POSTRŽEK šeg in navad letnega cikla v današnjem času, ki izstopajo i/ tradicionalnega konteksta \ letih 19')>-1996 smo pripravili naslednje prispevke: Mlini na Muri m uhrattjanjepremične tu nepre-mičuekultnrue dediSčine; Sr. Martin m martinovo; Kdo je Lucija in kaj je IU i it/c Ptvdnovi i/etlii čas; Krojaški ceh t '/'t i ni išči t: Vel i kol loč na ikonografija; Markovo senfe v Beltincih in sejemska ponttdha: C Ubamce v nhmnrskem />ros-torii; /'oineu etnološkega slovarja Slfitu •ncev mi Madžarskem - oh predsia-viivi etnološkega slovarja Marije Kožar Mukičv MUrski Soboti 16. 12. 19% Studijsko in strokovno izobraževanje (i š u ^ 1096 sin »kovna ekskurzija na Nizozemsko z ogledom stalnih in specialnih muzejskih postavitev v Hot-terdamu, Amsterdamu. Haagu iMuze-on. ka/stavsi o nizozemski družbi v času ustvarjanja Jana Vernieerja) in Arnhemu (\litzej na prostem) sin >ki a no srečanje in p<>svei<»vanje et-tn >li >g< iv . kt »nseivaiorjev in muzealcev na i >huu ič|ii /.VNKI) Maribor v <»rganizaciji 1 prav e za kulturno dediščino 16..in 17, 10 1996 \ Prekmuriii z ogledom stavbnih etnografskih in kultni nozgotlovin-skih spon urnikov Prekmurja: Grad, Ki ižev ei. Lendava. kleti 1 j Tamds v Len-da\ škili gi >rii ah. 1 )olga vas. kleli v Slre-hovskili m Filovskih goricah, R love i. Ogled in sistematska muzeološka analiza razstav; <>d antičnega vrča do rtmjolke \ Dolenjskem muzeju, stalne etn< tliiške postav itve v muzeju v Sz.oni-bathelj ju na Madžarskem, stalne postav i c v e Slovenci v JO. stol. v Muzeju nove j Se zgodovine v Ljubljani, Pozdravljen/, jnvdnamci v < Cankarjevem domu. stalne piistaviive v Muzeju za umetnost i obrt in \ KtiiOgrafskem muzeju v Zagrebu Iiruge dejavnosti Izbrala sem gradivo za snemanje interi-erjev in eksierierjcv v igrano-dokumen-i.u nem filmu Janeia Kavčiča indomorc s sodelavci smo \ strokovni komisiji regionalnega tednika Vestni k oblikovali nov koncept in nove kriterije za izlioi najlioljših kmetij severovzhodne Slovenije. l't isiedf ivala ",k iii gradbeni »dokumentacijo loti »grafije in strokov no liteiaturo po oblikovanju načrtov z.a izgradnjo plavajočega mlina na Muri v lžakovcih in pri naslajanju zbirke esejev Martina Mlinarica. Pripravila sem izhodišča zli muzejsko poslaviiev v gradi) k.ikičan. ki bo zajela predstavitev agrokuii urnega izročila v 70 pokrajini, in izhodišča za vsebinsko izvedbo etnološkega kompleksa v Kraščih ob Ledavskeifl jezeru. Svetovala sem ob predstavitvi pomurske regije v okviru Kmetijske svetovalne služile in posredovala gradivo za oblikovanje preti sta vit ve nega kataloga ob razstavi Dobrote slovenskih kmetijna Ptuju. Posredovala sem gradivo za oblikovanju- predloga za grb občine Moravske To pltee oblikovalki Lidiji Fišer ter gradbe no dokumentacijo, fotografije, risbe in •a rokov no literaturo za projekt o ljudskem stavbarstvu arhitektu t joranu 1 )ominku. Magda Peršič__ POROČILO O DELU NOTRANJSKEGA MUZEJA V POSTOJNI Notranjski muzej se je v letu 199fi dokončno preselil v začasne prostore na Ljubljanski »10 (bivši t Ioni JI A), kjei si tleli prost ore skupaj z Glasbeno šolo Postojna. Kusto-dinja Magda Peršič je bila zato v začetki) leta zaposlena predvsem s .selitvijo oziroma urejanjem etnološkega depoja. Za etnološko dokumentacijo skrbi delavka prek javnih del, ki je pod mentorstvom Magde Peršič opravila računalniški v nos podatkov s programom MODLS: tako je bilo računalniško ol »tlelanih )60 predmetov, Magda Peršič je evidentirala etnološko premično dediščino v zasebni lasti na območju občin Cerknica. Loška dolina. Pivka Postojna. Dialeko je obogatila s (»00. foioteko pa s ">(X) enotami. V letu 1996 je nadaljevala z raziskovanjem ribjške kulture na Cerkniškem jezeru, polhaisiva v Loški dolini in začela z raziskavi j obiskovalcev podzemnega sve-la poslojnsko-piv Škc regije: tako je posnela 500 fotografij s podpisi obiskovalcev v Rovu, starih podpisov v Postojnski jamt in v Konjskem hlevu v Predjam-skem gradil. Strokovno je sodelov ala z režiserjem Aiuiijcm Muralovičem pri oblikovanju koncepta dokumentarnega filma Reka mnogoterih imen, Podobe iz Srednje Uvrojie, Alpe - ladran, RTV Slovenija, julij 1996. Čeprav je Notranjski muzej brez razstavnih prostorov, je v letu 1996 pripravil razstavo Ob lOO-letnici rojstva (biologa) Ugona Ptvtneija v Restavraciji Jama, pri kateri je kuslodinja Magda Peršič pomagala pri oblikovanju konccpia. liino-loških razstav ni bilo. prav tako je pro- padlo sodelovanje s Turistično kmetijo I lutličevec pri postavitvi zasebne zbirke Magda Peršič je pripravila gradivo m napisala tekst za ('.D KOM o slovenskih muzejih ki ga pripravlja Muzej novejše zgodovine V maju te muzej skupaj z Inštitutom z.a raziskovanje krasa in Jamarsko zvezo Slovenije pripravil Mednarodni simpozij o zgodovini speleologije in krasoslot /a Alp. Karpatov in Dinaridov - ALCADl. Junija se je kuslodinja udeležila Mednarodne krasoslovne šole. ki ¡e bila posvečena breznom. Prav tako se je od 9.-12. oktobra udeležila J. Mednarodne konference o polhih v Mošcenički Dragi vn<> ekskurzijo v Sirijo, Kot bibliotekarka skrbi za inventari zacijo tekočega knjižnega gradiva; knjižnica nima dostopa do Cobissa in tudi drugače je muzej pomanjkljivo tehnično opremljen. V okviru pedagoške in propagandne dejavni >sti je kustodinja sodelovala v Zgodovinski komisiji za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih zgodovinarjev pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prav tako je sodelovala z. Etnografskim krožkom na OŠ M. Vilhai iz Postojne, (ioztlarsko in Glaslieno šolo iz Postojne. Aktivom kmečkih žena Postopna < Furmanski praznik). Kmetijsko svetovalno službo. Turističnim društvom Loška dolina. Inštitutom za raziskovanje krasa, z muzeji in etnologi v Sloveniji in tujini Tatjana Dolžan__ POROČILO O DELU ETNOLOŠKEGA ODDELKA GORENJSKEGA MUZEJA V KRANJU V LETU 1996 Najobsežnejši projekt v lelu 1996 je bilo sodelovanje z Merkurjem d. d i/ Kranja ob pripravi publikacije iri razstave ob stoti obletnici tega podjetja. 2'i septembra je bila na tiskovni konferenci predstavljeni! publikacija Z zaupanje»1 v novo stoletje! Merkur (I n1 hkrati odprta razstava v izložbah Mer kurjevih prodajaln v Kranju Življenje i'1 __ -GLASNIK SED 36/1996, št 1-2 k