Letnik 1914
124.')
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXXIII. — Izdan in razposlan 11. dne decembra 1914.
Vsebina: Št. 337. Cesarski ukaz o uvedbi konkurznega reda, poravnalnega reda in izpodbijalnega reda.
»37.
lesarski ukaz z dne 10. decembra 1914. 1.
« uvedbi konkurznega reda, poravnalnega reda in izpodbijalnega reda.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega za-konazdnc 21. decembra 1807. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
Začetek veljavnosti in razmerje do drugih zakonov.
Člen I.
(1)	Priloženi konkurzni red in poravnalni red in priloženi izpodbijalni red dobé moč 1. dne januarja 1915. L, izvzemši v odstavku 3 ozname-njena določila.
(2)	S tem dnem se razveljavlja konkurzni red z dne 25. decembra 1868. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1869.). Hkratu izgubé moč vsa ostala določila v zakonih in ukazih, ki so v protislovju s predpisi konkurznega reda, poravnalnega reda in izpodbijalnega roda, zlasti zakona z dne 16. marca 1884. 1. (drž. zak. št. 35 in št. 36) in dvorni dekret z dne 3. februarja 1821. 1. .(!Z1>. pr. zak. št. 1 737) o davčnih zneskih, ki so zapah pred razglasitvijo konkurza.
(3)	Kdaj in za katere okoliše dobé moč določila § 141, odstavka 2, k. r. in § 3, odstavek 2, por. r., o potrebnosti najmanjše ponudbe, da se stavi predlog za poravnavo, je določili z ukazom pravosodnega ministra.
Člen II.
Kolikor je v zakonih in ukazih napoteno na konkurzni red ali eno izmed razveljavljenih zakonitih določil, stopijo ustrezni, s tem cesarskim ukazom izdani predpisi na njihovo mesto.
Člen 111.
Neizprcmenjeni ostanejo zlasti:
1.	predpisi drugih zakonov o učinkih konkurza na državljanske, politične in častne pravice prezadolženca. Kolikor je prezadolženec po obstoječih predpisih izključen od pravic in oblasti, dokler se ne podeli zopetna usposobljenost, ugasnejo te utesnitve 1. dne januarja 1915. 1., ako sc je konkurz odpravil pred tem dnevom. Ako se odpravi konkurz šele pozneje, ugasnejo te utesnitve s potekom dneva, katerega je konkurz pravomočno odpravljen ;
2.	predpisi državljanskega prava, všlevši trgovinsko pravo, o učinku razglasitve konkurza na posamezne pravne razmere, zlasti določila trgovinskega zakonika, zakona z dne 9. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 70) in zakona z dne 6. marca 1906.1. (flrž. zak. št. 58) o učinku razglasitve konkurza
'8lovenl»ch.)
290
na obstoj in pravne razmere trgovinskih družb, pridobitnih in gospodarskih zadrug in družb z omejeno zavezo ter o dolžnosti tihega družabnika nazaj plačano vlogo vplačati v konkurzno maso ;
3.	določila zakona o skladovnicah z dne
28.	aprila 1889. 1. (drž. zak. št. 64) o pravicah, ki jih ima podjetje skladovnic do vloženega blaga;
4.	določila § 56 občega zemljiškoknjižnega zakona z dne 25. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 95) o vrstnem redu zemljiškoknjižnih vpisov;
5.	predpisi o izvršilu za izterjanje in zavarovanje cesarskih davkov, carin, potrošnin in drugih davščin ali kazni na imovini v času konkurza na reči, do katerih obstaja predpravica za te terjatve;
6.	pravice, ki jih imajo posamezne družbe, zavodi in društva na podstavi svojih zakonito določenih ali državno odobrenih pravil, z ozirom na postopanje z izvršbo med konkurzom ali na prednostno poplačilo v konkurzu;
7.	določilo §	7 cesarskega ukaza z dne
29.	julija 1914. 1. (drž. zak. št. 178) o izjemnih določilih za postopanje v državljanskih pravnih rečeh ;
8.	cesarski ukaz z dne 29. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 227) o vplivu vojnih dogodkov na dobe, rokove in postopanje z dopolnilom, da se vladi podeljeno pooblastilo razteza na predpise, izdane s tem cesarskim ukazom;
9.	cesarski ukaz z dne 17. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 247) o uvedbi nadzorovanja opravil.
Ravnanje z zadolžnicami s predpravicami v konkurznem in poravnalnem postopka.
Člen IV.
Neizpremenjena ostanejo nadalje določila zakonov z dne 24. aprila 1874. 1. (drž. zak. št. 48), z dne 24. aprila 1874. 1. (drž. zak. št. 49) in z dne 5. decembra 1877. 1. (drž. zak. št. 1 11) o pravicah posestnikov zastavnih pisem
in posestnikov delnih zadolžnic, nadalje zakona z dne 27. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 213) o fundiranih bančnih zadolžnicah in člena XVI zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak, št. 149) o železnicah nižjega reda.
Člen V.
Ako se razglasi konkurz o imovini zavoda, ki je izdal zadolžnice s predpravicami (zastavna pisma, fundirane bančne zadolžnice ali furidirane zadolžnico lokalnih železnic) in je namenil določne imovinske kose za njih prednostno založbo, veljajo še zlasti naslednja določila:
1.	Zahteve upnikov zadolžnic s predpravicami je uveljavljali po skrbniku, postavljenem za te upnike, z oglušitvijo po predpisih konkurznega reda. Oglasitev mora oznameniti imovinske kose, iz katerih se predvsem zahteva poplačilo. Upravnik mase mora dajati skrbniku potrebna pojasnila o izdanih in v obteku nahajajočih se zadolžnicah in o irnovinskih kosih, ki so določeni za njih založbo, in dovoliti vpogled v knjige in zapiske zavoda. To velja tudi za zadolžnice, izžrebane že pred razglasitvijo konkurza in še ne odkupljene, in za kupone, ki so plačni ob lem času.
2.	Različno od predpisa S 57, št. 1. k. r.. se morejo v konkurzu po skrbniku uveljavljati tudi obresti (kuponi), ki tečejo od takih zadolžnic izza razglasitve konkurza, z omejitvijo na imo-vinsko maso, ki je določena za prednostno poplačilo upnikov zadolžnic s predpravicami.
3.	Primerno se uporabljajo predpisi S 120, odstavek 2, k. r. na otujitev irnovinskih kosov, določenih za prednostno poplačilo upnikov zadolžnic s predpravicami, in § 132, odstavek 1 in 2, k. r. na vpoštevanje teh upnikov ob razdeljevanju iz obče konkurzne mase.
4.	Skrbniku gre pravica glasovanja v zboru upnikov samo po g 93, odstavek 3, k. r., razen če gre za stvari, ki se tičejo zgolj irnovinskih kosov, namenjenih za prednostno poplačilo upnikov, ki jih zastopa.
5.	Za oporekanje zoper zglašeno zahtevo prednostnega poplačila velja g 105, odstavek R in 5, k. r.
G. Ako se sklene v konkurzu zavoda prisilna poravnava, se primerno uporablja predpis S 149, odstavek 1, k. r. Ako ima skrbnik v prisilni poravnavi po § 93, odstavek 3, k. r. pravico glasovanja, mu gre po en glas za znesek, ki se pokaže ob delitvi vsote ostalih terjatev, upravičenih za glasovanje, s številom ostalih upnikov, ki imajo pravico glasovanja.
Člen VI.
(1)	Ako se uvfede poravnalni postopek o zavodu, ki je izdal zadolžnice s predpravicami in jo določne imovinske kose namenil za njih prednostno založbo, naj postavi poravnalno sodišče uradoma skrbnika v zmislu § 3 zakona z dne 24. aprila 187 4. 1. (drž. zak..št. 48).
(2)	Določila člena V tega cesarskega ukaza in § 39, odstavek 3, poravnalnega reda se primerno uporabljajo.
Člen Vil.
ti) g 10 zakona z dne 5. decembra 1877. 1. (drž. zak. št. 111) dobi naslednji dostavek:
„Razen tega morejo posestniki, ki so ostali s f.\ojim volilnim predlogom v manjšini in ki so izpričali posest najmanj ene četrtine vrednostnih papirjev, ki so last na naroku navzočih posestnikov, zahtevati, da se vzame poleg izvoljencev tudi po odstavku 1 pripravna oseba, ki so jo imenovali soglasno, za zaupnika in ena za njegovega nadomestnika. “
(2) V § 14, odstavek 4, tega zakona je po besedah „pri skrbnikovi zaprosbi“ dostaviti: „in ako so po §	10, odstavek 5, postavljeni štirje
zaupniki, če so sodelovali najmanj trije zaupniki, oziroma nadomestniki.“
Prehodim določila.
Člen VIII.
(1)	Konkurze, ki so bili razglašeni pred dnevom veljavnosti konkurznega reda, je dokončati po dosedanjih predpisih.
(2)	Vendar je v nastopnih primerih uporabljati konkurzni red na tekoče konkurze: 1
1.	Tudi konkurzi drugih oseb kakor trgovcev, kojih firma je vpisana v trgovinskem vpisniku, se morejo dokončati s prisilno poravnavo po določilih 140 do 165 k. r. ;
2.	s predlogi, naj se sklene prisilna poravnava, ki se' stavijo potem, ko je dobil konkurzni red moč, je ravnati po določilih konkurznega reda;
3.	določila 169 do 171 k. r. o ma-lotnih konkurzih je uporabljati.
Člen IX.
(1)	Ali je pobot pripusten in ali se dajo pravna dejanja izpodbijati, to je presojati po predpisih, obstoječih ob času pridobitve protiterjatve ali oprave pravnega dejanja. Vendar se uporabljajo določila konkurznega reda o izpodbitnosti pravnih dejanj in določila izpodbijalnega reda tudi že na vsa pravna dejanja, ki so se opravila po dnevu razglasitve tega cesarskega ukaza.
(2)	V konkurznem ali poravnalnem postopku,
razglašenem po začetku veljavnosti tega cesarskega ukaza, je uporabljati določila konkurznega reda in poravnalnega reda o pravicah do ločitve in njim zenačenih pravicah (§§	10, odstavek 3, k. r.
in por. r.) ter o drugih pravicah, ki uživajo prednost v konkurznem ali v poravnalnem postopku, tudi če so bile te pravice pridobljene pred začetkom veljavnosti tega cesarskega ukaza.
(3)	Čas, v katerem je zoper dolžnika zaukazano nadzorovanje opravil, se ne vračunja v dobe, ki so v konkurznem redu in v izpodbijalnem redu določene za izpodbijanje pravnih dejanj.
Čas, v katerem je po 1. dnevu januarja 1915. 1. zaukazano nadzorovanje opravil, se ne vračunja v dobo §§ 12, odstavek 1, k. r. in por. r.
Kazenskopravna določilu.
Člen X.
Kazenski zakon z dne 27. maja 1852. 1.
(drž. zak. št. 117) se izpreminja tako:
I.	Napis triindvajsetega poglavja prvega dela naj se glasi:
O goljufiji, goljufivi kridi in oškodovanju tujih upnikov.
II.	Litera f § 199 se razveljavlja.
HI. Po § 205 je vstaviti naslednje paragrafe:
§ 205 a.
1. Kdor nalašč prepreči ali prikrajša popla- Goljufiv» kriti», čilo svojih upnikov ali enega dela upnikov s tem,
da zataji del svoje imovine, da jo spravi s poti, jo otuji ali poškoduje, da se opira na ne obstoječo dolžnost ali jo pripozna ali sicer zmanjša svojo imovino, se kaznuje z ječo od šest mescev do enega leta, če so obtežilne okolnosti, pa od enega leta do pet let.
2.	Hudo ječo od pet do deset let je prisoditi, če so dane posebno obtežilne okolnosti.
Ako je dolžnik družba, zadruga ali društvo, je uporabljati določila na organe podjetja, ki so storili dejanje.
Ako stori dejanje kdo, ki samostojno vodi dolžnikova opravila, je določila uporabljati tudi nanj.
§ 205 b.
oškodovanje	1. Kdor brez porazuma z dolžnikom nalašč
tujih upnikov. zajaj[ (jel njegovo imovine, jo spravi s poti, jo otuji ali poškoduje ali uveljavlja ne obstoječo pravico zoper dolžnikovo imovino, da bi s tem na škodo upnikov ali enega dela upnikov naklonil neupravičeno imovinsko korist sebi, dolžniku ali komu drugemu, se kaznuje z ječo od šest mescev do enega leta, ako so obtežilne okolnosti, pa od enega leta do pet let.
2. Hudo ječo od pet do deset let je prisoditi, če so dane posebno obtežilne okolnosti.
IV. Po § 484 je vriniti naslednji paragraf:
spada k rednemu obratu njegovega opravila ali ki je v očividnem protislovju z njegovimi imovinskimi razmerami ;	.
2.	kdor malomarno oškoduje svoje upnike ali njih del s lem, da poznavajoč svojo plačilno nesposobnost najme nov dolg, plača dolg, dâ zastavo ali ne predlaga pravočasno nadzorovanja opravil, poravnalnega postopka ali razglasitve konkurza,
se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od treh mescev do enega leta.
3.	Storilec, ki prenareja svoje poslovne knjige, jih spravi s poti ali uniči, se kaznuje s hudim zaporom od šest mescev do treh let.
Dolžnik, ki vrši v času nadzorovanja opravil ali poravnalnega postopka pravna dejanja, ki so mu dovoljena po predpisih o nadzorovanju opravil ali po poravnalnem redu, ni kazniv.
Vi. Po § 486 je vstaviti naslednje paragrafe:
i; 486«.
Dolžnik več upnikov, ki proti zakoniti dolž- Nodoautu* nosti ne naredi v predpisanem času svoje imo- knji^“Jž0iid13k^01 vinske bilance ali opusti pisati poslovne knjige ali jih piše tako neredno, da ne dajejo pregleda o imovinskem stanju, se kaznuje zaradi pregreška z zaporom od enega mesca do šest mescev, ako postane nesposoben za plačevanje.
Ugodnost za upnika.
Malomarna
krida.
§ 485.
Kdor nalašč nakloni ugodnost upniku potem, ko je postal nesposoben za plačevanje, z namenom, da bi s tem oškodoval druge upnike, se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od treh mescev do dveh let.
Upnik, ki sprejme zavarovanje ali 'plačilo terjatve, ki mu gre, ni kazniv.
V. § 486 naj se glasi:
§ 486.
1. Dolžnik več upnikov, ki je malomarno
povzročil svojo plačilno nesposobnost, zlasti s tem,
da čez mero Iroši, da lahkomiselno ali ncraz-
merno uporablja ali daje kredit, da potrati imo-
vinski kos ali sklene opravilo na srečo, ki ne
§ 486/,.
1.	Kdor nalašč uveljavlja ne veljavno terjatev ali terjatev v ne veljavnem obsegu ali vrstnem redu, da bi s tem dosegel v poravnalnem postopku ali v konkurzu vpliv, ki mu ne gre;
2.	upnik, ki nalašč za izvrševanje glasovalne pravice v določnem zmislu ali za ojmstitev izvrševanja glasovalne pravice sprejme imovinsko korist za sebe ali za koga drugega ali si jo da obljubiti ali kdor nalašč za ta namen dâ ali obljubi upniku imovinsko korist;
3.	upnik, ki nalašč sprejme ali si dâ obljubjti zase ali za koga drugega posebno korist za pritrditev k poravnavi v poravnalnem postopku ali k prisilneni poravnavi brez pritrditve ostalih upnikov ali kdor nalašč za ta namen dâ ali obljubi upniku posebno korist,
Spletke v
nadzorovw®
opravil, v P
ravnalo«1®.
postopk® IV. § * * * * *** v konkur»®c^ postopa*
».

se kaznuje zaradi pregreška z zaporom od treh mescev do enega leta.
4. Prav tako se kaznujejo za nadzorovanje opravil postavljena oseba, poravnalni upravnik in ud pridanega sveta v poravnalnem postopku, upravnik mase in ud odbora upnikov v konkurzu, ki nalašč sprejmejo ali si dadö obljubiti za sebe ali za koga drugega na škodo upnikom imovinsko korist, ki jim ne gre.
g 486 c.
Skupno doiučiio Ako je v primerih §§ 485, 486, 486 a »oditfijev opra- dolžnik in v primeru § 486 b upnik ali dolžnik ^mSctv!" družba, zadruga ali društvo, je uporabljati določila na organe podjetja, ki so storili dejanje.
*
*
1
i
IB

Ako je v navedenih primerih storil dejanje kdo, ki vodi samostojno dolžnikova ali upnikova opravila, je uporabljati določila tudi nanj.
Člen XI.
Številka 21 čl. VI uvodnega zakona h kazenskemu pravdnemu redu z dne 23. maja 1873.1. (drž. zak. št. 119) naj se glasi:
21. Goljufija (gg 170, 197 do 204), ako je po zakonu prisoditi najmanj petletno kazen ječe; nadalje goljufiva krida ali oškodovanje tujih upnikov (§§ 205 a, 205 b), ako se v obtožnici izrečno predlaga, naj se zaradi posebno obtežil-nih okolnosti prisodi več nego petletna kazen ječe.
Člen XII.
§ 85 kazenskega pravdnega reda naj se glasi:
Poravnalni red in konkurzni red oznamenjata primere, v katerih mora sodišče ovaditi dolžnika državnemu pravdniku. Civilno sodišče je dolžno dajati državnemu pravdniku ter kazenskemu sodišču vsa potrebna pojasnila in pošiljati spise, ki jih potrebujeta, v izvirniku ali v poverjenem prepisu.
Člen XIII.
Številka 2 g 2 zakona z dne 23. maja 1873. 1. (drž. zak. št. 121) o sestavljanju imenikov porotnikov naj se glasi:
2. Kdor ne uživa vseh državljanskih pravic, zlasti tudi sodno za zapravljivca proglašeni ali tisti,
o čigar imovini se je razglasil konkurz, dotlej da je končan.
Člen XIV.
Določila pristojbinskega prava.
A. Konkurzni postopek.
§ 1.
V teku konkurznega postopka na zapisnik dane ali v vlogi podane izjave upravnika mase, prezadolženca ali upnika, s katerimi se pripoznava obstoj ali višina h konkurzu oglašene terjatve, niso zavezane pristojbini po lestvici. V ostalem se uporabljajo določila tarifnega postavka 53 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) tudi v konkurznem postopku.
§ 2.
(1)	Za konkurzni postopek je plačati poprečno pristojbino. Ta pristojbina znaša:
1.	Ako se konča konkurz z razdelitvijo (§ 139 k. r.) ali s prisilno poravnavo (§ 157 k. r.), en odstotek od vsote zneskov, ki se porabijo ali so razpoložni za poplačilo stroškov konkurznega postopka (g 46, št. 1, k. r.) in kon-kurznih terjatev (§§ 50 do 53 k. r.);
2.	ako se konča konkurz, ker ni več kon-kurznih upnikov nego eden, ali s poraziimom upnikov (§§ 166, odstavek 1, in 167 k. r.), en odstotek od prodajne vrednosti konkurzne mase.
(2)	Državnega priklada k poprečni pristojbini ni pobirati.
§ 3.'
(1)	Ako se konča konkurz z razdelitvijo ali s prisilno poravnavo (§ 2, odstavek 1, št. 1), je dognati podlago za preračun poprečne pristojbine tako, da se seštejejo zneski, ki se porabijo ali so razpoložni za poplačilo stroškov konkurznega postopka in konkurznih terjatev. Zneske, ki se stekajo tistim, ki imajo pravico do ločitve (g 48 k. r.), je privzeti v preračunsko podlago poprečne pristojbine samo s tistim delnim zneskom, ki gre tem upravičencem v njihovi lastnosti konkurznih upnikov.
(2)	V tistih primerih, v katerih se konča konkurz, ker ni več konkurznih upnikov nego eden, ali

Pripoznanje ogla-šenih terjatev.

*
Izmera poprečne pristojbine.
Preračonska podlaga za poprečno pristojbino.
s porazumom upnikov (§ 2, odstavek 1, št. 2), je plačati poprečno pristojbino po prodajni vrednosti, ki jo ima konkurzua masa dne, katerega se konča konkurz. Prodajno vrednost je poizvedeti tako, da se sešteje doseženo ali dosežno izkupilo imovin, ki spadajo v konkurzno maso, pa ne obstajajo v gotovini, in h konkurzni masi spadajoča imovina v gotovini, od te vsote pa odbijejo terjatve tistih, ki imajo pravico do ločitve (§ 48 k. r.), kolikor so založene v stvareh, ki so predmet pravice do ločitve.
(s) Poprečna pristojbina naj se preračunja po vrednostnih stopnjah po 40 K; vsak ostanek izpod 40 K, ki znaša 2 K ali več, je vzeti za polnega, ostanka izpod 2 K pa ni vpoštevati.
za večji znesek poprečne pristojbine, ki jo je morda plačati dodatno. Upravnik mase in prezadolženec sta dolžna dati finančnemu oblastvu pripomočke, ki so potrebni za popreskušnjo, ali je pristojbina plačana po predpisu.
(a) V primerih § 2, odstavek 1, št. 2, sta upravnik mase in prezadolženec dolžna, preden je konkurz končan, dati finančnemu oblastvu pripomočke, ki so potrebni, da se dožene odmerna podlaga in da se odmeri poprečna pristojbina, nadalje dati za poprečno pristojbino primerno zavarovanje, ki ga določi konkurzni komisar.
§ 6-
Plačilna dolžnost in odgovornost.
§ 4.
(i)	V primerih § 2, odstavek 1, št. 1, je upravnik mase dolžen plačati poprečno pristojbino iz konkurzne mase. V primerih § 2, odstavek 1, št. 2, je plačilo poprečne pristojbine naloženo prezadolženem
(■2) Za plačilo poprečne pristojbine so odgovorni nerazdelno s plačilnimi zavezanci po prvem odstavku :
(1)	Prisilne poravnave niso zavezane pristojbini po lestvici; ako se spiše o prisilni poravnavi razen sodnega zapisnika listina, je ta listina zavezana stalni kolkovnini 1 K za vsako polo.
(2)	Ako se s prisilno poravnavo prenese last nepremične reči, je plačati poleg poprečne pristojbine tudi v zakonu z dne 18. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 74) omenjeno pristojbino od nepremičnine.
Druge pristojbin za prisilno poravnavo.
1.	V primerih g 2, odstavek 1, št. 1, po končanem konkurzu prezadolženec;
2.	v primeru prisilne poravnave tiste osebe, ki so prevzele odgovornost za obveznosti pre-zadolženca ;
§ 7.
Določila S§ 1 do (i je zmislu primerno uporabljati v tistih primerih, v katerih se pokaže h konkurzni masi spadajoča imovina šele po končanem konkurzu (§ 138, odstavka 1 in 2, k. r.).
*
ki »e J*
pOIO«Je'
3. v vseh primerih po končanem konkurzu upravnik mase, ako ga gledé poprečne pristojbine zadene krivda ali udeležba dohodarstvenc pri-krajšbe (§ 82 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. [drž. zak. št. 50]).
§ 5.
PUr*čneJpH°	(0 S poprečno pristojbino je ravnati kakor
stojwne. s terjatvijo proti masi (§ 4ti k. r.).
(2)	Ako se konča konkurz tako, kakor je oznamenjeno v § 2, odstavek 1, št. 1, mora upravnik mase plačati poprečno pristojbino nepo-srednje, preden je konkurz končan, brez uradne odmere. Konkurzni komisar mora proračunsko podlago poprečne pristojbine, predon se plača pristojbina, popreskusiti in jo, ako treba, popraviti; ako se mu pokažejo dvomi, ali je pristojbina pravilno poizvedena, lahko konkurzni komisar prisili upravnika mase, naj plača primerno zavarovanje
§ 8.
Upravniku konkurzne mase in odboru up- ,^““^laproito«'-nikov gre gledé vseh spisov in uradnih dejanj, ki se tičejo konkurzne mase, osebna prislojbinska prostost toliko, kolikor ne gre za pravne spore, pri katerih nastopa konkurzna masa kakor tožnica.
Ta oprostitev se ne razteza na pristojbine od' sodnih poravnav in drugih pravnih opravil, potem na poprečno pristojbino.
§ «•
Ako se dolžnosti dati pripomočke za odmero z'j,tjbin!' ’ v § 2, odstavek 1, št. 2, omenjene poprečne	4
pristojbine sploh ne ustreže ali ne ustreže pravočasno ali ne popolnoma, je s tem prikrajšani ali prikrajšbi izpostavljeni pristojbinski znesek pobrati v dvojni izmeri pri listih osebah, ki niso izpolnile te dolžnosti.
<
Jtniera poprečne pristojbine ;

B. Poravnalni postopek.
§ 13.
§ 10.
(i) Za poravnalni postopek je plačati poprečno pristojbino, ako se poravnava sodno potrdi (§ 49 por. r.). Ta pristojbina znaša pol odstotka od vsote zneskov, ki so se porabili ali so razpoložni za poplačilo upnikov (§ 46, odstavka 2 in 3, por. r.). Zneske, ki se stekajo tistim, ki imajo pravico do ločitve (§ 46, odstavek 1, por. r.), je privzeti v proračunsko podlago poprečne pristojbine samo s tistim delnim zneskom, ki jim ne gre v njihovi lastnosti ločitvenih upravičencev.
Poravnalnemu upravniku in pridanemu svetu upnikov gre gledé vseh spisov in uradnih dejanj, ki se tičejo poravnalnega postopka, osebna pristoj-binska prostost. Ta oprostitev se ne razteza na pristojbine od sodnih poravnav in drugih pravnih opravil, potem na pristojbine od pravnih sporov, ki se vršč v stiku s poravnalnim postopkom.
C. Skupna in prehodna določila.
§ 14.

(2)	Državnega priklada k poprečni pristojbini ni pobirati.
(3)	Poprečna pristojbina naj se preračunja po vrednostnih stopnjah po 40 K; vsak ostanek izpod 40 K, ki znaša 2 K ali več, je vzeti za l>olnega. ostanka izpod 2 K pa ni vpošlevati.
0) Kolikor se v §§ I do 13 ne odreja nič razlikujočega, se uporabljajo na poprečne pristojbine obči predpisi o kolkovninah in neposred-njili pristojbinah in ostanejo določila o pristojbinah, 'ki jih je plačevati v sodnem postopanju za vloge, zapisnike, priloge, uradne odpravke, duplikate, prepise in sodne poravnave,, neizpre-menjena.
1‘lačilna dolžnost in odgovornost; plačevanje poprečne pri-»tojbine.
§ liti) Poprečno pristojbino je dolžen plačati dolžnik. Za nje plačilo so odgovorne nerazdelno I s plačilnim zavezancem tiste osebe, ki so v poravnavi prevzele odgovornost za dolžnikove obveznosti.
(-’) Zaukaz § 1, št. 1, zakona z dne 9. januarja 1869. 1. (drž. zak. št. 7) se razveljavlja.
(s) Določila §§ 1 do 9 in sprednjih dveli odstavkov se ne uporabljajo na konkurze, ki so bili razglašeni pred 1. dnem januarja 1915. 1.
(2) Poprečna pristojbina spada med terjatve s predpravicami (S 23 por. r.). Plačati jo je ne-posrednje brez uradne odmere in plačna postane, kadar se potrdi poravnava.
Sklepno določilo.
Člen XV.
Druge pristojbin * ra poravnavo.
(3) Dolžnik in poravnalni upravnik sta dolžna dati finančnemu oblastvu pripomočke, ki so poli ebni za popreskušnjo, ali je pristojbina plačana po predpisu.
§ 12.
(1)	Ta cesarski ukaz dobi moč 1. dne januarja 1915. 1.
(2)	Izvršiti ga je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru v poraznimi z ostalimi udeleženimi ministri.
(1) Sodno potr jena poravnava ni zavezana j pristojbini po lestvici; ako sc spiše o sodno po- j Irjeni poravnavi razen sodnega zapisnika listina, j je ta listina zavezana stalni kolkovnini 1 K za I vsako polo.
(•_>) Ako sc s sodno potrjeno poravnavo pre- j nese last nepremične reči, je plačati poleg po-! prečne pristojbine tudi v zakonu z dne 18. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 74) omenjeno pristojbino j od nepremičnine.
Na Dunaju, 10. dne decembra 1914. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r. Hochenburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Morawski
Georgi s. r. Heinold s. r. Hnssarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r. s. r.
Osebna pristoj-binska prostost.
Učinek raagla-»itve konkurza.
ričetek učinka.

Ji
I.
,
Konkurzni red.
Prvi del.
kurzni oklic nabil na sodni deski kSnkurznega sodišča.
Konkurzno pravo.
Prvo poglavje.
Učinki razglasitve konknrza. Prvi oddelek.
Obči predpisi.
(2)	Ako se konkurz razglasi istočasno z ustavitvijo poravnalnega postopanja ali na podstavi predloga, podanega v štirinajstih dneh po ustavitvi, trajajo učinki uvedbe poravnalnega postopanja dalje do razglasitve konkurza. Rokove, ki jih je računiti po konkurznem redu od dneva predloga na razglasitev konkurza ali od dneva razglasitve konkurza, je računiti od dneva predloga na uvedbo poravnalnega postopanja ali od dneva uvedbe poravnalnega postopanja.
§ 1.
(1)	Z razglasitvijo konkurza se odtegne vsa, izvršbi podvržena imovina, ki jo ima prezadol-ženec ob tem času ali ki jo dobi med konkurzom (konkurzna masa), njegovemu svobodnemu razpolaganju. Loterijski dobitki in hranilne vloge v poštni hranilnici spadajo v konkurzno maso.
(2)	Konkurzno maso je vzeti po predpisih konkurznega reda v hrambo in upravo in porabiti za skupno poplačilo osebnih upnikov, katerim gredo imovinskopravne zahteve proti pre-zadolžencu ob času razglasitve konkurza (kon-kurzni upniki).
(3)	Iz zakona 'pristoječe zahteve do preživljanja se morejo za čas po razglasitvi konkurza uveljavljati v konkurzu le, kolikor prezadolženec jamči kot dedič tistega, ki je zavezan preživljati.
S 2.
(1)	Pravni učinki razglasitve konkurza nastopajo s pričetkom dneva, katerega se je kon-
(1)	Prezadolženčeva pravna dejanja po raz-glasitvi konkurza, ki zadevajo konkurzno maso, pr*'"11 nimajo moči napram konkurznim upnikom. So-godniku je vrniti protidajatev, kolikor bi se masa
z njo obogatila.
(2)	AkL zavezanec plača prezadolženeu dolg po razglasitvi konkurza, se s tem ne oprošča, razen ako se je to, kar se je dalo, naklonilo konkurzni masi ali ako zavezancu za časa dajatve razglasitev konkurza ni bila znana in neznanje ne temelji na zanemarjanju primerne skrbnosti (ni morala biti znana).
S 4.
(1)	Upravnik mase more nastopiti namesto prczadolŽenca dediščine s pridržkom pravne dobrote popisa.
Pridobitev P« •todličlni, vol«“
ali naklonit v
med živio*!«
(2)	Ako dediščini' ne nastopi ali ako odkloni volilo ali sprejem neodplatne naklonitve med živimi, se izloča pravica iz konkurzno mase.
Preživljanje prezadolženea in njegove rodbine.
Učinek gledé pravd.
Prekinjenje in zopetno povzetje tekočih pravd.
§ 5.
(1)	Kar pridobiva prezadolženee z lastilo pridnostjo ali kar se mu neodplatno nakloni med konkurzom, mu je toliko prepustiti, kolikor je potrebno za preživljanje zanj in za tiste, ki imajo proti njemu zakonito zahtevo preživljanja.
(2)	Prezadolženee nima pravice do preživljanja iz mase. Toda upravnik mase more s pritrditvijo odbora upnikov dajati prezadolžencu in njegovi rodbini potrebno preživljanje.
(3)	!Ako prezadolženee stanuje v hiši, spadajoči v konkurzno maso, je zmisloma uporabljati predpise § 105 izvrš. r. na prepustitev in izpraznitev prezadolženčevega stanovanja.
g tili) Pravde, ki jim je namen uveljavljanje ali zavarovanje zahtev do imovine, spadajoče v konkurzno maso, se ne morejo po razglasitvi konkurza proti prezadolžencu niti začenjali niti nadaljevati.
(2)	Pravde o zahtevah na ločitev in o zahtevah na izločitev stvari, ki ne spadajo v konkurzno maso, se morejo tudi po razglasitvi konkurza začenjali in nadaljevati, toda le proti upravniku mase.
(3)	Pravde o zahtevah, ki se sploh ne tičejo imovine, spadajoče v konkurzno maso, osobito o zahtevah na osebne dajatve prezadolženea, morejo tudi med konkurzom drugi začenjati in nadaljevati proti prezadolžencu in ta proti drugim.
§ 7.
(1)	Vse tekoče pravde, v katerih je prezadolženee tožnik ali toženec, izvzemši v g 6, odstavek 3, oznamenjene spore, se prekinjajo z razglasitvijo konkurza. Za prezadolženčeve sospornike velja prekinjenje le tedaj, ako tvorijo s prezadolžencem enotno sporno stranko (§ 14 c. pr. r.).
(2)	Postopanje morejo povzeti upravnik mase, prezadolženčevi sosporniki in nasprotnik.
(3)	Pri pravdah o zahtevah, ki so podvržene uglasitvi v konkurzu, se ne more postopanje povzeti pred sklepom naroka za ugotovljevanje. Namesto upravnika mase morejo tudi konkurzni upniki, ki so izpodbijali terjatev pri naroku za ugotovljevanje, povzeti postopanje.
§ 8.
(1)	Ako odkloni upravnik mase vstop v pravdo, v kateri je prezadolženee tožnik ali v kateri se uveljavlja .proti prezadolžencu zahteva na izločitev stvari, ki ne spadajo v konkurzno maso, se izloča iz konkurzne mase zahteva ali stvari, ki jih zahteva izločitveni tožnik.
(2)	Za odklonitev upravnika mase velja, ako v roku, določenem od pravdnega sodišča, ne izjavi, da vstopi v pravdo.
(3)	. Postopanje morejo v tem slučaju povzeti prezadolženee, njegovi sosporniki in -nasprotnik.
§ 9-
(1)	Z uglasitvijo v konkurzu se prekinja zastaranje uglašene terjatve. Zastaranje terjatve proti prezadolžencu se pričenja znova, ko preteče dan, katerega je postal sklep o odpravi konkurza pravnomočen.
(2)	Ako se zahteva pri naroku za ugotovljevanje izpodbija, velja zastaranje za zadržano od dneva oglasitve do preteka roka, določenega za uveljavljenje zahteve.
§ 10.
(1)	Po razglasitvi konkurza se zaradi terjatve proti prezadolžencu ne more pridobiti na stvareh, spadajočih v konkurzno maso, sodniška zastavna pravica ali sodniška pravica do poplačila.
(2)	S pridržbenimi pravicami je ravnati v konkurzu kakor z zastavnimi pravicami.
(3)	Kolikor ni v konkurznem redu določenega ničesar drugega, veljajo za ločitvene upnike ukrenjene določbe tudi za osebne upnike, ki so v zavarovanje svojih zahtev pridobili določene imovinske kose prezadolženea, osobito knjižne terjatve.
§ 11.
(1)	Pravic do ločitve ter pravic do izločitve stvari, ki ne spadajo v konkurzno maso, ne izpreminja razglasitev konkurza.
(2)	Konkurzno sodišče ali konkurzni komisar pa more < odložiti opravo prisilne otujitve za najdalje šestdeset dni, ako je to koristno za uspeh otujitve ali neobhodno potrebno za odvrnitev škode, ki preti konkurznim upnikom. Trajanje take odložbe ni vračunjati v čas, na katerega je utesnjena zakonita prednostna zastavna pravica javnih davščin.
291
Odklonitev vstopa v pravdo.
Prekinjenje
zastaranja.
Pravice do ločitve in z enačene jim pravice.
Učinek razglasitve konkurza na pravico do ločitve in izločitve.
(Slovenisch.)
Zemljiškoknjižni
vpisi.
Nedoločene in rokovne terjatve.
Terjatve na
ponavljajoče »e dajatve.
§ 12.
(1)	Pravice do ločitve, ki so se na novo pridobile v zadnjih šestdesetih dneh pred razglasitvijo konkurza z izvršbo v poplačilo ali zavarovanje, izvzemši ločitvene pravice, pridobljene za javne davščine, ugasnejo z razglasitvijo konkurza; ožive pa znova, ako se konkurz odpravi po § 166. Pri prisilni osnovi zastavne pravice na podstavi § 208 izvrš. r. odloča dan zaznambe prisilne dražbe.
(2)	Ako se je predlagalo vnovčenje zgolj na podstavi take pravice do ločitve, je na zaprosbo konkurznega komisarja ali na predlog upravnika mase ustaviti vnovčevalno postopanje. V § 256, odstavek 2, izvrš. r. za ugasnitev zastavne pravice ustanovljeni rok je do preteka dneva, katerega je postal sklep o odpravi konkurza pravnomočen, zadržan v prid tej pravici do ločitve za slučaj, da znova oživi.
(3)	Ako se je pri vnovčenju, izvršenem pred razglasitvijo konkurza ali po njej, doseglo izkupilo, je znesek, ki pride na tako pravico do ločitve, privzeti v konkurzno maso.
§ 13.
Vknjižbe in predznambe v javnih knjigah o nepremičnih stvareh se morejo dovoljevati in izvrševali tudi po razglasitvi konkurza, ako se ravna vrstni red vpisa po dnevu, ki je pred razglasitvijo konkurza.
Š 14.
(1)	Terjatve, ki ne merijo na dajatev v denarjih ali pri katerih je denarni znesek nedoločen ali ni ustanovljen v tuzemski vrednoti, je uveljavljati po njih cenilni vrednosti v tuzemski vrednoti ob času razglasitve konkurza.
(a) Rokovne terjatve veljajo v konkurzu za dospele.
(3)	Rokovne brezobrestne terjatve se morejo uveljavljati le v onem znesku, ki je, priračunši zakonite obresti, za čas od razglasitve konkurza do dospelosti, enak polnemu znesku terjatve.
s ir..
(1) Terjatve na plačevanje letnih rent, preživnin ali drugih ponavljajočih se dajatev z določeno dobo je sešteti, odbivši v g 14, odstavek 3, oznamenjene medčasne obresti.
(2)	Terjatve v odstavku 1 oznamenjene vrste z nedoločeno dobo je uveljavljati po njih cenilni vrednosti ob času razglasitve konkurza.
§ 16.
Kdor ima pogojno terjatev, more zahtevati i’ogojne terjatve. I zavarovanje plačila za slučaj, da nastopi odloživi ali da ne nastopi razvezni pogoj, plačilo pa, ako je pogoj razvezen in ako dâ za slučaj, da pogoj nastopi, varnost.	,
s i/.
(1)	Nerazdelno obvezani sodolžniki in poroki	potokov
prezadolženca morejo v konkurzu zahtevati po- prati fconkurzni vračilo plačil, ki so jih opravili na terjatev pred razglasitvijo konkurza ali po njej, kolikor jim
pristoji regres proti prezadolžencu.
(2)	Gledé plačil, ki bi jih mogla zadeti v bodoče vsled njih jamstva, se jim pridržuje, da svoje zahteve oglasé v konkurzu za slučaj, ako ne bi upnik uveljavil terjatve v konkurzu.
(3)	Po razglasitvi konkurza morejo prezadol-ženčevi sozavczanci odkupili terjatev od upnika ali od nastopnika, ki more od njih zahtevati regres.
S 18.
-(1) Ako jamči upniku več oseb nerazdelno	upnikov
za isto terjatev, more upnik, dokler ni popolnoma lanc«». poplačan, uveljavljati proti vsakemu dolžniku, ki je v konkurzu, celi znesek terjatve, kolikor je je še na dolgu ob času razglasitve konkurza.
(2) Ako se pokaže po popolnem poplačilu upnika prebitek, je dopusten do višine tega prebitka regres po občih zakonitih določbah.
S 1 lili) Terjatev, ki so se dale pobotati že ob času razglasitve konkurza, ni treba uveljavljati v konkurzu.
(2) Pobot se ne izključuje s tem, da je bila upnikova ali prezadolženčeva terjatev ob času razglasitve konkurza še pogojna ali rokovna, ali da upnikova terjatev ni merila na dajatev v denarjdi. Upnikovo terjatev je preračunih v svrho pobota po gS 14 in 15. Ako je upui-
Izpolnitev dvo-«trcnakih pravnih opravil. a) vobfce.
h) Fiksna opravila.
kova terjatev pogojna, more sodišče pobot navezati na zavarovanje.
§ 20.
(1)	Pobot ni pripusten, ako je konkurzni upnik postal šele po razglasitvi konkurza dolžnik konkurzne mase ali ako se je terjatev proti pre-zadolžencu pridobila šele po razglasitvi konkurza. Isto velja, ako je dolžnik pridobil protiterjatev sicer pred razglasitvijo konkurza, pa je vendar ob času pridobitve vedel ali moral vedeti, da prezadolženec ne more plačati.
(2)	Pobot je pa pripusten, ako je dolžnik pridobil protiterjatev preje nego šest mesecev pred razglasitvijo konkurza ali ako je bil zavezan, prevzeti terjatev, in takrat, ko se je k temu zavezal, ni niti vedel niti moral vedeti, da prezadolženec ne more plačati.
(s) Dalje se morejo pobotavati tudi zahteve, ki nastajajo po razglasitvi konkurza na podstavi §§ 21 do 25 ali znova oživljajo po § 41, odstavek 2.
S 21.
(1)	Ako prezadolženec in sopogodnik ob času razglasitve konkurza še ni izpolnil dvostranske pogodbe ali je še ni izpolnil popolnoma, more upravnik mase izpolniti pogodbo namesto prezadol-ženca in zahtevati od sopogodnika izpolnitev ali pa odstopiti od pogodbe.
(2)	Upravnik mase se mora o tem izjaviti najkasneje v roku, ki ga določi konkurzni komisar na predlog sopogodnika, sicer se smatra, da uprav nik mase odstopi od opravila. Ako odstopi, more sopogodnik zahtevati povračilo povzročene mu škode kot konkurzni upnik.
(a) Ako jé sopogodnik zavezan izpolniti svojo zaveznost preje, more odreči svojo dajatev, dokler se ne dâ ali zavaruje protidajatev, ako mu ob sklepu pogodbe niso morale biti znane slabe imovinskc razmere prezadolženca.
§ 22.
(i) Ako se je pogodilo, da naj se oddâ blago, ki ima tržno ali borzno ceno, natančno ob točno določenem času ali v točno določenem roku, in ako nastopi čas ali pretek roka šele po razglasitvi konkurza, se ne more zahtevati izpolnitev, marveč le terjati povračilo škode zaradi neizpolnitve.
(2) Znesek odškodbe je razlika med kupnino in tržno ali borzno ceno, ki je v kraju izpolnitve ali na tržišču, merodajnem zanj, za opravila, sklenjena drugi delavnik po razglasitvi konkurza za pogojeni čas izpolnitve.
§ 23.
(1)	Ako je prezadolženec vzel kako stvar J/ei^”odh( v zakup ali najem, more upravnik mase ali zakupodalec ali najmodalec odpovedati pogodbo.
držeč se zakonitega ali dogovorjenega krajšega odpovednega roka, to pa ne kraté pravice do povračila povzročene škode.
(2)	Ako se je zakupnina ali najemnina plačala naprej, postane odpoved zakupodalca ali najmodalca veljavna šele s pretekom časa, za katerega se je plačala zakupnina ali najemnina.
§ 24.
(1)	Ako je dal prezadolženec stvar v zakup ali najem, vstopi upravnik mase v pogodbo. Na-prejšnje plačilo zakupnine ali najemnine, ki ni razvidno iz javne knjige, se more ugovarjati upravniku mase, nekratč (travice do povračila povzročene škode, le za čas, do katerega bi trajalo zakupno ali najemno razmerje, ako bi se nemudoma odpovedalo, držčč se dogovorjenega odpovednega roka ali, ako bi ga ne bilo, zakonitega odpovednega roka.
(2)	Vsaka otujitev zakupne ali najemne stvari v konkurzu ima na zakupno ali najemno razmerje učinek potrebne otujitve.
§ 25.
(1)	Ako je prezadolženec službeni gospodar dJ Slu*ben0 m se je službeno razmerje ze nastopilo, je more razvezati uslužbenec v enem mesecu od dneva razglasitve konkurza brez odpovedi, upravnik mase
pa, držčč se zakonitega ali dogovorjenega krajšega odpovednega roka.
(2)	Ako se službeno razmerje razveže z odpovedjo upravnika mase, preden preteče določeni čas, za katerega je bilo sklenjeno, ali ako je bil v pogodbi dogovorjen daljši odpovedni rok, more uslužbenec zahtevati povračilo povzročene mu’škode kot konkurzni upnik.
(a) Določbe, ki so ukrenjeue v posebnih zakonih o vplivu razglasitve konkurza na službeno razmerje, ostanejo neizpremenjene.
KavoČila in ponudbe.
§ 26.
§ 29.
(i) Naročilo, katero je dal prezadolžene«:, ugasne z razglasitvijo konkurza.
(s) Ponudbe, ki jih prezadolženec še ni sprejel pred razglasilvijo konkurza, ostanejo veljavne, kolikor ni iz okolnosti razvidna druga ponudnikova volja.
(3) Na prezadolženeeve ponudbe, ki se še niso sprejele pred razglasitvijo konkurza, upravnik mase ni vezan.
Izpodbijati se dajo naslednja, v zadnjih dveh lelih pred razglasitvijo konkurza izvršena pravna dejanja:
1. neodplalne prezadolženeeve odredbe, kolikor ne gre za izpolnitev zakonite zaveznosti, za običajna prigodna darila ali za odredbe v primerni višini, ki so se dala v občekoristne svrhe ali s katerimi se je ustreglo nravni dolžnosti ali ozirom dostojnosti ;
Izpodbijaj neodplatnib ^ zenačenih j*® odredeb.
t
Drugi oddelek.
Izpodbijanje pravnih dejanj, izvršenih pred razglasitvijo konkurza.
§ 27.
izpodbijaina	Pravna dejanja, ki so se izvršila pred raz-
glasitvijo konkurza in se tičejo prezadolženeeve imovine, se morejo izpodbijati po določbah tega oddelka in izreči za neveljavna nasproti konkurznim upnikom.
§ 28.
izpodbijanje	Izpodbijati se dajo:
a J zaradi oskodo-	1
Talnega namena.
1.	Vsa pravna dejanja, ki jili je prezadolženec izvršil z sopogodniku znanim namenom oškodovati svoje upnike, v zadnjih desetih letih pred razglasitvijo konkurza;
2.	vsa pravna dejanja, s katerimi se oškodujejo upniki prezadolženca in ki jih je izvršil v zadnjih dveh lotili pred razglasilvijo konkurza, ako je moral oškodovalni namen biti sopogodniku znan;
2.	pridobitev ' prezadolženčevih stvari vsled oblastvene odredbe, ako se je odmena dala iz prezadolženčevih sredstev. Ako so te stvari pridobili prezadoiženčevi bližnji svojci, se domneva, da se je odmena dala iz prezadolženčevih sredstev;
3.	zavarovanje ali vrnitev dote, ikolikor ni bil prezadolženec zavezan v to niti po pogodbi, sklenjeni ob sklenitvi zakona ali ob določitvi dote, niti po zakonu za slučaj, ako se konča zakonska skupnost, dalje zavarovanje ali izročitev zaženila ali vdovščine.
S 30.
(1) Izpodbijati se da zavarovanje ali poplačilo izpodbijanje upmka, ki se je izvršilo potem, ko prezadolženec njanja ugodnost'’ ni mogel več jilačati ali ko je bila predlagana razglasitev konkurza, ali v zadnjih	šestdesetih
dneh preje:
1.	ako je upnik dobil zavarovanje ali poplačilo, ki ga ni smel zahtevati ali ne tako ali ne ob tem času, razen ako se mu s tem pravnim dejanjem ni naklonila ugodnost pred drugimi upniki ;
3. vsa pravna dejanja, s katerimi se oškodujejo upniki jirezadolženca in ki jih je izvršil v zadnjih dveh letih pred razglasitvijo konkurza proti svojemu zakoncu — pred ženitvijo ali v zakonu — ali proti drugim bližnjim svojcem ali v prid imenovanim osebam, razen ako sopogodniku ni bil ob času izvršitve pravnega dejanja niti znan niti ni moral biti znan prezadolženčev oškodovalni namen;
tj »»radi potrate 4. kupne, menjalne in dobavne pogodbe, ki imovine. jjp je sjcjenii prezadolženec v zadnjem letu pred razglasitvijo konkurza, ako je sopogodnik v opravilu uvidel ali moral uvideti potrato imovine, ki škoduje upnikom.
2.	ako se je zavarovanje ali poplačilo izvršilo
v prid bližnjim svojcem, razen ako jim ni bil niti znan niti jim ni moral hiti znan prezadolženčev namen	nakloniti	jim ugodnost	pred	drugimi
upniki ;
3.	ako se je isto izvršilo v prid drugim
kakor j>od št. 2 imenovanim osebam in jim je bil znan ali jim je moral biti znan prezadolženčev namen	naklonili	jim	ugodnost	pred	drugimi
upniki.
(2) Izpodbijanje je izključeno, ako se je naklonila ugodnost preje nego eno leto pred razglasitvijo konkurza.
Izpodbijanje zaradi poznanja
ueplaeevitosti.
Menična in čekovna plačila.
§ 31.
(1)	Izpodbijati' se dajo naslednja pravna dejanja, ako so se izvršila potem, ko prezadolženec ni mogel več plačati ali ko je bila predlagana razglasitev konkurza :
1.	Pravna dejanja, s katerimi dobi preza-dolženčev bližnji svojec za svojo konkurzno terjatev zavarovanje ali poplačilo, in vsa pravna opravila, ki jih je sklenil prezadolženec s temi osebami in ki so škodljiva za upnike, razen ako bližnjemu svojcu ni bilo niti znano niti mu ni moralo biti znano, da prezadolženec ne more plačati ali da se je predlagala razglasitev konkurza;
2.	pravna dejanja, s katerimi dobi drug kon-kurzni upnik zavarovanje ali poplačilo, in vsa pravna opravila, ki jih je sklenil prezadolženec z drugimi osebami in ki so škodljiva za upnika, ako je sopogodniku bilo znano ali mu je moralo biti znano, da prezadolženec ne more plačati ali da se je predlagala razglasitev konkurza.
(2)	Ako je teklo ob času izvršitve po odstavku 1 izpodbitnega pravnega dejanja ali opravila javno razglašeno poravnalno postopanje o pre-zadolženčevi imovini, se sopogodnik ne more sklicevati na to, da ni vedel, da prezadolženec ne more plačati.
(3)	Pravna dejanja prezadolženca ali zanj poslujočega poravnalnega, upravnika med poravnalnim postopanjem, ki so po določbah poravnalnega reda dopuščena za nadaljevanje trgovine, se ne morejo izpodbijati po odstavku 1.
(*) Izpodbijanje je izključeno, ako so se iz-podbitna pravna dejanja izvršila preje nego šest mesecev pred razglasitvijo konkurza.
§ 32.
Za bližnje svojce je smatrati zakonca in osebe, ki so s prezadolžcncem ali z njegovim zakoncem v sorodstvu ali v svaštvu v ravni vrsti ali pa do četrtega kolena stranske vrste, dalje posinovljence ih rejence in pa osebe, ki živč s prezadolžcncem v nezakonski skupnosti. Nezakonsko sorodstvo je enačiti zakonskemu.
§ 33.
(1) Prt-zadolženčeva menična plačila se ne morejo nazaj terjati na podstavi §g 30, št. 2 in 3, in 31, odstavek 1, ako je bil prejemnik po meničnem pravu zavezan sprejeti plačilo, da ne izgubi menične pravice proti drugim meničnim dolžnikom.
(2)	Vendar more izpodbijalni upravičenec zahtevati povračilo plačane menične vsote od zadnjega regresnega zavezanca ali, ako je ta oddal menico na račun koga drugega, od tega, ako je bilo zadnjemu regresnemu zavezancu ali temu drugemu za časa, ko je oddal menico ali jo je dal oddati, znano ali mu je moralo biti znano, da ima prezadolženec namen nakloniti jim ugodnost, da ne more plačati ali da se je predlagala razglasitev konkurza.
(3)	Sprednje določbe je zmisloma uporabljali na čekovna plačila.
g 34.
Dajatve na podstavi posamičnih prodaj premičnih stvari v prezadolženčevem obrtniškem obratu se morejo izpodbijati le s pogoji § 28, št. 1 do 3.
§ 35.
Izpodbijanje se ne izključuje s tem, da se je pridobil za dejanje, ki se izpodbija, izvršilni naslov ali da ga je povzročila izvršba. Ako se izreče, da pravno dejanje nima moči, ugasne proti kon-kurznim upnikom tudi moč izvršilnega naslova.
§ 36.
Za pravna dejanja je smatrati tudi opustitve prezadolženca, vsled katerih izgubi kako pravico ali vsled katerih se proti njemu ustanavljajo, zadobivajo ali zagotavljajo imovinsko-pravne zahteve. Isto velja za opustitev nastopa dediščine.
g 37.
(1)	Izpodbijalno pravico izvršuje upravnik mase.
(2)	Izpodbijalne zahteve, ki so jih oglasili konkurzni upniki izven konkurza, in pa izvršbe na podstavi naslovov, ki so jih dosegli konkurzni upniki za svoje izpodbijalne zahteve, more med konkurzom zasledovati le upravnik mase. Iz tega, kar pride vsled takih zahtev v konkurzno maso, je upniku pred vsem povrniti pravdne stroške.
(3)	Ako teko o izpodbijalnih tožbah upnikov še pravde, se prekinjajo z razglasitvijo konkurza. Upravnik mase more namesto upnika vstopiti v pravdo ali odkloniti vstop. Na odklonitev se uporablja določba § 8, odstavek 2.
(-1) Ako odkloni upravnik mase vstop v pravdo, morejo stranke povzeti in nadaljevati postopanje
Posamične
prodaj«.
Izvršba in izpodbijanje.
Izpodbijanj«
opustitev.
Izpodbijalna pra vica. Tekoče pravde.
\
Izpodbijalni
nasprotnik.
Vsebina izpod-bijalne zahteve.
le gledé pravdnih stroškov. Z odklonitvijo se ne izključuje pravica upravnika mase izpodbijati po določbah konkurznega reda.
(b) Določbe odstavkov 1 do 4 ne veljajo za izpodbijalne zahteve, ki pristojé ločitvenim upnikom po izpodbijalnem redu, da branijo svojo pravico do ločenega poplačila in da oporekajo zahtevi drugega ločitvenega upnika do iste stvari.
§ 38.
(i)	Proti zapustniku osnovano izpodbijanje je pripustno tudi proti dediču.
(s) Proti drugemu pravnemu nasledniku ali pridobitelju pravice pripustno izpodbijanje, ki je osnovano proti njegovemu pravnemu predniku, le:
1.	ako so mu bile ob času njegove pridobitve znane ali so mu morale biti znane okol-nosti, ki utemeljujejo izpodbijalno pravico proti njegovemu predniku;
2.	ako se opira njegova pridobitev na ne-odplalno odredbo njegovega prednika;
3.	ako je prezadolženčev bližnji svojec, razen ako mu za časa njegove pridobitve niso bile niti znane niti mu niso morale biti znane okolnosti, ki utemeljujejo izpodbijalno pravico proti njegovemu predniku.
§ 39.
(i)	Kar sc je z izpodbitnim dejanjem izgubilo iz prezadolženčeve imovine ali otujilo ali popustilo iz nje, se mora dati v konkurzno maso; ako to ni možno, je dati nadomestilo.
(s) Kdor je zavezan kaj dati, tega je smatrati za nepoštenega posestnika, njegovega dediča pa le tedaj, ako so mu bile znane ali so mu morale biti znane okolnosti, ki utemeljujejo izpod-bijalno pravico proti zapustniku.
(3)	Dobroverni prejemnik neodplatne dajatve jo mora povrniti le toliko, kolikor je z njo obo-gačen, razen ako bi se dala njegova pridobitev izpodbijati tudi kot odplatna.
8 40.
Ako so druge osebe pridobile neizpodbitne pravice na stvaréh, ki jih je vrniti, je tisti zavezan povrniti škodo konkurzni masi, med čigar posestjo se je stvar obremenila, ako je bila njegova pridobitev izpodbitna. Določba § 39, odstavek 3, se uporablja..
§ 41.
(1)	Izpodbijalni nasprotnik more zahtevati, da se mu vrne njegova protidajatev iz konkurzno mase, kolikor je ta še v njej in jo je moči razločevati ali kolikor je masa obogačena za njeno vrednost.
(•->) Obsežnejša terjatev na povračilo proti-dajatve in pa terjatev, ki oživi znova vsled povračila izpodbitne dajatve v maso, se moreta uveljavljati le kot konkurzni terjatvi.
§ 42.
Proti izpodbijalni zahtevi se ne more pobo-tavati terjatev do prezadolženca.
§ 43.
(1)	Izpodbijanje se more uveljavljati s tožbo ali z vgovorom.
(2)	Izpodbijanje s tožbo se mora, uveljavljati v enem letu po razglasitvi konkurza, ker drugače ugasne pravica.
(3)	Kdor ima pravico izpodbijati, more pri pravdnem sodišču prositi za zaznambo tožbe pri knjižnih vložkih, pri katerih so za izvršitev izpod bijalne zahteve vpisi potrebni.
(1)	Ta zaznamba ima za nasledek, da velja sodba o izpodbijalni tožbi tudi proti osebam, ki so pridobile knjižne pravice po zaznambi.
Drugo poglavje.
Zahteve v konkurzu.
8 44.
(1)	Ako so v konkurzni masi stvari, ki povsem ali deloma ne pripadajo prezadolžencu, je presojali stvarno ali osebno pravico do izločitve po občih pravnih načelih.
(2)	Ako se je taka stvar otujila po razglasitvi konkurza, more upravičenec, nekraté obsežnejših povračilnih zahtev, zahtevati, da se izloči že dana odmena iz mase, ako se pa odmena še ni dala, da se odstopi pravica do neplačane odmene.
(s) Ako je prezadolžencu ali upravniku mase povrniti izdatke, ki so se potrošili za stvar, ki jo je vrniti, ali da se doseže odmena, jih mora tisti, ki ima pravico do izločitve, povrniti iz rok v roke.
Zahteve izP°j. Dijalnega na«?1** nika.
Nepripustnort
pobota.
Uveljavljanje izpodbijalne pravic**. j
Zahteve na izloČitov.
§ 45.
Prodajalec ali nakupni komisijonar more nazaj zahtevati blago, ki se je iz drugega kraja odposlalo prezadolžencu in ki ga ta še ni popolnoma plačal, razen ako je dospelo že pred razglasitvijo konkurza na oddajni kraj in prišlo v hranitev prezadolženca ali druge osebe zanj (zasledovalna pravica).
§ 46.
Terjatve proti masi so:
1.	stroški konkurznega postopanja; stroškom konkurznega postopanja je enačili stroške poprejšnjega poravnalnega postopanja, ako se je konkurz razglasil istočasno z ustavitvijo poravnalnega postopanja ali na podstavi predloga, ki se je podal v štirinajstih dneh po ustavitvi;
dalje vsi izdatki, ki so spojeni z vzdrževanjem, upravo in gospodarstvom mase, vštevši maso zadevajoče davke (pogoditvene zneske, davčne zakupnine), pristojbine, carine, prispevke k pokojninskemu in socijalnemu zavarovanju in drugim javnim davščinam, ki dospevajo v plačilo med konkurzom. K njim spadajo tudi javne davščine, odmerjene po prezadolženčevih osebnih razmerah; kolikor pa odpadajo te davščine po upravno-oblastvenih ugotovitvah na druge dohodke kakor na tiste, ki se dosegajo med konkurzom za konkurzno maso, je ta del izločiti;
2.	vse zahteve iz pravnih dejanj upravnika mase in, ako se je konkurz razglasil istočasno z ustavitvijo poravnalnega postopanja ali na podstavi predloga, ki se je podal v štirinajstih dneh po ustavitvi, vse zahteve iz pravnih dejanj dolžnika ali zanj poslujočega poravnalnega upravnika, ki so po določbah poravnalnega reda dopuščena za nadaljevanje trgovine;
3.	vse zahteve na izpolnitev dvostranskih pogodeb, v katere je vstopil upravnik mase;
4.	zahteve iz neosnovane obogatbe mase.
§ 47.
(i)	Iz konkurznc mase je poravnati pred vsem terjatve proti masi, in sicer iz tiste mase, katere se tičejo.
(j)	Ako se terjatve proti masi ne morejo popolnoma poravnati, imajo pod § 46, št. 1, spadajoči gotovi izdatki, ki jih je predplačiloma založil upravnik mase, prednost pred ostalimi
terjatvami proti masi. Med seboj jih je poplačali razmeroma. Že opravljena plačila pa se ne morejo terjati nazaj.
(3)	V dvomu, ali se tičejo terjatve proti masi skupne ali posebne mase, velja prvo. O tem odloča konkurzno sodišče potem, ko je izvršilo potrebne poizvedbe (§ 173, odstavek 5); pravdna pot pa je izključena.
§ 48.
(1)	Upniki, ki imajo zahteve na ločeno poplačilo iz določenih prezadolženčevih stvari (ločitveni upniki), izključujejo, kolikor segajo njihove terjatve, konkurzne upnike od plačila iz teh Stvari (ločene mase).
(2)	Kar po poplačilu ločitvenih upnikov preostaja od ločenih mas, se steka v skupno konkurzno maso.
(3)	Ločitveni upniki, ki jim likratu pristoji osebna pravica proti prezadolžencu, morejo svojo terjatev uveljavljati istočasno kot konkurzni upniki.
(1)	Zastavna pravica, ki pristoji zakupodalcu ali najmodalcu po § 1101 o. d. z., se gledé zakupnine ali najemnine ne more uveljavljati za prejšnji čas nego za zadnje leto pred razglasitvijo konkurza. Ta določba se ne uporablja na zastavno pravico zakupodalca kmetijskih nepremičnin.
§ 49.
(1)	Iz užitkov in pa iz izkupila za stvar, spadajočo k ločeni masi, je pred ločitvenimi upniki poravnati stroške posebne uprave, vnovčenja in razdelitve ločene mase.
(2)	Za vrstni red zahtev, ki jih je poplačati iz ločenih mas, veljajo pri vseh otujitvah v kon-kurzu predpisi izvršilnega reda.
§ 50.
Kolikor se konkurzna imovina ne porablja za poplačilo terjatev proti masi in zahtev ločitvenih upnikov, tvori skupno konkurzno maso, iz katere je poplačati konkurzne terjatve v naslednjem vrstnem redu, ako je razred enak, pa po razmerju njihovih zneskov.
§ 51.
V prvi razred spadajo :
1. stroški prezadolženčevega pogreba po § 549 o. d. z., ako je pa prezadolženec umrl
Zahteve n ločitev.
Skupna konkur/.na masa in vrstni red.
Prvi rarred.
Drugi rasred.
Tr« tji rar rod.
Postransko pristojbine in povra-Žilno terjatve.
po razglasitvi konkurza, z njegovim pokopom ne- j izogibno spojeni izdatki;
2.	terjatve prezadolženčevih uslužbencev na ; službenih prejemkih za zadnje leto pred razgla- j sitvijo konkurza ali pred prezadolženčevo smrtjo in pa zahteve teh oseb zaradi predčasne razveze službenega razmerja, kolikor ne presegajo zneska odmene, ki pride na eno leto, dalje terjatve trgovinskih agentov proti gospodarju trgovine na plačilo provizije in povračilo izdatkov v gotovini, kolikor gre za zahteve, ki so se pridobile ali ki so dospele v plačilo v zadnjem letu pred razglasitvijo konkurza; vse te zahteve z omejitvijo, dal velja uvrstitev v prvi razred le za naj večji znesek ! 2400 K za vsakega posameznika, ki je upravičen j kaj terjati. Ta omejitev ne velja za zahtevo na povračilo izdatkov v gotovini ;
3.	zahteve obratnih bolniških blagajnic in slavbnih bolniških blagajnic na njihovo imovino, ki jo upravlja obratni podjetnik (stavbni gospodar), po določbah §§ 47, št. 9, in 57 zakona z dne
30.	marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33), in pa zahteve iz nadomestnih pogodeb po § 66, lit. b, cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. (drž. zak. št. 138) o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
4.	terjatve zdravnikov, babic, bolniških strežnikov in lekarničarjev iz poklicnih storitev ali dajatev, kolikor so nastale te terjatve v zadnjem letu pred razglasitvijo konkurza ali . pred pre-zadolženčevo smrtjo in se tičejo prezadolženčeve osebe, njegovih rodbinskih udov ali uslužbencev, porabljanih v hiši, obrti ali gospodarstvu.
§ 52.
. V drugi razred spadajo:
davki (pogoditveni zneski, davčne zakupnine), pristojbine, carine, prispevki k pokojninskemu in socijalnemu zavarovanju in druge javne davščine, kolikor niso dospeli v plačilo preje nego tri leta j pred razglasitvijo konkurza in se ne plačajo že iz imovine, ki jamči za to.
8 53.
V tretji razred spadajo vso ostale konkurzne terjatve.
g 54.
(i)	Postranske pristojbine, ki so nastale do razglasitve konkurza, so v enaki vrsti s terjatvami, i
(a) Terjatve na povračilo za prezadolženca plačanega dolga imajo vrsto plačane terjatve.
g 55.
(i) Na določbo g 1226 o. d. z. o dokazu izročbe dote se more prezadolženčeva zakonska zakonske žene. žena sklicevati le, ako se je izdala listina, ki se je naredila o prejemu dote v zakoniti obliki, ob času prejema ali najkasneje dve leti pred razglasitvijo konkurza.
(■j) Datum zasebne listine o prejemu dole tega sam ob sebi ne dokazuje.
§ 56.
Terjatve trgovinskih upnikov, za katerimi šele Terjatve trgo-
...	.	.	, ,y v	,	, vinskih upnikom*
pridejo na vrsto pravice prczadolzenceve zakonike žene iz ženitne pogodbe (g 16 uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku) je vpošlevati z zneskom, ki bi prišel na nje iz konkurzne mase brez ozira na ženitno pogodbo. Presežek, ki ga tako dobe trgovinski upniki, je odkazati iz deleža, ki gre zakonski ženi kot konkurzni upnici za njeno zahtevo iz ženitne pogodbe.
§ 57.
Kot konkurzne terjatve se ne morejo uve- izključene
!.	,.	zahteve.
ljavljali :
1.	obresti od konkurznih terjatev, ki teko od razglasitve konkurza dalje, in pa stroški, ki naraščajo posameznim upnikom iz njihove udeležbe na postopanju;
2.	denarne kazni zaradi kaznivih dejanj vsake vrste;
3.	zahteve iz daritev in v zapuščinskem konkurzu tudi zahteve iz volil.
g 58.
(i) Kolikor ne izhaja iz državnih p°g«idclvr,,||J.“1" ali vladnih izjav, razglašenih v državnem zakoniku, ničesar drugega, pristojé inozemskim upnikom enake pravice kakor tuzemskim, ako je zajamčeno, da se ravna vzajemno.
(•j) Ako obstojé dvomi, ali se ravna vzajemno, je izprositi obvezno izjavo pravosodnega ministra.
(a) Te določbe veljajo tudi za terjatve, ki so po razglasitvi konkurza od inozemcev prešle na tuzemce.
bezadolžonceve Pravice po odpravi konkurza.
kavice konkurz-Mh upnikov po *Pi*avi konkurza. V Tožbena pravica.
bj Izvršbena pravica.
pridržek za pri-l*^no poravnavo.
Pristojno at.
Tretje poglavje.
Učinki odprave konkurza.
§ 59.
S pravnomočnim sklepom konkurznega sodišča, da se odpravlja konkurz, stopi prezadolženec zopet v pravico svobodno razpolagati s svojo imovino.
§ 60.
Konkurzni upniki morejo, vseeno ali so oglasili svoje terjatve v konkurzu ali ne, uveljavljati svoje neporavnane terjatve na imovino pre-zadolženca, ki mu je ostala na svobodno razpolaganje ali ki jo je pridobil po odpravi konkurza.
§ 61.
Ako se je terjatev ugotovila v konkurzu in je prezadolženec ni izrečno prerekal, se more zaradi te terjatve segati na podstavi vpisa konkurznega komisarja v oglasitveni seznamek ali drugega izvršilnega naslova z izvršbo na imovino prezadol-ženca, ki mu je ostala na svobodno razpolaganje ali ki jo je pridobil po odpravi konkurza, prav-tako kakor na podstavi sodbe.
§ 62.
Z določbami §§ 59 do 61 se ne izpremi-njajo pravni nasledki odprave konkurza s prisilno poravnavo.
Drugi del.
Konkurzno postopanje.
Prvo poglavje.
Ilcdni konkurz.
Prvi oddelek.
Sodstvo v konkurzu.
§ 63.
(i) Za konkurzno postopanje je pristojne zborno sodišče prve stopnje, v čigar okoliši izvršuje prezadolženec svoje podjetje ali ima, akr bi ga ne bilo, svoje redno stanovališče.
(2)	Ako prezadolženec ne izvršuje v tuzem-stvu podjetja in ako nima v tuzemstvu rednega stanovališča, je pristojno zborno sodišče prve stopnje, v čigar okolišu je prezadolženčeva imovina.
(3)	Ako je pristojnih več sodišč, odloča to katero sodišče je prej razglasilo konkurz.
§ 64.
Trgovinsko sodišče (trgovinski senat okrožnega ali deželnega sodišča) je pristojno, ako je razglasiti konkurz:
1.	o imovini ali o zapuščini trgovca, čigar firma je vpisana v trgovinski register;
2.	o imovini trgovske družbe, katere firma je vpisana v trgovinski register, ali pridobitne in gospodarske zadruge.
§ 65.
(1)	Ako obstoji konkurzna masa poglavitno iz rudniške imovine, se more zaradi smotrenosti izvršitev konkurza prenesti zbornemu sodišču prve stopnje, ki izvršuje sodstvo v rudarskih stvareh.
Določbe § 111 s. pr. se primerno uporabljajo.
(2)	Ako naj se istočasno z razglasitvijo konkurza o imovini trgovske družbe ali v teku takega konkurznega postopanja razglasi konkurz o zasebni imovini družabnika, ki jamči osebno, je pristojno sodišče, pri katerem teče postopanje v družbenem konkurzu.
§ 66.
Konkurzno postopanje se razteza na vso obs»;.- konkurz-premično in na tisto nepremično prezadolženčevo imovino, ki je v tuzemstvu.	tuzemske imovino
§ 67.
(1) Kolikor ne izhaja iz državnih pogodeb /. tu«i« ino-ali iz vladnih izjav, razglašenih v državnem aen"‘k' ""°'1"1' zakoniku, ničesar drugega, je prezadolženčevo premično imovino, ki je v inozemstvu, privzeti v tuzemski konkurz in inozemsko oblastvo zaprositi za izročitev te imovino; nasprotno je v tuzemstvu nahajajočo se premično imovino prezadolženca, o čigar imovini se je razglasil konkurz v inozemstvu, izročiti inozemskemu konkurznemu oblastvu na njegovo zahtevo, če se ne razglasi konkurz
292

(Slovcnisch.)
v tuzemstvu. Imovina se sme izročiti šele, ko so zadoščene pravice do izločitve in ločitve, ki so se pridobile, preden je dospelo zaprosilo.
(2)	Izročitev je odkloniti, ako inozemska država ne ravna vzajemno. Ako obstojé dvomi, ali se ravna vzajemno, je izprositi obvezno izjavo pravosodnega ministra.
Drugi oddelek.
Razglasitev konkurza.
§ 68.
dolžnika. Izkaza verojetnosti o neplačevitosti ni potreba, ako se predlog poda pred ustavitvijo poravnalnega postopanja ali v štirinajstih dneh po ustavitvi.
(2)	Sodišče mora o predlogu zaslišati dolžnika in druge osebe, ki morejo dati pojasnila, ako je to možno pravočasno. Brez prejšnje zaslišbe teh oseb in predlagatelja je predlog zavrniti le tedaj, ako je očividno neosnovan, osobito ako očividno ni izkazana verojetnost.
(3)	Predlog na razglasitev konkurza, ki ga je upnik umaknil, se, sklicujč se na isto terjatev, ne more obnoviti, dokler ne preteče šest mesecev.

Neplačevitost.
(1) Predpogoj za razglasitev konkurza je, da dolžnik ne more plačati.
§ 72.
(2) Za neplačevitost je osobito smatrati, ako dolžnik ustav i svoja plačila.
§ 69.
(1)	Sklepe sodišča, s katerimi se razglaša pomoči konkurz ali zavrača predlog na razglasitev konkurza, morejo izpodbijati vse osebe, katerih pravice so s tem prizadete.
Prezadolženost.
Jtazglasitov konkurza
aj na predlog dolžnika ;
(1)	Razglasitev konkurza o zapuščinah in o imovini jurističnih oseb je dopustna, kolikor ne obstojé drugi zakoniti predpisi, tudi v slučaju prezadolženosti.
(2)	Predpisi konkurznega reda, ki se nanašajo na neplačevitost, veljajo v teh slučajih zmisloma tudi za prezadolženost.
§ 70.
(1)	Na predlog dolžnika je takoj razglasiti konkurz. Naznanilo, ki ga dolžnik poda sodišču, da je ustavil plačila, velja za predlog.
(2)	Ako predlog ne izhaja od vseh osebno jamčečih družabnikov ali likvidatorjev trgovske družbe, je o predlogu zaslišati ostale osebno jamčeče družabnike ali likvidatorje. Ako ni doseči sporazuma o predlogu ali ako pravočasna zaslišba ni možna, je razglasiti konkurz le tedaj, ako se neplačevitost verojetno izkaže.
(3)	Predpise odstavka 2 je zmisloma uporabljati, ako ne predlagajo razglasitve konkurza o imovini juristične osebe vse osebe, ki so upravičene zastopati jo, ali ako ne predlagajo razglasitve konkurza o zapuščini vsi dediči.
(2)	Pravni pomočki zoper sklepe, s katerimi se razglaša konkurz, nimajo odložive moči.
§ 73.
(1)	Ako je le eden osebni upnik, imovina pa previdoma zadošča za založbo stroškov konkurznega postopanja, je vendar ugoditi predlogu na razglasitev konkurza, ako predlagatelj verojetno izkaže, da obstoji izpodbijalna pravica. Preden se zavrne predlog, je zaslišati predlagatelja.
(2)	Ako ni imovine, ki bi previdoma zadoščala za založbo stroškov konkurznega postopanja, je vendar razglasiti konkurz, ako predlagatelj verojetno izkaže izpodbijalno pravico ali da primerno predplačilo za stroške. Predplačilo more sodišče zahtevati tudi tedaj, kadar se verojetno izkaže izpodbijalna pravica. Povračilo tega predplačila se more uveljavljati le kot terjatev proti masi.
(3)	Ako se konkurz ne razglasi, ker ni zadostne imovine, je sklep objaviti v osrednjem listu in dolžnika na upnikov predlog prisiliti, da priseže razodetno prisego (§ 101). Ako se pri priseganju razodetne prisege pokaže imovina, 9e more znova predlagati razglasitev konkurza navzlic predpisu § 71, odstavek 3.
Konkurzui
zadržki.
b) na predlog upnika.
§ 71.
(1)	Na predlog upnika je razglasiti konkurz, ako upnik verojetno izkaže obstoj svoje, četudi še ne dospele konkurzne terjatve in neplačevitost
§ 74.
(1)	Razglasitev konkurza je javno naznaniti z oklicem.
Naznanilo ra*-
glasitvo konkurz§ **
(2)	Oklic mora obsegati:]
1.	ime sodišča;
2.	ime (firmo), krstno ime, stan in stano-vališče prezadolženca in sedež njegovega podjetja;
3.	ime in uradni sedež konkurznega komisarja;
4.	ime in naslov upravnika mase;
5.	kraj, čas in namen prvega zbora upnikov s pozivom na upnike, naj prinesö na zbor dokazila za izkaz verojetnosti svojih terjatev;
6.	poziv na konkurzne upnike, naj oglasé svoje terjatve v določenem roku, in kratko podučilo o nasledkih zamude oglasitvenega roka ali postavitve pooblaščenca za vročbe (§ 104);
7.	kraj in Čas občega ugotovitvenega naroka;
8.	časnike, določene za daljnje objave.
(3)	Prvi zbor upnikov je praviloma odrediti ne nad štirinajst dni, oglasilveni rok praviloma na trideset do devetdeset dni po razglasitvi kon-kurza in obči ugotovitveni narok praviloma na štirinajst dni po preteku oglasitvenega roka.
§ 75.
(1)	Oklic je tistega dne, ko se je razglasil konkurz, nabiti na sodni deski konkurznega sodišča; potrdilo o izvršitvi tega zaukaza je shraniti pri spisih. Razen tega je oklic nabiti na sodni deski okrajnega sodišča, na katerem ima konkurzni komisar svoj uradni sedež, in, ako je stanovališče prezadolženca ali sedež njegovega podjetja izven kraja zbornega sodišča, na sodni deski teh krajev.
(2)	Ako je v kraju zavoda prezadolženca, čigar firma je vpisana v trgovinskem ali zadružnem registru, borza ali ako je prezadolženec ud ali obiskovalec borze, je oklic nabiti v borznem lokalu.
(3)	Izdatek oklica je vročiti konkurznim upnikom, katerih naslov je znan, in pa krajevno pristojni finančni prokuraturi. Z ukazom se more določiti, da je namesto finančne prokurature ali poleg nje obvestiti druge organe finančne uprave.
(4)	Posnetek iz oklica je objaviti v osrednjem listu.
(s) V ostalem veljajo za objavo oklica in pa vseh drugih javnih naznanil predpisi §	117,
odstavek 2,- c. pr. r. Take objave je objavljati le v posnetku.
§ 76.
(1)	Konkurzni komisar mora ukreniti, da se zaznamuje razglasitev konkurza in poočiti dan razglasitve konkurza v javni knjigi pri prezadolžen-čevih nepremičninah in terjatvah in, ako je njegova firma vpisana v trgovinskem ali zadružnem registru, v tem registru, ako potreba tudi v ladijskih in patentnih registrih in pa v rubežnih zapisnikih, sestavljenih zoper prezadolženca.
§ 77.
(1)	Konkurzno sodišče mora ukreniti vse naredbe, ki so primerne za zavarovanje mase; osobito more vzeti prezadolženca v zapor, ako se je bati, da bi pobegnil.
(2)	Konkurzno sodišče mora hkratu z razglasitvijo konkurza obvestiti poštne in brzojavne urade in pa železniške in plovstvene postaje, ki pridejo po legi prezadolženčevega stanovanja in obratovališča v poštev, o razglasitvi konkurza. Ti uradi in le postaje so zavezane, da oddajajo vse pošiljke, ki bi jih bilo drugače izročati prezadol-žencu, upravniku mase, dokler ne ukrene sodišče drugače. Upravnik mase mora dovoliti prezadol-žencu vpogled v poročila, ki dospevajo zanj, in mu izročati pošiljke, ki se ne tičejo mase.
(3)	Banke, kreditne in hrambene zavode, pri katerih ima prezadolženec depot, iinetek ali varnostni predal, s čimer more razpolagati sam ali skupno z drugimi, je obvestiti o razglasitvi konkurza z naročilom, da smejo izvrševati naročila o depotu, imetku ali varnostnem predalu le s pritrditvijo konkurznega sodišča.
(1)	Ako je prezadolženec v javni službi, je obvestiti njegovo nadrejeno oblastvo o razglasitvi konkurza.
(s) Pravosodni minister more zaukazati daljnja priobčila o razglasitvi konkurza.
Si 78.
(1)	Ako se je pravnomočno ugodilo rekurzu zoper sklep, s katerim se je razglasil konkurz,
Zaznamba razglasitve konkurza.
Zavarovalne naredbe in obveščanje o razglasitvi konkurza.
Naznanilo odpravo konkurza.
Konkurzni
komisar.
Upravnik mase.
je odpravo konkurza javno naznaniti prav tako kakor razglasitev konkurza.
(2)	Sklep o odpravi konkurza je doposlati oblastvom in mestom, ki so bila po §§ 75 in 77 obveščena o razglasitvi konkurza.
(3)	Istočasno je povzročiti, da se izbrišejo zaznambe razglasitve konkurza, ki so se izvršile po § 76, in da se razveljavijo vse naredbe, ki omejujejo svobodno razpolaganje prezadolženca.
Tretji oddelek.
Organi konkurznega postopanja.
§ 79.
(1)	Konkurzno sodišče mora postaviti sodnika za konkurznega komisarja. Zaradi smotrenosti more konkurzno sodišče postaviti tudi sodnika kakega okrajnega sodišča v svojem okolišu za konkurznega komisarja. Ako je konkurzni komisar zadržan, stopi na njegovo mesto sodnik, ki mu je sploh poverjeno, da ga zastopa.
(2)	Konkurzni komisar mora voditi konkurzno postopanje kot posamezni sodnik in nadzirati poslovanje oseb, ki jim je poverjena uprava imovine. Osobito je poklican k vsem sodnim odredbam in odločbam, ki niso po konkurznem redu pridržane sklepanju konkurznega sodišča.
(3)	Konkurzno sodišče more ob vsakem času vpogledati poslovodstvo konkurznega komisarja, si dati od njega o tem poročati in ga odpoklicati iz važnih razlogov in nadomestiti z drugim sodnikom.
(4)	Konkurznemu komisarju morajo vsa sodišča in oblastva dajati pravno pomoč.
§ 80.
(1)	Konkurzno sodišče poštavi uradoma upravnika mase ob razglasitvi konkurza in, kadarkoli se izprazni mesto upravnika. Ako je postavljenec odvetnik ali notar, more odkloniti postavitev le iz važnih razlogov; presoditi jih, pristoji konkurznemu sodišču.
(2)	Za upravnika mase je postaviti neomade-žcvano, zanesljivo in opravila veščo osebo. Na vprašanja sodišča o teh lastnostih morajo oblastva in stanovske združitve odgovarjali s prvo pošlo. Upravnik mase ne sine biti prezadolženčev bližnji svojec (§ 32).
(3)	Pobližnje določbe, kako naj sodišče izbira upravnike mase, se morejo izdati z ukazom.
(4)	Upravnik mase dobi namestilno listino in mora konkurznemu komisarju obljubiti vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti podavši roko.
§ 81.
(1)	Upravnik mase mora ovediti stan mase, I)olžmlsti 111 od-skrbeti za izterjavo in zavarovanje imetka in pa ° n it a maso. za ugotovitev dolgov, osobito s preskusom oglaše-
nih zahtev, in voditi pravde, ki se tičejo mase povsem ali deloma. On mora uporabljati skrbnost, ki jo veleva predmet njegovega poslovodstva (§ 1299 o. d. z.) in dati natančen račun o svoji upravi.
(2)	Nasproti posebnim interesom posameznih udeležencev mora braniti skupne interese.
(3)	Upravnik mase je odgovoren vsem udeležencem za imovinsko škodo, ki jim jo povzroči s tem, da opravlja svojo službo proti svoji dolžnosti.
§ 82.
Upravnik mase more zahtevali povračilo Zahtevo uprav-svojih izdatkov v gotovini in pa nagrado za nika svoj trud.
§ 83.
(1)	V razmerju k dragim je upravnik mase, ,Va'ic0 «pravnik» razen v slučajih 116 in 117, vsled svoje
postavitve upravičen izvršiti vsa pravna opravila in pravna dejanja, ki jih nanese izpolnjevanje dolžnosti njegove službe, kolikor ni konkurzni komisar v posameznem slučaju odredil omejitve pravic upravnika mase in je ni naznanil udeležencu.
(2)	Ako potrebuje upravnik mase posebnega izkaza, da izvrši kako opravilo ali pravno dejanje, mu mora konkurzni komisar izdati za vsak slučaj posebej pooblastilno listino.
§ 84.
(1)	Konkurzni komisar more ustno ali pis- N»iiiorov«uji> meno zahtevati poročilo in pojasnila od upravnika upr4VllU‘* mase, vpogledati račune ali drugačne spise in
izvršiti potrebne poizvedbe.
(2)	Konkurzni komisar more zaukazati, da upravnik mase o določenih vprašanjih izprosi
ukazila odbora upnikov, in sam dajati taka ukazila, ako ni postavljen odbor upnikov.
(3)	Ako upravnik mase ne izpolnjuje pravilno svojih dolžnosti, ga more konkurzno sodišče na predlog konkurznega komisarja prisiliti z denarnimi kaznimi, da točno izpolnjuje svoje dolžnosti, in v nujnih slučajih postaviti na njegove stroške in nevarnost posebnega upravnika, da oskrbi posamezna opravila.
(4)	Konkurzno sodišče more iz važnih razlogov odvezati upravnika mase potem, ko je zaslišalo konkurznega komisarja in, ako bi bilo treba, odbor upnikov. Upravnika mase je, ako možno, prej zaslišati.
§ 85.
Namestnik	Zaradi smotrenosti se more postaviti na-
upravnika maso.	p	c
mestnik upravnika mase, ki ga mora zastopati, ako je ta zadržan. Na namestnika je uporabljati določbe, ki veljajo za upravnika mase.
§ 8tl.
posebni upravniki. (1) Ako zahteva obseg opravila, se morejo pridejati upravniku mase za določene stroke uprave, zlasti za upravo nepremične in rudniške imovine, posebni upravniki. Njih pravice in dolžnosti se ravnajo v njih področju po določbah, ki veljajo za upravnika mase.
(2)	Ako pa se je dosegla že pred razglasitvijo konkurza prisilna uprava, je postaviti prisilnega upravnika za posebnega upravnika, ako ni iz pretežnih razlogov potrebno postaviti drugo osebo.
(3)	Ako so ločitveni upniki dosegli prisilno upravo šele po razglasitvi konkurza, je že postavljenemu posebnemu upravniku praviloma izročiti tudi službo prisilnega upravnika.
§ 87.
Volitev upravnik» (i) Prvi in pa kasnejši zbor upnikov, ki se
maso po sboru	.	1	J	r	7
upnikov. je sklical, da razpravlja o tem predmetu (§ 91, odstavek 2), more predlagati, da se odveže upravnik mase in imenuje upravnik mase, ki ga je sam izvolil.
(2)	Konkurzno sodišče more odkloniti predlog, ako meni, da vzbuja volitev pomisleke ali da je menjava v osebi upravnika mase škodljiva skupnemu interesu konkurznih upnikov.
(3)	Postavitev drugega upravnika mase se mora objaviti.
ji 88.
(1)	Na prvem ali kasnejšem zboru upnikov Ollbor upnikov. (Š 91, odstavek 2) se more izvoliti odbor upnikov.
Odbor upnikov ima tri, največ pet udov in pri-merno število nadomestnikov. Ako potreba, se mora vršiti nova ali dopolnilna volitev.
(2)	Razen tega morejo upniki, ki so ostali s svojim volilnim nasvetom v manjšini in katerih terjatve znašajo vsaj četrtino vsega zneska terjatev, ki pristojé navzočnim upnikom, zahtevati, da se sprejme poleg izvoljencev ena oseba, ki so jo oni imenovali, za uda in ena za njegovega nado-meslnika v odbor upnikov.
f3) V odbor upnikov se morejo voliti tudi fizične in jurislične osebe, ki niso konkurzni upniki. Vsak izvoljenec se more dati zastopati pri izpolnjevanju svojih dolžnosti na svojo nevarnost in stroške. Ako je izvoljenec konkurzni upnik, more odkloniti izvolitev v odbor upnikov le iz važnih razlogov; presoditi jih pristoji konkurznemu sodišču.
(4)	Izvolitev v odbor upnikov more zbor upnikov preklicati z večino glasov, izvolitev zastopnikov manjšine pa le z več nego tričetrtinsko večino. Takisto more konkurzno sodišče odvezali ude odbora upnikov iz važnih razlogov, osobito ako zanemarjajo svoje dolžnosti.
(5)	Za izvolitev v odbor upnikov je potreba potrditve konkurznega sodišča. Potrditev se more odreči iz važnih razlogov. Konkurzni komisar more postaviti odbor upnikov za toliko časa, dokler sodišče ne potrdi izvoljenega odbora upnikov. Preklic postavitve pristoji v tem slučaju konkurznemu komisarju.
§ 89.
(1)	Odbor upnikov ima dolžnost nadzirati in Dolžnosti, odgn-
podpirati upravnika mase. On mora dati bJagajnico ^ada odbora upravnika mase preskusiti po vsaj dveh svojih	upnikov,
udih od časa do časa in vsikdar, kadar to zaukaže konkurzni komisar.
(2)	Udje odbora upnikov si smejo le z odo-brenjem zbora upnikov pridobivati v konkurzno maso spadajoče stvari sami ali po drugih drugače kakor s prevzemnim predlogom ali na javni dražbi. Oni so odgovorni vsem udeležencem za imovinske škode, ki jih povzročijo s tem, da
Pravice konkurz-noga komisarja, »ko ni odbora upnikov.
Zbor upnikov.
Pravica glasovanja na zboru upntko v.
prestopijo ta predpis, ali s tem, da ravnajo sicer proti svoji dolžnosti, in konkurzni komisar jih more s kaznimi zaradi nereda prisiliti, da izpolnjujejo svoje dolžnosti.
(3)	Odbor upnikov mora sklicevati konkurzni komisar ali upravnik mase. Sklicati ga je osobito, ako to predlaga večina odbora upnikov. Na seje je povabiti vse ude in njih nadomestnike. Nado-mestniki smejo glasovati le tedaj, ako nedostaje udov odbora upnikov. Za sklep je potreba toliko glasov, kolikor ustreza večini vseh udov odbora upnikov; ako je enako število glasov, odloča upravnik mase. Glasuje se lahko pismeno.
(4)	V svoji lastni stvari ne more nihče glasovati.
(5)	Udom odbora upnikov ne gre nikaka nagrada, pač pa povračilo njihovih potrebnih izdatkov. Ako pa se jim poverijo z odredbo kon-kurznega komisarja ali s sklepom odbora upnikov posebna opravila, se jim more z odobrenjem konkurznega komisarja podeliti posebno povračilo.
§ 90.
Dokler ni postavljen odbor upnikov, ima konkurzni komisar dolžnosti, ki so odkazane odboru upnikov. Ako je predpisana pritrditev odbora upnikov, more konkurzni komisar zahtevati sklep zbora upnikov.
§ 91.
(1)	Zbor upnikov sklicuje in vodi konkurzni komisar. Sklicati ga je osobito, ako to predlaga upravnik mase, odbor upnikov ali vsaj dva kon-kurzna upnika, katerih terjatve dosegajo po cenitvi konkurznega komisarja četrti del konkurznih terjatev, če predlagatelj hkratu naznani razpravni predmet.
(■_>) Sklic je javno razglasiti, hkratu pa navesti razpravni predmet. Javnega naznanila ni treba, ako se na zboru upnikov odredi nadaljevanje razprave in ustanovi kraj, dan in ura.
(3)	O predmetih, katerih razpravljanje se ni tako oznanilo, se ne more sklepati; od tega pa je izvzet sklep o predlogu, da se skliče nov zbor upnikov.
§ 92.
(1) Za sklepčnost zbora upnikov, ki zboruje po ugotovitvenem naroku, je potreba navzočnosti
vsaj dveh konkurznih upnikov, katerih za glasovanje upravičene terjatve dosegajo četrti del konkurznih terjatev.
(2)	Za sklepe in za volitev na zboru upnikov je potreba nadpolovične večine glasov, ki jo je računiti po znesku terjatev.
(3)	Kolikor ni v konkurznem redu določenega ničesar drugega, je šteti le glasove konkurznih upnikov, ki so prišli na zbor upnikov.
(4)	Izvzemši volitve ne more nihče glasovati v svoji lastni stvari.
§ 93.
(1)	K udeležbi pri glasovanjih upravičujejo ugotovljene konkurzne terjatve.
(2)	Koliko je priznati pravico glasovanja za terjatve, ki še niso ugotovljene, ki so sporne ali ki so pogojne, odloča po poprednji ugotovitvi in po zaslišbi strank konkurzno sodišče ali, ako terjatev ne znaša več nego dvetisočpetsto kron, konkurzni komisar.
(3)	Isto velja o terjatvah ločitvenih upnikov in upnikov trgovske družbe v konkurzu družabnika, ki osebno jamči. Pravica glasovanja se prizna le za tisti del terjatev, ki previdoma ni založen z drugačnim uveljavljanjem.
(4)	Pravni pomoček zoper odločbo ni pri-pusten, vendar se more odločba na predlog iz-premeniti.
§ 94.
Konkurznim upnikom, ki so pridobili terjatev šele po razglasitvi konkurza z odstopom, ne gre pravica glasovanja, razen ako so prevzeli terjatev na podstavi zaveznega razmerja, sklenjenega pred razglasitvijo konkurza.
§ 95.
(1)	Sklepe odbora upnikov mora upravnik mase brez odloga priobčiti konkurznemu komisarju.
(2)	Konkurzni komisar more prepovedati izvršitev sklepa odbora upnikov, dokler ni zbor upnikov sklepal o predmetu.
(3)	Konkurzno sodišče more prepovedati izvršitev sklepa odbora upnikov ali zbora upnikov,
Prepoved izvrSitvo sklepov.


p°pla in cenitev.
a J pri tujih rečeh in rečeh v tuji hrambi.
ako sklep nasprotuje skupnemu interesu konkurz-nih upnikov. V nujnih slučajih more konkurzno sodišče, da odvrne očividno škodo, nadomestiti sklep odbora upnikov ali zbora upnikov z drugo odredbo.
Četrti oddelek.
Ugotovitev konkurzne mase.
§ 96.
(1)	O masi mora narediti popis konkurzni komisar ali po njegovem naročilu upravnik mase ali kdo drug, ki mu to naroči sodišče, ako mogoče, privzemši prezadolženca.
(2)	Z narejo popisa je praviloma združiti cenitev; iz razlogov smotrenosti pa jo more konkurzni komisar odložiti. Za cenitev zadošča privzeti enega izvedenca ; tudi tega ni treba storiti, ako udje odbora upnikov sami izvršč cenitev z odobronjem konkurznega komisarja.
(3)	Na cenitve nepremičnih reči je zmislu primerno uporabljati predpise izvršilnega reda.
(4)	Z ukazom se morejo izdati natančnejši zaukazi o sestavi popisa ter o cenitvi posameznih reči.
§ 97.
(1)	Reči, o katerih je dvomljivo, ali spadajo v maso, je vzprejeti v popis; zahteve, ki so jih stavile druge osebe, je zaznamovati.
(2)	Kdor ima reči, ki spadajo v konkurzno maso, v svoji hrambi, ima, čim izve za razglasitev konkurza, dolžnost to naznaniti upravniku mase ter dovoliti, da se popišejo in cenijo, sicer je odgovoren za škodo, ki se povzroči po njegovi krivdi.
(a) Kdor je v zadnjem letu pred razglasitvijo konkurza pridobil prezadolženčeve knjižne terjatve, je dolžen na zahtevanje upravnika mase dati na razpolaganje seznamek teh terjatev ter dajati obračune o zneskih, ki so se vsakočasno vplačali nanje.
(4)	Konkurzni komisar more zaukazati, kar je potrebno za izvršitev teh naredb.
§ 98.
(1)	Ako je prezadolžencu pripala dediščina b) pn 'led,80l,'al1 še pred razglasitvijo konkurza in se mu še ni
prisodila do dneva razglasitve konkurza, je vzprejeti v popis o konkurzni masi samo to, kar gre prezadolžencu po uspehu zapuščinske razprave.
(2)	Ako se razglasi konkurz tudi o dediščini, je razpravljati ta konkurz kakor ločen konkurz.
(3)	Sprednje določbe je uporabljati tudi na dediščine, ki pripadejo prezadolžencu šele med konkurzom.
§ 99.
Prezadolženec je dolžen dajati upravniku Pre“^J^”6ova mase vsa za poslovodstvo potrebna pojasnila.
§ 100.
(1)	Ako prezadolženec pred razglasitvijo kon- setnamet imovine
,	y i . .	...	, v 1	,	.	.	In bilanca.
kurza še ni izročil natančnega seznamka imovine, ga mora konkurzni komisar prisiliti, da ga predloži nemudoma.
(2)	V seznamku je navesti posamezne imo-vinske kose in terjatve z navedbo, ali in v koliko se dadö izterjati, ter vse dolgove z navedbo naslovov upnikov in razmerja sorodstva in svaštva, obstoječega morda med njimi in prezadolženemu.
(3)	Ako je prezadolženec predložil bilanco, jo mora upravnik mase preskusiti in popraviti.
Drugače more konkurzni komisar naročiti upravniku mase, da sam sestavi bilanco držč se predpisov § 96, odstavek 2.
(4)	Prezadolženec mora seznamek ali bilanco, ki jo je predložil, svojeročno podpisati in se hkratu ponuditi za razodetno prisego, da so njegove navedbe o stanju imetka in dolgov pravilne in popolne in da ni ničesar zamolčal iz svoje imovine.
(5)	Čim je stanje imetka popravljeno s popisom, mora prezadolženec na predlog upravnika mase ali konkurznega upnika ali na zaukaz konkurznega komisarja priseči to prisego. Narok za priseganje je s tem, da se nabije na sodni deski, javno naznaniti. Na narok je povabiti upravnika mase, ude odbora upnikov in predlagatelja.

N&rcdbe gledč prezadolžcnčev» osebe.
Uveljavljanje
terjatev.
Vsebina oglasila.
(e) Ako je zapuščina, trgovska družba ali juristična oseba prezadolženec, določi konkurzni komisar, morajo-li vsi ali kateri izmed dedičev, družabnikov, ki jamčijo osebno, ali likvidatorjev ali oseb, ki imajo pravico zastopati juristično osebo, morajo priseči razodetno prisego.
§ 101.
(i)	Konkurzni komisar more dati prezadol-ženca prisilno privesti, ako ne sluša povabil. Pravtako more prezadolženca pripreti, ako trdovratno in brez zadostnega razloga ne izpolnjuje v § 99 oznaijienjene dolžnosti, ako se ne pokori naročilu, naj priseže razodetno prisego ali naj predloži imovinski seznamek, ali ako je to potrebno za zavarovanje mase ali, da se zabranijo spletke, s katerimi bi se mogli oškodovati upniki.
(s) Zapor je izvršiti po določbah §§ 360 do 366 izv. r. Skupna doba po razglasitvi kon-kurza naloženega zapora ne sme presegati šest mescev. Izvršitveni in preskrbni stroški spadajo k stroškom konkurznega postopanja.
(3)	Preden se sklepa o zaporu ali o njega odpravi, je, kolikor je to mogoče, zaslišati odbor upnikov.
§ 104.
(1)	Terjatve je oglasiti na sodišču, na “„«niT'
katerem ima konkurzni komisar svoj sedež.	* njimi.
(2)	Z oglasitvijo v konkurzu trgovske družbe se lahko združi oglasitev iste terjatve v konkurzu družabnikov.
(3)	Pismene oglasitve je izročati v dveh izvodih, Od prilog, ki so predložene v izvirniku, je priložiti prepis. Konkurzni upniki, ki imajo v inozemstvu svoje stanovališče ali svoj zavod, morajo imenovati pooblaščenca za vročbe, stanujočega v tuzemstvu, drugače jim ga mora postaviti konkurzni komisar na njihovo nevarnost in stroške.
(4)	Drugi izvod pismenih oglasitev in uradne prepise na zapisnik danih oglasitev ter prepise prilog je vročati upravniku mase.
(o) Udeleženci morejo vpogledovati v oglasila in njihove priloge.
(e) Upravnik mase mora terjatve po zahtevanem vrstnem redu vpisovati v seznamek, ki ga je predložiti konkurznemu sodišču.
Peti oddelek.
Ugotovitev zahtev.
§ 102.
Konkurzni upniki morajo svoje terjatve, tudi če teče o njih pravda, uveljavljati v konkurzu po naslednjih predpisih.
§ 103.
§ 105.
(1)	Na ugotovitveni narok morata priti upravnik mase in prezadolženec. Opravilne knjige in prezadolženčeve zapiske je, kolikor mogoče, prinesti na narok.
(2)	Oglašene terjatve je ugotavljati po razredih in v razredih po vrstnem redu oglasitve.
(3)	Upravnik mase mora pri vsaki oglašeni terjatvi podati določno izjavo o njeni pravilnosti in njenem vrstnem redu; pridržki upravnika mase, kadar podaja to izjavo, so nedopustni.
Ugotovitven»
razprava.
(1)	V oglasilu je navesti znesek terjatve in dejanstva, na katera se opira, ter zahtevani vrstni red in oznamenili dokazila, ki se morejo predložiti za dokaz zatrjevane terjatve.
(2)	Pri terjatvah, o katerih teče pravda, mora oglasilo obsegati tudi navedbo pravdnega sodišča in znamenja spisov.
(3)	Ločitveni upniki, ki uveljavljajo svoje terjatve tudi kakor konkurzni upniki, morajo stvar razložiti z natančno navedbo predmeta ločitve in navesti, do katerega zneska so, kakor je pričakovati, njihove terjatve založene s pravico do ločitve.
(4)	Prezadolženec more prerekati pravilnost, ne pa vrstnega reda oglašenih terjatev.
(5)	Konkurzni upniki, kojih terjatev se ugotovi ali kojih pravica glasovanja se pripoznava, morejo prerekati pravilnost in vrstni red oglašenih terjatev.
§ 106.
(1)	Dokler ugotovitvena razprava ni sklenjena, more upnik zahtevati drug vrstni red za svojo oglašeno terjatev.
Dodatne oglasit ve.
O glasit veni seznamek.
Ugotavljanje
terjatev.
Prerekane terjatve.
(2)	Druge predloge, naj se raztegne ali iz-premeni oglašena terjatev, je 'pripuščati, ako se s tem ne oteži ugotovitvena razprava.
(3)	Po preteku oglasitvenega roka oglašene terjatve je, kolikor mogoče, privzeti v razpravo.
§ 107.
(1)	Za terjatve, ki so bile oglašene šele po preteku oglasitvenega roka in o katerih se ni razpravljalo na občem ugotovitvenem naroku, je zaukazati poseben ugotovitveni narok. § 105, odstavek 1, se uporablja.
(2)	Konkurzni komisar mora povabiti upnike na ta posebni ugotovitveni narok z javnim naznanilom ali posebej. S tem povabilom in z izjavo upravnika mase združene stroške je, pravično oziraje se na višino oglašenih terjatev, naložiti upnikom, ki so zamudili oglasitveni rok.
(3)	Upniki, o kojih terjatvah se razpravlja šele na posebnem ugotovitvenem naroku, ne morejo prerekati prej ugotovljenih terjatev.
§ 108.
(1)	Uspeh ugotovitvene razprave je vpisati v oglasitveni seznamek.
(2)	Seznamek velja za sestavino zapisnika, ki se spiše na ugotovitvenem naroku. Upniki lahko zahtevajo poverjene izpiske.
§ 109.
(1)	Terjatev velja v konkurzu za ugotovljeno, če jo je upravnik mase pripoznal in če je ni prerekal za to upravičen konkurzni upnik.
(2)	Od prezadolženca izhajajoče prerekanje je zaznamovati v oglasitvenem seznamku; za kon-kurz pa nima pravnega učinka.
§ no.
(1) Upniki, kojih terjatve so ostale sporne glede pravilnosti ali vrstnega reda, morejo uveljavljati njih ugotovitev, ako je pravdna pot dopustna, s tožbo, ki jo je naperiti zoper vse, ki prerekajo (§ 14 c. p. r.). Tožbena zahteva se more opirati le na razlog, ki se je navedel v ogla-sitvi in na ugotovitvenem naroku, in se ne more naperiti na višji nego tam navedeni znesek.
(2)	Ako se prereka izvršljiva terjatev, mora tisti, ki prereka, svoj vgovor uveljavljati s tožbo.
(3)	Ako stvar ne spada na pravdno pot, naj odloči o pravilnosti terjatve pristojno oblastvo ; o vrstnem redu odloča konkurzno sodišče.
(4)	Konkurzni komisar mora določiti rokove, v katerih je uveljavljati zahtevo, in udeležence opozoriti na posledice, ako se zamudi ta rok (§§ 131, odstavek 3, 134, odstavek 2, 167, odstavek 2). Rok mora znašati najmanj en mesec.
(5)	Konkurzne upnike, kojih terjatve so ostale sporne gledé pravilnosti ali vrstnega reda in ki niso bili navzoči na ugotovitvenem naroku, mora obvestiti konkurzni komisar, v koliko so se prerekale njihove terjatve.
§ IH-
(1)	Za razpravljanje in odločanje pravd o pravilnosti in vrstnem redu konkurznih terjatev je pristojno edinole konkurzno sodišče.
(2)	Obči predpisi o pristojnosti sodišč za tožbe zaradi izločitvenih in ločitvenih zahtev ali na podstavi terjatev proti masi se ne izpreminjajo.
§ 112.
(1)	Pravnomočne odločbe o pravilnosti in vrstnem redu prerekanih zahtev imajo moč nasproti vsem konkurznim upnikom.
(2)	S stroški pravde je ravnati kakor s stroški mase, kolikor se je upravnik mase udeleževal prerekanja. Pravdno sodišče pa lahko naloži upravniku mase, da vrne stroške pravde konkurzni masi, ako je nagajivo prerekal ali se pravdal.
(3)	Ako se upravnik mase ni udeleževal pravde, morejo prerekajoči upniki zahtevati povračilo stroškov iz konkurzne mase toliko, kolikor se je s pravdanjem naklonila korist konkurzni masi.
§ 113.
(1)	Določbe §§ 110 in 112 veljajo tudi za nadaljevanje in odločbo pravd, ki so tekle zoper prezadolženca pred razglasitvijo konkurza in so bile prekinjene.
(2)	Konkurzno sodišče more iz razlogov smotrenosti na predlog skleniti, da je pravdo
Pristojnost za tožbe zaradi prerekani)] terjatev.
Učinek odločbe.
Uporabnost predpisov na tekoče pravne stvari.
(Slovenlseh.)
293
Sodstvo za pravde, ki jih je izvršiti na konkurznem sodišču.
Poslovodstvo po upravniku mase.
Odobronju odbora upnikov pridržana opravila, aJ z ozirom na vrednost predmeta.
nadaljevati na konkurznem sodišču. Pravni po-moček zoper to odločbo je nedopusten.
§ 114.
Pravde, ki jih je izvršiti na konkurznem sodišču, odloča posamezni sodnik po predpisih, veljajočih za postopanje na okrajnih sodiščih (§§ 431 do 453 c. p. r.), ako znesek ali vrednost spornega predmeta ne presega tisoč kron. V ostalem ostane § 7 a s. pr. neizpremenjen.
Šesti o ddelek.
Odredbe o imovini mase in polaganju računov.
§ 115.
(1)	Upravnik mase mora h konkurzni masi spadajočo imovino vnovčiti in gotovino plodonosno naložiti. Pri vseh važnih ukrepih mora dobiti sklep odbora upnikov, zlasti ako gre za to, da se nadaljuje ali zapre prezadolženčeva kupčija ali da se prostovoljno otujijo premične reči, kar se ne povzroči z nadaljevanjem kupčije, ali da se sodno uveljavljajo terjatve, kojih izterljivost je dvomljiva. Ako je mogoče, mora zaslišati tudi prezadolženca.
(2)	V nujnih slučajih more konkurzni komisar dovoliti izvršitev takih ukrepov.
(3)	Vlagati izpodbijalne tožbe in vstopati v izpodbijalne pravde, ki so v teku ob času razglasitve konkurza, ima pravico upravnik mase s pritrditvijo konkurznega komisarja, če tudi temu nasprotuje sklep odbora upnikov.
§ 116.
Odobrenja odbora upnikov potrebuje, ako gre za vrednost več nego dvetisočpetsto kron, odločba:
1.	o prostovoljni otujitvi nepremične reči, pomorske ladje ali pravic prezadolženca;
2.	o sklepanju poravnav ali razsodilnili pogodb;
3.	o vnovčevanju pravic do tekočih prejemkov, rent in ponavljajočih se dajatev, trajajočih nedoločen čas;
4.	o izpolnjevanju ali razveljavljanju prc-zadolženčevih pravnih opravil;
5. o pripoznavanju zahtev na izločitev, ločitev pobot in terjatev proti masi ter o odkupovanju zastav.
§ 117.
Odobrenja odbora upnikov in konkurznega komisarja potrebuje brez ozira na vrednost predmeta otujitev prezadolženčevega podjetja ali njegovega deleža na podjetju ter otujitev cele zaloge blaga ali delov zaloge blaga ali posameznih partij blaga. Taka otujitev naj se praviloma ne izvrši brez prejšnje objave v javnih listih.
§ 118.
(1)	Preden se sklepa o stvareh, oznamenje-nih v §§ 116 in 117, je zaslišati prezadolženca, ako je mogoče.
(2)	Vrnujnih slučajih more konkurzno sodišče na predlog upravnika mase dovoliti opravo pravnih dejanj in opravil, oznamenjenih v §§ 116 in 117.
§ 119.
(1)	V konkurzno maso spadajoče reči je na predlog upravnika mase sodno prodati, ako se ni sk enil koristnejši način vnovčevanja.
(2)	Za tako prodaje je zmislu primerno uporabljati predpise izvršilnega réda z nastopnimi razlikami :
1.	upravnik mase ima mesto zahtevajočega upnika ;
2.	pravni nasledki zamude v §§ 145, odstavek 1, in 188, odstavek 2, izv. r. oznamenjenih rokov v dražbenem postopanju ne nastopijo;
3.	predpisi §§ 151, odstavek 3, 200, št. 3, in 282 izv. r., po katerih se pred pretekom pol leta od dražbenega roka ali izza ustavitve ne more predlagati nova dražba, se ne uporabljajo;
4.	treba ni držati se v §§ 140, odstavek 1, in 169, odstavek 2, izv. r. določenih vmesnih rokov za opravo cenitve in dražbe;
5.	predpisi § 142, odstavek 1, izv. r. o tem, kdaj se sme opustiti cenitev, se uporabljajo, ako se je cenitev izvršila v teku postopanja.
(3)	Prodajo in razdelitev izkupila med ločitvene upnike naj opravi izvršilno sodišče.
b) brez ozir« na vrednost predmeta.
Zaslišanje prezadolženca. Nujni slučaji.
Sodna prodaja.

(4)	Upravnik mase more vstopiti kakor zahtevajoči upnik v vsako prisilno izvršilno postopanje, ki teče zoper prezadolženca.
(s) Odbor upnikov more skleniti z odo-brenjem konkurznega komisarja, da je opustiti prodajo terjatev, kojih izterjevanje ne obeta zadostnega uspeha, in prodajo stvari neznatne vrednosti in da je te terjatve in take stvari prepustiti pre-zadolžencu na svobodno razpolaganje.
(3)	Za razpravljanje o računu je zaukazati narok, ki ga je naznaniti s tem, da se nabije na sodni deski, in na katerega je povabiti upravnika mase, njegovega naslednika, ude odbora upnikov, prezadolženca in vse konkurzne upnike s pri-pomnjo, da morejo vpogledati račun in eventualno očitati pogreške na naroku ali poprej s spisom.
§ 122.
§ 120.
tanih edr»	(l) Ako so prezadolženčeve stvari obre-
**vica do ločitve, menjene z zastavno pravico, jih more upravnik mase vsakčas odkupiti s poplačilom zastavnega dolga in pri nepremičnih stvareh s poplačilom zastavnega dolga vstopiti v zastavno pravico. To določilo se zmislu primerno uporablja na druge pravice do ločitve.
(1)	Konkurzni komisar mora račun odobriti, ako po uspehu preskušnje ni pomisleka zoper njega in se niso očitali pogreški ali ako se je na naroku doseglo zedinjenje.
(2)	Drugače odloči koukurzno sodišče, ko je izvršilo potrebne poizvedbe (§ 173, odst. 5), iz-ključujč pravdno pot.
§ 123.
(2)	Stvari, katerih se drži pravica do ločitve, se morejo brez pritrditve upravičenca vnovčevati le po predpisih izvršilnega reda. Drugo vnovče-vanje je dopustno z odobrenjem konkurznega komisarja, ako je dognano, da se more ločitveni upnik, ki ni pritrdil temu vnovčevanju, popolnoma poplačati iz izkupila.
(3)	Ako so take stvari v hrambi ločitvenih j upnikov, kojih terjatve so dospele, more konkurzno j sodišče na predlog upravnika mase, zaslišavši ločitvene upnike, določiti primeren rok, v katerem morajo vnovčiti stvar. Ako se stvar ne vnovči v tem roku, more konkurzno sodišče zaukazati, da se izroči za vnovčenje. Pravni pomoček zoper ta sklep ni dopusten.
(4)	Predpisi odstavka 3 se uporabljajo tudi na upnike, ki imajo pravico se poplačati iz zastave brez sodnega posredovanja; zavodi, katerim gre ta pravica na podstavi njihovih zakonito dognanih ali po državi odobrenih pravil, pa imajo le dolžnost dajati pojasnila, ki jih zahteva upravnik mase.
Ako je upravnik mase postavljen hkratu za prisilnega upravnika, mora o tej upravi ločeno dajali račun po predpisih izvršilnega reda.
Sedmi oddelek.
Razdeljevanje mase.
§ 124.
(1)	Upnike mase je poplačati brez ozira na stanje postopanja, čim so njihove zahteve dognane in so dospele v plačilo.
(2)	Upravnik mase mora skrbeti za to, da so potrebni zneski pravočasno na razpolaganje.
(3)	Kadar se dajatev odreče ali zadržuje, se morejo upniki mase obrniti na konkurznega komisarja za odpomoč ali uveljavljati svoje zahteve s tožbo proti upravniku mase.
§ 125.
računa.
§ 121.
(1)	Upravnik mase mora vselej, kadar zaukaže konkurzni komisar, najkasneje pa kadar se konča njegovo delovanje, dati konkurznemu komisarju račun in, ako je potrebno, podati poročilo, ki pojasnjuje račun.
(2)	Konkurzni komisar mora preskusiti račun in. ako je treba, ukreniti, da ga upravnik mase popravi ali dopolni. Za preskušnjo lahko privzame izvedence ali posamezne ude odbora upnikov.
(1)	Upravnik mase mora, kadar se konča njegovo delovanje, oglasiti svoje zahteve, naj se mu povrnejo izdatki v gotovini ter naj se mu da plačilo za njegov trud, pri konkurznem komisarju. Konkurzni komisar more upravniku mase vsakčas naročiti, naj naznani svoje zahteve.
(2)	O zahtevah upravnika mase naj odloči konkurzni komisar, zaslišavši odbor upnikov; odločbo je vročiti upravniku inase, prezadolžencu in vsem udom odbora upnikov. Odločbo konkurznega komisarja morejo izpodbijati z rekurzom na kon-
Odobren j e ali očitanje pogreškov.
Ločen račun.
Poplačilo upnikov mase.
Zlasti: a) zahteve upravnika mase.
ftJ zahtevo udov odbora upnikov.
Poplačilo konkurz-nlh upnikov.
Kazdcljovaujo brez formalnosti in razdelitveni osnutok.
kurznem sodišču; to sodišče odloči končno-veljavno.
(s) Na zahteve upravnika mase more kon-kurzni komisar, zaslišavši odbor upnikov, dovoljevati predplačila.
(4)	Stroške upravnika mase, ki jih ima na izvršilnem sodišču zahtevali povodom sodne prodaje stvari in razdeljevanja izkupila, naj določi to sodišče.
§ 126.
(1)	Z ukazom se lahko izda tarifa z določenimi postavki za skupno plačilo, po kateri je odmerjati pristojbine upravnika mase. Postavljaje tarifo se je ozirati na vrednost mase, na uspeh, dosežen za konkurzne upnike, in na stanje postopanja ob času, ko se sklene upravljanje mase.
(2)	Od postavkov tarife se more odstopiti le, ako so bila dolžnosti primerno oskrbovana opravila združena z izrednimi napori, ako so imela nenavaden obseg ali poseben uspeh.
(3)	Dogovori upravnika mase s prezadolžen-cem ali z upniki o višini izdatkov v gotovini ter o plačilu za njegov trud so neveljavni.
§ 127.
(1)	O višini izdatkov v gotovini, ki jih zahtevajo udje odbora upnikov, ali posebne nagrade (§ 89, odst. 5), mora odločiti konkurzni komisar, zaslišavši upravnika mase.
(2)	Predpise § 125, odstavek 2, o vročitvi in izpodbijanju te odločbe ter § 126, odstavek 3, o neveljavnosti dogovorov o višini izdatkov. v gotovini in posebne nagrade je uporabljati zmislu primerno.
§ 128.
(1)	S poplačevanjem konkurznih upnikov se more pričeti šele po občem ugotovitvenem naroku.
(2)	Konkurznim upnikom se mora razdeljevati tolikrat, kolikorkrat je dana zadostna imo-vina mase.
upravnik mase s pritrditvijo odbora upnikov, ne da bi prej obvestil konkurzne upnike.
(2)	Ako ima konkurzni komisar pomisleke, bi-li pritrdil taki razdelitvi, ali ako gre za težavnejša razdeljevanja, zlasti za vpoštevanje konkurz-nih upnikov, ki jih je poplačati le s primanjkljajem njihovih terjatev, mora upravnik mase predložiti razdelitveni osnutek, ki ga je odobril odbor upnikov.
(3)	V razdelitvenem osnutku je navesti vse terjatve v njihovem vrstnem redu, nadalje imo-vino, ki je na razpolaganje za razdelitev, in zneske, ki pridejo na vsako posamezno terjatev.
1
>	1 ■ I
§ 130.
(1)	Konkurzni komisar mora na sodni deski °^tbaoe”E"
nabiti in naznaniti predložbo razdelitvenega osnutka,	osnutku,
ko je bil preskušen in eventualno popravljen, in
o tem obvestiti prezadolženca ter konkurzne upnike s pristavkom, da jim je dano na voljo, vpogledati vanj in v štirinajstih dneh podati svoje opazke. Hkratu je njim in upravniku mase ter udom odbora upnikov naznaniti narok, na katerem so bo razpravljalo o morebitnih opazkah.
(2)	Konkurzni komisar naj odobri razdelitveni osnutek, ako po uspehu preskušnje ni pomisleka
proti njemu in ako se niso podale opazke ali so	^
bile umaknjene na naroku.
(3)	Drugače odloči konkurzno sodišče, opra-vivši potrebne poizvedbe (§ 173, odst. 5), iz-kljueujé pradno pot.
(1) Odločbo je naznaniti s tem, da se nabije na sodni deski, in jo vročiti upravniku mase ter prezadolženem Konkurzni upniki se obveščajo le, če se je ugodilo opazkam; sicer je obvestiti le konkurzne upnike, kojih opazke so bile zavržene.
(r,) Zneske, kojih izplačilo je odvisno od • odločbe o opazkah, je položiti na sodišču do pravnomočnosti odločbe.
§ 131.
.	(3)	Razdeljuje naj upravnik	mase,	zaslišavši	(l)	Ako	so terjatve prei.ekane, se	more	raz-	“7^"'
odbor upnikov, m s pritrditvijo	konkurznega ko-	de]jevati	na	tcrjatV0i cn;lkc v vrstnem	re(|u>	ako
misaija.	se na prerekano terjatev pripadajoči znesek položi
na sodišču'.	'
§ 129.
(2)	Ako se je položil polni znesek prerekani'
(1)	V navadnih primerih	more	konkurzni	1	terjatve,	se	more razdeljevati na terjatve, ki so
komisar	odobriti razdelitev, ki	jo je	predlagal	1	v vrstnem redu za prerekano terjatvijo.

(3)	Na prerekane terjatve pa se je ozirati le, ako je še odprt rok za vložbo tožbe (§ 110, odstavek 4) ali ako je bila tožba vložena najkasneje dne, katerega je upravnik mase predlagal razdelitev.
(4)	Izvršljive terjatve veljajo le tedaj za prerekane, ako je prerekovalec v roku uveljavljal svoj vgovor s tožbo.
§ 132.
§ 134.
(1)	Upniki, kojih terjatve se zaradi zakasnele oglasitve niso mogle vpoštevati ob razdeljevanju, morejo zahtevati, da dobé pri naslednji razdelitvi neki znesek naprej, ki je primeren, da se zena-čijo z ostalimi upniki.
(2)	Taka zahteva pa ne gre upnikom, kojih terjatve so ostale zaradi ne pravočasno vložene tožbe (§ 131, odstavek 3) nevpoštevane ob razdeljevanju.
bmajo pravico	(0 Na konkurzne upnike, ki so hkratu upniki
io ločitve, in s pravico do ločitve, se je ob razdeljevanjih, ki tajkîjajem'ôb se vrše pred razdelitvijo izkupila iz ločene mase, »tdeijevanju. ozirati s celim zneskom njihovih terjatev.
§ 135.
Izvršitev vsake razdelitve mora upravnik mase izkazati konkurznemu komisarju.
(2)	Ako se pokaže ob naslednji razdelitvi izkupila iz ločene mase, da je upnik prejel ob razdeljevanju več, nego znaša delež, ki ga je odmeriti po višini dejanskega primanjkljaja, je to, kar je več, vrniti neposrednje iz ločene mase v občo maso.
(3)	Sprednje določbe veljajo zmislu primerno tudi za terjatve upnikov trgovske družbe, ki je v konkurzu in ki je oglasila svoje terjatve hkratu v konkurzu osebno jamčečega družabnika.
(4)	Konkurzne upnike, ki so za zavarovanje svojih zahtev pridobili določne prezadolženčeve imovinske kose, zlasti knjižne terjatve ali katerim gre za njihovo terjatev zastavna pravica na pre-zadolženčevi nepremični imovini, ki ni v tuzemstvu, je vpoštevati le z zneskom domnevnega primanjkljaja. Višino tega primanjkljaja mora konkurzni upnik upravniku mase verojetno dokazati do preteka za vložbo opazk določenega roka in konkurzni komisar jo mora odobriti.
(5)	Določbe odstavka 2 veljajo tudi za konkurzne upnike, imenovane v odstavku 4. Ako so pa ob razdeljevanju prejeli manj, nego znaša delež, ki ga je odmeriti po višini dejanskega primanjkljaja, jim je razliko povrniti iz mase.
§ 136.
(i)	Ako je masa popolnoma porabljena in ako je končnoveljavno odločeno o vseh prerekanih terjatvah, je opraviti sklepno razdelitev, ko so se dognale zahteve upravnika mase in se je odobril sklepni račun.
(s) Sklepna razdelitev se more vršiti le na podstavi razdelitvenega osnutka v zmislu § 129, odstavka 2 in 3.
(3)	Na sklepno razdelitev in postopanje je uporabljati predpise §§ 130 do 135.
§ 137.
(1)	Sklepna razdelitev se ne sme odlagati zaradi lega, ker še ni dognano, ali in v koliko pridejo zneski zavarovanja za založbo terjatev
I nazaj v maso.
(2)	Ako je nastop pogoja tako neverojeten, da pogojna terjatev sedaj nima imovinske vrednosti, je opustiti sodno položbo na terjatev pripadajočega zneska.
(3)	Upniki, ki jih je po § 132, odstavek 4, § 133.	poplačati le s primanjkljajem njihove terjatve, se
vpoštevajo ob sklepni razdelitvi le tedaj, ako se
(1)	Zneske, ki' pridejo na prerekane terjatve | je višina primanjkljaja dokazala upravniku mase ter na terjatve, ki merijo le na zavarovanje ali , pred potekom za opazke določenega roka in jo ki jih je po § 132, odstavek 4, poplačati le s pri- je odobr i konkurzni komisar.
manjkljajem, mora upravnik mase položiti na sodišču.
8 138.
(2)	Isto velja o zneskih, ki pridejo na po-
gojne terjatve, razen če je pogoj razvezen in da (1) Ako postanejo po izvršitvi sklepne razdelitve «hi upnik varnost.	zneski, ki so bili položeni na sodišču, prosti za
Ozir na zakasuelo oglašene terjatve ob razdeljevanju.
Izvršitev
razdelitve.
Sklepna
razdelitev.
Konkurzna into-vina, ki je postala prosta ali sc je pojavila po sklepni razdelitvi.
Odprava konkurza.
Predlog In začetek postopanja.
Nedopustnost
poravnalnega
postopanja.
maso ali ako pridejo sicer plačani zneski nazaj v maso, jih mora razdelili upravnik mase z odo-brenjem konkurznega komisarja na podstavi osnutka sklepne razdelitve. Izkaz o tem je predložiti konkurznemu komisarju.
(2)	Isto velja, ako se po sklepni razdelitvi ali po odpravi konkurza poizvedô imovinski kosi, ki spadajo h konkurzni masi.
(3)	Konkurzno sodišče more opustiti dodatno razdelitev, eventualno zaslišavši upravnika mase in odbor upnikov, in znesek, ki je na razpolaganje, prepustiti prezadolžencu, ako je to primerno z ozirom na malenkost zneska in stroške dodatne razdelitve.
§ 139.
(1)	Ako je izkazana izvršitev sklepne razdelitve, mora konkurzno sodišče odpraviti konkurz.
(2)	Za odpravo konkurza veljajo predpisi § 78.
Osmi oddelek.
Prisilna poravnava.
§ no.
(1)	Prezadolženec (§ 164, odstavek 1) more v teku konkurznega postopanja predlagati, naj se sklene prisilna poravnava. V predlogu je navesti, kako se naj poplačajo ali zavarujejo upniki.
(2)	Ako se stavi tak predlog in ako ga konkurzno sodišče ne zavrne kakor nedopustnega, more konkurzni komisar, zaslišavši upravnika mase in odbor upnikov zaukazati, da se počaka z vnov-čevanjem konkurzne mase dotlej, da bo zbor upnikov sklepal o tein.
(3)	V konkurzu pridobitne in gospodarske zadruge ni prisilne poravnave.
§ Ul-
(1)	Predlog je nedopusten, dokler je prezadolženec ubežen ali se brani predložiti natančni imovinski seznamek (§ 100) ali priseči razodetno prisego ali ako je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufive kride potem, ko ni mogel več plačati.
(2)	Isto velja, ako nasprotuje vsebina poravnalnega predloga predpisom §§ 149 do 151 ali
nujnim pravnim predpisom ali ako se ne ponudi konkurznim upnikom tretjega razreda, da se plača vsaj deseti del njihovih terjatev najkasneje v enem letu.
§ 142.
Konkurzno sodišče more zavrniti poravnalni predlog, zaslišavši upravnika mase in odbor upnikov :
1.	ako je prezadolženec v zadnjih petih letih zabredel v konkurz ali ako se ni razglasil konkurz le zato, ker ni bilo zadosti imovine;
tevT 2. ako je sklenil v tem času poravnavo po predpisih poravnalnega reda;
3.	ako zaradi kakovosti prezadolženčevih poslovnih zapiskov ali, ker jih ni, ni mogoče dobiti zadostnega pregleda o njegovem imovinskem položaju;
4.	ako so upniki odklonili predlog za prisilno poravnavo ali ako ga je prezadolženec umaknil, ko se je javno naznanil poravnalni narok, ali ako sodišče ni potrdilo prisilne poravnave.
§ 143.
(1)	Upnikom, kojih pravice se ne kratijo z vsebino poravnave, ne gre pravica glasovanja.
(2)	Za konkurzne terjatve prvega in drugega razreda gre pravica glasovanja le tedaj, če je upravnik mase*prerekal njih vrstni red.
(3)	Konkurznim upnikom, ki so po nastopu neplačevitosti pridobili terjatev z odstopom, ne gre pravica glasovanja za to terjatev, ako temu vgo-varja konkurzni upnik, ki ima pravico glasovanja in je oglasil svojo terjatev v oglasitvenem roku. Ta vgovor lahko pobija tisti, ki zahteva glas, z dokazom, da se je vgovorniku pismeno ponudil odkup njegove terjatve po prav tako ugodnih pogojili, kakor so se dovolili odstopajočemu, pred ugotovitvenim narokom ter stavil osemdnevni rok in da so ti pogoji ustrezali prezadolženčevemu gospodarskemu položaju neposrednje pred razglasitvijo konkurza ali, ako se je terjatev odstopila prej, njegovemu gospodarskemu položaju ob času odstopa.
(1)	Določbe odstavka 3 se ne uporabljajo, ako je konkurzni upnik prevzel terjatev na podstavi
Uvodna
preskusila.
Pravica
glasovanja.
obveznega razmerja, sklenjenega pred nastopom neplačevitosti.
(5)	V ostalem veljajo predpisi § 93 o pravici glasovanja.
§ 144.
(1)	Več konkurznim upnikom, katerim gre
terjatev skupno ali kojih terjatve so do nastopa prezadolženčeve neplačevitosti tvorile eno samo terjatev,	gre	le	en	glas.	Ta predpis je zmislu
primerno uporabljati, ako obstaja na terjatvi kon-kurznega upnika zastavna pravica.
(2)	Teh več oseb se mora zedinili gledé izvrševanja pravice glasovanja.
(3)	Konkurznemu upniku, ki je oglasil več
terjatev,	gre	le	en	glas,	vseeno ali je pridobil
terjatev pred razglasitvijo konkurza ali po njej.
§ 145.
WvoiiDi narok. (i) Narok za razpravljanje in sklepanje o poravnavi se ne more vršiti pred ugotovitvenim narokom.
(2)	Narok je javno naznaniti. Razen tega je posebej povabiti prezadolženca in osebe, ki izjavijo, da so pripravljene prevzeti jamstvo za njegove obveznosti, nadalje upravnika mase, ude odbora upnikov in ostale konkurzne upnike, ki imajo pravico glasovanja. Hkratu je vročiti konkurznim upnikom po en prepis poravnalnega predloga; prepise mora predložiti prezadolženec.
(3)	Prezadolženec mora priti osebno na narok. Da bi ga zastopal pooblaščenec, je dopustno le, ako je iz važnih razlogov zadržan priti osebno in ako izjavi konkurzni komisar, da je opravičeno, če izostane. Drugače velja poravnalni predlog za umaknjenega.
(1)	Po pričetku naroka se poravnalni predlog ne more več umakniti. Da se poravnalni predlog premeni ali stavi nov predlog, ko je bil prejšnji na naroku odklonjen, more konkurzni komisar, če niso navzoči vsi konkurzni upniki, ki imajo pravico glasovanja, le dopustiti, ako izpremenjeni ali novi predlog ni neugodnejši za konkurzne upnike.
§ 146.
(1)	Preden se prične glasovanje, mora upravnik mase poročati o gospodarskem položaju in
dosedanjem poslovanju prezadolženca ter o vzrokih njegovega imovinskega propada in o pričakovanih uspehih izvršitve konkurznega postopanja.
(2)	Konkurzni komisar more za pripravo tega poročanja, zaslišavši upravnika mase in odbor upnikov zaukazati, da preskusijo prezadolženčevo gospodarstvo izvedene osebe, ki poznajo njegovo opravilno stroko.
(3)	Z ukazom se lahko izdadp natančnejše določbe o izbiri in plačilu takih oseb, zlasti o sestavi imenikov.
§ 147.
(1)	Da se sprejme poravnalni predlog, je Potrebnosti za potrebno, da pritrdi predlogu večina na naroku spr"JPln pr0(iI"?a' navzočih konkurznih upnikov, ki imajo pravico glasovanja, in da znaša skupna vsota terjatev pritrjujočih konkurznih upnikov najmanj tri četrtine
vseh terjatev, ki dajejo pravico za glasovanje.
(2)	Ako se doseže samo ena večina, more prezadolženec zahtevati do konca naroka, da se ob vnovičnem naroku zopet glasuje. Konkurzni komisar mora takoj določiti ta narok in ga ustno naznaniti. Upnike, ki na prvem naroku niso navzoči, je treba povabiti.
(3)	Upniki niso vezani na svoje izjave na prvem naroku.
§ 148.
Bližnji prezadolženčevi svojci (§ 32) ter pravni nasledniki, ki njihovih terjatev niso pridobili prej nego šest mescev pred razglasitvijo konkurza, se štejejo ob preračunu večine kon-kurznih upnikov in njihovih terjatev ob preračunu skupne vsote terjatev le. ako glasujejo proti predlogu.
§ 149.
(1)	Zahteve tistih, ki imajo pravico do iz- |>ravi" ustiti, ločitve, in upnikov s pravico do ločitve se ne kdoTz°oatv”in° izpreminjajo s poravnavo.	^"aôUiuT^0
§BP(-) Za zahteve upravnika mase veljajo predpisi §§ 125 in 126.
§ 150.
(1)	Upniki mase in konkurzni upniki prvega PlaT|<!e »pni*«» in drugega razreda se morajo popolnoma popla- kurznih upnikov.
čati. Njihove terjatve je plačati, kolikor so dognane, ali pa jih zavarovati.
(a) S konkurznimi upniki tretjega razreda se mora, ne kraté zmislu primernega uporabljanja predpisa § 56, ravnati v poravnavi enako, ako ne pritrdé izrečno neenakemu ravnanju.
(3)	Zneske, ki pridejo na prerekane terjatve, je zavarovati v isti izmeri in po enakih pogojih, ki so bili v poravnavi določeni za plačilo nepre-rekanih terjatev, ako je še odprt rok za vložbo tožbe ali ako je bila tožba vložena do poravnalnega naroka.
(4)	V tem obsegu se mora tudi zavarovati, ako je le prezadolženec prerekal terjatev. Zavarovani znesek poslane prost, ako upnik zaradi prerekane terjatve ni vložil tožbe v roku, ki ga je določil konkurzni komisar, ali ni obnovil že tekočega postopanja.
(5)	Dogovor prezadolženca ali drugih oseb z upnikom, s katerim se upniku podelé posebne koristi pred sklepom prisilne poravnave ali v času med sklepom in pravnomočnostjo potrdilnega sklepa, je neveljaven. Kar se je dalo na podstavi neveljavnega dogovora ali na podstavi obveznega razmerja, sklenjenega za prikrivanje takega dogovora, se more v treh letih terjati nazaj, ne kraté dalje segajočih žalitev povračila. Za posebno korist ni smatrati, ako se dà upniku za odstop njegove terjatve plačilo, ki je ustrezalo prezadolženčevemu gospodarskemu položaju neposrednje pred razglasitvijo konkurza ali, ako se je terjatev odstopila prej, njegovemu gospodarskemu položaju ob čas’u odstopa.
§ 151.
Pravice konkurznih upnikov proti prezadol-ženčevim porokom ali sodolžnikom ter proti regresnim zavezancem se s poravnavo ne morejo utesniti brez izrečne pritrditve upravičencev.
8 152.
(1)	Poravnava potrebuje potrditve po konkurz-nem sodišču.
(3)	Odločitev konkurznega sodišča je razglasili javno. Vsem konkurznim upnikom ter ostalim udeležencem je vročiti po en odpravek.
§ 153.
Potrditev je odreči:
1.	ako je dan razlog, iz katerega je predlog za sklep prisilne poravnave nedopusten (§ 141);
2.	ako se niso izpolnjevali za postopanje in sklep poravnave veljajoči predpisi, razen ako se morejo ti nedostatki odpraviti dodatno ali ako po stvarnem položaju niso znatni;
3.	ako so se proti predpisu § 150, odstavek 5, dovolile upniku posebne koristi.
§ 154.
Potrditev se more odreči:
1.	ako so prezadolžencu v poravnavi dovoljene ugodnosti v protislovju z njegovimi razmerami ali ako poravnava nasprotuje skupnemu interesu konkurznih upnikov;
2.	ako prejmejo konkurzni upniki tretjega razjeda prejel manj nego četrti del svojih terjatev in je ta posledek zvračati na nepošteno ali lahkomiselno
gospodarstvo prezadolženca, zlasti na odlaganje ob uvedbi konkurznega postopanja.
§ 155.
Zoper potrditev poravnave lahko vloži rekurz vsak udeleženec, ki ni izrečno pritrdil poravnavi, ter vsak prezadolženčev sodolžnik in porok, zoper odreko potrditve pa prezadolženec in vsak konkurzni upnik, ki ni vgovarjal poravnavi.
§ 156.
(1)	S sodno potrjeno poravnavo se oprošča prezadolženec obveznosti svojim upnikom dodatno povrniti primanjkljaj, ki jih zadene, ali pozneje poravnati sicer dovoljeno ugodnost, vseeno ali so se udeležili konkurznega postopanja ali glasovanja o poravnavi ali so glasovali proti poravnavi ali sc-li jim sploh ni podelila pravica glasovanja.
(3)	Prav tako se oprošča prezadolženec nasproti porokom in drugim regresnim upravičencem.
Odr<*ka potrditve.
*
Pravni pomočki.
Pravna posledic* poravnavo.
(3)	Nasprotujoče določbe v poravnavi so veljavne le toliko, kolikor ne nasprotujejo potrebnostim § 150 o enakem ravnanju z upniki.
(4)	Upniki, kojih terjatve so samo po preza-dolženčevi krivdi ostale v poravnavi nevpoštevane, morejo po odpravi konkurza zahtevati od preza-dolženca poplačilo svojih terjatev v polnem znesku.
(s) V § 57, št. 1, oznamenjene terjatve se po sklepu poravnave ne moreje več uveljavljati. V § 57, št. 2 in 3, oznamenjenih terjatev se ne tiče poravnava.
§ 157.
vonkurza	(i) Konkurzno sodišče naj odpravi kon-
kurz šele tedaj, ako se je poskrbelo za zavarovanja, ki so morda potrebna v zmislu §§ 149, odstavek 1, in 150, odstavek 1, in v poravnavi sicer še določena, in ako se je dokaz o tem predložil konkurznemu komisarju.
(2)	Kolikor prisilna poravnava ne določa, da mora prezadolženčeva imovina za izpolnitev poravnave ostati v rokah zaupnika upnikov, dobi pre-zadolženec zopet pravico svobodno razpolagati s svojo imovino.
(3)	V ostalem veljajo za odpravo konkurza predpisi § 78.
.
g 158.
Sličnost poravnave.	(i) Obsodba prezadolženca zaradi goljufive
kride razveljavi, ako postane pravnomočna v dveh letih po potrditvi poravnave, za vse upnike v poravnavi dovoljeni popust ter druge ugodnosti, ne da bi imela za posledico izgubo pravic, ki jim jih daje poravnava nasproti prezadolžencu ali drugim osebam.
(2)	Ako je dovolj imovine ali ako se da primerno preplačilo na stroške, je konkurzno postopanje na predlog konkurznega upnika obnoviti.
(3)	Predpisi §§ 74 do 77 o naznanilu in zaznambi razglasitve konkurza ter o obvestilih o razglasitvi konkurza se uporabljajo na obnovitev konkurza.
8 159.
Änovu'i	(1) Obnovljenega konkurza se udeležč tudi
konkurza. upniki, kojih zahteve so nastale med odpravo in obnovitvijo konkurza.
(2) Konkurzni upniki, za katere je veljala prisilna poravnava, sc udeležujejo obnovljenega
konkurza s še ne plačanim zneskom svojih prvotnih terjatev.
(3)	Konkurzno postopanje je ponoviti, kolikor je treba. Poprej ugotovljenih terjatev ni ugotavljati vnovič.
§ 160.
(1)	Za izpodbijanje pravnih dejanj, ki so se izvršila med odpravo in obnovitvijo konkurza, ter za zahteve pobota, ki so nastale v tem času, velja, ako ni med tem časom nastopila neplačevitost, za začetek neplačevitosti dan prve kazenskosodne razsodbe, ki obsega obsodbo prezadolženca.
(2)	Rok za sodno uveljavljanje izpodbijalne pravice je oviran za čas od potrditve prisilne poravnave do obnovitve konkurza.
§ 161.
(1)	Ako se je poravnava dosegla z goljufivimi dejanji ali z nedopustnim dovoljevanjem posebnih koristi posameznim upnikom, ne da bi bili dani pogoji § 158, more vsak konkurzni upnik v treh letih po pravnomočni potrditvi poravnave s tožbo uveljavljati zahtevo, naj se plača primanjkljaj ali naj se sicer dovoljena ugodnost proglasi za neveljavno, ne da bi izgubil pravice, ki mu jih daje poravnava nasproti prezadolžencu ali drugim osebam.
(2)	Ta zahteva gre le konkurznim upnikom, ki se niso udeležili goljufivih dejanj ali nedopustnih domemb in brez krivde niso bili v stanu uveljavljati v potrditvenem postopku dejanske stvari, ki dajejo pravico do tožbe.
8 162.
Predpisi §§ 111 in 114 veljajo tudi po odpravi konkurza za zahteve upnikov proti prezadolžencu na podstavi §§ 150 in 161.
8 163.
(1)	Ako se razglasi vnovičen konkurz, preden se poravnava popolnoma izpolni, ne da bi bili dani pogoji § 158, niso prejšnji konkurzni upniki dolžni vrniti to, kar so prejeli v dobri veri.
(2)	Njihove terjatve pa je smatrati za popolnoma poravnane, ako so bile poplačane z zneskom,
294
Učinek obnovitve na izpodbijanje in pobot.
Proglasitev
neveljavnosti
poravnave.
Pristojnost.
Vnovični konkurz.
(SlovonUch.
Poravnava v konkurzu trgovske družbe ali zapuščine.
Poravnava v konkurzu družabnika, ki jamči o nebno.
Odpravo konkurira, ker ni udeležbo ali imovino.
določenim v poravnavi; drugače je smatrati terjatev za poravnano le z ulomkom, ki ustreza razmerju plačanega zneska k znesku, ki ga je plačati po poravnavi.
(3)	Sprednje določbe veljajo zrnislu primerno tudi tedaj, kadar se razglasi konkurz, preden se je popolnoma izpolnila v poravnalnem postopanju sklenjena poravnava.
§ 164.
(1)	Ako je dolžnik trgovska družba ali zapuščina, se more skleniti poravnava le s pritrditvijo vseh družabnikov, ki jamčijo osebno, ali vseh dedičev.
(2)	Pravne posledice poravnave pridejo, kolikor ni v poravnavi ničesar drugega določenega, v prid vsakemu takemu družabniku ali dediču nasproti družbenim upnikom ali dedinskim upnikom.
§ 165.
(1)	Ako se je razglasil konkurz le o zasebni imovini osebno jamčečega družabnika trgovske družbe in se je v njem dosegla poravnava, se s tem družabnik oprosti nadaljnje odgovornosti za družbine dolgove.
(2)	Ako teče istočasno s konkurzoin o druž-bini imovini konkurz ali poravnalno postopanje o zasebni imovini družabnika, ki jamči osebno, se tiče poravnava družabnika terjatev družbinih upnikov samo toliko, kolikor se morejo uveljavljati v tem konkurzu ali poravnalnem postopanju (člen 122 trg. zak.).
Deveti oddelek.
Drugačna odprava konkurza.
§ 166.
(1)	Ako se pokaže v teku konkurznega postopanja, da se udeležuje postopanja samo eden konkurzni upnik, je odpraviti konkurz, ko so bili poplačani upniki mase.
(2)	Ako se pokaže v teku konkurznega postopanja, da imovina ne zadošča za založbo stroškov konkurznega postopanja, je odpraviti konkurz. To se ne zgodi, ako se dtl primerno predplačilo za stroške (S 73, odstavek 2).
§ 167.
«
(1)	Konkurz je odpraviti, ako pritrdijo odpravi po preteku oglasitvenega roka vsi upniki mase in vsi konkurzni upniki, ki so oglasili terjatve.
(2)	Izrečne pritrditve upnika ni treba, ako so bile njegove terjatve poplačane ali zavarovane ali ako je pri prerekanih terjatvah potekel tožbeni rok in ni bila tožba vložena najkasneje tistega dne, katerega se predlaga odprava konkurza.
§ 168.
Za odpravo konkurza po §§ 166 ah 167 veljajo predpisi ;S 78.
Drugo poglavje.
Malotni konkurzi.
§ 169.
(1)	Za malotnega je smatrati konkurz, ako h konkurzni masi pripadajoča imovina, kakor se kaže, ne znaša več nego pettisoč kron.
(2)	Ali je konkurz smatrali zït malotnega, odloči konkurzno sodišče ob razglasitvi konkurza. Odločili se more, ako je pričakovati znatnih koristi za uspeh konkurznega postopanja, še v teku rednega konkurznega postopanja.
(3)	Ako se pokaže v teku postopanja, da konkurza ni smatrati za malotnega, mora konkuj-zni komisar izprositi odločbo zbornega sodišča.
(4)	Pravni pomočki zoper odločbo konkurznega sodišča o načinu postopanja so nedopustni.
§ 170.
(1)	Kolikor ne gre za razglasitev in odpravo konkurza ali za pravde, je konkurzni komisar v malotnih konkurzih pristojen tudi za take odredbe in odločbe, ki so s konkurznirn redom pridržane sklepanju zbornega sodišča.
(2)	Določba S 79, odstavek 3, o nadzorovanju poslovanja konkurznega komisarja in o tem. da ga konkurzno sodišče eventualno odpokliče, se uporablja.
S 171.
Pri malotnih konkurzih je gledati na to, da se kar najbolj pospeši postopanje in da ne bo nikakih nepotrebnih pisarij in stroškov. Razen tega
Odprava konkurza s sporazumom upnikov.
Odredbe ob odpravi konkurz»*
Malotnost
konkurzov.
(
Sodstvo.
1
Razlike od rediio^ postopanja, j
M
I
Uporabljanje v<inih eakonov.
°*obnl predpisi j® poatopanju.


je moči v naslednjih točkah odstopiti od rednega postopanja :
1.	ako ne gre za razglasitev ali odpravo konkurza, se morejo opustiti javna naznanila po listih;
2.	inventar naj popiše uradnik sodne pisar-uice ali sodni sluga;
pravno za to, in vzprejemati dokaze, da se dožene, kar je potrebno.
(6) Sodne odredbe so izvršljive.
§ 174.
(i) Posamezne osebe se morejo obveščati Obves&mj«-. tudi z okrožnicami.
3.	konkurzni komisar lahko zaukaže, da se opusti volitev odbora upnikov;
4.	na» občem ugotovitvenem naroku je moči hkratu razpravljali o vseh vprašanjih, o katerih sklepa zbor upnikov, in kolikor je to mogoče, tudi o razdeljevanju konkurzne mase.
Tretje poglavje.
Obče določbe o postopanju.
§ 172.
Kolikor ni v konkurznein redu zaukazanega nič drugega, je na postopanje zmislu primemo uporabljati določbe civilnega pravdnega reda in pravilnika sodne oblasti in njunih uvodnih zakonov.
§ 173. ’
(1)	Kolikor ne gre za pravde, se ne uporabljajo predpisi o zastopanju po odvetnikih, o privzetju strokovnjaškega sodnika-lajika, o mirovanju postopanja in o pravdnih stroških.
(2)	Dogovori o pristojnosti sodišč so ne veljavni.
(3)	Predlogi se morejo vlagati s 'spisi ali dajati ustno na zapisnik.
(4)	Za ustne razprave veljajo predpisi § 59 izv. r.
(6) Sodne odločbe se morejo izrekati brez prejšnje ustne razprave, kolikor konkurzni red ne določa nič drugega. Sodišče more dobiti potrebna pojasnila tudi brez posredovanja udeležencev in more uradoma poizvedovati o vsem, kar je pri-
(2) Ako je poleg javnega naznanila predpisana še posebna vročitev, nastopijo posledice vročitve že z javnim naznanilom, tudi ako se je vročitev opustila.
§ 175.
(1)	V konkurznem redu določeni rokovi se sokovi, zamu<is. ne morejo podaljševati.
(2)	Predlogov, izjav in vgovorov, za kojih vložbo je določen narok, ne morejo več dodatno podajati pravilno vabljene osebe, ki pa niso prišle na narok.
(3)	V prejšnji stan se ne postavlja stvar niti proti zamudi naroka, niti proti zamudi roka.
§ 176.
(1)	Rok za rekurz znaša štirinajst dni. V Pravni pomoôw. rekurzih se morejo navesti nove okolnosti in nova
dokazila.
(2)	Kolikor konkurzni red ne določa kaj drugega, se morejo odredbe in odločbe konkurz-nega komisarja izpodbijati z rekurzom na višje deželno sodišče in na vrhovno sodišče (§ 528 c. p. r.).
(3)	Konkurzno sodišče in konkurzni komisar moreta sama ugoditi rekurzu, razen v primerih, oznamenjenih v § 522 c. p. r., ako se morejo njune odredbe ali odločbe izpremeniti brez škode za udeleženca.
§ 177.
Državnemu pravdniku je podati ovadbo, ako KaEenj 0VMlbll. prezadolženec noče priseči razodetne prisege, ako pobegne ali ako se sicer pokaže sum kaznivega dejanja, ki ga je storil..
Predlog.
Vieblna predloga
II.
Poravnalni red.
TU
Prvi oddelek.
Uvedba poravnalnega postopanja.
seznamek imovine. Poravnalno sodišče more dovoliti kratek rok za predložbo seznamka imovine.
§ I- .
(1)	Ako- so dani pogoji za razglasitev kon-kurza (§§ 68, 69 k. r.), more dolžnik predlagati na zbornem sodišču (poravnalnem sodišču), pristojnem za razglasitev konkurza, da se namesto konkurza uvede poravnalno postopanje.
(2)	Ako predlog ne izhaja od vseh osebno jamčečih družabnikov ali likvidatorjev trgovske družbe, je o predlogu zaslišali ostale osebno jamčeče družabnike ali likvidatorje. Ako ni doseči sporazuma o predlogu ali ako pravočasna zaslišba ni možna, je uvesti postopanje le tedaj, ako se neplačevitost verojetno izkaže.
(3)	Predpise odstavka 2 je zmisloma uporabljati, ako ne predlagajo uvedbe poravnalnega postopanja o imovini juristične osebe vse osebe, ki so upravičene zastopati jo, ali ako ne predlagajo uvedbe poravnalnega postopanja o zapuščini vsi dediči.
(4)	Ako je upnik predlagal razglasitev konkurza, more dolžnik predlagati uvedbo poravnalnega postopanja, dokler sodišče še ni odločilo o upnikovem predlogu.
(5)	Na pridobitne in gospodarske zadruge se ne uporabljajo določbe poravnalnega reda.
§ 2.
(1)	Hkratu s predlogom je navesti vsebino poravnalnega predloga in predložiti natančen
(2)	V seznamku imovine je navesti posamezne imovinske kose in terjatve z navedbo, ali in v kol ko se dado izterjati, ter vse dolgove z navedbo naslovov upnikov in razmerja sorodstva in svaštva, obstoječega morda med njimi in dolžnikom.
(3)	Dolžnik mora seznamek svojeročno podpisati in se hkratu ponuditi za razodetno prisego,
da so njegove navedbe o stanju imelka in dolgov pravilne in popolne in da ni ničesar zamolčal iz svoje imovine.
§ 3.
(1)	Uvedba poravnalnega postopanja je nedopustna, dokler je dolžnik ubežen ali ako je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufive kride potem, ko ni mogel več plačati.
(2)	Isto velja, ako nasprotuje vsebina poravnalnega predloga predpisom §§ 46 do 48 ali nujnim pravnim predpisom ali ako se ne ponudi upnikom, kojih terjatve ne uživajo predpravic, da se plača vsaj ena četrtina njihove terjatve v dveh letih.
(3)	Poravnalno sodišče more zavrniti predlog za uvedbo poravnalnega postopanja, ako se je v teku enega leta, preden se stavi predlog, ustavilo poravnalno postopanje. Isto velja, ako so v istem času v dolžnikovem konkurzu upniki odklonili prisilni poravnalni predlog ali ako ga je umaknil dolžnik po javnem naznanilu poravnalnega naroka ali ako sodišče ni potrdilo prisilne poravnave.
ßsältor prMW
!

(4)	Ako se ugodi predlogu, more poravnalno sodišče istočasno ukreniti vse naredbe, ki so v prid zavarovanju imovine; zlasti more dolžniku sploh prepovedati opravljati določna pravna dejanja, dokler traja postopanje, ali vsaj brez pritrditve poravnalnega upravnika.
(5)	Zoper sklep, s katerim se uvede poravnalno postopanje ali zavrne predlog, ni dopusten pravni pomoček.
§ 4.
*»» M»nanuo.	(1) Uvedbo poravnalnega postopanja je javno
naznaniti z oklicem.
(2)	Oklic mora obsegati:
1.	ime sodišča;
2.	ime (firmo), krstno ime in stanovališče dolžnika in sedež njegovega podjetja;
ime in uradni sedež poravnalnega komisarja;
4.	ime in naslov poravnalnega upravnika;
5.	kraj, čas in namen poravnalnega naroka;
6.	poziv na upnike, naj oglasé svoje terjatve v določenem roku pred narokom.
nje obvestiti druge organe finančne uprave. Istočasno je vročiti upnikom po en prepis poravnalnega predloga s pregledom o stanju imovine in dolgov, obsegajočim glavne sestavine imovine in vsoto dolgov; prepise mora predložiti dolžnik.
(4)	Posnetek iz oklica je objaviti v osrednjem listu.
(t>) V ostalem veljajo za objavo oklica in pa vseh drugih javnih naznanil predpisi § 117, odstavek 2, c. pr. r. Take objave je objavljati le v posnetku.
§ 6.
Poravnalni komisar mora ukreniti, da se zaznamba uvedb»
poravnalnega
zaznamuje uvedba poravnalnega postopanja in po- postopanja, očili dan, katerega se je uvedlo, v javni knjigi pri dolžnikovih nepremičninah in terjatvah in, ako je njegova firma vpisana v trgovinskem registru, v tem registru, ako potreba tudi v ladijskih in patentnih registrih in pa v rubežnih zapisnikih, sestavljenih zoper dolžnika. .
Drugi oddelek.
(3)	Poravnalni narok je odrediti praviloma (§ 56, št. 1, stavek 2) na najdalje šest tednov.
g 5.
(1)	Oklic je tistega dne, ko se je uvedlo postopanje, nabiti na sodni deski poravnalnega sodišča; potrdilo o izvršitvi tega zaukaza je shraniti pri spisih. Razen tega je oklic nabiti na sodni deski okrajnega sodišča, na katerem ima poravnalni komisar svoj uradni sedež, in, ako je dolžnikovo stanovališče ali sedež njegovega podjetja izven kraja zbornega sodišča, na sodni deski teh krajev.
(2)	Ako je v kraju zavoda dolžniku, čigar firma je vpisana v trgovinskem registru, borza ali ako je dolžnik ud ali obiskovalec borze, je oklic nabiti v borznem lokalu.
(s) Izdatek oklica je vročiti upnikom in osebam, ki izjavijo, da so pripravljene prevzeti jamstvo za njegove zaveznosti, nadalje upnikomi katerih naslov je znan, in pa krajevno pristojn, finančni prokuraturi. Z ukazom se more določiti, da je namesto finančne prokuralure ali poleg
Učinek uvedbe postopanja.
§ 7.
Pravni učinki uvedbe poravnalnega postopanja Pričetek učinka, nastopajo s pričetkom dneva, katerega se je oklic nabil na sodni deski poravnalnega sodišča.
§ 8.
(1)	Dolžniku ni dovoljeno od dneva, katerega učinek
je Vložil SVOJ predlog, do uvedbe postopanja Qtu- pravna dejanja, jevati ali obremenjati nepremičnine, ustanavljati na svoji imovini pravice do ločitve, prevzemati poroštva in ukrepati brezplačne odredbe. Taka pravna udejanja so brez moči nasproti upnikom.
(2)	Od uvedbe postopanja naprej potrebuje dolžnik za opravljanje opravil, ki ne spadajo k navadnemu opravilnemu obratu, pritrditve poravnalnega upravnika. Opustiti pa mora tudi k navadnemu opravilnemu obratu spadajoče dejanje, ako mu vgovarja poravnalni upravnik. Poravnalni upravnik more zlasti zahtevali, da prevzema le on vse prihajajoče novce in da opravlja le on plačila, ki se primerijo, ali druge zaveznosti.
(Hira zastaranja.
Predlogi za razglasitev konkurza. Pravice do ločitve. Njim zcnačone pravico.
Učinek uvedbo postopanja na pravice do ločltvo in ialo-čltvo.
(3)	Pravna dejanja, ki jih je opravil dolžnik proti določbam odstavka 2 brez pritrditve ali proti vgovoru poravnalnega upravnika, so nasproti upnikom brez moči, ako je drug vedel ali moral vedeti, da segajo čez navadni opravilni obrat in da poravnalni upravnik ni pritrdil ali da je vgovarjal zoper opravo.
(4)	Dolžnik more zahtevati potrebno preživljanje zase in za svojo rodbino.
§ 9-
Z oglasitvijo terjatve v poravnalnem postopanju se ovira zastaranje oglašene terjatve, dokler traja postopanje, in ako se je v poravnavi določil plačilni rok, do preteka plačilnega roka.
§ 10.
(1)	Od uvedbe postopanja naprej se zaradi terjatve proti dolžniku o njegovi imovini niti ne more razglasiti konkurz, niti se ne more pridobiti na stvareh, pripadajočih dolžniku, sodniška zastavna pravica ali sodniška pravica do poplačila.
(2)	S pridržbenimi pravicami je ravnali v poravnalnem postopanju kakor z zastavnimi pravicami.
(3)	Kolikor ni v poravnalnem redu določenega ničesar drugega, veljajo za ločitvene upnike ukrenjene določbe tudi za osebne upnike, ki so v varnost svojih zahtev pridobili določene imo-vinske kose dolžnika, osobito knjižne terjatve.
najdalje šestdeset dni, ako je to koristno za uspeh prodaje ali neobhodno potrebno za odvrnitev škode, ki preti upnikom. Trajanja take odložbe ni vračunjati v čas, na katerega je utesnjena zakonita prednostna zastavna pravica javnih davščin.
§ 12.
(1)	Pravice do ločitve, ki so se na novo j pridobile v zadnjih šestdesetih dneh pred uvedbo j poravnalnega postopanja z izvršbo v poplačilo ali
v varnost, izvzemši ločitvene pravice, pridobljene za javne davščine, ugasnejo z uvedbo postopanja; oživč pa znova, ako se ustavi postopanje. Pri prisilni osnovi zastavne pravice na podstavi § 208 izvrš. r. odloča dan zaznambe prisilne dražbe.
(2)	Ako se je predlagalo vnevčenje zgolj na podstavi take pravice do ločitve, je na zaprosbo poravnalnega komisarja ali na predlog poravnalnega upravnika ustaviti vnovčevalno postopanje. V § 256, odstavek 2, izvrš. r. za ugasnitev zastavne pravice ustanovljeni rok je do preteka dneva, katerega je postal sklep, da se ustavi poravnalno postopanje, pravnomočen, zadržan v prid tej pravici do ločitve za slučaj, da znova oživi.
(3)	Ako se je pri vnovčenju, izvršenem pred uvedbo postopanja ali po njej, doseglo izkupilo, se sme znesek, ki pride na tako pravico do ločitve, izročiti ločitvenemu upniku le, ako se je ustavilo poravnalno postopanje in se ni v štirinajstih dneh predlagala razglasitev konkurza (§ 2, odst. 2, k. r.).
(4)	Terjatev, ki uživajo predpravico (§ 23), in terjatev iz pravnih dejanj dolžnika ali zanj nastopajočega poravnalnega upravnika, ki so jim po določbah poravnalnega reda dovoljena za nadaljevanje poslov, se ne tiče poravnalno postopanje; toda na podstavi takih terjatev se v času poravnalnega postopanja zoper dolžnika ne more predlagati razglasitev konkurza.
§ 13.
Vknjižbe in predznambe v javnih knjigah o nepremičnih stvareh se morejo dovoljevati in izvrševali tudi po uvedbi postopanja, ako se ravna vrstni red vpisa po dnevu, ki je pred uvedbo postopanja.
Z.mljlskoknjlt
vpili.
§ 11.
(1) Pravic do ločitve ter pravic do izločitve stvari, ki niso dolžnikove, ne izpreminja uvedba postopanja.
§ H.
I
(1) Terjatve, ki ne merijo na dajatev v denarjih ali pri katerih je denarni znesek nedoločen ali ni ustanovljen v tuzemski vrednoti, je uveljavljati po njih cenilni vrednosti v tuzemski vrednoti ob času uvedbe postopanja.
I NodoloZencJ rokovno tcrji^
(2)	Poravnalno sodišče ali poravnalni komisar pa more odložiti opravo prisilne prodaje za
(2)	Rokovne terjatve veljajo v poravnalnem postopanju za dospele.
(3)	Rokovne brezobrestne terjatve se morejo uveljavljati le v onem znesku, ki je, priračunši zakonite obresti, za čas od uvedbe postopanja do dospelosti, enak polnemu znesku terjatve.
§ 19.
(1) Terjatev, ki so se dale pobotati že ob času uvedbe postopanja, ni treba uveljavljati v poravnalnem postopanju.
§ 15.
lonavivof.1'U	(i) Terjatve na plačevanje letnih rent, pre-
dajatv... živnin ali drugih ponavljajočih se dajatev z določeno dobo je sešteti, odbivši v § 14, odstavek 3, oznamenjene medčasne obresti.
(2)	Terjatve v odstavku 1 oznamenjene vrste z nedoločeno dobo je uveljavljati po njih cenilni vrednosti ob času uvedbe postopanja.
(2) Pobot se ne izključuje s tem, da je bila upnikova terjatev ali terjatev poravnalnega dolžnika ob času uvedbe postopanja še pogojna ali rokovna, ali da upnikova terjatev ni merila na dajatev v denarjih. Upnikovo terjatev je preračunih v svrho pobota po §§ 14 in 15. Ako je upnikova terjatev pogojna, more sodišče pobot navezati na zavarovanje.
§ 20.
§ 16.
>
Pogojne terjatve. Kdor ima pogojno terjatev, more zahtevati zavarovanje poplačila za slučaj, da nastopi odloživi ali da ne nastopi razvezni pogoj, plačilo pa, ako je pogoj razvezen in ako dâ za slučaj, da pogoj nastopi, varnost.
(1) Pobot ni pripusten, ako je upnik postal šele po uvedbi postopanja dolžnik poravnalnega dolžnika ali ako se je terjatev poravnalnega dolžnika pridobila šele po uvedbi postopanja. Isto velja, ako je dolžnik poravnalnega dolžnika pridobil protiterjatev sicer pred uvedbo postopanja, pa je vendar ob času pridobitve vedel ali moral vedeti, da poravnalni dolžnik ne more plačah.
kravice sodolini-kov in porokov.
§ 17.
(1) Nerazdelno obvezani sodolžniki in poroki dolžnika morejo v poravnalnem postopanju zahtevati povračilo plačil, ki so jih opravili na terjatev pred uvedbo postopanja ali po njej, kolikor jim pristoji regres proti dolžniku.
(2)	Pobot je pa pripusten, ako je dolžnik poravnalnega dolžnika pridobil protiterjatev preje nego šest mesecev pred uvedbo postopanja ali ako je bil zavezan prevzeli terjatev, in takrat, ko se je k temu zavezal, ni niti vedel niti moral vedeti, da poravnalni dolžnik ne more plačati.

(2)	Gledé plačil, ki bi jih mogla zadeti v bodoče vsled njih jamstva, se jim pridržuje, da oglasč svoje zahteve v poravnalnem postopanju za slučaj, ako ne bi upnik uveljavil terjatve v poravnalnem postopanju.
(3)	Po uvedbi postopanja morejo dolžnikovi sozavezanci odkupiti terjatev od upnika ali od nastopnika, ki more od njih zahtevati regres.
8 18.
Tretji oddelek.
Zahteve v poravnalnem postopanju.
8 21.
(1) Stvarno ali osebno pravico do izločitve stvari, ki povsem ali deloma ne pripadajo dolžniku, je presojati po občih pravnih načelih.
Ihavico upnikov proti Bozavp-zancem.
(1)	Ako jamči upniku več oseb nerazdelno za isto terjatev, more upnik, dokler ni popolnoma poplačan, uveljavljati proti vsakemu dolžniku, ki je v poravnalnem postopanju, celi znesek terjatve, kolikor je je še na dolgu ob času uvedbe postopanja.
(2)	Ako se pokaže po popolnem poplačilu upnika prebitek, je dopusten do višine tega prebitka regres po občih zakonitih določbah.
(2)	Ako se je taka stvar otujila po uvedbi postopanja, more upravičenec, nekraté obsežnejših povračilnih zahtev, zahtevati, da se mu izroči že dana odmena, ako se pa odmena še ni dala, da se mu odstopi pravica do neplačane odmene.
(3)	Ako je dolžniku povrniti izdatke, ki so se potrošili za stvar, ki jo je vrniti, ali da se doseže odmena, jih mora tisti, ki ima pravico do izločitve, povrniti iz rok v roke.
Pobot.
Zahteve n* izločitev.
Zasledovalna
pravica.
Terjatve s predpravicami.
§ 22.
Prodajalec ali nakupni komisijonar more nazaj zahtevali blago, ki se je iz drugega kraja odposlalo dolžniku in ki ga ta še ni popolnoma plačal, razen ako je dospelo že pred uvedbo postopanja na oddajni kraj in prišlo v hranitev dolžnika ali druge osebe zanj (zasledovalna pravica).
§ 23.
Predpravico uživajo v poravnalnem postopanju :
1.	stroški poravnalnega postopanja;
dalje vsi izdatki, ki so spojeni z nadzorovanjem dolžnikovega poslovanja in s preskušnjo njegovega imovinskega stanja, vštevši davke (pogoditvene zneske, davčne zakupnine), pristojbine, carine, prispevke k pokojninskemu in socijal-nemu zavarovanju in drugim javnim davščinam, ki dospevajo v plačilo med postopanjem ali niso dospeli v plačilo prej nego tri leta pred uvedbo postopanja in se ne plačajo že iz blaga, ki jamči zanje;
2.	stroški dolžnikovega pogreba po § 549 o. d. z., ako je pa dolžnik umrl po uvedbi postopanja, z njegovim pokopom neizogibno spojeni izdatki ;
3.	terjatve dolžnikovih uslužbencev na službenih prejemkih za zadnje leto pred uvedbo postopanja ali pred dolžnikovo smrtjo in pa zahteve teh oseb zaradi predčasne razveze službenega razmerja, kolikor ne presegajo zneska odmene, ki pride na eno leto, dalje terjatve trgovinskih agentov proti gospodarju trgovine na plačilo provizije in povračilo izdatkov v gotovini, kolikor gre za zahteve, ki so se pridobile ali ki so dospele v plačilo v zadnjem letu pred uvedbo postopanja; vse te zahteve z omejitvijo, da velja predpravica le za največji znesek 2100 K za vsakega posameznika, ki je upravičen kaj terjati. Ta omejitev ne velja za zahteve na povračilo izdatkov v gotovini;
4.	zahteve obratnih bolniških blagajnic in stavbnih bolniških blagajnic na njihovo imovino, ki jo upravlja obratni podjetnik (stavbni gospodar), po določbah §§ 47, št. 9, in 57, zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33), in pa zahteve iz nadomestnih pogodeb po § 66, lit. b, cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. (drž. zak. št. 138) o pokojninskem zavarovanju nameščencev ;
dajatev, kolikor so nastale te terjatve v zadnjem letu pred uvedbo postopanja ali pred dolžnikovo smrtjo in se tičejo dolžnikove osebe, njegovih rodbinskih udov ali uslužbencev, porabljanih v hiši, obrti ali gospodarstvu.
§ 24.
(1)	Postranske pristojbine, ki so nastale do
uvedbe poravnalnega postopanja, so v enaki vrsti .'tine terjatve. ' s terjatvami.
(2)	Terjatve na povračilo za dolžnika plačanega dolga uživajo predpravico plačane terjatve.
§ 25.
(1)	Na določbo § 1226 o. d. z. o dokazu 'i*vfzakon«te" izročbe dote se more dolžnikova zakonska žena *en«. sklicevati le, ako se je zapisala listina, ki se je
naredila o prejemu dote v zakoniti obliki, ob času prejema ali najkasneje dve leti pred uvedbo poravnalnega postopanja.
(2)	Datum zasebne listine o prejemu dote tega sam ob sebi ne dokazuje.
§ 26.
Terjatve trgovinskih upnikov, za katerimi šele
pridejo na vrsto pravice dolžnikove zakonske žene iz ženitne pogodbe (§ 16 u. z. k trg. zak.) je vpošlevali z zneskom, ki bi prišel na nje brez ozira na ženitno pogodbo. Presežek, ki ga tako dobé trgovinski upniki, je odkazati iz deleža, ki gre zakonski ženi kot osebni upnici.
S 27.
V poravnalnem postopanju se ne morejo uveljavljati:
1.	obresti od osebnih terjatev, ki tekd od uvedbe postopanja dalje, in pa stroški, ki naraščajo posameznim upnikom iz njihove udeležbe na postopanju.
2.	denarne kazni zaradi kaznivih dejanj vsake vrste;
3.	zahteve iz daritev in v poravnalnem postopanju o zapuščini tudi zahteve iz volil.
Torjatvo trgovinskih upnikov.
Izključene
zahtove.
8 28.
5.	terjatve zdravnikov, babic, bolniških strežnikov in lekarničarjev iz poklicnih storitev ali
(1) Kolikor ne izhaja iz državnih pogodeb T"J“tv' J,"”'“1*' ali vladnih izjav, razglašenih v državnem zakoniku,

Poravnalni
komisar.
Poravnalni
«pravnik.
ničesar drugega, pristojé inozemskim upnikom enake pravice kakor tuzemskim, ako je zajamčeno, da se ravna vzajemno.
(2)	Ako obstojé dvomi, ali se ravna vzajemno, je izprositi obvezno izjavo pravosodnega ministra.
(3)	Te določbe veljajo tudi za terjatve, ki so po uvedbi postopanja od inozemcev prešle na tuzemce.
Četrti oddelek.
Organi poravnalnega postopanja.
§ 29.
(1)	Poravnalno sodišče mora postaviti sodnika za poravnalnega komisarja. Zaradi smotrenosti more poravnalno sodisče postaviti tudi sodnika katerega okrajnega sodišča v svojem okolišu za poravnalnega komisarja. Ako je poravnalni komisar zadržan, stopi na njegovo mesto sodnik, ki mu je sploh poverjeno, da ga zastopa.
(2)	Poravnalni komisar mora voditi postopanje kot posamezni sodnik in nadzirati poslovanje poravnalnega upravnika. Osobito je poklican k vsem sodnim odredbam in odločbam, ki niso po poravnalnem redu pridržane sklepanju poravnalnega sodišča.
(3)	Poravnalno sodišče more ob vsakem času vpoglcdati poslovodstvo poravnalnega komisarja, si dati od njega o tem poročati in ga odpoklicali iz važnih razlogov in nadomestiti z drugim sodnikom.
(4)	Poravnalnemu komisarju morajo vsa sodišča in oblastva dajati pravno pomoč.
§ 30.
(1)	Poravnalno sodišče postavi uradoma poravnalnega upravnika ob uvedbi postopanja in, kadarkoli se izprazni mesto poravnalnega upravnika. Ako je poslavljenec odvetnik ali notar, more odkloniti postavitev le iz važnih razlogov; presodili jih, prisloji poravnalnemu sodišču.
(2)	Za poravnalnega upravnika je postaviti neomadeževano, zanesljivo in opravila veščo osebo. Na vprašanja sodišča o teh lastnostih morajo oblastva in stanovske združitve odgovarjati s prvo pošto. Poravnalni upravnik ne sme biti dolžnikov bližnji svojec (§ 32 k. r.) in ne bodi njegov konkurent.
(3)	Pobližnje določbe, kako naj sodišče izbira poravnalne upravnike, se morejo izdati z ukazom.
(4)	Dolžnik in vsak upnik more v osmih dneh po tem, ko je bil postavljen poravnalni upravnik, razloživši razloge, predlagati na poravnalnem sodišču, da se postavi drug poravnalni upravnik. Da je postavljen drug poravnalni upravnik, je objaviti.
(5)	Poravnalni upravnik dobi namestilno listino in mora poravnalnemu komisarju obljubiti vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti podavši roko.
§ 31.
(1)	Poravnalni upravnik se mora natančno seznaniti z gospodarskim položajem in dosedanjim poslovanjem dolžnika, z vzroki njegovega imovin-skega propada, z izterljivostjo neplačanih terjatev, s primernostjo ponujene poravnave in z vsemi za odločitev upnikov važnimi okolnostimi in skrbeti za to, da se po možnosti vzdržuje poslovni obrat in da se ne manjša dolžnikova imovina. On mora uporabljati skrbnost, ki jo veleva predmet njegovega poslovodstva (§ 1299 o. d. z.).
(2)	Poravnalni komisar more za pripravo poročanja poravnalnega upravnika, zaslišavši ga, zaukazati, da dolžnikovo gospodarstvo preskusijo izvedene osebe, ki poznajo njegovo opravilno stroko.
(3)	Z ukazom se morejo izdati natančnejša določila o izbili in plačilu takih oseb, zlasti o sestavi imenikov.
(4)	Poravnalni komisar more zaukazati, da poroča poravnalni upravnik o okolnostih, ki jih je poizvedel, pismeno še pred narokom in da pošlje, ako treba, upnikom prepise tega poročila.
§ 32.
(1)	Poravnalni upravnik mora naznaniti poravnalnemu komisarju, ako ravna dolžnik proti sodni odredbi po § 3, odstavek 4, ali proti predpisom § 8.
(2)	O dolžnikovih pritožbah zoper posamezne naredbe ali vedenje poravnalnega upravnika odloča poravnalni komisar. Pravni pomoček zoper njegovo odločbo ni dopusten.
(3)	Poravnalni upravnik je odgovoren vsem udeležencem za imovinsko škodo, ki jim jo povzroči s lem, da opravlja svojo službo proti svoji dolžnosti.
Dolžnosti In
odgovornost
poravnalnega
upravnika.
(Hlovenisch.)
29t>
Zahteve poravnalnega upravnika.
Nadzorovanje
poravnalnega
upravnika.
§ 33.
§ 36.
(1)	Poravnalni upravnik more zahtevati povračilo svojih izdatkov v gotovini in pa nagrado za svoj trud.
(2)	Oglasiti mora svoje zahteve, kadar se konča njegovo delovanje, pri poravnalnem komisarju. Poravnalni komisar more poravnalnemu upravniku vsakčas naročiti, 'naj naznani svoje zahteve.
(3)	O zahtevah poravnalnega upravnika naj odloči poravnalni komisar. Odločbo je vročiti poravnalnemu upravniku in dolžniku, ki moreta izpodbijati odločbo poravnalnega komisarja z re-kurzom na poravnalnem sodišču; to sodišče odloči končnoveljavno.
(1)	Ako zahteva obseg poslov, more poravnalni komisar prirediti poravnalnemu upravniku v podporo pridani svet treh do petih udov. Pri tem se je, ako mogoče, ozirati na predloge upnikov.
(2)	Za ude pridanega sveta se morejo postaviti tudi fizične' in juristične osebe, ki niso upniki. Vsak ud se more dati zastopati pri izpolnjevanju svojih dolžnosti na svojo nevarnost in stroške. Ako je postavljenec upnik, more odkloniti poziv v pridani svet le iz važnih razlogov; presoditi jih pristoji poravnalnemu sodišču.
(s) Poravnalno sodišče lahko prekliče poziv v pridani svet.
Pridani svet upnikov.
§ 34.
Peti oddelek.
(1)	Z ukazom se lahko izda tarifa z določenimi postavki za vso plačilo, po kateri je odmerjati pristojbine poravnalnega upravnika. Po-stavljaje tarifo se je ozirati na skupni znesek imovine, ki je na razpolaganje za poplačilo upnikov, na uspeh, dosežen za upnike, in na stanje postopanja ob času, ko se sklene delovanje poravnalnega upravnika.
(2)	Drugače kakor po postavkih tarife se more odmeriti le, ako so bila dolžnosti primerno oskrbovana opravila združena z izrednimi napori, ako so imela nenavaden obseg ali poseben uspeh.
(3)	Dogovori poravnalnega upravnika z dolžnikom ali z upniki o višini izdatkov v gotovini ter o plačilu za njegov trud so neveljavni.
8 35.
(1)	Poravnalni komisar more ustno ali pismeno zahtevati poročilo in pojasnila od poravnalnega upravnika, vpogledati račune ali drugačne' spise in izvršiti potrebne poizvedbe.
(2)	Ako poravnalni upravnik ne izpolnjuje pravilno svojih dolžnosti, ga more poravnalno sodišče na predlog poravnalnega komisarja prisiliti z denarnimi kaznimi, da točno izpolnjuje svoje dolžnosti, in v nujnih slučajih postaviti na njegove stroške in nevarnost druge osebe, da oskrbujejo posamezna opravila.
(3)	Poravnalno sodišče more iz važnih razlogov odvezati poravnalnega upravnika potem, ko je zaslišalo poravnalnega komisarja. Poravnalnega upravnika je, ako možno, prej zaslišati.
Poravnalni narok.
§ 37.
(1)	Dolžnik mora priti osebno na poravnalni p,>r“vn*1"‘ "arok-narok. Da bi ga zastopal pooblaščenec, je dopustno
le, ako je iz važnih razlogov zadržan priti osebno in ako izjavi poravnalni komisar, da je opravičeno, če izostane. Drugače velja poravnalni predlog za umaknjenega.
(2)	Po pričetku naroka se poravnalni predlog ne more več umakniti. Da se poravnalni predlog premeni ali stavi nov predlog, ko je bil prejšnji na naroku odklonjen, more poravnalni komisar, če niso navzoči vsi upniki, ki imajo pravico glasovanja, le dopustiti, ako izpremenjeni ali novi predlog ni neugodnejši za upnike.
§ 38.
(1)	Preden se prične glasovanje, mora poravnalni upravnik poročati v zmislu § 31, odstavek 1.
(2)	Potem mora dolžnik na predlog poravnalnega upravnika, upnika ali na zaukaz poravnalnega komisarja priseči razodctno prisego.
8 39.
(1)	Upnikom, kojih pravice se ne kratijo z vsebino poravnave, ne gre pravica glasovanja.
(2)	Upnikom trgovske družbe, ki so oglasili svoje terjatve tudi v istočasnem konkurzu ali
t
Potrebnoati za sprejem predloga.
poravnalnem	postopanju družabnika, ki jamči
osebno, gre v poravnalnem postopanju zoper družabnika, ki jamči osebno, pravica glasovanja le za tisti del terjatve, ki previdoma ni založen z drugačnim uveljavljanjem.
(3)	Ločitvenim upnikom gre pravica glasovanja le za tisti del terjatve, ki s pravico do ločitve, kakor je pričakovati, ne bo založen.
§ 40.
(1)	Več upnikom, katerim gre terjatev skupno ali kojih terjatve so do nastopa dolžnikove nepla-čevitosti tvorile eno samo terjatev, gre [le en glas. Ta predpis je zmislu primerno uporabljati, ako obstaja na terjatvi upnika zastavna pravica.
(2)	Teh več .oseb se mora zediniti gledé izvrševanja pravice glasovanja.
(3)	Upniku, ki je oglasil več terjatev, gre le en glas, vseeno ali je pridobil terjatev pred uvedbo poravnalnega postopanja ali po njej.
§ 41.
(1)	Upnikom, ki so šele po nastopu neplače-vitosti pridobili terjatev z odstopom, ne gre pravica glasovanja za to terjatev, ako temu vgovarja upnik, ki ima pravico glasovanja in je oglasil svojo terjatev v oglasitvenem roku. Ta vgovor lahko pobija tisti, ki zahteva glas, z dokazom, da se je vgovorniku pismeno ponudil odkup njegove terjatve po prav tako ugodnih pogojih, kakor so se dovolili odstopajočemu, pred poravnalnim narokom ter stavil osemdnevni rok in da so ti pogoji ustrezali dolžnikovemu gospodarskemu položaju neposrednje pred uvedbo postopanja ali, ako se je terjatev odstopila prej, njegovemu gospodarskemu položaju ob času odstopa.
(2)	Te določbe se ne uporabljajo, ako je upnik prevzel terjatev na podstavi obveznega razmerja, sklenjenega pred nastopom neplačevitosti.
S 42.
(1)	Da se sprejme poravnalni predlog, je potrebno, da pritrdi predlogu večina na naroku navzočih upnikov, ki imajo pravico glasovanja, in da znaša skupna vsota terjatev pritrjujočih upnikov najmanj tri četrtine skupne vsote vseh terjatev, ki dajejo pravico za glasovanje.
(2)	Ako se doseže samo ena izmed večin, more dolžnik zahtevali do konca naroka, da se
ob vnovičnem naroku zopet glasuje. Poravnalni komisar mora takoj določiti ta narok in ga ustno naznaniti. Upnike, ki na prvem naroku niso navzoči, je treba povabiti.
(3)	Upniki niso vezani na svoje izjave na prvem naroku.
§ 43.
Bližnji dolžnikovi svojci (§ 32 k. r.) ter pravni nasledniki, ki njihovih terjatev niso pridobili prej nego šest mescev pred uvedbo postopanja, se štejejo ob preračunu večine upnikov in njihovih terjatev ob preračunu skupne vsote terjatev le, ako glasujejo proti predlogu.
§ 44.
(1)	Upnik, čigar pravico glasovanja prereka drug upnik ali dolžnik, se najprej udeležuje glasovanja.
(2)	Ako se pokaže, da je uspeh glasovanja različen po tem, ali se šteje glas, ki ga je oddal tak upnik, ali ne, mora odločiti poravnalni komisar, zaslišavši udeležence, ali in v koliko je šteti glas tega upnika.
(3)	Sprednja določila se uporabljajo, ako se prereka višina primanjkljaja (§ 39, odstavek 2 in 3).
g 45.
Razprava se more preložiti, ne gledé na primer, oznamenjen v § 42, odstavek 2, tudi tedaj, kadar se poravnalni predlog izpremeni ali na poravnalnem naroku pripusti nov predlog ali ako je v najbližnjem času pričakovati izpremembo okolnosti, merodajnih za odločbo upnikov (g 56, št. 1).
Šesti oddelek.
Vsebina poravnave.
g 46.
(1)	Zahteve tistih, ki imajo pravico do izločitve, in upnikov s pravico do ločitve se ne izpreminjajo s poravnavo.
(2)	Upniki, kojih terjatve uživajo predpravico (g 23), se morajo popolnoma poplačati.
(3)	Z upniki, kojih terjatve ne uživajo predpravice, se mora, ne kraté zmislu primernega
Preložitev poravnalnega naroka.
Pravico tistih, ki imajo pravico do izločitve, in upnikov.
Poaebue ugodaosU.
Pravice upnikov proli
aoaavezancom.
Sodna potrditev poravnave.
Odreka potrditve.
uporabljanja predpisa g 26, ravnati v poravnavi enako, ako ne pritrdé izrečno neenakemu ravnanju.
(4)	Ako dolžnik prereka obstoj terjatve, more poravnalni komisar na predlog upnika, zaslišavši udeležence, zaukazati, da je zavarovati znesek, pripadajoč na terjatev ali na tisti del, ki ga je določil, v isti izmeri in po istih pogojih, ki so ustanovljeni v poravnavi za plačevanje neprere-kanili terjatev. Zavarovani znesek se oprosti, ako se zahteva ne uveljavlja v roku, ki ga je določil poravnalni komisar.
§ 47.
Dogovor dolžnika ali drugih oseb z upnikom, s katerim se upniku podelé posebne koristi pred sklepom poravnave ali v času med sklepom in pravnomočnostjo potrdilnega sklepa, je neveljaven. Kar se je dalo na podstavi neveljavnega dogovora ali na podstavi obveznega razmerja, sklenjenega za prikrivanje takega dogovora, se more v treh letih terjali nazaj, ne kraté dalje segajočih zahtev povračila. Za posebno korist ni smatrati, ako se da upniku za odstop njegov« terjatve plačilo, ki je ustrezalo dolžnikovemu gospodarskemu položaju neposrednje pred uvedbo postopanja ali, ako se je terjatev odstopila prej, njegovemu gospodarskemu položaju ob času odstopa.
§ 48.
Pravice upnikov proti dolžnikovim porokom ali sodolžnikom ter proti regresnim zavezancem se s poravnavo ne morejo utesniti brez izrečne pritrditve upravičencev.
Sedmi oddelek.
, Potrditev poravnave.
g 49.
(1)	Poravnava potrebuje potrditve po poravnalnem sodišču.
(2)	Odločitev poravnalnega sodišča je razglasiti javno. Vsem upnikom ter ostalim udeležencem je vročiti po en odpravek.
g 50.
Potrditev je odreči:
1. ako je dan razlog, iz katerega je uvedba postopanja nedopustna (g 3, odstavek 1 in 2);
2.	ako se niso izpolnjevali za postopanje in sklep poravnave veljajoči predpisi, razen ako se morejo ti nedostatki odpraviti dodatno ali ako po stvarnem položaju niso znatni;
3.	ako so se proti predpisu g 47 dovolile enemu upniku posebne koristi;
4.	ako stroški in pristojbine poravnalnega postopanja niso plačani ali zavarovani in ako se tudi ne dokaže pritrditev upravičencev.
§ 51.
Potrditev se more odreči:
1.	ako se dolžniku v poravnavi dovoljene ugodnosti ne vjemajo z njegovimi razmerami ali ako poravnava nasprotuje skupnemu interesu upnikov ;
2.	ako zaradi kakovosti dolžnikovih poslovnih zapiskov ali, ker jih ni, ni mogoče dobiti zadostnega pregleda o njegovem imovinskem položaju;
3.	ako se je v teku leta, preden se je predlagala uvedba poravnalnega postopanja, ustavilo poravnalno postopanje;
4.	ako so upniki v istem času v dolžnikovem konkurzu odklonili predlog za prisilno poravnavo ali ako ga je dolžnik umaknil, ko se je javno naznanil poravnalni narok, ali ako sodišče ni potrdilo prisilne poravnave.
g 52.
Zoper potrditev poravnav^ lahko vloži rekurz Hr“vnl P°mo40-vsak udeleženec, ki ni izrečno pritrdil poravnavi, ter vsak dolžnikov sodolžnik in porok, zoper odreko potrditve pa dolžnik in vsak upnik, ki ni vgovarjal poravnavi.
Osmi oddelek.
Učinek poravnave.
8 53.
(1) S sodno potrjeno poravnavo se oprošča 1’ravna P°‘leiU“* dolžnik obveznosti svojim upnikom dodatno povrniti primanjkljaj, ki jih zadene, ali pozneje poravnali sicer dovoljeno ugodnost, vseeno ali so se upniki udeležili postopanja ali glasovanja o poravnavi ali so glasovali proti poravnavi.

DBtnek poravnav » ▼ konkurr.u.
Koneo postopanj a.
Ustavttev poravnalnega postopanj n.
(3)	Pray tako se oprošča dolžnik nasproti porokom in drugim regresnim upravičencem.
(3)	Nasprotujoče določbe v poravnavi so veljavne le toliko, kolikor ne nasprotujejo zahtevam §§ 46 in 47 o enakem ravnanju z upniki.
(4)	Upniki, kojili terjatve so samo pô dolžnikovi krivdi ostale v poravnavi nevpoštevane, morejo zahtevati od dolžnika poplačilo svojih terjatev v polnem znesku.
(5)	V § 27, št. 1, oznamenjene terjatve se po sklepu poravnave ne morejo več uveljavljati. V § 27, št. 2 in 3, oznamenjenih terjatev se ne tiče poravnava.
§ 54.
(r) Ako se razglasi konkurz, preden se poravnava popolnoma izpolni, niso na poravnavi udeleženi upniki dolžni vrniti to, kar so prejeli v dobri veri.
(2) Njihove terjatve pa je smatrati za popolnoma poravnane, ako so bile poplačane z zneskom, določenim v poravnavi; drugače je smatrati terjatev za poravnano le z ulomkom, ki ustreza razmerju plačanega zneska k znesku, ki ga je plačati po poravnavi.
Deveti oddelek.
Konec in ustavitev postopanja.
§ 55.
(1)	Postopanje se proglasi za končano, ako se je poravnava sodno potrdila.
(2)	Končanje je treba javno razglasiti. Hkratu je ukreniti, da se izbrišejo po § 6 izvršene zaznambe uvedbe poravnalnega postopanja.
§ 56.
(1) Poravnalno postopanje je ustaviti:
1. ako dolžnik umakne poravnalni predlog pred poravnalnim narokom ali ako upniki niso sprejeli poravnave v devetdesetih dneh po uvedbi postopanja. Ako se tiče poravnalno postopanje podjetja nenavadne razsežnosti in dalekosežnega gospodarskega pomena, more pravosodni minister
v porazumu z udeleženimi ministri na predlog poravnalnega sodišča, ki naj, ako mogoče, zasliši zbor upnikov, ta rok podaljšati toliko, kolikor je to potrebno v javnem interesu;
2.	ako se sprejeti poravnavi pravnomočno odreče sodna potrditev;
3.	ako dolžnik ne priseže razodetne prisege ah ako pobegne.
(2)	Poravnalno postopanje se more ustaviti, ako ravna dolžnik proti sodni odredbi po § 3, odstavek 4, ah proti predpisom § 8.
(3)	Ako je predložen predlog za razglasitev konkurza, je hkratu, ko se ustavi poravnalno postopanje, sklepati o predlogu za razglasitev konkurza.
(4)	Ustavitev postopanja je javno razglasiti. Zaznambo uvedbe poravnalnega postopanja (§ 6) je po pravnomočni ustavitvi postopanja izbrisati, ako se ne predlaga v Štirinajstih dneh po ustavitvi razglasitev konkurza (§ 2, odstavek 2, k. r.).
Deseti oddelek.
Ničnost in neveljavnost poravnave.
§ 57.
Obsodba dolžnika zaradi goljufive kride razveljavi, ako postane pravnomočna v dveh letih po potrditvi poravnave, za vse upnike v poravnavi dovoljeni popust ter druge ugodnosti, ne da bi imela za posledico izgubo pravic, ki jim jih daje poravnava nasproti dolžniku ah drugim osebam.
§ 58.
(1)	Ako se je poravnava dosegla z goljufivimi dejanji ah z nedopustnim dovoljevanjem posebnih koristi posameznim upnikom, ne da bi bili dani pogoji § 57, more vsak upnik v treh letih po pravnomočni potrditvi poravnave s tožbo uveljavljati zahtevo, naj se plača primanjkljaj ah naj se sicer dovoljena ugodnost proglasi za neveljavno, ne da bi izgubil pravice, ki mu jih daje poravnava nasproti dolžniku ah drugim osebam.
(2)	Ta pravica pristaja le upnikom, ki se niso udeležili goljufivih dejanj ah nedopustnih do-memb in brez krivde niso bili v stanu uveljavljati
Ničnost
poravnave.
Proglasitev
neveljavnosti
poravnave.
Pristojnost.
Poravnava trgovske družbe ali zapuščine.
Poravnava družabnika, ki jamči osebno.
«
v potrditvenem postopku dejanske stvari, ki dajejo pravico do tožbe.
§ 59.
Tožbe zaradi zahtev na podstavi §§47 in 58 je vlagati na poravnalnem sodišču (§ 114 k. r.).
Enajsti oddelek.
Poravnava trgovske družbe ali družabnika, zapuščine ali juristične osebe.
§ 60.
(1)	Ako je dolžnik trgovska družba ab zapuščina, se more skleniti poravnava le s pritrditvijo vseh družabnikov, ki jamčijo osebno, ali vseh dedičev.
(2)	Pravne posledice poravnave pridejo, kolikor ni v poravnavi ničesar drugega določenega, v prid vsakemu takemu družabniku ali dediču nasproti družbenim upnikom ab dedinskim upnikom.
§ 61.
(1) Ako se je uvedlo poravnalno postopanje le o zasebni imovini osebno jamčečega družabnika trgovske družbe in se je v njem dosegla po-
ravnava, se s tem družabnik oprosti nadaljnje odgovornosti za družbine dolgove.
(2) Ako teče istočasno s poravnalnim postopanjem o družbini imovini konkurz ali poravnalno postopanje o zasebni imovini družabnika, ki jamči osebno, se tiče poravnava družabnika terjatev družbinih upnikov samo toliko, kolikor se morejo uveljavljati v tem konkurzu ali poravnalnem postopanju (člen 122 trg. zak.).
§ 62.
Dokler traja poravnalno postopanje, ne velja v obstoječih zakonih osnovana dolžnikova dolžnost predlagati razglasitev konkurza.
Dvanajsti oddelek.
Obče določbe o postopanju.
§ 63.
(1)	Kolikor poravnalni red ne določa ničesar drugega, je zmislu primerno uporabljati določbe konkurznega reda, in ako jih ni, določbe civilnega pravdnega reda, pravilnika sodne oblasti in njunih uvodnih zakonov.
(2)	Zlasti je uporabljati na poravnalno postopanje določbe §§ 173 do 177 k. r.
Zakonita dolžnost predlagati konkurz.
Uporabljanje drugih zakonoT.
lfcpodbljulna
pravica.
j Izpodbijanje V zaradi oskodo-v8lnega namena.
zaradi razmetavanja imovino.
Izpodbijanje Podplatnih in *®naéenih Jim odred eb.
III.
Izpodbij alni red.
§ i-
Pravna dejanja, ki se tičejo dolžnikove imo-vine, se morejo izpodbijati izven konkurza po naslednjih določbah za poplačilo upnika in more se izreči, da nimajo moči nasproti njemu.
g 2.
Izpodbijati se dajo :
1.	Vsa pravna dejanja, ki jih je dolžnik izvršil s sopogodniku znanim namenom oškodovati svoje upnike, v zadnjih desetih letih pred izpodbijanjem ;
2.	Vsa pravna dejanja, s katerimi se oškodujejo upniki dolžnika in ki jih je izvršil v zadnjih dveh letih pred izpodbijanjem, ako je moral oškodovalni namen biti sopogodniku znan;
3.	vsa pravna dejanja, s katerimi se oškodujejo upniki dolžnika in ki jih"'je izvršil v zadnjih dveh letih pred izpodbijanjem nasproli svojemu zakoncu — pred ženitvijo ali med zakonom — ali nasproli drugim bližnjim svojcem ali v prid imenovanim osebam, razen ako sopogodniku ni bil ob času izvršitve pravnega dejanja niti znan niti ni moral bili znan dolžnikov oškodovalni namen;
4.	kupne, menjalne in dobavne pogodbe, ki jih je sklenil dolžnik v zadnjem letu pred izpodbijanjem, ako ni sopogodnik v opravilu uvidel ali moral uvideti potrato imovine, ki škoduje upnikom.
8 3.
Izpodbijati se dajo naslednja, v zadnjih dveh letih pred izpodbijanjem izvršena pravna dejanja:
1. neodplatne dolžnikove odredbe, kolikor ne gre za izpolnitev zakonite zaveznosli, za običajna
j prigodna darila ali za odredbe v primerni višini, ki so se dala v občekoristne svrhe ali s katerimi se je ustreglo nravni dolžnosti ali ozirom dostojnosti;
2.	pridobitev dolžnikovih stvari vsled oblastvene odredbe, ako se je odmena dala iz dolžnikovih sredstev. Ako so te stvari pridobili dolžnikovi bližnji svojci, se domneva, da se je odmena dala iz dolžnikovih sredstev;
3.	zavarovanje ali vrnitev dote, če dolžnik tega ni bil storiti dolžen niti po pogodbi, sklenjeni pri ženitvi ali ob določitvi dote, niti, ako se konča zakonska skupnost, po zakonu, dalje zavarovanje ali izročitev zaženila ali vdovščine.
S 4.
Za bližnje svojce je smatrati zakonca in osebe, ki so z dolžnikom ali z njegovim zakoncem v sorodstvu ali v svaštvu v ravni vrsti ali pa do četrtega kolena stranske vrste, dalje posinovljence in rejence in pa osebe, ki živč z dolžnikom v nezakonski skupnosti. Nezakonsko sorodstvo je enačiti zakonskemu.
8 5.
Dajatve na podstavi posamičnih prodaj premičnih stvari v dolžnikovem obrtniškem obratu se morejo izpodbijati le s pogoji § 2, št. 1 do 3.
8 6.
Izpodbijanje se ne izključuje s tem, da se je pridobil za dejanje, ki se izpodbija, izvršilni naslov ali da ga je povzročila izvršba. Ako se izreče,
HliŽnji Mvojui.
Posamične
prodaje.
Izvršba ln izpodbijanje.
Izpodbijanje
opustitev.
Pravica do Izpodbijanja.
Podaljšanje
tspodbijalnega
roka.
Izpodbijanje pred Izvršljivostjo.
Irpodbijalnl
nasprotnik.
da pravno dejanje nima moči, ugasne nasproti upniku tudi moč izvršilnega naslova.
§ 7-
Za pravna dejanja je smatrati tudi opustitve dolžnika, vsled katerih izgubi kako pravico ali vsled katerih se proti njemu ustanavljajo, zado-bivajo ali zagotavljajo imovinsko-pravne zahteve. Isto velja za opustitev nastopa dediščine.
§ 8.
(1)	Izpodbijati ima pravico vsak upnik, čigar terjatev je izvršljiva, brez obzira na čas, kdaj je nastala, ako izvršba na dolžnikovo imovino ni dosegla popolnega poplačila upnika ali ako je smatrati, da bi tega ne dosegla.
(2)	Izpodbijanje se more uveljavljati s tožbo ali z vgovorom.
§ 9.
Ako je upnik, preden je njegova terjatev postala izvršljiva ali preden se pokaže, da prisilna izvršba na dolžnikovo imovino ni dosegla ali ne doseže popolnega poplačila upnika, s sodno ali notarsko vročbo spisa obvestil tistega, nasproti kateremu se je opravilo izpodbitno pravno dejanje, ali njegove dediče o svojem namenu izpodbijali dejanje, se računi izpodbijalni rok od časa vročitve nazaj, ako je smatrati, da bi prisilna izvršba na dolžnikovo imovino že ob času te vročitve ne bila dosegla popolnega poplačila upnika, in ako se je izpodbijalo do preteka dveh let izza tega časa.
§ 10.
Izpodbijati se more z vgovorom, preden je upnikova terjatev postala izvršljiva. Pravtako se more izpodbijati tudi v postopanju za razdelitev izkupila, doseženega s prisilno izvršitvijo, preden je terjatev izpodbijajočega upnika postala izvršljiva.
§ H.
(1) Proti zapustniku osnovano izpodbijanje je pripustilo tudi proti dediču.
(2)	Proti drugemu pravnemu nasledniku ali pridobitelju pravice je proti njegovemu pravnemu predniku osnovano izpodbijanje pripustno le:
1.	ako so mu bile ob času njegove pridobitve znane ali so mu morale biti znane okolnosti, ki utemeljujejo izpodbijalno pravico proti njegovemu predniku ;
2.	ako se opira njegova pridobitev na neod-platno odredbo njegovega prednika;
3.	ako je dolžnikov bližnji svojec, razen ako mu za časa njegove pridobitve niso bile niti znane niti mu niso morale biti znane okolnosti, ki utemeljujejo izpodbijalno pravico proti njegovemu predniku.
(3)	Za podaljšanje rokov po § 9 zadošča, da se vroči spis tistemu, zoper katerega se naj izpodbija.
§ 12.
Ako se izpodbija s tožbo, je v tožbi navesti, v katerem obsegu in kako naj dâ ali pusti toženec kaj, da se poplača upnik.
§ 13.
(1)	Kar se je z izpodbitnim dejanjem izgubilo iz dolžnikove imovine ali otujilo ali popustilo iz nje, more upnik zahtevati zase toliko, kolikor je
potrebno za njega poplačilo; ako to ni možno, je
dati nadomestilo.
(2)	Kdor je zavezan kaj dati, tega je smatrati za nepoštenega posestnika, njegovega dediča pa le tedaj, ako so mu bile znane ali so mu morale biti znane okolnosti, ki utemeljujejo izpodbijalno pravico proti zapustniku.
(3)	Dobroverni prejemnik neodplatne dajatve jo mora povrniti le toliko, kolikor je z njo obo-gačen, razen ako bi se dala njegova pridobitev izpodbijati tudi kot odplatna.
§ 14.
Ako so druge osebe pridobile neizpodbitne pravice na stvareh, ki jih je vrniti, je tisti zavezan povrniti škodo upniku, med čigar posestjo se je stvar obremenila, ako je bila njegova pridobitev izpodbilna. Določba § 13, odstavek 3, se uporablja.
§ 15-
Zaradi povračila protidajatve ali zaradi terjatve, ki zopet oživi vsled izpodbijanja, se more izpodbijalni nasprotnik držati le dolžnika.
Izpodbij alna toiba.
Vsebina izpod*
bljalne zalito vi
Zahtove izpodbijal neg»! nasprotnika, j
Nepripustnost
pobota.
Oprostitev izpodbij alnega nasprotnika.
Mnogoterno
izpodbijanje.
§ 16.
Proti izpodbijalni zahtevi se ne more pobo-tavati protiterjatev do dolžnika.
§ 17.
Izpodbijalni nasprotnik se more , oprostiti izpodbijalne zahteve s tem, da poplača terjatev, ki gre izpodbijajočemu upniku proti dolžniku.
§ 19.
(î) V koliko se morejo izpodbijalne zahteve, ki so jih stavili konkurzni upniki, uveljavljati dalje po razglasitvi konkurza, določa § 37 k. r.
(2) Poplačilo ali zavarovanje, ki ga je dosegel upnik zaradi izpodbijanja pred razglasitvijo konkurza, se more izpodbijati po določbah kon-kurznega reda, ako se o dolžnikovi imovini razglasi konkurz.
§ 20.
Izpodbitnost, j ako se razglasi] konkurz. |
§ 18.
Okolnost, da izpodbija isto pravno dejanje več upnikov, ne more imeti v nobenem slučaju posledice, da bi zaveznosti, zadevajoče izpodbijal-nega nasprotnika, presegle mero, določeno s §§ 13 in 14.
(1)	Ako se izpodbijanje uveljavlja s tožbo, more tisti, ki ima “pravico izpodbijati, pri pravdnem sodišču prositi za zaznambo tožbe pri knjižnih vložkih, pri katerih so za izvršitev izpodbijalne zahteve vpisi potrebni.
(2)	Ta zaznamba ima za nasledek, da velja sodba o izpodbijalni tožbi tudi proti osebam, ki so pridobile knjižne pravice po zaznambi.
Zaznamba
izpodbijalne
tožbe.
(SlovcnUeli.)
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1915.
v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskein, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1915 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849. za .			4 K 20 h		Letnik 1866. za .		4 K 40 ti	Letnik 1883. za .		5 K — h	Letnik	1900.	za .	7 K —h
	1850.	n •	10,	50 ,	a	1867. „ .	4 » 	 r	a	1884. „ .	5,-,		1901.		6 , — ,
	1851.	n •	2 ,	60 ,	a	1868. , .	4, - ,	a	1885. , .	3 „ 60 „		1902.	a •	7 , 50 .
	1852.		5 .	20 „■	a	1869. „ .	6 , - ,	a	1886. , .	4,60 ,		1903.	a •	9	,
	1853.	» •	6 ,	30 ,	a	1870. , .	2 , 80 „	a	1887. , .	B, - ,	n	1904.	a •	5 , — ,
	1854.	n •	8 ,	40 ,	a	1871. „ .	4 , — ,	a	1888. , .	8 , 40 ,		1905.	a •	6 n — »
	1855.	n	4.	70 .	a	1872. „ .	6 , 40 „	a	1889. , .	6 , - ,		1906.	a •	12 , - ,
	1856.	n	4 ,	90 ,	a	1873. , .	6 , 60 ,	a	1890. , .	5 , 40 ,		1907.	a •	13 „ - „
	1857.	a	5 »	70 ,	a	1874. , .	4 „ 60 „	a	1891. , .	6 „ - ,		1908.	a •	9 . — ,
	1858.		4.	80 ,	a	1875. , .	4 » — „	a	1892. ,	10, - .		1909.	a •	8 , 50 ,
	1859.	n	4 „	a	a	1876. , .	3,-,	a	1893. ,	6 ,		1910.	a •	8 , 40 ,
	1860.	a	3 .	40 ,		1877. , .	2 . - ,	a	1894. „	6 , - „		1911.	a •	7 , - .
	1861.	a	3 .	a	a	1878. , .	4 , 60 ,	a	1895. „	7 , - ,		1912.	a •	12 , 50 ,
	1862.	a	2 ,	80 ,	a	1879. , .	4 „ 60 ,	a	1896. ,	7 , - ,		1913.	» •	9 , 50 ,
	1863.	a	0 - a	80 ,		1880. , .	4 , 40 „	a	1897. ,	15,-.				
	1864.	n •	2,	80 .	„	1881. , .	4 , 40 ,	a	1898. ,	6 . - „				
	1865.	a	4 „	— ,	a	1882. „ .	6 , - ,	a	1899. ,	10, - ,				
Prodajna cena za letnik 1914. se naznani začetkom januarja 1915. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako so naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika 114 enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemška» izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemškihizdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh.teh letnikov za prodajno ceno (% pole = % strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.