osnove plesa. Vadba je enkrat tedensko po eno uro v mali telovadnici pri bazenu. Plesna vzgoja za predšolske otroke je organizirana za starostne kategorije od četrtega leta do vstopa v šolo. Čeprav vadba že poteka, lahko še vedno prijavite svojega otroka. To storite enostavno tako, da se osebno oglasite pri tovrišici (učiteljici plesa) Ireni Trobentar v telovadnici, in sicer vsako sredo od 16. do 18. ure. Z njo se boste dogovorili o terminu vadbe in o drugih pogojih. Vadba plesov je brezplačna. Vadba ob glasi je za otroke vedno zanimiva. Zakaj ne bi svojemu malčku omogočili udeležbo. Prijavite ga! CVETO ARKO Pohod na Pugled Z namenom, da bi širili množični šport, obujali spomine na NOB in ljudsko revolucijo, prenašali borbene tradicije na mladi rod ter v počastitev praznika OF, bo Zveza telesnokulturnih organizacij Kočevje organizirala 27. aprila 1986 pohod na PUGLED. Udeleženci pohoda se bodo peljali z avtobusom do Starega loga, od tu pa krenili peš do Pugleda, kjer bo krajša slovesnost. Po končani prireditvi bodo udeleženci krenili preko prelepih predelov tega konca Kočevske proti domu. Med potjo bo organizator poskrbel, da si bodo lačni in žejni lahko kupili kaj za obnovo energije. Če bi radi spoznali ta del naše občine in če radi hodite, vas vabimo na skupen izlet. ZTKO Kočevje kočevske Nov objekt lesnopredelovalne industrije v Kočevju Slika prikazuje konstrukcijo industrijskega objekta za predelavo lesa ob Tomšičevi cesti v Kočevju (v neposredni bližini »nebotičnika«). Do izgradnje tega objekta je prišlo zaradi tega, da bi »les kot edino bogastvo Kočevske« predelali doma. V preteklem obdobju je bila Kočevska surovinska baza za lesnopredelovalno industrijo širom naše domovine. Znano je tudi. da so bile na Kočevskem po letu 1945 porušene skoraj vse žage kot nepotrebne. Prepričani pa smo, da se bo z dokončno izgradnjo.tega novega objekta stanje na tem področju bistveno spremenilo. V novozgrajenem lesnopredelovalnem industrijskem objektu bodo v prvi vrsti dobili delo mladi delavci in strokovnjaki. Kočevje, 1. aprila 1986 Spomenik na Pugledu Vas Pugled je v sestavu mogočnega Roškega pogorja in leži na 651 m nadmorske višine. Ime (sprva je imela ime Pogled) je dobila zaradi lepega razgleda na vse strani. Od tu se tudi vidi teme Notranjskega Snežnika, Velika gora. Mala gora. Suha krajina, vrh Kočevskega Roga, vsa Kočevska kotlina in čez Kolpo na Hrvaško stran. Sedaj ta pogled zastirajo visoko porasla drevesa. Vasica je imela pred II. vojno 16 domačij in 75 nemško govorečih prebivalcev - Kočevarjev, ki so se vsi izselili v Raih. Med Roško ofenzivo poleti 1942 je bila vas do tal požgana, kakor tudi vse druge Kočevske vasi. Najbližnja pot do Pugleda z motornim vozilom iz Kočevja se pri vasi Kleč odcepi na desno in traja 20 minut; nekaj sto metrov pa je treba prehoditi zaradi močne zaraščenosti nekdanjega kolovoza. Najbližnja peš pot vodi iz Starega loga in jo pehodiš v pol ure. Skozi vas Pugled in bližnja naselja so med NOB vodile kurirske poti za povezavo z vsemi predeli Slovenije in tudi Hrvaške. Ta kurirska pot je nosila naziv TV-14 (TV je kratica za »terenski vodi«). Tudi danes še vodi skozi Pugled kurirska transverzala TV-14, s poštnim nabiralnikom in pečatom. V tej vasi je bil ob drugi obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte v dneh od 28. do 30. aprila 1943. leta prvi zbor aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zborovanje je bilo v skednju (v bližini vasi), ki je edini preživel italijansko požiganje v Roški ofenzivi. Zbor aktivistov je pomemben zlasti zaradi tega. ker je potrdil enotnost koalicije strank, ki so tvorile najširšo osnovo povezanosti slovenskega naroda v borbi proti okupatorju. Notranja trdnost osvobodilne fronte slovenskega naroda je bila tista najpomembnejša prvina osvobodilnega gibanja, ki je zagotavljala utrditev in razširjenje že izbojevanih dosežkov vseljudskega boja. Osvobodilni boj je tedaj trajal malone že polni dve leti. Pričela in vodila ga je vseljudska organizacija, imenovana PROTI IMPERIALISTIČNA FRONTA SLOVENSKEGA NA RODA, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto. Pobudnik za osnovanje te fronte je bil Centralni komite komunstične partije Slovenije, torej politična stranka, ki je skozi vso ljudsko vstajo tvorila jedro vsega političnega in ideološkega dela med množicami. Razvoj osvobodilnega gibanja se je širil in utrjeval. Pojavile pa so se tudi težnje nekaterih reakcionarnih krogov bivšega slovenskega klerikalnega in liberalnega tabora, da bi razbili enotnost političnih skupin v Osvobodilni fronti. Ti krogi so računali na skorajšnjo pomoč zahodnih zaveznikov in se navduševali za obnovitev stare Jugoslavije pod vodstvom kraljeve begunske vlade v Londonu. Zato je Centralni komite KPS menil, da se je treba postaviti po robu vsem pojavom neenotnosti v Osvobodilni fronti sami Hkrati pa ni smel dovoliti nobene oblike pretvarjanja OF zgolj v koalicijo političnih skupin in tudi ne kakršnekoli slabitve vodilne vloge KPS v narodnoosvobodilni vstaji. Zaradi takih pojavov je Centralni komite KPS napravil februarja 1943 analizo in jo posredoval v razpravo Izvršnem odboru OF. Plod teh razprav je bil izjava Komunistične partije Slovenije, slovenskega Sokolstva in krščansko-socialistične skupine o krepitvi politične in organizacijske enotnosti Osvobodilne fronte pod vodstvom KPS. Ta Izjava je kasnejedobila ime»DOLOMITSKA IZJAVA«. Dolomitska izjava je imela daljnosežen pomen. Priznala je vodilno vlogo KPS ter začrtala stališče v osnovno povojno podobo političnega sistema in življenja. Čez dva meseca je Dolomitsko izjavo obravnaval in potrdil Prvi zbor aktivistov na Pugledu. tj«* ■'.u .• V tej vasi se je zbralo 76 aktivistov iz Dolenjske, Notranjske in Bele krajine, z zastopniki vojske in člani Izvršnega odbora OF. Vsega je bilo zbranih prek 100 aktivistov. Po uvodnem govoru Josipa Vidmarja, ki je orisal zgodovinski razvoj OF do druge obletnice njene ustanovitve, je Edvard Kardelj podal zunanji in notranji politični pregled ter utemeljitev dolomitske izjave. Predstavniki sokolske in krščansko-socialistične skupine so pojasnili svoja stališča svojih skupin do KPS in do »izjave«. Sadovi Dolomitske izjave so dobili svoj odraz in potrditev tudi na Zboru odposlancev slovenskega naroda, ki je potekal v Kočevju v dneh od 1.-3. oktobra 1943. leta. Ko je septembra 1943 Italija kapitulirala. je obzorja svobode postalo jasnejše in vera vanjo še trdnejša. Iz teme zatiranja in ponižanja je odslej še bolj zažarela plamenica bratstva in miroljubnega sožitja, ki so jo na Pugledu prižgali aktivisti Osvobodilne fronte. Njen plameniti žar so sprejele množice slovenskega ljudstva, ki so zastavili svoje sile v obrambo človeškega dostojanstva. Pot k svobodi je bila odslej še bolj odprta in zaznamovana z jasnimi, čeprav s krvjo prepojenimi mejniki osvobodilnega gibanja. Temu važnemu zboru je posvečen spomenik na Pugledu. Projektant, mladi inženir arhitekt Milan Bižal iz Kočevja, sc je potrudil, da bo ta arhitekturna podoba tudi na zunaj izražala veličino in pomen dogodka, ki ga predstavlja spomenik. Pobudo za postavitev spomenika so prevzeli udeleženci zbora ter družbenopolitične organizacije tedanjega okraja Kočevje in KS Stara cerkev. Dela so opravili občani prostovoljno skupno z gradbeniki in gozdnim gospodarstvom Kočevje. Otvoritev spomenika je bila 3. oktobra !953.ob deseti obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda. Oh 35-obletnici Zbora aktivistov OF je bila na PUGLEDU proslava v počastitev tega jubileja. 27. aprila 1978 se je te slovesnosti udeležilo mnogo slovenskih družbenopolitičnih delavcev in revolucionarjev. med njimi člani nekdanjega izvršnega odbora OF Edvard Kardelj, dr. Marjan Brecelj. Tone Fajfar. Zoran Polič in Jože Rus, pred- sednik CK ZKS Franc Popit, Lidija Sent j ure, Pepca Kardelj in drugi. Glavni govornik na proslavi je bil Tone Fajfar. V spomin na zbor aktivistov na Pugledu je Krajevna skupnost Stara cerkev proglasila 28. april za svoj krajevni praznik. Za to priložnost je bil spomenik temeljito obnovljen. Gozdno gospodarstvo — TOZD Pugled skrbi za redno vzdrževanje gozdne ceste k spomeniku, občani Stare cerkve - zlasti šolska mladina - pa so prevzeli skrb za vzdrževanje spomenika in urejanje okolja, pri čemer so zelo prizadevni. Spomenik na Pugledu je dobil takrat še globok smiselni pomen, ki se uresničuje: optimističen in veder Pogled v bodočnost. NACE KARNIČN1K Gremo v kino SPORED FILMSKIH PRED-STAV ZA MESEC APRIL 1986 V KINU KOČEVJE 10. II. 12. 13. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 25. 27. 26. 27. 28. 29. 30. PIRANA II., italijanska grozljivka, 95’ BOMBARDER, italijanski akcijski, 100’ POT V VESOLJE, ameriška znanstvena fantastika 180’ POSILSTVO, francoska kriminalka, 100’ NI MALIH LJUBEZNI, ameriška melodrama, 100’ FG OČI ZLA, italijanska grozljivka, 92’ BREAKDANCE II., ameriški glasbeni BOLERO, ameriški erotični, 104’ REKA, ameriška drama, 110’ FG NEVIDNI MORILEC, amerška grozljivka, 100’ DOLGOUHI ZAJČEK, ameriška risanka, 97’ SUPER DEKLE, ameriška znanstvena fantastika, 115’ TIFANI, nemški erotični, 100’ RAŠ, italijanski akcijski, 95? MAJ 1. 3. 5. 7. 2. SOKO NAPADA, francoska kriminalka, 100’ 4. KONAN II., ameriški super spektakl, 103’ 6. BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI, brazilski erotski 8. OBRAČUN PRI VELEBLAGOVNICI, francoska komedija II. AMADEUS, ameriška glasbena drama, 158’ Nagradna križanka 3 SL. PISAV., KI JE NAPISAL i. KAD 160 OBNOVITEV, POMLADI- TEV. PRERQD EINSTEIN BERT ODPRTINA V ZIDU KRATICA BRUTO VRSTA GLASBILA RELIEFNA ODLIKA NA KRASU MAJHNA JUGOSLOV. LJUDSKA ARMADA ERENbUL VTIČNICA V PUŠČAVI USTK ŽLE, hPuŠOVAR. LETALA NA "AKTIVNI IGO BRuDEt SHRAMBA IA SENO "mvirT TON POSVOJI -TELJI JANE ADDAMS krauevšk. IGRA KONEC, REZULTAT VRSTA HRANE SOMI GLAS TOVARNA V BEGUNJAH rTRAL lANEMAH PES OSEBNI Z A IN EK EL6KTRIČ.' ttJBA SLADKA JED KRALJ BOGOV V nogomet ELSNER. ANTON JERAS PREDSTAVNICE lEN. SPOLA PLETEN IZDELEK VOJAŠKI TABOR. ANGLEŠKI FILOZOF IN rtOLOG WILLIAM STREŠNA KRITINA . kalanicA 'V RO P. DELU SZ STARI OČE, DED ZNAČAJ SL SLIKAR BOŽIDAR MAŠČOBA OBOLELOST ZA RAKOM SESTAVILA A D- UN/VERZlT. CENTER ouMhncs. KNjiamoo. čev/io JScST tVIL AM FILM IGRALEC VOIGHT AR. NIZEK t GLAS IME ČISTIL IREDS- HVAL* 1C A llTARICA HRVAŠKI SKLADAT. JAKOV LADO LESKOVAR Hleb* ŽENA ASC ARABSKI ŽREBEC Izmed 61 prispelih rešitev nagradne križanke št. 2 no bili Izžrebani: 1 k,,2Krk<,a KOPAČ, Koblarji 7, 61332 Stara cerkev (brezplačni servisni pregled vozila - avtomehanik Randety Matija, Mahov- 2. nagrada: NATAŠA ČOLNAR, Trata 11/11, 61330 Kočevje (kompletna frizerska usluga - Pečnik Anica, Brivski salon, Ljubljanska *( KoCevje). 3. nagrada: MARIJA RkVC, Reška 16a, 61330 Kočevje (knjižna nagrada uredništva Kočevskih novic). Rešitev nagradne križanke št. 3 pošljite na naslov uredništva v zaprti kuverti (s pripisom nagradna križanka št. 3) do 30. 4. 1986, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na ljubljanski 7 Izvedeno izredno javno žrebanje. Za pravilno rešeno križanko bomo izžrebanim podelili 3 nagrade, in sicer: L nagrada: večerja za dve osebi (gostilna pri Alču, Salka vas). 2. nagrada: kemično čiščenje plašča ali obleke (Kemična čistilnica Selan, Kočevje). 3. nagrada: knjižna nagrada uredništva Kočevskih novic.