/O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin Slovenija najhujša mačeha Baška grapa umira. "Zdravniki" v devetdesetletni zgodovini, predvsem pa v novejši, so jo tako "uspešno" zdravili, ohranja-•» pri hirajočem životarjenju, da je zdaj na tem, saj tudi mlada slovenska država nima nič drugačnega materinskega odnosa, da bomo v kratkem lahko ironično ugotovili "Operacija uspela -Pacient umrl. Zdaj, ko domačini v občini bijejo dvanajsto uro in Poslednji plat zvona, hkrati razočarani in užaljeni ugotavljajo, daje mlada država najhujša mačeha. Preživeli so Avstrijo, Italijo, prejšnjo in včerajšnjo Jugoslavijo, Slovenija pa jih bo pokopala. Graparjev je danes več v Tolminu kot v Baski grapi. Jutri, če bodo ob železniško postajo Podbrdo, se bodo umaknili proti severu ali jugu. Ali pa k sosedu na zahod, če so tam kaj prijaznejši, kot smo doma. Sosedje v radovljiški in škofjeloški občini jih sicer razumejo, morda jih bodo celo Kranjčani, vendar težko se bodo srečevali, saj bi se ta trenutek celo tisti, ki bi po službeni dolžnosti morali šteti promet na cesti Petrovo brdo - Podrošt počutili, da so nekje na osmih kilometrih makadamske regionalne ceste "po kazni". Pripomba, da imajo na Gorenjskem asfalt skoraj do vsakega kozolca, ne izzveni kot očitek, če drži. da je revež, če se še tako trudi, še vedno samo revež. Težko in najhuje pa je, če se mu zaradi revščine odrečejo nazadnje še starši. Mlada država Slovenija ima ta trenutek resnično kup tako in drugače utemeljevanih razlogov, da Baško grapo ne more oživiti čez noč. Morda pa bo po četrtkovem sestanku v Bači v Pod-brdu vendarle razumela, da Graparji ne pričakujejo, da se bo vse obljubljano, pričakovano, načrtovano v teh časih in bližnji prihodnosti zgodilo čez noč. Samo za "pomoč" gre, ki je sicer skregana s "tržno stroko", a je prav zato, ker je bila stroka vedno odločujoča, tokrat najbolj prava. Klic v sili bodo v Ljubljani, v vladnih resorjih težko slišali po telefonu, ker cena zanj v Baski grapi ni 19 tisoč tolarjev, kot v LJubljani. Morda pa ga po pogovoru z domačini minuli teden ne bodo preslišali in pozabili, kajti ob letu naj bi se v Baski grapi spet dobili. • a. Žalar Ministrski predsednik Lojze Peterle je bil gost petkove Glasove preje Za Voljčem je bil skrit rdeči udar "Stojim za temi besedami. Mnoge indikacije kažejo na poskus, da pridejo nazaj tiste sile, četudi preoblečene ali preimenovane, ki so prej držale vse v svojih rokah," je dejal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na petkovi Glasovi preji, na kateri je odgovarjal na vprašanja voditelja preje Viktorja Žaklja in številnega občinstva. Kranj, 28. februarja - "Nisem imel nič proti tej vaji iz demokracije, ki je bila neka posebna preizkušnja za slovenski parlament," je komentiral glasovanje o zaupnici oziroma nezaupnici njegovi vladi Lojze Peterle in ocenil, da je bilo glasovanje njegova zmaga in poraz predlagateljev. "Glede zahteve po odstopu Bavčarja, Rupla in Kacina (slednji je prišel na začetek preje, vendar je zaradi obveznosti v Radovljici kmalu odšel - op.p.) sem bil dolžan narediti tisto, kar pač ni naredila sama stranka, ki ne podpira več vlade. Ministri bi bili lahko še bolj Nekako na sredini - Davča št. 35, Podporezen št. 1: osem kilometrov regionalne makadamske ceste Podrošt - Petrovo brdo. ^ VSAK ČETRTEK V f^> JE V MERKURJU MARCU Dan barv Radio Žiti začenja ob dveh škofja Loka - Od včeraj oddaja Radio Žiri ie od dveh popoldne naprej pa tja do sedmih zvečer vsak dan med tednom, ob ne-ej pa, kot doslej, od devetih dopoldne do pol štirih popold- GORENJSKI OBČINSKI ODBORI LDS VAS VABIJO NA VELIKI IHBFRAl NO-DFMOKUATSKA STRANKA cije, ki ji predseduje, do Cerkve in zavrnil enačenje Cerkve in njegove stranke. "Mi natančno razlikujemo med tem, kaj je poslanstvo Cerkve in kaj je poslanstvo politične stranke. Nimamo se ne za versko ne za cerkveno stranko. Naša stranka je povsem laična, ni vezana na cerkveno institucijo," je med drugim povedal Lojze Peterle. Spraševali so ga tudi o Elanu in njegovem finančniku Kodru, ki so ga mu mnogi svetovali za finančnega ministra. Premier je med drugim odgovoril: "Gotovo sem tisti, ki bi najprej želel resnico o Elanu, samo se bo- zaslužni, še bolj sposobni in še lepši, vendar je zadeva v svetu, ki mu vladajo demokratična pravila, povsem preprosta. To je zame predvsem vprašanje morale, vprašanje časti, ne pa toliko politike. Jaz lahko dobim v vlado veliko spomeničar-jev, veliko zaslužnih ljudi, če pa ti ljudje niso lojalni vladi, potem seveda v vladi nimajo kaj iskati," je povedal Peterle in na vprašanje, ali že lahko pove imena novih ministrov, odgovoril: "Ne morem, oziroma nočem." "Imam vtis, da imajo že v delu novega mandatarja," je povedal Peterle. Obširno in temeljito je pojasnjeval odnos slovenske krščanske demokra- jim, da bomo do nje težko prišli. Če je toliko nemočnih, potem mora biti eden zelo močan. In tega ne najdemo." "Najraje bi šel v Pleterje," je premier odgovoril na vprašanje, ali ne bi bilo morda bolje, da bi zapustil vladno krmilo in odšel za veleposlanika v Bonn, če bi pa hotel, pa bi bil tudi duhovnik, vendar se je odločil drugače. Vse, kar je Lojze Peterle zanimivega povedal v besedovanju z Viktorjem Zakljem in v odgovorih na 69 vprašanj iz občinstva, tudi o odnosih s Kučanom, Ruplom (in njegovi preteklosti), Bučarjem in Spomenko Hribar, boste lahko prebrali na petkovih Odprtih straneh. • J. Košnjek, slika G. Šinik Ne prezrite! Priloga o dohodnini Čas je, da izpolnite svojo davčno prijavo, ki jo morate oddati do konca marca. S sodelovanjem gorenjskih davčnih uprav smo pripravili prilogo z vsemi potrebnimi navodili, potrebujete le Še obrazec "Napoved za odmero dohodnine za leto 1991", ki ga dobite v vsaki knjigarni. Dohodnino vam bodo seveda odmerili davkarji, dobili boste odločbo, koliko davka boste (do)plačali ali pa vam ga bodo nemara vrnili, ker ste že med letom plačali preveč. S pomočjo naših napotkov si to lahko izračunate sami. Pomagajte si torej z našo prilogo, če se vam bodo še porajala vprašanja, danes ob 17. uri bo nanje na kranjskem radiu odgovarjal Aleksander Troha, direktor kranjske davčne uprave. Pri Gorenjskem glasu bomo vaša vprašanja sprejemali še do konca meseca. Toda, ne pozabite, davčno napoved morate oddati najkasneje 31. marca, saj vas sicer čaka kazen v višini 25 tisoč tolarjev. • M. V. V soboto dopoldne je s Slovenskega trga krenil po Kranju pisani pustni sprevod malih ma-škar, ki jim je za pogum in dobro voljo igral našemljeni pihalni orkester. Ob povratku jih je na trgu zabaval klovn Ferdo, postregli pa so jim tudi s pustnimi krofi. Za zabavo je z otroško pustno veselico v kinu Center zatem poskrbela še Romana Krajnčan s svojimi plešočimi, pojočimi in zabavljaškimi gosti, med katerimi je bil pravo presenečenje Sašo Hribar v preobleki medveda Tedija. Pustni sprevod za mlajše in starejše maškare bo v Kranju tudi danes popoldne. Zbor ob 15.45 na Slovenskem trgu. Svoj tradicionalni pustni sprevod bodo popoldne ob štirih imeli tudi v Šenčurju. - Foto: A. Škofic Zbor delničarjev Gorenjske banke Zajeten rezervni sklad Gorenjska banka je skoraj ves dobiček dala v rezervni sklad, saj veliko breme zanjo predstavlja jeseniška Železarna. Kranj, 27. februarja - Zbor delničarjev LB Gorenjske banke Kranj, ki predstavlja 90 odstotkov bančnega sistema na Gorenjskem, je bil tokrat živahnejši, delničarje je zanimalo predvsem, zakaj so njihovi ustanovni deleži zgolj simbolično prevrednoteni. Zajeten rezervni sklad je razumljiv zaradi starih posojil, ki jih zlasti Železarna ne more plačati, odložena so turističnemu gospodarstvu, problematična pa seveda tudi posojila tekstilni industriji. ZUR Bled, 1. marca - Prelepo vreme je konec tedna privabilo v naravo mnoge sprehajalce, dobro pa so bili obiskani tudi naši turistični centri. Avstrijci in Italijani so izrabili zanje ugodne cene ter "napolnili" avtomobilske tanke in želodce, domačini pa smo sončne žarke izkoristili za sprehode in nabiranje regrata. Čeprav se te dni še obeta lepo vreme pa se mnogi bojijo, da mraza za letošnjo zimo še ni konec. Foto: G. Šinik Gorenjska banka je imela lani 223,7 milijona tolarjev dobička, uspešna je bila torej kljub izredno nestabilnemu letu in globoki gospodarski recesiji. Veliko breme pa zanjo predstavljajo stara posojila, lahko bi rekli kar grehi bivših politikov, na Gorenjskem so povezani predvsem z jeseniško Železarno, ki za Gorenjsko banko danes predstavlja veliko breme. Pripravljen je sanacijski program, finančni del je prispevala prav Gorenjska banka, slovenska vlada naj bi ga v kratkem obravnaval. Lani je morala Gorenjska banka odložili odplačevanje kar za približno 1 milijardo tolarjev dolgov Železarne, turističnega gospodarstva in tekstilne industrije in tako imela zaradi izpada obresti za približno 600 milijonov tolarjev dohodka manj. Na zboru delničarjev so kot dvomnljive proglasili terjatve v višini 1.748,9 milijonov tolarjev. V rezervni sklad so namenili 195,7 milijona tolarjev dobička ter vanj razporedili tudi revalorizacijske rezerve v višini 2.416,7 milijonov tolarjev. Zaradi novega zakona o bankah, po katerem neto dolžniki ne morejo biti več člani uprav- nega odbora, so jih nekaj razrešili in upravni odbor izvolili Jožeta Kocjanca iz SGP Bohinj, Antona Lavtarja iz LB d.d. Ljubljana, Janeza Magdiča in leske Murke in Draga Štefeta iz Elektro Gorenjske. V nadzorni odbor pa Anico Ježek iz Alpdoma Radovljica, Nado Pesjak iz Aerodroma Brnik in Ivana Torkarja iz Tehnika Škofja Loka. (več na strani 9) • M. V. C CB 3 ti ** U> O crj co ¥8 o *° & lo i cvj cm Žive naj vsi narodi Prejšnjo sredo je dr. Katja Boh, prva veleposlanica Slovenije v Avstriji, nastopila svojo službo na Dunaju in izročila poverilno listino predsedniku VValdheimu. Ta dogodek je bil v naših medijih komaj opažen, s slike, ki so jo pokazali na TV, poje očitno, da so mu več pozornosti posvetili Avstrijci: na trgu pred predsedniško palačo je bil postrojen častni vod, vojaška godba je zaigrala slovensko himno - sprejem torej, ki je sicer namenjen šefom držav. Ko sem videl te posnetke, sem se spomnil Prešerna. Kaj bi si o vsem tem mislil on ? Ko je v letih 1820-28 živel na Dunaju, pa tudi kasneje, ko je ob koncu svoje življenjske poti objavil Zdravljico (1848). gotovo ni niti pomislil na to, da bo njegova pesem postala slovenska himna in da bodo poslance RS na Dunaju sprejemali ob njenih zvokih! Z drugimi besedami: poldrugo stoletje po nastanku te pesmi, smo skorajda dočakali dan, ko nam nekdanji vražji mejaki postajajo vse boljši sosedje, prepir pa, žal, ostaja, in se z meja seli v notranjost, med rojake. Se bomo zdaj, ko smo se kot narod osamosvojili in si ustvarili svojo lastno državo, prav po vražje sprli med seboj? Predstavnike slovenske države sprejemajo po svetu z najvišjimi državniškimi in protokolarnimi častmi in z veliko mero razumevanja, doma pa ti isti ljudje ali njihovi kolegi uprizarjajo opičje scene v parlamentu in se vneto pripravljajo na nove obračune. Pogovor med L. Peterletom in V. Zakljem na petkovi Glasovi preji je bil ena redkih, svetlih izjem. - Kaj je tedaj s tem slovenskim značajem? Angleže je zaznamovalo spoštovanje tradicije, Francozi živijo za svobodo, Nemci so večni protestanti, Slovenci pa se odlikujemo po deklaracijah (Zdravljica), nam je minuli torek povedal dr. Anton Trstenjak, ko je v Cankarjevem domu predaval o slovenskem značaju. Tega je po njegovem odločilno zaznamovala krščanska vzgoja, življenje po desetih božjih zapovedih (dekalogu), v duhu krščanskega etosa. Francoskemu pesniku Charlesu Nodie-ru, ki je za časa Napoleona živel v Ljubljani in urejeval glasilo Telegraphe officiel, so tedanji Slovenci ostali v spominu po svoji izredni poštenosti. To je novejšem času zamenjala "odgovornost"; osebno poštenost je nadomestilo izgovarjanje na kolektiv. Represivno je zamenjala permisivna vzgoja, šibo načelo, po katerem je otroku dovoljeno skoraj vse. Značaj slovenskega človeka je po Tr-stenjakovem sooblikovalo troje: trda (samo)vzgoja, veljava tradicije in duhovna atmosfera ("javno ozračje"), kije bila vse do 1941 zelo krščanska. Slovence je neizbrisno zaznamovalo tudi stoletno življenje v katoliško-nemški Avstriji pod Habsburžani. Ko je cesar Franc Jožef po potresu 1895 obiskal Ljubljano, "jih" je ob slovesu od nje škof Jeglič povprašal, kako se "jim "je kaj dopadlo med Slovenci. "Es war sehr schoen, aber es gab zuwenig Heil und zuviel Shivio," je odgovoril cesar. (Zelo lepo je bilo, le da se je premalo slišal Heil in prevečkrat živio.) Ta odgovor je priča, da stari mož ni razumel znamenj časa. Narodom, ki so ga (straho)spoštovali in imeli po svoje radi, ni bil pripravljen dovoliti malo več prostosti; razmerje, ki je v svojem bistvu istovetno s tistim, ki je vladalo med očetom in sinom na slovenski domačiji. Slovenci, ki so v Avstriji sloveli po svoji železničarski vestnosti (bili so dejansko najboljši železničarji), so tako odšli v Jugoslavijo in se v njej navzeli jugo-morale. Ta pa je povsem drugačna od one prejšnje; zanjo je značilno tisto, čemur se s srbsko besedo reče "nadmudrivanje". "Moder" seveda ni tisti, ki je pošten, ampak tisti, ki nekoga okoli prinese. Da smo v 70 letih pod Jugoslavijo absolvirali tudi to čednost, smo prepričljivo dokazali v letih 1990/91... Ce je bila Avstrija teza, je bila Jugoslavija antiteza, samostojna Slovenija pa mora postati sinteza. Poštenost in nadmudrivanje bi se morala zediniti v zmožnosti ravnanja po vesti in pameti hkrati. Predvsem pa: zdaj, ko lahko v naših krajih brez zadržkov vzklikamo živio, ne kaže, da bi te prešerne vzklike preglasil stari kranjski aufbiks! KDAJ IN KAKŠNE NOVE OBČINE? Ponoči brez mopedov? Jesenice, 2. marca - Izvršni svet skupščine občine Jesenice je minuli teden, ko je obravnaval poročilo o delu komunalnega redarja v občini v minulem letu, opozoril, naj bi bilo v prihodnje delo redarja oziroma komunalnega nadzorništva tudi preventivno. Vojna v Sloveniji in čas po še 981 po 750 dinarjev oziroma njej sta sicer nekatere dejavnosti s področja komunalnega nadzorništva v občini okrnila; predvsem tiste, ki se nanašajo na odloke in obiske turistov v občini. Tako zaradi nepravilnega taborjenja in prenočevanj na nedovoljenih mestih skorajda ni bilo kršitev. Tudi kar zadeva kršitve o evidenci nastanitve občanov so bile kršitve izredno redke. Komunalno nad-zorništvo pa je imelo v svojem delovnem programu tudi nadzor in preverjanja na podlagi podlagi odloka o javnih shodih in prireditvah, o odstranjevanju in odlaganju odpadkov, o vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih, o reji in posesti psov in o pogrebnih sve-čnostih. Še največ kršitev je bilo na področju cestnega prometa oziroma parkiranja. Kar 243 obvestil o prekršku po 150 din je bilo izdanih do 24. marca, od marca do konca leta pa potem tolarjev. Izterjanih oziroma plačanih kazni pa je bilo do konca leta dobrih 15 odstotkov. Člani izvršnega sveta so poudarili, naj bi bilo v prihodnje delo komunalnega nadzorništva oziroma redarja tudi preventivno; ne le usmerjeno na kaznovanje. Prav pa bi bilo, da bi dejavnost usmerilo tudi na nadzor zelenih površin pri vrtcih in šolah. Sprejeta je bila tudi pobuda, naj bi v turističnih krajih v občini od 22. ure zvečer do 5. ure zjutraj prepovedali vožnje z mopedi, natančneje pa je treba opredeliti tudi jakost ozvočenja na raznih prireditvah. Slednje še posebno velja za Kranjsko Goro, kjer je kot kaže še največji nered na tem področju. Izvršni svet je zato predlagal sekretariatu za notranje zadeve, naj te pobude prouči, poročilo pa sprejel. # A. Zalar Narodna demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka Javna tribuna v Žireh Občinska odbora SDZ - NDS in SLS Škofja Loka prirejata v sredo, 5. marca, ob 18. uri v dvorani kina v Žireh javno tribuno, ki bo s svojo tematsko širino prav gotovo vzbudila zanimanje. Osrednja tema tribune bosta privatizacija in denacionalizacija, spregovorili pa bodo tudi o pogledih strank na volilne sisteme za bližajoče se volitve ter dali nekaj pojasnil v zvezi z davki, ki kljub enoletni veljavi zakonodaje na tem področju, še vedno potrebujejo razlage. Gostje javne tribune bodo: minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat, predsednik Družbenopolitičnega zbora republiške skupščine dr. Ivan Toplak, poslanec v Zboru občin iz Škofja Loke Franci Feltrin in poslanec v Zboru združenega dela iz Kranja Andrej Šter. Tribuno bo vodil Borut Bajželj. Vse, kijih jo. • S. Ž Osnutek zakona o uporabi zastave, grba in himne Uporaba zastave (poslej) po zakonu Kranj, 3. marca - V petek, 6. marca, ob 18. uri organizira kranjski odbor Socialdemokratske stranke posvet o lokalni samoupravi in regionalnem povezovanju. Svetovalec komisije republiške skupščine za lokalno samoupravo prof. dr. Igor Vrišer ter sekretar te komisije mag. Stane Vlaj bosta predstavila osnutek zakonodaje o novih slovenskih občinah. ■ ■ Posvet bo v dvorani št. 14 kranjske občinske skup- PomlfldnO uT6 311 £ OKOllH ščine. Konec prejšnjega tedna je slovenska vlada sprejela osnutek zakona, ki naj bi urejal uporabi zastave, grba in himne. O tem poročamo predvsem zaradi znanih nesporazumov, ki jih je ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju v Kranju povzročila uporaba zastav brez grba, ne mine pa tudi zasedanje družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine, na katerem kranjskemu županu ne bi poočitali postavitev "ruskih" zastav v dvoranah občinske skupščine. Če ob tej priložnosti povemo, da smo izjavo predsednika Vitomira Grosa (da namreč zakon dopušča uporabo slovenske nacionalne zastave - to je zastave brez grba) v ustavi in zakonih neuspešno preverjali in da smo na Ministrstvu za pravosodje in upravo prvotno dobili pojasnilo, da takega določila ni in šele naknadno, da je to res zapisano v obrazložitvi ustavnega zakona, potem je jasno, da tega področja nimamo urejenega. Napačno informacijo smo ob poznem sporočilu rešili tako, da smo zadnji trenutek pred oddajo gradiva v tiskarno del članka, ki je govoril o tem, odrezali. In še nekaj je vsebovalo pojasnilo ministrstva za pravosodje: v Sloveniji nimamo posebnega zakona o uporabi zastave, grba in himne, zato velja še stari zvezni zakon, ki ureja tudi ravnanje s podobo tov. Tita (!). No prav to praznino naj bi zapolnil zakon, katerega osnutek je slovenska vlada pretekli teden dala v skupščinski postopek in ko smo pregledali ta tekst, določil, ki bi tudi v prihodnje dopuščala uporabo zastave brez grba, nismo našli. • Š. 2. 't KUPON za 5 % dodatni popust pri nakupu do 3 blokov kuponskih vozovnic Velja samo s kuponi, kjer je na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika! (§©IS»MGLAS ^ Želite kaj sporočiti f;em^^ Izberite # »NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M v Gorenjskem glasu^^ Ljubljana, 28. februarja - Turistična zveza Slovenije je pred dnevi sprejela dogovor o uresničevanju spomladanske akcije za urejanje okolja. Skupno čiščenje načrtujejo 22. aprila, ob mednarodnem dnevu Zemlje, zanimanje med turističnimi in drugimi društvi pa narašča že sedaj. Čiščenje okolja mora postati stalno družbeno gibanje, so med drugim ocenili udeleženci dogovora. Ne gre namreč samo za urejanje okolja zaradi turistov, ampak predvsem zaradi nas samih. Zato bi morali poiskati vzroke za ekološko neurejenost in ustrezno ukrepati. Kot je poudariti sodelavka republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, bo pri tem v veliko pomoč novi zakon, ki bo popolneje urejal ravnanje z odpadki. Navzoči so še menili, da bi morali'spodbuditi k dejavnejšemu sodelovanju vladne strukture in načrtovati več medijsko zasnovanih akcij za ekološko osveščanje prebivalstva. Glede aprilske akcije so se strinjali, da usklajevanje vodi Turistična zveza Slovenije. Le-ta je že navezala stike z ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora ter ministrstvom za šolstvo, kjer je dobila potrebno podporo za sodelovanje.© S. S. Hotelski tehnik na Bledu? Republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje je v začetku februarja sprejel nekatere zanimive programske novosti za srednje šolstvo, med njimi tudi program za hotelskega tehnika. Namenjen je kandidatom z uspešno končano štiriletno srednjo šolo in znanjem dveh tujih jezikov v obsegu 420 in 385 ur. Program bo trajal leto in pol; v prvem letniku so strokovno teoretični predmeti: turizem, poslovanje v gostinstvu in hotelir-1 stvu, marketing, poslovna informatika, računovodstvo, pravni predpisi, enogastronomija, retorika in tehnika komuniciranja, trije tuji jeziki in praktično usposabljanje v šoli. V drugem letniku je 600 ur praktičnega usposabljanja v kuhinji, strežbi in v recepciji v hotelih visoke B kategorije v Sloveniji in sosednjih državah. V razpisu programov in prostih mest za naslednje šolsko leto, ki ga je v petek objavila republiška vlada, programa hotelski tehnik še ni, s tem pa ni rečeno, da bi ga gostinsko in turistično usmerjena šola ne mogla vpeljati že v jesensko ponudbo. Šolski minister Peter Vencelj je blejskim šolnikom, ko so mu vneto dopovedovali, da jim dveh oddelkov ekonomske šole v Radovljici ne sme odpeljati v Kranj, dejal, naj raje razmišljajo o razvoju kvalitetnega turističnega šolskega centra za Gorenjsko in jim "ponujal" višjo hotelirsko šolo. kije v Sloveniji še ni. Radovljiška ekonomska šola se je odpeljala v Kranj. Bodo torej Blejci vendarle toliko pametni in zagrabili nov program? Ravnatelj odgovarja, da bodo razmislili, dvomi, ali bi lahko napolnili dva oddelka prvega letnika, da program sicer poznajo... Skratka, še nič konkretnega. Gorenjska ima vse možnosti, da se razvije v turistično deželo in (tudi) od turizma živi. Zanimanje turistov gre že nekaj let v smer t.i. zelenega turizma, z osamosvojitvijo Slovenije pa nekateri tuji strokovnjaki naši državi celo napovedujejo prihodnost evropskega Hongkonga. Ali bomo geografsko prednost znali povezati s prislovično slovensko pridnostjo, podjetnostjo, znanjem, je seveda odvisno predvsem od nas samih. Enega od korakov k temu cilju lahko napravi tudi blejska šola. Gorenjska bo potrebovala ljudi z znanjem vsaj dveh tujih jezikov, s širokom splošnim znanjem, poznavanjem gostinskega in turističnega poslovanja in zakonitosti ter z razvito sposobnostjo komuniciranja. Takšne naj bi oblikoval program hotelskega tehnika, ki ima možnost, da se razvije v višjega in celo visokošolskega. Zato je žalovanje za ekonomsko šolo in obotavljanje pri vpeljavi programa hotelskega tehnika skrajno nerazumljivo. Na vprašanje, ali dijaki bodo ali ne, lahko odgovori že nekajletno veliko zanimanje za sedanje programe gostinstva in turizma v blejski šoli. Ni res, da je naval samo zato, ker (zlasti dekleta) v zgornjem koncu Gorenjske nimajo dovolj druge izbire za šolanje. Otroci in starši so pač - očitno prej kot šola - začutili, v katerih delih gospodarstva se jim prihodnost odpira. • H. Je-lovčan Konfederacija 90 o stavki kovinarjev Kranj, 28. februarja - V Kranju se je sestal svet Sindikata kovinske in elektro industrije ter elektronike pri Konfederaciji sindika; tov 90. Med drugim so razpravljali o svojem odnosu do stavke, ki jo je za 18. marca napovedal sindikat kovinske in elektroindustrije pri svobodnih sindikatih. Kolegi v Konfederaciji 90 so odločili, da stavki sicer ne nasprotujejo, vendar je tudi ne podpirajo in seji na napovedani dan ne nameravajo pridružiti. Zlasti ne soglašajo s tistimi stavkovni; mi zahtevami, ki mešajo sindikat in politiko. »Če bomo tudi mi stavkali, bomo predvsem na podlagi skupno dogovorjenih zahtev vseh slovenskih sindikatov, ki so bile v štirih točkah že postavljene ob pogajanjih za morebitno sklenitev socialnega pakta,« so zapisali v sporočilo javnosti. V vsakem primeru pa bodo organizirali stavko, če na seji republiške skupščine 4. marca ne bo spre; jet sklep o takojšnji odpravi zloglasnega zakona o zamrznitvi plač. O morebitni stavki širše razsežnosti se bodo tako odločili takoj po omenjenem skupščinskem zasedanju. Tudi loške šole nimajo pravih imen Škofja Loka, 3. marca - V osnovnih šolah protestirajo proti ukinjanju osebnih imen v nazivih šol kar počez. Če že spreminjati (neka' tera) imena, naj imajo pri tem besedo tudi šolniki in krajani. Zakon o zavodih in t.i. šolski zakon, katerih določila naj bi prenesli v občinski odlok o ustanovitvi javnih zavodov, so tudi v škofjeloški občini, ustanoviteljici osnovnih šol in vrtcev, nameravali izkoristiti za spremembo imen nekaterih šol. Da ne bi izgledalo, kot da sedanjo oblast bodejo le imena "rdečih" junakov narodnoosvobodilne vojne, so v odloku predlagali, naj se osebna imena iz nazivov osnovnih šol preprosto izpustijo in namesto njih uveljavijo oziroma obdržijo zgolj krajevna imena. Odlok je izvršni svet ponudil občinskemu parlamentu v potrditev po skrajšanem (enofaznem) postopku. Očitno pa vsi ne mislijo, da so osebna imena šol tako nepomembna, kot so jih hoteli prepričati predlagatelji. V šolah Ivana Groharja in Ivana Tavčarja so hoteli vedeti, v. čem sta rojaka, vpisana v slovensko kulturno zgodovino z velikimi črkami, tako sporna, da bi se šoli po novem smeli imenovati le osnovna šola Podlubnik ter osnovna šola Gorenja vas. V šolah predlagajo, da se osebna imena obdržijo. Toliko boljt ker so v Škofji Loki tri osnovn« šole, s sedanjimi osebnimi imeni prepoznavne, zgolj s krajevnimi Podlubnik, Trata in Škof' ja Loka pa bi se razpoznavno«' bistveno zameglila. Če je tf smiselno imena spreminjati; pravijo šolniki, naj imajo pf1 tem besedo tudi šole in krajani-S črtanjem osebnih imen'v nazivih šol (Ivan Grohar, Cvet; ko Golar, Ivan Tavčar, Padi' prvoborci, Prešernova brigada« Peter Kavčič) torej nekaj časa še ne bo nič, saj je občinsk' parlament odlok vrnil v faZ° osnutka. • H. Jelovčan Ustanovitelj In izdajatelj: C i opisno podjetje gorenjski glas KRANJ telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku; uradne ure: vsak dan 7.—17 .00, / Ca topil t/haja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 slt Naročnina: trimesečni obiačun naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92) Torek, 3. marca 1992 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN S@S®S!IcJJgIEIIGLAS Baška grapa: demografsko drugorazredno območje v Sloveniji Krajem bije dvanajsta ura Oblast naj pove, ali bodo ti kraji živeli ali ne. Podbrdo, 2. marca - Prometna povezanost Baške grape s svetom -železnica, ceste, telekomunakcije in demografska ogroženost -KLIC v sili! Tako se je glasilo vabilo na srečanje predstavnikov šestih krajevnih skupnosti v Baski grapi v občini Tolmin s predstavniki Ministrstva za promet in zveze, Železniškega gospodarstva in še nekaterimi strokovnjaki (predstavniki vladnih resorjev) s področja U|*ejanja prostora in drugimi ter poslanci iz občine in predstavniki radovljiške ter škofjeloške občine minuli teden v četrtek. Sestanku v tovarni Bača oziroma kot je nekdo rekel na srečanju, da je Sodu •zbilo dno, je botrovalo vse glasnejše "razmišljanje in napovedovale", da bo železniška postaja Podbrdo ukinjena. Sicer pa je občina Tolmin in Baška grapa v njej, kjer je bilo še ne dolgo tega 5100 prebivalcev, zdaj pa jih je 1800 in iz kar v nekaj vasi in krajev v šolo ni yeč otrok, že vrsto let nazaj problem, ki ga država ni znala aH vedela, kako naj ga reši. Vedelo se je le, da so Graparji, ki jih je danes več v Toliminu kot Pa v Baski grapi, na najbolj zahodnem delu države, da jih je treba povezati z notranjostjo Slovenije, da so strateškega in •>e vrsto drugih pomenov so imeli, naredilo pa se ni nič. Vedno, ko so se oglasili iz Baške grape, je bil odgovor, da se stvari proučujejo, načrtujejo, da so potrebne temeljite rešitve, denarja pa tisti, in tudi zdaj, ta hip ni. Prenekateri minister in vlada bodo odstopili, Graparji ne bo- mo. Najhuje pa je, da je Av-stroogrska ocenila, da potrebuje tu železnico, da smo preživeli Avstrijo, Italijo, prejšnjo in zadnjo Jugoslavijo, zdaj v svobodni Sloveniji pa nam jemljete železniško postajo. Ukinitev železniške postaje, za katero, kot so povedali z ministrstva za promet in zveze, še ni nič odločeno, v 2G pa, da je po nekih študijah 11 postaj v Sloveniji, ki jih bo treba zapreti, v prihodnjih letih 45 in nato 60, bi za Baško grapo pomenila dokončno smrt. Ob takšnih očitkih, ki so prihajali na srečanju iz krajev v Baski grapi v občini Tolmin, je najbrž precej resnice na drugi strani. Prav gotovo trenutno Ministrstvo za promet in zveze ni edino tisto, ki zgolj s postajo v Podbrdu lahko reši kraje in ljudi v Baski grapi "umiranja". Najbrž je res, da je Baška grapa res poseben primer v zvezi z demografsko ogroženimi območji v Sloveniji. Lotiti se ga kaže, tudi zaradi tržne usmerjenosti strokovno in celovito na različnih področjih. Vendar pa bi stroka v tem trenutku, kot je rekel eden od gostov, vendarle prav v tem trenutku morala malce odnehati, saj štetje prometa in rentabilnost postaje v trenutku, ko se je tako rekoč že vse umaknilo s tega "umirajočega" območja, ne moreta biti zdaj presodni razlog. Če so se dosedanje oblasti obnašale kot mačehe v tem delu Slovenije, potem naj v tem trenutku mlada država Slovenija naj ne bi bila mačeha vseh dosedanjih mačeh. Sicer, kot je rekel domačin, bodo ljudje resno razmislili, če niso na drugi strani (v Italiji) vendarle še vedno bolj prijazni ljudje in z njimi oblast. Za železnico in postajo naj zato velja, takšen je bil predlog, ki mu gostje niso oporekali, da se postaja ne zapre na vrat na nos. Glede ceste, čeprav je opredelitev za ureditev sodobne povezave z loško obči- no čez Kladje, naj v Ministrstvu ponovno proučijo merila za urejanje in vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest. Osem kilometrov ceste Petrovo brdo - Podrošt je del od tistih štiristo in nekaj kilometrov me vedno makadamskih regionalnih cest v Sloveniji. Vendar, kot ocenjujejo, v Baski grapi, ne potrebujejo šest in več metrov široke cestne povezave z loško občino. Kar pa zadeva telefonijo, je milo rečeno nevzdržno, da v Ljubljani stane telefonski priključek 19 tisoč tolarjev, v Baski grapi pa 10 tisoč nemških mark in več?! Ločani in Radovljičani, tako so povedali na sestanku, nimajo nič proti, da se povezavo z občino Tolmin in z Baško grapo uredi in opredeli morda na turističnem programu. Ločani imajo nenazadnje v programu urejanje prometne povezave v Selški dolini, vendar pa imajo ta trenutek še vrsto prometnih problemov, tudi v samem mestu. So se pa nazadnje sporazumeli, da se že ta mesec srečajo predstavniki tolminske, škofjeloške in radovljiške občine in se pogovorijo o možnostih skupnega razvojnega programa. Povabili pa bodo zraven tudi Kranjčane. Gostje iz republike pa niso oporekali, da ob naporih, da kljub pomanjkanju denarja, skušajo v tem trenutku zadržati položaj (postajo in drugo), kot je, se lotiti težav, kjer lahko na kratek rok nekaj rešijo, sicer pa se najkasneje čez leto dni ponovno srečajo in ocenijo, kje bo Baška grapa takrat. • A. Žalar STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Liberalna stranka uveljavlja "malo privatizacijo" Enostavna in hitra pot do lastnika . MuMJana, 27. februarja - Model male privatizacije je Libe-aina stranka razkrila javnosti oktobra lani, sedaj pa je v skup-dn*K' Proce.d.uri in je že predlagan v obravnavo zboru občin in ruzbenopolitičnemu zboru, zboru združenega dela pa naj bi bil prepuščen" šele, ko bo dosežen neizogiben konsenz za njegovo ravnavo in sprejem. Odzivi so ugodni, sprejem tega zakona pa 0 ^.začel proces lastninjenja, sprostil blokade in razelektril 1 a .Je- Ta privatizacija bi zajela od 5 do 7 odstotkov družbene vladi'"6' ^ar m ve''ko in m bile tudi morebitne napake lažje ob- j~. J.1Ve> vendar jih po prepričanju strankinih mož skoraj ne mo- oiti po tako temeljiti pripravi. Mala podjetja bi lastninili po siso?1.11 dedukcije, tako kot so nastajala. Upravičenci do deležev bivši lastniki oziroma zakoniti dediči in zadruee. če niso dobili ustrezne odškodnine, upniki, katerih vložek se fahko kapitalizira, delavci, med katere se lahko razdeli neodplačno do največ 44 sunkov družbenega kapitala, najmanj 10 odstotkov preostale-ra .^pitala pa se proda na javni dražbi državljanom Slovenije l^jci so izključeni), javna dražba pa bi postavila tudi realno ce-0 Podjetja. Kot so povedali člani vodstva Liberalne stranke 'anc Golja, Vitomir Gros, Peter Smuk in Danijel Malenšek je cilj ona P0»skanje lastnika, šele na topa bodo lahko lastniki na Dnovi Programa iskali dodatne delnice, deleže in kapital, tujci se bodo lahko pogovarjali šele z lastnikom. Zakon je enostaven, ne predvideva nobenih novih skladov in institucij, vgrajeno nirna'tU"^' nače'° javnosti, ki ga dosedanji osnutki privatizacije delitv° • orno8očajo delo pod mizo in ne na mizi. Odplačne raz-d,. q e ni v ekonomiji in to je po besedah Vitomirja Grosa izum ci vef,vll^' Predlagani zakon tudi omogoča, da postanejo delav-ravn p 'astrriki podjetja, seveda ob predpostavki, da so po-Počet vse.°bveznosti do bivših lastnikov in drugih vlagateljev. ^ .Je Je javno in ni strahu, da bi se nekateri znašli v arestu, Po fnik- V em'8raciji, ker praksa vsega dosedanjega lastninjenja s9Pbi Liberalne stranke ne bo prizanala. strani P3 ° ,astninJenJu sP,or> ne bo konsenza, bo Liberalna nja na pred,a8*l» zakon o popolni razdelitvi družbenega premože-jo ustv°SnOVl nače,a' da J« družbena lastnina last vseh ljudi, ki so Košnjek' P°g0* bl bi,° držav,iansrvo na določen dan. • J. Slovenski krščanski demokrati Probleme naj razrešijo volilci na'me'rf' ^vt februarja - "Neverjetno, pravijo tisti, ki so pozabili 'zvoT ayolilni program, nemogoče nas je zamenjati, ker smo bili 2a Q*eni" Pozabili so namreč, na kateri listi so bili izvoljeni," je skih k *2i ^'as 'zJav'' glavn' tajnik regijskega odbora Sloven-čansk h (anSkih demokratov Janez Poštrak. "Mandatar iz vrst krš-slco demokratov je dolžan zaradi volilnega rezultata sloven-konca v^6 osamosv-aJanja pred novimi volitvami pripeljati do Prej p rSe stran'ce namreč izjavljajo, da morajo biti volitve čim smo d H na kriza' Par,amentarna in vladna, obstaja. Zadolženi vladi o • e-m 'J.udem, volilcem. Poziv premiera za sodelovanje v minainP?Z1iC'^ m nov- Je ponujen že pred sestavo sedanje (no-(ne)sod 1 •' čas Je> da predvsem resne stranke premislijo o terega s °Va"^U Z vlado' ki se Ponuja, kajti gre za projekt, za ka-rej L t C,Vendarle odločila večina Slovencev. Namesto igric to- Socialdemokratska prenova Radovljica Turizem najpomembnejša gospodarska panoga Radovljica, 24. februarja -Kot piše Vladimir Silič, predsednik radovljiške Socialdemokratske prenove, je stranka organizirala javno tribuno "Turizem iz krize v razvoj". Značilni sta ugotovitvi, da mora občina opredeliti turizem kot najpomembnejšo gospodarsko panogo v občini in da občina ne more biti edino in najprimernejše mesto za dogovarjanje o razvoju turizma na Bledu in v Bohinju, ampak mora izvršni svet po dogovoru s predstavniki kraja, Turistične poslovne skupnosti in turističnega gospodarstva priti pred skupščino s celovitim programom razvoja turizma. Na posvetovanju so med mnoga stališča in sklepe zapisali, da je treba izdelati celovito strategijo razvoja in upoštevati vse specifičnosti krajev, pri čemer so pomembne jasne opredeliteve glede lastninjenja, denacionalizacije in tujih vlaganj, vendar je treba preprečiti razprodajo turističnih zmogljivosti predvsem tujcem, ob tem pa je treba zagotoviti realno vrednotenje teh kapaci- tet. Osnovna usmeritev k višji kakovosti ostaja vodilna še naprej, nesprejemljive pa so ambicije po gradnji novih kapacitet z več tisoč ležišči. Ob varovanju narave je treba doseči ustrezne ekonomske učinke. Razvojni koncept mora podpreti razvoj manjših objektov z bolj osebnim pristopom do gostov in širjenje ponudbe zasebnih apartmajev visoke kakovosti. Program mora prednostno upoštevati ekološke probleme, tu pa se mora turizem pojavljati kot pobudnik pri razreševanju problemov onesnaževanja okolja, obeh jezer, Save, Rado-vne in drugih voda ter zraka. V program naj se uvrsti plinifikacija najbolj ogroženih območij, predvsem Bleda, sicer bo tamkajšnji turizem resno ogrožen. Ponudba mora biti urejena, biti mora ustrezno tržena in regulirana z visoko ravnjo storitev in cen. SDP tudi predlaga demilitarizacijo bivših kasarn na Beli in na Pokljuki in odpravo rezervatov, na katere je prepovedano posegati zaradi vojaških interesov. • J. K. (ne\ ' vaae. 1 terega(:elovanJu z vlado, ki se ponuja, kajti gre za projekt, za ka-reJ kon t VCndarle odločila večina Slovencev. Namesto igric to-de, z s..ruktivno sodelovanje, namesto rušenja Peterleta, ne vla-bo'mo dJT d°- volitev s kompetentnimi osebami v vladi. Tako Sn°. me° a"' 4a.srno svetovni proces postkomunizma vzeli re-• j £ nJavo politične garniture pa naj čimprej razrešijo volilci." Narodna demokratska stranka Odgovornost za uničene arhive Ljubljana, 28. februarja - Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka bo podprla nov kompromisni predlog zakona o lastninjenju, so povedali na novinarski konferenci, čeprav z vsemi rešitvami niso povsem zadovoljni. Zanje tudi ni ovir za čimprejšnje sprejetje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Stranka pa bo terjala preiskavo o stanju arhivov nekdanjih obveščevalnih služb in politične policije in terjali odgovornost za uničenje dela policijskega arhiva pred volitvami in po njih. • J. K. Slovenska ljudska stranka Vladi nismo obrnili hrbta Ljubljana, 28. februarja - Tako je dejal predsednik poslanskega kluba Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik ob govoricah, da je stranki žal, ker je podprla vlado Lojzeta Peterleta. Stranka je vlado zavestno podprla, bo pa še naprej do nje kritična. Tako je prišlo do nesporazuma pri vladnem osnutku proračuna, kjer niso zagotovljena sredstva za regresiranje obrestne mere. V stranki se slišijo glasovi, da je Ljudska stranka vladna takrat, ko vlada potrebuje glasove, ko pa tega ni treba, se zahtev stranke ne upošteva. Podobnik je izrekel upanje, da bo del zahtev stranke zanesljivo uresničen. Na stranki so tudi povedali, da za visoke cene živil niso krivi kmetje, zahtevali pa bodo tudi znižanje prometnega davka za osnovna živila. • J. K. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ŠTEFAN ŽARGI Debalkanizacija Ko so zbori kranjske občinske skupščine minulo sredo obravnavali uporabo objektov in drugih nepremičnin bivše JLA na območju občine Kranj, je neudeležba predstavnikov slovenskega obrambnega ministrstva povzročila mnogotero škodo. Omenimo samo dve vrsti: poslanci kranjskega parlamenta so tako ravnanje razumeli kot popolno ignoranco svojih prizadevanj, sklepov in zahtev: zamujena je bila zelo pomembna priložnost, da bi slišali, kako se v teh predproračunskih časih in vedno večjih materialnih stiskah ljudi, javno mnenje obrača proti obrambi, katere predstavniki tako nespametno ravnajo. Ni namreč težko ugotoviti, da je bilo, kljub znani strankarski razdeljenosti kranjske skupščine, doseženo popolno soglasje o sklepih za demilitarizacijo mesta Kranja (predlagala jih je Socialistična stranka) in da je odnos, ko so bila pogajanja zavrnjena, z neudeležbo pa ignorirana skupščina, tisti, ki je poslance užalil in prizadel. Tem poslancem namreč v nobenem primeru ni mogoče očitati, da niso nacionalno osveščeni (nacija postane narod, ki uspe ustanoviti svojo državo) in da morda spregledujejo vlogo in pomen državotvorne funkcije, kakršna je obramba. Gre le za način, kako se o tem (v našem primeru prostorskem in materialnem problemu, kije v očitnem nasprotju z interesi neposredne okolice) z argumenti prepriča in dogovori. Tudi bilanca, s katero bi obrambno ministrstvo lahko prišlo pred delegate, ni tako slaba: od petih vojaških objektov se dva prepuščata civilni rabi. Tako pa so v skupščini padale težke besede: Ali se obrambno ministrstvo ne zaveda, da obrambni sistem brez podpore ljudstva (kar se je potrdilo tudi v zadnji vojni) ne pomeni nič? Ali ustvarjamo zopet armado privilegirancev, vase zaprt sistem brez kontrole in z ogromnimi stroški, ki se utegne, tako kot nekdanja JLA. nekoč obrniti celo proti lastnemu ljudstvu? Ali se bo nadaljevalo uničevanje okolja, za katerega bi z osveščenimi in zaineresiranimi lokalnimi oblastmi lahko našli marsikatero rešitev, kar pa je s praktično eksteritorialnostjo (prepovedjo lokalnega inšpekcijskega nadzora) preprečeno? Ali je v razmerah skrajne gospodarske stiske res potrebno za manj kot četrtino nekdanjega števila vojakov na Gorenjskem tolikšno število vojašnic, ki se vrh tega obnavljajo v takem obsegu, da je na tem (veselo) angažirana skoraj vsa gorenjska gradbena operativa.' Itd... Ko je eden izmed poslancev prvikrat uporabil besede o potrebni debalkanizaciji v obrambi, sprva ni bilo jasno, za kaj se zavzema. Ali je to v prid zahtevi po ureditvi razmer, ki jo lahko (sporne) adaptacije v kranjski vojašnici za potrebe učnega centra TO pomenijo, saj bodo le na tak način ustvarjeni pogoji, da se v tem objektu začne deklarirano drugačno obrambno usposabljanje, ki nas bo oddaljilo od 40- letnega vojaškega drila, pogoste nekompetentnosti in neučinkovitosti v sicer za vojake slabih razmerah - vse to bi lahko označili tudi z balkanizmom, ali pa je bil s tem mišljen odnos (izražen tudi z odsotnostjo odgovornih na tej razpravi) značilen za nedotakljive, avtarktične sisteme, ki odklanjajo vsak nadzor, tudi v imenu tistih, ki za to prispevajo znatna sredstva. Nadaljnja razprava je seveda jasno pokazala, da gre za slednje - balkanizem v navadah in odnosih. Ne bomo se spuščali v oceno, kaj je dejansko potrebno in možno: potrebujemo res tolikšno število vojaških objektov na Gorenjskem, je resnično možno vztrajati na uporabi strelišča v Crngrobu, ki ni prestalo tako imenovanega balistične-ga preizkusa (kar pomeni, da je njegova uporaba za del njegove okolice nevarna), ali mora res občina Kranj z dokumenti dokazovati, da je zgradila nekdanji Dom JLA, itd. Dejstvo je, da je v razmerah, ko ni opravljena delitvena bilanca nekdanje Jugoslavije, skrajno sporna in luknjičava tudi zakonska podlaga za ravnanje Ministrstva za obrambo. Kdo pa je pooblastil to ministrstvo, da si lasti pravico razpolaganja (tudi oddaje v najem in prodaje) z objekti, če jim je bilo zaupano le upravljanje, so bile besede, ki smo jih slišali na kranjski skupščini. Ali ni občina tudi del te naše mlade države? Ta komentar ne dopušča tudi komentiranja problematike kadrov TO. ob čemer je prišlo do pravega nacionalističnega incidenta na istem zasedanju. Zaključimo lahko le z ugotovitvijo, da je bila ignoranca kranjskega parlamenta strahotna napaka in medvedja usluga nadaljnjim odnosom med TO in gorenjskim okoljem, prav zaupanje pa je najtežje zgraditi. Le malo dobre volje bi bilo potrebno, pa bi debalkanizacijo lahko razumeli drugače. Slovenska nacionalna stranka Marsikaj je treba počistiti! V četrtek je bila v gostilni Stari Mayr okrogla miza Slovenske nacionalne stranke z namenom, da se predstavi stranka in pridobi članstvo za ustanovitev območnega odbora za Gorenjsko. Po svojih ekstremnih, tudi nacionalističnih stališčih v Sloveniji zelo znan predsednik te stranke Zmago Jelinčič, ki je vodil okroglo mizo, se svojemu tovrstnemu ugledu tudi tokrat ni izneveril, saj je pri podrobnejši razlagi programa stranke poudarjal zlasti nacional(istič)no utemeljene naloge. Kratek in jedrnat program stranke v 11 točkah je dopolnil z zavzemanjem stranke za takojšnjo spremembo zakona o državljanstvu (v katerem je potrebno skrajno zaostriti pogoje za pridobitev te, kot je rekel, časti), s predlogom za čimprejšnjo zamenjavo zastave (zgodovinske barve naj bi bile rumena in modra, kot simbol pa naj bi bil nekdaj izredno spoštovani karantanski klo- buk), posebno piker pa je bil, ko je beseda tekla o obrambnem sistemu Slovenije. Dejstvo, da se nad našo mlado državo poljubno spreletavajo migi nekdanje JLA, je za sistem sramota in samo potrjuje, da so se v obrambnih silah znašli stari (v veliki meri tujerodni) kadri brez potrebnih znanj in poguma. Poleg TO bi, po mnenju predsednika SNS, bilo "potrebno počistiti" tudi z nezaposlenimi neslovenci in tistimi, ki Slovencem onemogočajo zaposlitev. Ognjevitemu uvodu je v prepolnem prostoru sledila tu- , di temu podobna razprava, ki pa jo je eden od udeležencev -predstavil se je kot dolgoletni zdomec, Jelinčič pa ga je označil s provokatorjem - "pokvaril" s trditvijo, da izraženi nacionalizem, ki ga je tu slišal, nima nič skupnega z Evropo, v katero si želimo. Kljub takemu "hladnemu tušu" je bil cilj -pridobiti si nove člane - kolikor smo videli, kar v precejšnji meri dosežen. • Š. Ž. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Red(arji) Že tja od 20. februarja naprej, ko so se v občinah oziroma občinskih skupščinah na Gorenjskem začele uvodne razprave o letošnjih občinskih proračunih, je poleg ugotavljanj potreb, ocenjevanja stanja in razmer na infrastrukturnih delih, komunalnih in drugih v občinah, ob ocenah, da je denarja premalo, najpogosteje slišati tudi mnenja o komunalnih potrebah in problemih. Kljub programom in pripravljenosti krajanov v marsikateri krajevni skupnosti načrtov ne bodo mogli uresničiti. Domala povsod je tako, da krajani prispevajo del k denarju, ki ga krajevne skupnosti dobijo iz proračuna. Tokrat se računice marsikje nekako ne izidejo; vsaj v prvih razpravah in ocenah je tako. Pogoste "tarče" kritičnih pripomb ob sedanjih proračunskih razpravah, povezanih s krajevno samoupravo in urejanjem komunalnih problemov so posebej v mestnih območjih komunalni redarji. Očitki, ki letijo na njihovo delo, so, da je sicer prav, da pazijo na nepravilno parkirane osebne avtomobile (tovornjakov in avtobusov se praviloma skoraj ne lotevajo), da lepijo listke o kaznih, vendar naj to ne bi bilo njihovo izključno opravilo. Tudi divjanje po ulicah, beleženje nereda na drugih javnih mestih, opozorila posameznim službam na urejenost jim ne bi smela biti odveč. • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Med Slovenci na Tržaškem - Škofja Loka - Člani Sklada Življenja široka cesta iz Srednje šole, Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki, so z glasbeno-recitacijskim nastopom Trenutek svetlobe, predstavitvijo najosnovnejših pripomočkov za osebe z motnjami vida, v sproščenem pogovoru in srečanju preživeli 31. januar in 1. in 2. februar med Slovenci na Tržaškem. Bili so gostje Prosvetnega društva v Mačkoljah. S programom so nastopili v vrtcu v Bazovici, v Zavodu za ostarele v Padričah in na Državnem učiteljišču Anton Martin Slomšek v Trstu. V organizaciji slovenskega kulturnega kluba in Sklada Mitja Čuk iz Opčin so nastopili v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti. Bili so tudi med mladimi v slovenskem dijaškem domu v Trstu. V Mačkoljah so na svečnico dopoldne sodelovali pri maši, popoldne v srenjski hiši skupaj z domačim mešanim pevskim zborom nastopili v programu ob slovenskem kulturnem prazniku. Člani Sklada se zahvaljujejo vsem, ki so jim omogočili tridnevni program srečanja, še posebej pa gospe Ljubi Smot-lak. • (js) Občni zbor TD Preddvor - Preddvor - Člani Turističnega društva Preddvor v kranjski občini se bodo zbrali na občnem zboru v petek, 6. marca, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Preddvoru. Po zboru bo inž. Anka Bernard predavala o urejanju vrtov in o okenskem cvetju. Na predavanju bo prikazala tudi različne barvne diapozitive. • (až) KS Kokrica Načrti za pokopališče Kokrica, februarja - Približno polovico dvorane so v petek, 28. februarja, napolnili krajani krajevne skupnosti Kokrica v kranjski občini, ko je svet krajevne skupnosti sklical zbor, na katerem so se pogovorili predvsem o načrtih za gradnjo pokopališča na Kokrici in o problemih kabelske televizije. Predsednik sveta KS pa je podal tudi poročilo o delu v minulem letu. Po zapletih in težavah, ki so jih imeli v vodstvu krajevne skupnosti z zemljiščem, kjer naj bi v prihodnje gradili pokopališče, jim je le-te uspelo rešiti. Zemljišče v krajevni skupnosti torej imajo, zdaj pa je na vrsti dokumentacija. Na zboru je bila za začetek predstavljena idejna zasnova oziroma bolj skica, da bi morda zgradili pokopališče v terasah. Kakšno bo dejansko, se bodo še odločali. Tokrat pa so krajani ob razčiščevanju mnenj in pripomb, s poudarkom, da je sedanje pokopališče Že skoraj polno, če se ne lotijo gradnje novega, pa bodo pokopi potem v Kranju, nazadnje podprli pobudo, da krajani (lastniki grobov in drugi) prispevajo po 1000 oziroma 500 tolarjev. Na ta način bi zbrali denar za načrte in potrebno dokumentacijo. Takšen naj bi bil program v zvezi s pokopališčem, za letos. Gradnje, ki bo potekala prav gotovo v etapah, pa bi se lotili potem v prihodnjih letih. V zvezi s kabelsko televizijo, kjer je precej pripomb, predvsem pa nejasnosti, saj imajo v krajevni skupnosti dva sistema (Mlaka in Kokrica z ostalimi kraji) in tudi dva odbora, pa so se dogovorili, da bo krajevna skupnost sklicala oba odbora in lastnike kabelskih TV priključkov, kjer naj bi se dogovorili za skupen odbor in vzdrževanje oziroma gospodarjenje s kabelskega sistema v prihodnje. V poročilu o lanskem delu pa je predsednik sveta KS Stane Hribar poudaril, da jim je uspelo urediti most čez Milko, poleg priprav na gradnjo pokopališča (zemljiške zadeve) pa so reševali tudi problem Bobovka. Bilo je več skupnih dogovorov z društvi, uporabniki, lastniki, Zelenimi in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dedišče. Ob doseženem sporazumu, da Bobovek vendarle ima tudi turistični pomen, s poudarkom, da je prav, da še naprej deluje v tem delu tudi Turistično društvo, so dogovarjanja trenutno sicer zastala. Vendar si bodo v krajevni skupnosti prizadevali, da to še vedno odprto vprašanje sporazumno rešijo. # A. Žalar Krajevni skupnosti Huje in Planina Škarje in platno ima občina Pri ocenjevanju osnovne dejavnosti krajevnih v kranjski občini za lansko drugo polletje je zadovoljivo, Planina pa nezadovoljivo. Kranj, 2. marca - Med 46 krajevnimi skupnostmi v kranjski občini je na podlagi točkovnega vrednotenja za lansko drugo polletje pri ocenjevanju osnovne dejavnosti oziroma okrog 20 odstotkov vseh krajevnih skupnosti dobilo oceno "zadovoljivo" in dvajset odstotkov manj sredstev. Ena krajevna skupnost pa je dobila celo oceno "nezadovoljivo" in s tem dobila le 60 odstotkov možnih sredstev. Oceno zadovoljivo so dobile krajevne skupnosti Bitnje, Britof, Čirče, Duplje, Huje, Jošt, Hotemaže - Orehek, Struževo in Šenturska gora. Nezadovoljivo oceno pa je dobila krajevna skupnost Planina. skupnosti na podlagi točkovnega vrednotenj* krajevna skupnost Huje dobila oceno Ocenjujejo, da je na sedanjem pokopališču prostora še za kakšni dve leti. Za gradnjo novega (v podaljšku) pa nameravajo letos pridobiti vso potrebno dokumentacijo. Kako slab "rezultat" na podlagi točkovanja komentirata predsednik KS Huje Alojz Gros in predsednik KS Huje Stane Preša? Huje (Gros): "Gre za točke, ki jih je opredelila Presekova komisija za krajevne skupnosti. Manjkalo nam je pet točk, da bi dobili oceno kot vse druge krajevne skupnosti, ki so dobile oceno "dobro". Teh pet točk pa bi dobili, če bi izdali še en časopis. Vendar pa v naši krajevni skupnosti časopis ni tako enostavna zadeva. Mi moramo natiskati 1100 izvodov, kar je bistveno dražje kot v neki manjši krajevni skupnosti v občini. Denarja za izdajanje časopisa pa dobimo vse KS enako. Ker pa mi kar precej denarja porabimo za poklicnega tajnika, si ne moremo privoščiti pogostejšega izdajanja časopisov. Tajnika pa potrebujemo, saj je pisarna vsak dan zelo obiskana, v primerjavi z drugimi KS, ko ljudje ne prihajajo toliko v KS. Vsak mesec izdamo vrsto najrazličnejših potrdil za olajšave in druga (stanarine, otroški dodatek, spori, zdaj dohodnina...). Že samo spori na primer sploh niso primerljivi z vaškimi krajevnimi skupnostmi. Smo pač zelo nacionalno pestra KS." Planina (Preša): "Odvisni smo od proračuna. Če občina ne da denarja, smo nemočni. Po eni strani hvalijo na občini tajnike v KS, po drugi strani pa nas "kaznujejo". Strinjam se, naj občina da tajnikom "ocenjevalne indekse," kot pravi g. Pivk s Kokrice. Sicer pa imamo v naši KS razmere podobne kot v sosednji KS Huje in zame očitek "nezadovoljivo" ni resen. Nenazadnje smo štiri leta dobro delali. Če pa danes pogledamo, kakšna je na primer "komunala" v naši KS (parkiranje, še vedno neurejene stopnice na Smledniško cesto, Iskrški samski blok je bil oddan podjetnikom, ljudje pa so ostali brez parkirnih prostorov, parkirani tovornjaki, avtobusi, kjer ni dovoljeno, da ne komentiram, da je na Planini jug predvideno 0,7 parkirnega prostora na stanovanje...). Problemov, ob katerih smo v KS nemočni, zaradi katerih pa, ker ljudje prihajajo v KS, potrebujemo nenazadnje tudi tajnika, torej kolikor hočete. Skratka, škarje in platno pa ima občina." Kaj načrtujete v KS letos? Huje, Planina (Gros, Preša): "Načrtujemo asfaltiranje Ceste 1. maja, ureditev parkirnega prostora na Župančičevi, postavitev "le- žečih" policajev na Likozarjevi, ureditev pešpoti s Ceste talcev na Likozarjevo, ureditev nasipa na Hujah, ureditev 30 garaž na Župančičevi in ureditev vrtičkov. To so stvari, ki so problematične, ali bodo izvedljive, pa ne vem. -V KS Planina je podobno glede parkirnih prostorov, pločnikov. Garaža pri kurilnici je napol zgrajena, vse pentlje med bloki so predvidene kot garažne hiše, javna razsvetljava neurejeno sveti, nimamo pa je proti Smledni-ški in Zvezdi. Razmišljamo o plinifikaciji. Promet in komunalni redarji sta tema na vsakem sestanku KS. Zakaj se komunalni redarji pojavljajo na našem območju samo občasno, dela pa je toliko zanje, da mu vsak dan v tednu ne bi bili kos. Ob vrtičkih bomo odstranili tudi barake." Na račun vrtičkov oziroma najemnine za kvadratni meter je zadnje čase precej negodovanja. Kako ste prišli do cene 25 tolarjev za kvadratni meter? Huje, Planina (Gros, Preša): "Ne gre za posebnost v naših dveh KS. Z zemljo, kjer so vrtički, razpolaga Sklad stavbnih zemljišč in ta je tudi določil ceno (za celotno območje Kranja). Naša dolžnost je, da do konca marca sklenemo s koristniki vrtičkov zakupne pogodbe, da skrbimo za okolico vrtičkov, da odstranimo odvečen material z robov, da skrbimo za zatiranje na primer rdečih polžev in podobno. Od pobra- nih 25 tolarjev od kvadratnega metra bomo dobili v KS nazaj polovico, če pa bomo uspeli uresničiti dogovor s Skladom stavb; ni h zemljišč oziroma zagotavljal' urejenost vrtičkov, pa še drug' polovico." Se vedno so tudi pripombe »> kablesko TV. Huje, Planina (Gros, Preša) "Od 1. julija lani kabelski sistem ni več stvar KS, ampak firme TELE TV. Vsa vprašanja in odgovori so na internem kanalu TV Gradbeni odbor je tudi razrešen Na Planini (največ pripomb je n* Vrečkovi in Gorenjskega odreda) kabli praktično še niso zamenjani in je slika slabša, na Hujah p3 se zavzemamo, na željo stanovalcev, da bi sistem dobili tudi v sej vernem delu Župančičeve ulice.' Kako pa je s tržnico? Slišati j* očitke, da tam različni prideloval ci ne morejo na stojnicah proda,' ti svojih pridelkov? Planina, Huje (Preša, Gros)' "Deset lastnikov je na sedanj tržnici in ti so ob nakupu prosti rov morali kupiti tudi zemljiš pred njimi (funkcionalno ze: ljišče). Menda pa se odkupuje tudi vsa ostala, še ne odkupljen' zemlja. Res je, da bi bila dobrodošla še kakšna druga ponudba, vendar, ko smo na primer predla; gali ob urejanju tržnice, da b' KŽK odkupil en prostor, v kate; rem bi lahko kmetje prodaj mleko, nismo uspeli." • A. Žal« Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav - Območno enoto Kranj Priznanje tokrat v Podljubelj Na Novinarskem večeru bomo v soboto, 7. marca, podelili priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Podljubelj v tržiški občini. Kranj, 2. marca - To bo že štirinajsta prireditev Gorenjskega glasa z naslovom Novinarski večer. Tudi tokrat bomo na kulturno-zaba-vni prireditvi podelili naše priznanje krajevni skupnosti in krajanom v njej za dosežene uspehe oziroma uresničitev nalog, ki so si jih zastavili v preteklih letih in jih tudi uresničili. Tudi v krajevni skupnosti Podljubelj so danes bogatejši za stvari, ki so si jih še pred nekaj leti in še vrsto let pred tem samo želeli. Prireditev, katere pokrovitelj bo tudi tokrat Zavarovalnica Triglav delniška družba Ljubljana - Območna enota Kranj bo v dvorani Doma krajevne skupnosti v Podljubelju v soboto, 7. marca, ob 18. uri. od' Pravzaprav so si v krajevni skupnosti Podljubelj priznanje in prireditev Novinarski večer "zaslužili" že prej. Vendar smo se zaradi nekaterih neodložljivih del v krajevni skupnosti dogovorili, da bomo prireditev pripravili, ko "bodo imeli čas". To sicer v tem trenutku ne pomeni, da zdaj v krajevni skupnosti nič ne delajo, vendar je ta čas za prireditve prav gotovo še najbolj primeren. Zakaj priznanje krajevni skupnosti Podljubelj, bomo več pisali v prihodnji številki Gorenjskega glasa, v petek. Takrat bomo tudi kaj več povedali, kaj vse se bo dogajalo na Novinarskem večeru. Tokrat povejmo le to, da bo veselo, zanimivo in zabavno. Tudi glasbe ne bo manjkalo. Prišli bomo novinarji Gorenjskega glasa in se z domačini in gosti pogovarjali o delu in različnih zanimivostih. Tako kot povsod bomo po podelitvi priznanja izžrebali in podelili tudi bogate in številne nagrade. Kot posebnost pa lahko povemo že zdaj, da se na prireditev pripravljajo tudi domačini. Tako bo na primer prav ob tej priložnosti že od petka, 6. marca, pa vse do torka, 10. marca, v Gostilni Anke-le odprta razstava Krajani in šport. Krajani v KS Podljubelj! V soboto se torej dobimo v vaši dvorani Doma krajevne skupnosti. Svetujemo vam, da se pravočasno odpravite od doma, ker bomo začeli točno ob 18. uri. Vstopnice pa si preskrbite lahko že prej. V prodaji so že v trgovinah Tina in Deševno v Podljubelju. Pa skrbno jih shranite, saj ne bodo le za vstop v dvorano, ampak bodo veljale tudi za žrebanje nagrad in za veselo srečanje po Novinarskem večeru, ko bodo na veselici igrali Gašperji. Na veselico po Novinarskem večeru, ki bo trajal dobri dve uri, pa vabijo v krajevni skupnosti Podljubelj tudi Tržičane in krajane drugih krajev. V Podljubelju bo v soboto zares veselo in praznično. • A. Žalar Letovanje za upokojence na Lošinju - Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje organizira od 7. do 14. in od 14. do 21. marca sedemdnevno letovanje za svoje člane v hotelu Bellevue v zalivu Cikat v Malem Lošinju. Vožnja, sedem polnih penzionov, kopanje v bazenu v hotelu B kategorije stane 78 nemških mark v tolarski protivrednosti. Člani društva se lahko prijavijo vsak dan od 7. do 11. in 13. do 17. ure v Turističnem društvu Cerklje. Če bo prijav dovolj, bo avtobus odpeljal iz Cerkelj. • (až) Javna razsvetljava, ceste... Senično - V krajevni skupnosti Senično v tržiški občini so krajani lani s skupnimi močmi posuli makadamske ceste proti Novakom in Spodnjem Veter-nem. Uresničena je bila tudi večletna želja, da se odpravijo sive lise na področju javne razsvetljave. Predlanskim je zagorela javna razsvetljava v vasici Novake in naselju Zavoka, lani pa v vasici Spodnje Veterno na pobočju Križke gore. Potem ko je pred pred tremi leti Spodnje Veterno kot ena zadnjih vasi dobilo telefone, imajo zdaj velike želje po asfaltirani lokalni cesti. Lani so bila opravljena zemeljska dela na ureditvi ceste Ribnikar - križišče s cesto novega naselja. Letos pa načrtujejo, da bi na tem seku položili asfalt. Lokalu' cesta za Novake pa naj bi s< začela graditi po projektu v pff sameznih odsekih. V načrtu P* imajo tudi preskrbo z vodo if sicer z izgradnjo rezervoarji nad Seničnim. Zgraditi narnf ravajo takšnega, da bi z njtf zagotovili dovolj pitne vode t*! di za vas Novake in za kasneJ' šo gradnjo v Podovnici. Še lf tos bodo v novem naselju v S* ničnem imeli javno razsvetlj*' vo. Zemeljska dela je izvedi" krajevna skupnost, devet dr^ gov z lučmi pa je postavil" podjetje Elektro Kranj. Fina"' cirala pa je razsvetljavo Stan<>' vanjska zadruga Kranj. • PRITOŽNO KNJIGO PROSIM ^ Čigav je Remont? Nagrade za žrebanje na Novinarskem večeru v soboto v Podljubelju so že prispevali: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana -Območna enota Kranj, Gorenjski glas Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj, Peko Tržič, Lepenka Tržič, Trio Tržič, Zlit Tržič, Tokos Tržič. Petrol Tržič, Mesni izdelki Radgona - Dubrovčič Tržič, Obrtno podjetje Tržič, Ro Ma Tržič, Mikro S Tržič, Kmetijska zadruga Tržič, GG Kranj - PE Tržič, Trgovine Pajzl Tržič, Pik AS Brezje, Tina Podljubelj, Višnja Tržič, Mercator Deteljica, Deševno Podljubelj, Meta Tržič, Gostilne Ankele, Danica in Školjka Podljubelj, Industrijsko gasilsko društvo BPT Tržič... Gre za Alpetourov Remont oziroma Servis avtomobilov Laborah v Kranju. Čigav je Remont oziroma to malce nenava" no vprašanje s tem v zvezi se je izoblikovalo konec minulega W na, ko smo slišali, da Remont Kranj na Laborah ne bo več tyfl pooblastila za garancijske preglede avtomobilov znamke škod Ko smo v petek preverjali, kako je s servisnimi pregledi za sM mobile škoda, ki so še v garanciji, smo izvedeli, da je bil v pet* menda celo zadnji dan za prijavo pregleda oziroma odprtje d lovnega naloga za avtomobile škoda. Nenadna ukinitev servisa za škode (v garanciji) je prav* prav nenavadna, saj je na primer Remont od lanske jeseni prod( jal te avtomobile (tudi staro za novo). Prodanih avtomobilov nekaj mesecih ni bilo tako malo in večina kupcev je bila zpu renjskega. Vsi ti avtomobili so še v garanciji in težko je verjeti, e, denimo, v Istri. Tudi na Gorenjskem se je število beguncev razpolovi lo. Okoli novoletnih praznikov se je poslovilo največ beguncev, so nam povedali pri Rdečem križu na Jesenicah, kjer je bilo konec minulega tedna prijavljenih še 107 beguncev. V Kranju gostijo še 103 begunce, večino seveda družine, medtem ko jih je v tako imenovanem nastanitvenem centru (v dijaškem domu) le še ducat. V vrhuncu hrvaške vojne smo imeli v kranjski občini kar desetkrat več pribežnikov kot zdaj, največ 1027, vendar so jih razredčili najprej prazniki, januarja in februarja pa so se večidel vrnili.tudi ostali. Podobne novice smo dobili tudi iz Radovljice, kjer je bilo v petek prijavljenih še 70 beguncev. Pred novim letom je domotožje zvabilo na Hrvaško večino tistih, ki so bili nastanjeni po blejskih hotelih, januarja in februarja so se vračali tisti, ki so gostovali pri družinah. Slednje so bile zadnje mesece precej obremenjene, saj, razen paketov s hrano za begunce, niso bile deležne druge pomoči. Pakete še dajejo, in sicer vsako prvo sredo v mesecu organizirano, če Pa je vmes kdo potreben hitre pomoči pa mu je tudi ne odrečejo. V Škofji Loki še 42 oseb s statusom vojnega begunca čaka na selitev v Banjole. Sicer pa smo izvedeli, da je bila v občini vrsta akcij, namenjenih za pomoč beguncem, dobili pa so jo tudi iz tujine. Tako je občinski Rdeči križ sredi februarja na jeseniški carini prevzel pošiljko humanitarne pomoči iz Holandije, ki so jo zbrali člani slovenskih društev "Vse kaže, da se poglablja prepad med bolnikom in medicinsko tehnologijo," je na tiskovni konferenci dejal dr. Bojan Pire, "seznanjenost bolnika z boleznijo pa je bistvena za odnos med bolnikom in zdravnikom. Kdo se bo prvi približal? Zdaj bo lahko bolnik tisti, ne zdravnik medicine. Zbliževanje bo lažje, ker bo bolnik informiran o svoji bolezni, o možnostih ozdravljenja. To je bila tudi pobuda za izdajo te knjige. Tempo, pomanjkanje časa, so glavni krivci, da zdravnik ni mogel več svojega časa posvetiti razgovoru z bolnikom. Izvid, recept... to je bilo vse. Knjigo je težko opredeliti, ni ne strokovna, ne povsem poljudna. Njen delovni naslov je bil Pogovori, pogovori med zdravniki in bolniki. Tudi zdravnikom bo knjiga odgovorila na marsikatero vprašanje. Če bo njen rezultat boljše podajanje roke med bolnikom in zdravnikom, potem smo veliko dosegli." "Pacienti rabijo veliko komuniciranja z zdravnikom. Pogovarjamo se z njim, a večidel so obdobja, koje pacient toliko okupiran sam s seboj, da komunikacije niti ne zmore. Pacienti poskušajo tudi z alternativnimi terapijami, čaji in podobnim. Prav, le vse mora biti pod kontrolo zdravnika. Knjiga bo ljudem približala oboje," je dejala dr. Alenka Cerar. "V knjigi me navdušuje vse, vključno z naslovom," je poudarila dr. Marija Vegelj - Pire, vodja oddelka za psihoonkologijo, "kajti bili so časi, ko založniki niso upali na naslovnico napisati besede "rak", ker potem knjiga ne bi šla v denar, vsak bi se je izogibal. Tokrat pa je naslov resničen, kajti z rakom je treba znati živeti. Knjiga bo bolnikom v veliko pomoč." "Saj se z bolniki veliko pogovarjamo," pripoveduje Francka Zvon, Sv. Barbara in Slovenska folklorna skupina. Prevoz, 15-tonski vlačilec, pa je brezplačno dal na voljo prevoznik iz mesta Kerkraden. Pripeljali so sanitetni material in zdravila za Klinični center Ljubljana, hrano in oblačila pa so razdelili občinam Škofja Loka, Velenje in Portorož. Jakob Šalej iz spremstva pošiljke je tedaj povedal, da so z dobrodelnimi nastopi in plesi zbrali 4.000 guldnov, od holandskih bolnišnic pa dobili za okoli 25.000 guldnov zdravil in opreme. O podobnih pošiljkah pomoči smo slišali tudi iz drugih občin. V Tržiču, kjer gostuje še 45 beguncev, so tovrstno darilo dobili iz Nemčije. Večkrat ga jim je poslala zdomka Zdenka Gantz, nekdanja učiteljica v Šenčurju. Eno od pošiljk, v kateri so bila v glavnem zdravila in sanitetni material, so odstopili tržiškemu zdravstvenemu domu in jeseniški bolnišnici. Eno so poslali bolj ogroženemu Čakovcu. V zadnji pa je 7-tonski tovornjak pripeljal hrano in oblačila, ki jih zdaj v paketih delijo beguncem in socialno ogroženim. • D. Z. Žlebir Verbinc, višja medicinska sestra na Onkološkem inštitutu, "tako, da se včasih zdiš že kot pokvarjena gramofonska plošča, a se trudimo, ker vemo, da je potrebno. Potrebni so stiki ne le z bolniki, temveč tudi s svojci. Jaz zase vem, da bi hotela vedeti, ali imam raka in kako daleč je." 'Ta knjiga ni samo dobra informacija za bolnika, za svojce, temveč tudi za medicinsko osebje," je poudarila mag. dr. Vida Stržinar, "kajti že ko prebereš uvodni del, se zamisliš: ali res daš bolniku tako malo informacij. Morda res, vendar tudi zato, ker si bolnik vsega ne želi slišati. Ta bolezen je zanj neznana stvar, zbuja strah, stisko. Bolnikom govorimo, pojasnjujemo, vendar morda premalokrat. Knjiga bo dosegla več - bolnik jo bo lahko vzel v roke, ko bo sam s seboj in se bo našel v sebi." Marjan Re-mic, novinar, urednik in sedanji založnik Forme 7: "To ni prva knjiga naše založbe, ki se dotika raka. Pred tem je izšla že knjiga dr, Dražigosta Pokorna S hrano nad raka in več drugih knjig o zdravi prehrani. K temu nas spodbuja dejstvo, da je v Sloveniji 35.000 rakavih bolnikov in vsako leto na novo zboli za to boleznijo 6000 Slovencev. To je bolezen, ki bolj kot druge vzbuja strah, občutek nemoči in celo obup. Vsakdo, bolnik, bližnji, prijatelj ali znanec doživlja raka na samo njemu svoj način. Marsikaj pa je moč zapisati pod skupni imenovalec. Denimo, voljo do življenja. Knjiga ŽIVETI Z RAKOM bo bralcu še enkrat potrdila, da rak ni smrt, je upanje, ni več tabu, kot je bil nekoč. Spoznati jo morajo vsi, ki se jih je bolezen lotila, da ne bodo klonili, temveč stopili med bojevnike... S sovražnikom se lažje spopadeš, če ga dodobra poznaš. To.je eno izmed zlatih pravil strategije." • D. Dolenc DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA] Očesna ambulanta v Škofji Loki Opremo je treba uporabljati z znanjem Škofja Loka, 28. februarja - Domala leto dni dela sodobno opremljena očesna ambulanta v Škofji Loki, kamor poleg domačinov prihaja tudi veliko drugih Gorenjcev. O tem okulistka dr. MARIJA OMAN. »Preden je bila opremljena nova ambulanta, smo delali le trikrat tedensko, nujni primeri pa so morali ravno zaradi naše slabe opremljenosti v Ljubljano. Maja lani pa so v prostore očesne ambulante montirali še zadnjo opremo. Denar zanjo je prispevala občina, veljala pa je okoli 200 tisoč nemških mark, saj je bila kupljena najboljša oprema, ki bo vzdržala več desetletij,« nam je povedala zdrav- je°Vm* P?mo*' Škofji Loki, ki je prišla prejšnji mesec iz Holandi r°u>: ( imenuj.. rman Dr. Marija Oman pregleduje paciente s pomočjo sodobnih aparatur. - Foto: J. Cigler V ambulanti se vsak dan zvrsti čez 30 pacientov. Po normativu, sprejetem v republiki Sloveniji, pa je merilo za delovanje okulistične ambulante 24 pregledov na dan. Ce so morali pred lanskim letom Škofjeločani na očesne preglede v Kranj ali celo v Ljubljano, je zdaj narobe. V Škofjo Loko prihajajo tudi od drugod. Razloga sta dva. »Poleg običajnih pregledov (slabovidni otroci, glavkomi, sive mrene pri starejših, vnetja, predpisovanje očal starejšim) tu pregledujemo tudi gorenjske poklicne šoferje in teritorialce. Od lani imamo namreč tudi opremo, ki omogoča pregledovanje ostrine vida, nočni vid, vidno polje... Po drugi strani pa je gorenjska okulistika v kadrovski zasedenosti šibka, problemov z vidom pa je pri ljudeh vse več.« Ta kadrovski primanjkljaj po besedah dr. Marije Oman izkoriščajo nekateri optiki, ki izključno z računalniškim pregledom vida ljudem predpisujejo očala. »Zgolj računalniški pregled je premalo, kajti dioptrija očesa se spreminja zaradi tako imenovane akomodacije. Gre za napetost mišice, ki spreminja obliko očesne leče. Akomodacija je pogost vir napak na računalniku. Posebej izrazita je pri otrocih, zato je treba očala še posebej skrbno predpisovati, sicer lahko njihovemu vidu napraviš veliko škode. Tudi zdravnik testira vid z računalnikom, toda ob tem napravi še vrsto testov, da je rezultat pregleda vida zanesljivejši. Računalnik mora biti pod nadzorom, treba ga je uporabljati z znanjem, ki ga optiki nimajo dovolj. Od optikov očesni zdravniki predvsem pričakujemo, da so solidni izdelovalci in pošteni prodajalci optičnih pripomočkov.« • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler Srečanje žena po operaciji dojk Sekcija žena po operaciji dojk z Gorenjskega, ki se vsak prvi četrtek v mesecu sestaja v Radovljici, spet vabi na redno srečanje. Dobijo se v četrtek, 5. marca, ob 16. uri, v prostorih KS Radovljica, Gorenjska cesta 27. Usklajevanje nadomestil z rastjo plač Vprašanje: Pred štirimi meseci sem bil določen kot trajni presežek s tem, da bom v času šestih mesecev do dneva prenehanja delovnega razmerja ostal doma. Za ta čas mi je bilo z odločbo določeno 100-odstotno nadomestilo OD, pri čemer pa mi tega nadomestila ne usklajujejo ž rastjo življenjskih stroškov in že ves čas prejemam enako nadomestilo kot prvi mesec. Kaj o tem določajo predpisi? Odgovor: Poznamo več vrst nadomestil osebnega dohodka za različne primere odsotnosti z dela (zaradi bolezni, letnega dopusta, praznikov, čakanja na delo, brezposelnosti itd.), pri čemer so različne tako osnove za odmero nadomestil kot tudi njihova višina in način valorizacije (usklajevanja) z rastjo plač. Način valorizacije je za nekatere vrste nadomestil s predpisi izrecno določen, za druge pa ne. Tako je naprimer način valorizacije nadomestila za brezposelnost določene že z zakonom (gibanje povprečnih OD vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji), medtem ko je urejanje nadomestila za presežne delavce prepuščeno kolektivni pogodbi, ki pa načina njegove valorizacije ne določa izrecno. Ali to pomeni, da valorizacija tega nadomestila sploh ni potrebna, kot si to očitno razlagajo pristojni v vašem podjetju? Dejstvo, da Vam kot presežnemu delavcu že štiri mesece izplačujejo nadomestilo v enaki, nevalorizirani višini, je seveda neumnost brez primere ali pa nameren poskus hude kršitve Vaših pravic. Tretji odstavek 36. člena splošne kolektivne pogodbe namreč določa, da je osnova za izračun nadomestila osebni dohodek delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. In ta določba ob pravilnem tolmačenju pove vse tudi o načinu valorizacije nadomestila, čeprav le-tega ne določa izrecno. Če je delavec odsoten z dela več mesecev, je seveda treba opraviti izračun nadomestila za vsak mesec posebej. Ob vsakem novem izračunu je torej osnova osebni dohodek iz preteklega meseca, ne pa osebni dohodek iz meseca pred začetkom odsotnosti z dela. Ker pa delavec v primeru večmesečne odsotnosti v "preteklem" mesecu ni prejel osebnega dohodka, ampak je že takrat prejel le nadomestilo, lahko osnovo za odmero nadomestila v tekočem mesecu predstavlja le osebni dohodek, ki bi ga dobil v preteklem mesecu, če bi bil na delu. Nadomestila namreč ni mogoče odmerjati na osnovi nadomestila, ampak le na osnovi osebnega dohodka. Če ga delavec v preteklem mesecu ni dobil, ga je treba določiti. Ta operacija pa se v praksi opravi tako, da se vsakomesečno nadomestilo OD enostavno tekoče valorizira z vsakomesečno rastjo plač v konkretnem podjetju. Podjetje Vas je torej pri višini izplačanih nadomestil brez dvoma krepko oškodovalo. Svetujem Vam, da z ustreznim zahtevkom pristojnemu organu podjetja nemudoma sprožite postopek za povračilo premalo izplačanih nadomestil za nazaj in pravilno obračunavanje nadomestil za naprej. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. POMISEL Življenje iz rok v usta Človeka pravzaprav že utruja nenehno dokazovanje, kako slabo nam gre, medtem ko je peščica ljudi še prepričana o dokajš-njem družbenem blagostanju. Kaže, da je takih vedno manj, o čemer prepričljivo govorijo tudi izsledki o javnem mnenju in kvaliteti življenja na Slovenskem, še posebej ob primerjavi z izsledki izpred nekaj let. Sociološka znanost večkrat vzame v precep reprezentančni vzorec nekaj nad dva tisoč prebivalcev Slovenije in jih izpraša o tem in onem, tudi o oceni življenjskih razmer pri na$. Nad 85 odstotkov ljudi, denimo, je v raziskavi javnega mnenja iz leta 1991 prepričanih, da je življenje slabše ali celo bistveno slabše kot pred petimi leti. nad 60 odstotkov, da so prikrajšani pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb (pri hrani in obleki), posebno pesimistične so ocene glede dostopnosti do stanovanj in zaposlitve, pa tudi do možnosti, da postanejo starši in preživijo otroke. Leto 1984 se nam utemeljeno zdi neznansko daleč, če tedanjo kvaliteto življenja primerjamo z današnjo. Ko so tedaj anketirance povprašali po pomanjkanju denarja za osnovne življenjske potrebščine, jih je okoli 20 odstotkov ljudi priznalo, da jim konec meseca zmanjka za zadovoljevanje primarnih potreb. Kako ob visokih stroških in nizkih plačah sploh kaj privarčevati? Raziskava je anketirance povprašala o zmožnosti zbrati večjo vsoto denarja v krajšem času. Leta 1984 bi 61 odstotkov vprašanih ne bilo sposobnih v tednu dni zbrati zneska petih povprečnih plač. Lani tega ne bi zmoglo 63 odstotkov ljudi. 62 odstotkov ljudi je pred toliko leti izjavilo, da ne morejo ničesar privarčevati, lani je bilo takih že 73 odstotkov. Ob življenju iz rok v usta kajpada vse manj hudi zadosti drugim človeškim potrebam, od kulture do počitnic. Slednje je leta 1984 izven doma preživelo več kot polovica ljudi. 1991 sijih je privoščilo še 37 odstotkov slovenskih prebivalcev. Pred. denimo, petimi leti si ne bi mogli misliti, da bo moral človek polne delovne sposobnosti kdaj prosjačiti za obleko in hrano. Zgodbe iz skladišč Rdečega križa, kjer revnim razdeljujejo obleko in zadnje mesece tudi zavoje s hrano, pa pričajo ravno o tem. Nedoumljivo ponižujoče je tako oskrbovanje za človeka, kije delal polno dobo, zdaj pa s pokojnino ne more normalno živeti. Včasih smo pri nas hranili in oblačili le nekaj mestnih klošarjev, zdaj pa moramo na žalost povsem dostojne ljudi, ki delajo in zaslužijo, je današnjo družbeno sramoto povzela gospa pri Rdečem križu. • D. Z. Žlebir Darujte za bolnike z multiplo sklerozo Gorenjski bolniki z multiplo sklerozo zbirajo denar za razgibalno napravo »Aktiv 2000«, ki jih bo dlje ohranjala gibke in zdrave. Darovalci lahko svoj prispevek nakažejo na žiro račun Društva MS Slovenije: 51300-678-21574 s pripisom Gorenjska podružnica - Aktiv 2000. Stolpec za upokojence Povabilo kegljačem - Društvo upokojencev Kranj vabi na sestanek člane kegljaške sekcije. Dobijo se v petek, 6. marca, ob 10. uri v sejni sobi društva na Tomšičevi 4. (1@M§BS^IEEGLAS 6. STRAN AKTUALNO Torek, 3. marca 1992 Lansko delo v Triglavskem narodnem parku Male potočke napeljati k skupnemu cilju Bled, 28. februarja - Na 25. seji sveta Triglavskega narodnega parka so organiziranost te delovne organizacije prilagodili zakonu o zavodih. Ob pregledu uresničevanja lanskih nalog so ocenili, da se ponavlja stara pesem. Državna podpora je vse manjša, pri varstvu narave in drugih dejavnostih pa se kaže vrsta novih potreb. Glede na to se bodo v TNP težko odrekli komercialnemu lovu, ki je pomemben vir dohodka. Izpolnjevanje osnovnih nalog v zavodu Triglavski narodni park bi bilo mnogo lažje, je v uvodu seje sveta ugotovil Mladen Berginc, če ne bi izgubljali energije in časa za drugo, zlasti skrb za finance. Lani so prvo polletje sklenili v rdečih številkah, zato so se do konca leta trudili za doseganje pozitivnega poslovanja. Financiranje s strani tistih, ki so po zakonu dolžni prispevati denar za delovanje narodnega parka, je še naprej v upadanju. Tako je bila država pri ustvarjanju 20,7 milijona tolarjev prihodkov udeležena komaj z 22 odstotki; 4 milijone je prispeval republiški proračun, dobrih 500 tisočakov republiško ministrstvo za kulturo in le 22 tisočakov jeseniška občina. Ob tako skromnem financiranju programa parka se ne gre čuditi širitvi virov lastnega prihodka; lov je parku prinesel 6,2 milijona tolarjev, prodaja divjačine blizu 800 tisočakov in prodaja stenskega koledarja okrog 2,4 milijona tolarjev. Ohraniti vrednote parka Kot je nadaljeval uvodničar, ob slabem ekonomskem položaju še naprej ostaja odprta dilema neodvisnosti oziroma ko-mercializacije parka. Ob izpolnjevanju rednih nalog so zato v parku posvetili veliko skrbi strokovnemu usmerjanju dela v prihodnje. Glede na to, da ima TNP kot eden redkih parkov priznano II. kategorijo, si bodo prizadevali za ohranitev naravnih vrednot vsaj v sedanjem stanju. Seveda pa bo razvojni koncept parka zaživel šele s temeljnim soglasjem vseh občin s tega ozemlja. Za vrečo brez dna je Berginc označil naloge pri urejanju parka, saj le ena označitvena tabla stane nekaj deset tisočakov. Vseeno so se lotili priprave informativnih tabel, s katerimi bi opozorili na nepravilna ravnanja obiskovalcev parka. Kot poseben problem je omenil neusklajene lovske interese, saj je na ozemlju parka kar 13 lovskih družin; nasprotujoči si interesi so prišli lani posebej do izraza ob razvpitem pojavu rjavega medveda na Pokljuki. Vrsto nalog so lani opravili pri vzgojno izobraževalnem delu, pri katerem so posebej odmevala predavanja na tujem. Uspešni so bili tudi pri izdaji stenskega koledarja, ki so ga natiskali v 50 tisoč izvodih. Več težav je bilo pri uresničevanju naložb; zgrajen je stavba za informativni center v Trenti, znova pa se zapleta pri izgradnji male vodne elektrarne na Logu. Plodni mednarodni stiki so ponovno potrdili, da se tujina zanima za naš park, zato bodo pri uresničevanju začrtanih ciljev vztrajali kljub naštetim težavam. Povezati rezultate raziskav Direktorica zavoda TNP Marija Zupančič - Vičar je med razpravo poudarila pomen raziskovalnih nalog. Lani so jih začrtali kar šest, vendar jim je najbolj žal, da je republiško ministrstvo za planiranje zavrnilo financiranje študije o razvojnih možnostih kmečkih gospodinjstev in naselij. Tako bi namreč v okviru projekta revitalizacije TNP ponudili tudi koristne rešitve za prebivalstvo. V prihodnje bo treba vse male potočke napeljati k skupnemu cilju, je v nadaljevanju ugotovil prof. Stane Peterlin, namestnik predsednika sveta TNP. Posamezna ministrstva je treba opozoriti, da so dolžna usklajevati raziskovalno delo tudi na štirih odstotkih celotnega slovenskega ozemlja, kolikor ga zavzema park. V parku pač ne more početi vsak prav vsega na svojo roko, največkrat povsem brez vednosti uprave TNP. K rešitvi tega problema naj bi pripomogla tudi odločitev za organiziranje računalnikega informacijskega sistema TNP, ki bo skrbel za povezavo z informacijskimi sistemi v raznih panogah državne uprave in znanosti. Poročilo o lanskem delu zavoda TNP dokazuje, je še poudaril namestnik Peterlin, da so njegovi delavci s skupnim prizadevanjem opravili celo več, kot jim nalagajo zakonska določila. Za prihodnje pa pripisujejo velik pomen tudi novi organiziranosti naravovarstvene nadzorne službe, v kateri deluje sedaj 15 poklicnih nadzornikov in 23 prostovoljnih sodelavcev. • Stojan Saje Ribe v gorah Med petkovo sejo sveta zavoda Triglavski narodni park je pricurljala na dan vznemirljiva novica o že malce odmaknjenem dejanju. Kljub večkratnim preverjanjem, kdo je septembra lani dovolil naselitev rib v dvojnemjezeru (ob koči pri Triglavskih jezerih), storilca še niso odkrili. Čeprav je ljubljanski Zavod za ribištvo zanikal svoj prispevek, so se udeleženci seje spraševali, kdo drug bi lahko imel na razpolago toliko rib, saj so za transport velikih posod z vodo in ribami uporabili celo policijski helikopter! Strokovnjaki so opozorili, da gre za povsem nepremišljeno početje, saj ribe nikoli niso bile niti ne bodo stalni prebivalci gorskih jezer. Prej ali slej bodo poginile, tako kot se je to pred leti zgodilo v Črnem jezeru. Seveda bodo pred tem uničile redke vrste avtohtnih živali, od gorskih pupkov do malih rakcev. Ob nezaslišanem nasilju nad občutljivimi biotopi so se spraševali, doklej bodo vsiljivci lahko nenadzirano počeli v narodnem parku prav vse, kar se jim bo zahotelo. No, ker tokrat le ni šlo vse brez "nadzora ", bo za storilce najbolje povprašati kar policiste! • S. S. Popravek V članku Več udobja za gorenjske vojake, objavljenem v številki 16 na 6. strani, je bil v podpisu k sliki Stanka Smo-leja uporabljen napačen naziv njegove dolžnosti. Pravilno je, kot je bilo zapisano v nadaljnjem besedilu, pomočnik (in ne namestnik) poveljnika. Za napako se opravičujemo. • S. S. Po popravljanju lastninskih krivic tudi popravljanje osebnih? Država naj odškodnine prilagodi realnim možnostim Združenje žrtev komunističnega nasilja se zavzema za to, da bi ljudem, ki so bili po krivem zaprti, priznali za čas, prebit v zaporu, dvojno štetje let; za čas, ko so bili zato brez službe, pa enojno. Kranj, 18. februarja - "Ne zahtevamo ničesar nemogočega in neza-služenega. Zahtevamo samo, da nam družba povrne škodo, ki nam jo je s svojimi dejanji povzročila in ki je mnoge od nas po krivem degradirala v brezpravne državljane. Mnogi med njimi še danes čutijo posledice teh krivic. Čeprav vseh ne bo mogoče popraviti, pa je to moralna obveza družbe in pogoj za narodovo spravo," je združenje žrtev komunističnega nasilja zapisalo v pismo, ki ga je pred nedavnim naslovilo sredstvom javnega obveščanja v Sloveniji. Ko je združenje lani republiškemu izvršnemu svetu dalo pobudo in poziv k pripravi in sprejetju zakona o popravi osebnih krivic, je slovenska vlada pojasnila, da načelno podpira poziv združenja in da se tudi sicer prizadeva za to, da bi krivice, ki jih je v povojnem času povzročil represivni politični sistem, čimbolj popravila. Ker pa ne gre samo za krivice, storjene z zakonodajo ter s sodnimi in drugimi pravnimi postopki, ampak tudi za druge pojavne oblike represije, bi bila po mnenju vlade najprej potrebna poglobljena strokovna zgodovinska in pravna raziskava procesov in drugih dogodkov. Celovito oceno o možnostih poprave krivic bo mogoče dati šele potlej, ko bo skupščinska (Polajnarjeva) komisija za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti podala svoje ugotovitve in ko bo vlada proučila materialne možnosti za popravo krivic. Vlada pa je že brez te ocene mnenja, da popravljanje krivic ne bi bilo smiselno urejati s posebnim zakonom, ampak bi krivice bilo mogoče popravljati že z veljavnimi zakoni, s spremembami in dopolnitvami zakonov ali s pripravo novih. Vlada ugotavlja, da je za popravo krivic več možnosti. Odkar je Slovenija odpravila določbo zakona o kazenskem postopku, po kateri so le javni tožilci imeli možnost za obnovo postopka, lahko obnovo zahtevajo tudi obsojenci. Ta zakonska sprememba odpravlja razlike med obsojenimi pred 1954. letom in po tem letu in pomeni precejšen napredek, saj je predvsem med postopki do 1954. leta bilo veliko takih, ki jim je zaradi političnih in ideoloških "dokazov" bilo mogoče pripisati, da so bili politični. S spremembo zakona o kazenskem postopku lahko tudi ljudje, ki so bili obsojeni pred 1954. letom, in dokažejo, da so bili obsojeni po krivem, zahtevajo povrnitev gmotne in neg-motne škode, kot to urejajo splošna določila odškodninskega prava. Povojne krivice po mnenju vlade deloma popravljajo tudi drugi zakoni: zakon o državljanstvu, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o matičnih knjigah, zakon o denacionalizaciji... Tudi politični zaporniki so delali, soustvarjali... V združenju žrtev komunističnega nasilja z vladnim odgovorom niso najbolj zadovoljni, saj povezovanje problema s predhodno "poglobljeno strokovno zgodovinsko raziskavo" glede na eksaktnost zgodovinske vede razumejo kot odlaganje problema, če že ne celo izmikanje. Poudarjajo, da vlada za popravljanje osebnih krivic še ni storila nič oz. je storila le to, da je imenovala posebno medresorsko komisijo. Vse bolj so prepričani, da bo mogoče povojne krivice popraviti le s posebnim zakonom, ki naj bi tudi opredelil, kdo lahko dobi status političnega jetnika ali preganjanca, ki mu je bila storjena krivica. Verjamejo, da se izvršni svet upravičeno boji vsakih novih obremenitev proračuna, vendar pa ne pristajajo na to, da je rešitev problema odvisna samo od materialnih možnosti. Poudarjajo, da so zaporniki med prestajanjem kazni delali s polnim ali celo podaljšanim delovnim časom, na ali "gestapovski" procesi, procesi proti t.i. informbirojev-cem; republiški skupščini je predlagal raziskavo o usodi več tisoč pripadnikov domobranskih in drugih vojaških enot, ki so jih po koncu vojne zavezniške oblasti kot vojne ujetnike izročile Jugoslaviji; predlagal je, naj se položaj ljudi, ki so bili preganjani na podlagi uprav-nokazenskih postopkov (družbeno koristno delo, Goli otok itd.) uredi s posebnim zakonom, ki bi vse take odločbe razglasil za nične; predlagal, da bi pristojni javni tožilci po uradni dolžnosti začeli z obnovo kazenskih postopkov; pripravil študijo o tem, kako bi bilo mogoče hitro in učinkovito odstraniti pravne in dejanske ovire za rehabilitacijo po kri- Posebna medresorska skupina, v kateri je zastopano tudi združenje žrtev komunističnega nasilja, se je že nekaj dni po televizijskem omizju o popravljanju osebnih krivic sestala in se dogovorila za vsebino zakona, zakon pa bo pripravilo ministrstvo za pravosodje in upravo. Združenje predlaga, da bi leta, ki so jih žrtve komunističnega nasilja po krivem presedele v zaporih, pri pokojninski dobi šteli v dvojno štetje; leta, ko zaradi "madeža" niso dobile službe, pa v enojno štetje. Tisti, ki so bili krivično zaprti, imajo že po sedanji zakonodaji možnost izterjati odškodnino za čas, prebit v zaporu; država pa naj se po mnenju združenja zavaruje pred prevelikimi apetiti in naj z zakonom višino odškodnine prilagodi realnim materialnim možnostim. štovanje in učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je odločilnega pomena, da se vse, kar država stori, dogaja v okvirih vladavine prava nad interesi posameznikov, posameznih političnih strank, družbenih slojev ali razredov," poudarja prof. dr. Ljubo Bav-con in navaja dva razloga, da problem rehabilitacij še ni rešen. Prvo: "Vlada je očitno prvo prioriteto pripisala revolucionarnemu lastninskemu prestrukturiranju Slovenije in je to z ustavnopravnim zelo dvomljivim zakonom o denacionalizaciji tudi v resnici že začela izvajati. Spričo tega so ljudje s svojimi težavami, krivicami itd. spet izginili z vidnega obzorja "inženirjev socialno ekonomskih in političnih oblastvenih projektov". In drugi razlog: "Po pojmovanju nekaterih ljudi je sprememba nosilcev oblasti na volitvah leta 1990 takšna "zmaga" za eno stran in takšen "poraz" za drugo, da zahteva izvedbo, če že ne Nurnberških procesov in denacifikacijo, vsaj popoln prelom in diskontinui-teto s celotno dejansko, pravno in ustavno 45-letno preteklostjo Slovenije." Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin predlaga vladi in skupščini, da sprejme zakon, s katerim bi vse odločbe o "družbeno koristnem delu", izdane v upravno-kazenskem postopku, razglasi- Golem otoku tudi v nedeljo, da so bile norme visoke in intenzivnost dela pod prisilo velika. Do začetka petdesetih let so bila vsa dela zapornikov neplačana, pozneje so prejemali simbolična plačila, nekateri pa ob tem govorijo tudi o suženjskem delu. Politični jetniki so z brezplačnim delom zgradili okrog trideset tovarn in drugih industrijskih, poslovnih in rekreacijskih objektov, stanovanjskih blokov in cest, opravljali so najtežja dela v premogovnikih, separacijah in na kmetijskih posestvih. "Ker je družba v krizi, smo žrtve komunističnega nasilja pripravljene z njo deliti siromaštvo, vendar pravično," pravijo v združenju in poudarjajo, da je v Sloveniji na tem področju še veliko notranjih rezerv. Pri tem nimajo v mislih le 1200 pokojnin za posebne zasluge in drugih sredstev, ki so radodarno dana "zaslužnim", ampak tudi nepotrebne izdatke države, ki izvirajo iz neracionalne organizacije splošne porabe in vsega negospodarstva. Problem je v tem, da "se ne gremo pravne države" Nedavno televizijsko omizje z naslovom Popravljanje krivic v mrtvem teku je spodbudilo tudi Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njegovega predsednika prof. dr. Ljuba Bavcona, da je posebej osvetlil problematiko popravljanja krivic. Poudarja, da so žrtve nekdanjih političnih represivnih preganjanj upravičeno ogorčene, ker mnoge med njimi vse doslej še niso dobile moralnega in materialnega zadoščenja za krivice, ki so jim bile storjene. Za to, da rehabilitacije še ni, ni kriv Svet, ampak vlada in zlasti ministrstvo za pravosodje, ki se nista odzvala na številne njegove pobude in predloge. Svet je, na primer, dal pobudo za revizijo povojnih političnih procesov, kot so bili Nagodetov proces, "duhovniški procesi", "agentski" Združenje žrtev komunističnega nasilja poskuša sestaviti seznam objektov, ki so jih gradili politični zaporniki. Čeprav seznam še ni popoln (obstajajo še manjša delovišča po občinah), pa hoče z njim javnosti in oblastem dokumentirano utemeljiti zahteve po odškodnini in priznanju pravic, ki izhajajo iz (učinkov) dela, v pokojninski in invalidski zakonodaji. Poglejmo, kaj vse so gradili politični zaporniki iz posameznih delovišč v Sloveniji in zunaj nje! Taborišče Žale: tovarna Belinka, atomski reaktor Podgorica, se-paracija Črnuče - Tomačevo, avto hiša na Vodnikovi cesti (MI-NOT), stanovanjski bloki in drugi objekti (sedanji Medex, rehabilitacijski zavod Soča, zbirno skladišče UDV za Slovenijo) na Linhartovi cesti, dom milice v Kotnikovi ulici, stavbi za potrebe UDV na Škofljici in Babni Gorici, šola milice in športno igrišče v Vikrčah, obrtne delavnice na Povšetovi, obnova vile Podrožnik, gradnja vile Borisa Kraigherja v Volčji dragi, dograditev zdravilišča za UDV v Topolšici; Taborišče Trnovo (na koncu Jadranske ulice): elektro, kemični in fizikalni inštitut; Taborišče Šiška v nekdanji Krekovi gospodinjski šoli (sedaj bolnišnica Petra Derfaja): izgradnja livarne in mizarskih delavnic v Litostroju, delo v gramoznici na mestu, kjer je zdaj stavba občinske skupščine Ljubljana-Šiška, gradnja blokov ob Šišenski cesti in gradnja Litostrojevih blokov ob Celovški cesti; Kazensko poboljševalni dom Ig: gradbišči - vodni elektrarni Medvode in Moste - Žirovnica, dejavnosti - obrt, kmetijstvo in začetek izdelovanja elektromotorjev, kar se je kasneje preselilo v LTH Škofja Loka; Kočevje: gradnja farme in hiš v Ferdrenku oz. Kočevski Reki, gradnja cest v Borovcu, urejanje kmetijskega posestva Gotenica; Kazensko poboljševalni dom Maribor: dejavnosti - lesarstvo (proizvodnja pisarniškega in stavbnega pohištva, sodarstvo, pletarstvo, lesno strugarstvo, izdelava montažnih barak), kovinar-stvo (izdelovanje bran in štedilnikov, ključavničarska dela), kmetijstvo (delo na posestvu Rogoza), gradnje (Pohorski dvor, tovarna glinice in aluminija); delovišča zunaj republike Slovenije: gradnja kmetijskega posestva Indija, kaznilnice Lekino Brdo Beograd, Novega Beograda, avtomobilske ceste Zagreb - Beograd na odsekih Ilova Kutina, Sremska Mitrovica in Stara Gradiška, delo na Golem otoku; dela na drugih gradbiščih: gradnja vodne elektrarne Fužina v Gorskem Kotarju, dela v premogovniku Senovo, v rudniku Velenje in na posestveu UDV v Hotemežu pri Zidanem mostu. vem obsojenih - in še bi lahko naštevali. Oblastni organi so del predlogov Sveta uresničili, del pa ne, med njimi tudi ne predloga, da bi javni tožilci po uradni dolžnosti vložili zahteve za obnovo postopkov. Nasprotno: republiški javni tožilec se je zavzel za to, da bi z enim mahom razveljavili vso "zločinsko" zakonodajo iz preteklosti. "Problem z rehabilitacijami ni v tem, da "se gremo pravno državo", marveč ravno narobe - v tem, da "se ne gremo pravne države". Za resnično spo- la za nične. Predlaga ji tudi, da naj v (starih) kazenskih zakO' nih, ki so jih v sodni praksi naj; pogosteje uporabljali, za nazaj razveljavi določbe, ki so bile že ob sprejetju v nasprotju s tedaj veljavnimi mednarodnimi stan; dardi. In tretje: ugotavlja, da bi bilo veliko krivic mogoče po; praviti z izrednimi pravnim1 sredstvi oz. z obnovo postop' kov, pri katerih dejansko stanj6 ni bilo ugotovljeno ali je bil? ugotovljeno napačno oz. je bi' kršen zakon. „ • C. Zaplotnik KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KAM Z NEŠTETIMI UMETNINAMI Ob razstavi "Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri" Leto 1954, ko je v zasilno urejenih pritličnih prostorih Prešernove hiše v Kranju Ljubo Ravnikar predstavil svoje slikarska dela, pomeni rojstni datum razstavne dejavnosti v Kranju, ki se vse do danes ni yeč prekinila. Razstave, ki so bile sprva omejene na Prešernovo hišo, so se kasneje razširile tudi na Mestno hišo in župnijski dvorec v Tavčarjevi ulici. Število razstavnih prireditev se je tako hitro podvojilo in največkrat celo potrojilo in je že sredi osemdestih let preseglo številko 1.000. Kranj je v petdesetih in v šestdesetih letih postal posebej zanimiv in privlačen za mlado generacijo umetnikov, ki je takrat zapuščala ljubljansko likovno akademijo in se šele uveljavljala v slovenskem prostoru. Tako je velik del tako imenovane srednje generacije naših slikarjev imel svojo prvo samostojno razstavo v Kranju. Mesto je v tistem času s svojo galerijsko in še posebej gledališko dejavnostjo zavzemalo vidno mesto ne samo v kulturnem življenju Gorenjske, temveč tudi ostale Slovenije. K razvoju likovnega življenja v mestu so veliko pripomogli živi stiki s hitro rastočimi galerijami v Ljubljani, Škofji Loki, Celju, Mariboru in drugod. , V kasnih šestdesetih letih je likovna dejavnost, posebej po zaslugi mlajše generacije domačih ustvarjalcev, ki se je šolala v Ljubljani pa tudi drugod, oživela na celotnem območju Gorenjske, tudi v tistih krajih in okoljih, ki so jo doslej komaj poznali. Razstave so se vrstile ena za drugo in privabljale kot privlačna novost številne obiskovalce. Določeno preglednost in vrednotenje nastajajočih likovnih del je skušala uvesti vsakoletna prireditev z naslovom Likovna prizadevanja na Gorenjskem, ki jo je organiziral kranjski muzej in jo, čeprav v bienalni obliki, skuša vzdrževati še danes. Razstavna likovna dejavnost v Kranju nikoli ni bila zaprta v ozke okvire kraja ali regije, vedno je težila k sodelovanju z ostalim svetom. Že zgodaj so se kot razstavljala pojavljali v Kranju avstrijski, italijanski, nemški, švicarski, češki, ameriški, francoski pa tudi hrvaški, srbski, makedonski in bolgarski umetniki. Pomembno se mi zdi opozoriti na sodelovanje s slovenskimi umetniki na Koroškem, kjer se je likovna dejavnost med slovenskim prebivalstvom v razmerju do ostalih umetniških panog sorazmerno kasno uveljavila (skupina Mladje itd.). Rednim medregionalnim izmenjavam likovnih dosežkov s Primorsko, Štajersko, Dolenj- TEDEN SLOVENSKE DRAME 92 Matjaž Zupančič: IZGANJALCI HUDIČA, POHUJŠANJE PO CANKARJU Ljubljanska Drama je v letošnji sezoni uprizorila tri slovenska besedila. Pri vseh treh uprizoritvah je šlo za krst nove slovenske dramatike. V realizaciji predlaganega izbora TSD 92 se bo Drama predstavila z uprizoritvijo dramskega besedila Matjaža Zupančiča Izganjalci hudiča, ki je bilo uprizorjeno konec preteklega leta. Uprizorjeni dramski prvenec Matjaža Zupančiča izpričuje znanje gledališkega praktika, ki je v svojem dosedanjem neposrednem gledališkem delu vedno iskal Pot med spoštovanjem tradicije in iskanjem novih izraznih možnosti gledališkega medija. Prav zato je njegovo dramsko delo težko umestiti v neko določeno dramsko usmeritev. Sam Zupančič pravi, da je "gledališče soba z mnogimi izhodi, a na žalost so le redki med njimi, ki ne peljejo nazaj na isto mesto. Zato ni bistveno, katero pot izbereš, ampak, kam prideš... če Pišem, s pomočjo literature zapisujem gledališče, in če režiram, oživljam v literaturi speče gledališče". Pri režiji Izganjalcev hudiča je z avtorjem sodeloval Ma-t'ja Logar, scenografija je delo Jožeta Logarja, izbor kostumov Matije Logarja in Nade Slatnar, glasbo je izbral Matjaž Zupančič, lektorstvo pa je delo Igorja Sakside. Igrajo: Boris Juh, Alenka Vipotnik, Andrej Nahtigal in Barbara Levstik. Cankarjeva literarna zapuščina je stalni vir gledališkega 'skanja. Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane se je odločilo, da v svojem repertoarnem opusu svojstveno "razišče" Cankarja. Pohujšanje v dolini šentflorjanski je za ustvarjalce Slovenskega mladinskega gledališča pomenilo temeljno jztočnico za popoln avtorski pristop, ki si ga je gledališče izborilo že v preteklosti. Zaradi tega se je spremenil naslov, saj 8re pri novi uprizoritvi za Pohujšanje po Cankarju. Režiser Martin Kušej je ob pripravah na uprizoritev za-P«sal: "Zdi se mi, kot da so Ivana Cankarja že vsi do grla siti; Preveč sem že izvedel o večnem ponavljanju njegovih moti-vov in besed, o svetniškem čaščenju v relikviariju. Nekako nimam veselja, da bi preprosto postal še en stavbni kamen v spomeniku tega jetičnega genija z Rožnika." Skupaj z režiserjem je adaptacijo besedila pripravil Ivo Svetina. Scenograf uprizoritve je Martin Zehetgruber, kostumografinja Karin £ošak, lektorica Mateja Dermelj-Ropoša, oblikovanje luči Štefan Pfeistlinger in glasbeni opremljevalec Martin Kušej. Nastopajo: Janez Škof, Pavle Ravnohrib, Olga Kacjan, 'van Rupnik, Uroš Maček, Damjana Černe, Marinka Štern, Kobert Prebil, Željko Hrs in Jožef Ropoša. /ar/ sko in Prekmurjem se je v sedemdesetih letih pridružilo dvajset let trajajoče sodelovanje z Beljakom in Innsbruc-kom, sodelovanje, ki nam je odprlo vrata ne samo v koroški likovni prostor, temveč tudi v njegovo najširšo mednarodno soseščino. Galerija pri Gorenjskem muzeju ni bila nikoli namenjena le obče priznanim umetnikom, vedno je imela odprta vrata tudi začetnikom, nadarjenim sa-morastnikom, ki jim je bila velikokrat mentor, in še posebej najrazličnejšim alternativnim ustvarjalcem in njihovim skupinam ter novim likovnim smerem, ki so se šele uveljavljale v našem prostoru. Prav zaradi njih je galerija nemalokrat prihajala v konflikt z nekdanjo oblastjo, vendar ji je pravico do svobodne likovne misli ob pomoči širše kulturne skupnosti vedno uspelo ohraniti. Skupaj z razstavno dejavnostjo je raslo tudi število likovnih del, ki jih je muzeju uspelo pridobiti za stalno galerijsko zbirko. Pri tem gre velika zasluga nekdanji republiški Kulturni skupnosti, kranjski občini, najrazličnejšim sponzorjem in darovalcem. Tako je Dolinarjev kiparski opus v Mestni hiši dar avtorja, iz darov posameznikov je zrasla ena največjih zbirk male grafike pri nas oziroma se povečal fond ostalih likovnih stvaritev. Razstava likovnih del, ki je te dni na ogled v župnijskem REVIJA RDEČI KVADRAT j. ———————^—————— ske r IV'a nterarnem večeru v sredo zvečer v knjižnici kranj-nia mnaziJe je skupina mladih literatov iz Ljubljane in Kra-Y Predstavila prvo številko svoje nove revije Rdeči kvadrat. a JeJ .s° objavljene pesmi in druga besedila modernih oblik dvorcu v Tavčarjevi ulici 43, predstavlja le majhen izsek iz obsežne zbirke likovnih del, ki jih hrani Gorenjski muzej. Skupaj s fotografijami naših najpomembnejših mojstrov fotografije, ki jih je zbral Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju šteje zbirka več kot 5.000 eksponatov. Na razstavi so poleg maloštevilnih drugih predstavljeni predvsem gorenjski avtorji. Zaradi pomanjkanja prostora zaenkrat tisti, ki zastopajo modernejša strujanja. Pri tem se muzej zaveda, da bi bilo potrebno posamezna dela manjkajočih avtorjev odkupiti, razstavljene dosežke prisotnih umetnikov pa dopolniti z nekaterimi njihovimi razvojnimi značilnostmi. Toda, če muzeju zmanjkuje sredstev za najosnovnejšo razstavno dejavnost, kako naj si privošči še kakšen odkup? Zaradi predvidene izselitve muzeja iz sedanje stavbe, se prav ob tej razstavi, ki pomeni nekakšen osnutek obsežneje zasnovane stalne galerijske zbirke v Kranju, postavlja novo vprašanje: kam s tolikšnim bogastvom umetniških del, ki predstavljajo poleg etnografske zbirke, najobsežnejšo muzejsko kolekcijo na Gorenjskem? Stara zamisel graditve galerije na Pungartu se zdi zaradi neprimerne sestavine tal neuresnič-Ijiva, čeprav bi mesto z njo ali s primernim nadomestilom tako v kulturnem kot tudi turističnem pogledu veliko pridobilo. Dr. Cene Avguštin Predenje"- Predvsem mladim bralcem. Ob spremljavi glasbe so je c tav.in nekaj besedil, sodelovali pa so tudi dijaki Gimnazi-|0v sy°J>mi literarnimi deli. Revija Rdeči kvadrat vabi k sodemu mlade literate iz vse Slovenije. • Klemen Primožič PEVSKA REVIJA Kranj - Po dogovoru z našimi pevskimi skupinami smo na ZKO Kranj letos spet pripravili revijo zborovske pesmi. Namen prireditve je večkraten: ponuditi poslušalcem pester in kvalitetni koncertni program, kvalitetni pregled skupin, strokovno svetovanje in tudi prijateljsko srečanje vseh pevcev občine. Prireditev bo v obliki dveh koncertnih večerov v Gimnaziji Kranj, v petek, 6. in soboto, 7. marca, obakrat ob 18. uri. Letos bo sodelovalo kar 18 zborov s skupno 440 pevci, na obeh koncertih pa bodo zapeli kar 67 pesmi, kar je za tri običajne koncerte. Na prvem večeru bodo peli: Iz Besnice se bo predstavil MoPZ KUD Jože Papler, ki je pred kratkim s samostojnim koncertom proslavil 5-letnico svojega dela. Vodi ga Franci Jerala, občasno pa jima pomaga tudi mentor Peter Škerjanc. Zbor vsekakor uspešno skrbi za že tradicionalno pestrost besniške ljubiteljske kulture. Pevci kvinteta Prijatelji iz okolice Strahinja so predčasno že nastopali kot oktet. V sedanji sestavi pa prepevajo dobro leto. Pod vodstvom Maje Škerjanc se ogrevajo predvsem za ljudsko pesem. MoPZ Društva upokojencev se bo letos predstavil pod novim vodstvom Janje Kovač. Zbor deluje že 29. leto in je vseskozi zelo aktiven; ljubezen do petja pevce družabno povezuje in jim lepša jesen življenja. MešPZ Svoboda Stražišče praznuje letos že 40. obletnico delovanja, skupaj s pobratenimi zbori: Zarja iz Železne Kaple - Avstrija, Vasilij Mirk iz Prosek-Kontovela - Italija, Bratje Milavec iz Brežic; pa bo slavil 20. jubilejno srečanje, ki bo v Železni Ka-pli. Prvih 33 let je zbor nastopal kot moški zbor, sedanjo mešano zasedbo pa že četrto leto vodi Breda Prašnikar. p Dekliški CPZ Andrej Vavken iz Cerkelj, ki ga vodi Damijan Močnik, je lani praznoval 10-letnico. Zborova aktivnost ni omejena le na svoje okolje, pač pa vedno uspešneje koncertira tudi širše, z vsako leto novo naštudiranim programom sodobne slovenske in tuje sakralne glasbe, slovenskih ljudskih pesmi v izvirni obliki in tudi prvih izvedb. Komorni zbor Gallus stopa v deveto leto svojega delovanja. Goji predvsem liturgično glasbo s posebno naklonjenostjo do renesanse, pa tudi slovensko posvetno pesem. S posebnim veseljem se spominja številnih nastopov s slovenskim zborom Gallus iz Argentine v lanskem jubilejnem Gallusovem letu. Zbor vodi Angela Tomanič. Pri Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih je že od leta 1980 do konec leta 1990 deloval ženski nonet, ki se je potem povečal v Ženski KZ Tomo Zupan, katerega sedanji umetniški vodja je Peter Škerjanc. Čeprav je študij zanje težavnejši, pa vendar pevke razpolagajo z veliko muzikalno poustvarjalno močjo, saj se še spominjamo nastopov, ko nam je njihova pesem segla v srce. Prvi del koncerta letošnje občinske pevske revije bo zaključil APZ France Prešeren, ki se nam bo letos po dolgoletnem vodstvu Tomaža Faganela predstavil z novim dirigentom Bakijem Jasharijem. Preteklo uspešno sezono, v kateri so sodelovali z orkestrom Slovenicum in dirigentom Urošem Lajovicem pri izvedbi Mozartovega oratorija Davide penitente in lastni prestavitvi programa Gallusa in Ježa, hoče zbor nadaljevati tudi pod novim vodstvom, saj se že pripravlja na bližnje mariborsko tekmovanje Naša pesem. KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER PASSIO PO PASIJONU Prejšnji teden je bil vsaj na Gorenjskem tako poln najrazličnejših kulturnih dogodkov, da je bolj kazalo na začetek kot pa na konec meseca posvečenega slovenskemu kulturnemu prazniku. V Kranju so na primer med drugim obudili spomin na barone Khisle. od katerih ni ostal samo grad Kieselstein, pač pa tudi nekaj pesmaric in tudi glasbe, saj je bila ta kranjska gospoda tudi sama glasbeno izboražena in ni bila le mecen takratnim glasbenikom. Toda, če je dr. Danila Pokorna predavanje poslušala le peščica poslušalcev, ni bilo dosti bolj polno niti na prireditvi Pater noster, na kateri se je ob Trubarjevi besedi in Gallusovi glasbi zaokrožil letošnji praznični februar. Povsem drugače pa so se vabilu na Blaznikov večer odzvali Škofjeločani, saj so do zadnjega kotička napolnili galerijo Loškega gradu, da bi lahko zvedeli še kaj o svojem znamenitem Škofjeloškem pasijonu. Le-ta postaja zadnje čase že pravi loški passio, saj o njegovi uprizoritvi razmišljajo nadvse resno. In to po vsej pravici - ne le zato, ker gre navsezadnje za prvo slovensko dramsko besedilo izpod peresa kapucinskega patra Romualda in izvedeno v daljnem letu 1721. Škofjeloški pasijon tudi ni pasijon, ki bi morda posnemal pasijone. ki so nastajali v takratnem času tudi drugod po Evropi. Zato je prava škofjeloška posebnost predvsem po svoji enkratni zgradbi. O vsem tem in še drugih podrobnostih te loške posebnosti so govorili na večeru, ki ga je pripravilo Muzejsko društvo Škofja Loka: dr. Metod Benedik, dr. Marko Marin in mag. Franc Križnar. Prikazana je bila tudi koncertna izvedba Škofjeloškega pasijona v režiji Petra Jamnika. Vendar pa ima vsaj za Škofjeločane ukvarjanje z njihovo pa-sijonsko igro pravi smisel šele takrat, ko bi Škofjeloški pasijon lahko uprizorili, to je postavili na loške ulice, kajti za ta prostor je bil napisan in kasneje tudi uprizarjan. Brez dvoma je postavitev pasijona krepak zalogaj, med drugim ga tudi zaradi tega po vojni niso uprizarjali. Seveda pa je prav zanimivo, kako neki so včasih, pa ne samo pred 250 leti zmogli uprizoriti dramsko liturgični vele-spektakel. Ne nazadnje so se ga lotevali tudi pred drugo svetovno vojno, resda ne v celoviti obliki, toda igrali so ga. Zadnje čase pa postaja postavitev Škofjeloškega pasijona vse bolj aktualna, saj je slišati, da ga želijo uprizoriti v Mestnem gledališču ljubljanskem, pripravlja se radijska izvedba. O delnih uprizoritvah pasijona se je govorilo lani tudi v okviru festivala Idriart. Skratka - izziv je tu, vprašanje pa je, kdaj bo pasijon lahko uprizorjen. Da bi bili v današnjem času organizacijsko manj sposobni, je težko verjeti. Da so finančni in materialni problemi danes veliki, je več kot jasno. Toda po takšni logiki, pasijona v tem desetletju sploh ne bo. Ali pač? PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ :RAZSTAVE V GORENJSKEM MUZEJU - Jutri, v sredo, ob 18. uri bodo v Galeriji Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici 43 odprli kar dve razstavi. Razstavo Hrvaški protivoj-ni plakat je z deli več kot 20 umetnikov pripravila Umetnostna galerija z Reke. Druga razstava pa ima naslov Gorenjski likovni umetniki -modernejše smeri. V izboru dr. Ceneta Avguština bodo na ogled dela več kot 50 gorenjskih likovnih ustvarjalcev. KRANJ: KONCERT V GLASBENI ŠOLI - V četrtek, 5. marca, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole koncert blokflavtist-ke Susanne Ehrhardt iz Berlina. Solistko bo na čembalu spremljala Vlasta Doležal - Rus. Koncertantka deluje kot profesorica v Leipzigu in Berlinu, nastopala pa je že po Evropi in v ZDA. Med svojim gostovanjem po Sloveniji izvaja dela D! Castella, A. Vivaldija, A. Corellija, d'Herveloisa in G. F. Handla. JESENICE: PUST V GLASBI - Glasbena šola Jesenice pripravlja danes, v torek, ob 18. uri pustni nastop z učenci v domu na Javorniku. KRANJ: LUTKE - V Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein bo v četrtek, 5. marca, ob 16.30 in ob 17.30 nastopila Lutkovna skupina ZOOM, ki jo vodi Jože Zaje iz Ljubljane. Naslov igrice - LEV IN MIŠ. TRŽIČ: SREČANJE S PESNIKOM - Tržiška knjižnica prire-I ja v četrtek, 5. marca, ob 18. uri literarno srečanje z dubrovni-| škim pesnikom Lukom Paljetkom in prevajalcema njegovih pesmi dr. Tonetom Pretnarjem in Francijem Zagoričnikom. Prevode pesmi bo bral Bojan Veselinovič. Možno pa bo kupiti tudi pred kratkim izdano pesniško zbirko Luke Paljetka Ube-žne pesmi. Prireditev bo v vili Bistrica pri Sv. Juriju nad Bistrico. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Lipa v Mestni hiši je na ogled strokovna predstavitev izdelkov oblikovalcev Gorenjskega tiska Kranj z naslovom Od ideje do realizacije. V avli podjetja Gradbinec, Nazor-jeva 1, razstavlja slikar Jote Peternelj - Mausar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Nove pridobitve v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja. V razstavnem salonu Dolik je na ogled pregledna razstava ročnih del članic odseka za ročna dela. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Silvo Kokalj čaral s kartami, kovanci... TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je do 9. marca odprta prodajna razstava ikon avtorja Mihajla Hardija s Hrvaškega. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale bodo v četrtek, 5. marca, ob 18. uri odprli razstavo učiteljev oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstavljajo slikarji: Dragica Čadež, Zdenko Huzjan, Črtomir Frelih, Ivo Mršnik, Boris Jesih, Herman Gvardjančič, Bojan Kobačič in Alahar Zahariaš. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu bodo v četrtek, 5. marca, ob 11. uri odprli razstavo Nevidne strani vidne umetnosti. Razstavo je pripravila Narodna galerija iz Ljubljane. V okroglem stolpu Loškega gradu so na ogled karikature Franca Jurija. V galeriji Fara razstavlja slike Irena Špendl. V galeriji Iskra Železniki razstavlja risbe na temo Zupančevih pravljic Zlato pod Blegošem slikar Peter Jovanovič. /O ljubljanska banka NOV POSLOVNI CAS V LB - GORENJSKI BANKI d.d., KRANJ Z 2.3.1992 SPREMINJAMO POSLOVNI ČAS IN GA ŠE BOLJ PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM V LB - Gorenjski banki d.d., Kranj redno zbiramo podatke o tem kdaj so naše ekspoziture najbolj oz. najmanj obremenjene. Zbrane ugotovitve nam narekujejo nekaj sprememb poslovnega časa. In sicer: * začetek dela za stranke se v vseh ekspoziturah, razen na sedežih poslovnih enot in v ekspozituri Bleivveisova 4 v Kranju, prestavi na 8,00 uro, * v ekspoziturah, kjer velja deljeni poslovni čas, se s prestavitvijo na 8,00 uro podaljša delo za stranke ob zaključku dopoldanske izmene. POSLOVNI ČASI SO PO NOVEM NASLEDNJI: DELAVNIK: 7,00 - 18,00 SOBOTA: 7,00 -12,00 Kranj, Bleiweisova 1 Kranj, Bleiweisova 4 Jesenice, C. Maršala Tita 8 Radovljica, Gorenjska c. 16 Škofja Loka, Titov trg 3/a Tržič, Trg svobode 1 DELAVNIK: 8,00 -18,00 SOBOTA: 8,00 -12,00 Kranj, Globus Kranj, Planina Kranj, Prešernova 6 Jesenice, Plavž Kranjska gora Cankarjevo naselje 84 Bled Bohinjska Bistrica Lesce Trata Železniki Žiri Tržiška Bistrica DELAVNIK: 8,00 -11,30 15,00 -18,00 SOBOTA: 8,00-11,30 PONEDELJEK: ZAPRTO Šenčur Cerklje Stražišče DELAVNIK: 8,00-11,30 14,00-17,00 SOBOTA: 8,00 -11,30 PONEDELJEK: ZAPRTO Škofja Loka, Podlubnik Škofja Loka, Mestni trg 10 DELAVNIK: 8,00-15,00 IZPLAČILNI DAN: 8,00 - 12,00 13,00 -17,00 SOBOTA ZAPRTO Koroška Bela Železarna DELAVNIK: 13,00 -17,00 SOBOTA: ZAPRTO Hrušica PONEDELJEK, TOREK: 8,00 -12,00 SREDA, ČETRTEK, PETEK: 13,00- 18,00 SOBOTA: 8,00 -12,00 Gorenja Vas PREPRIČANI SMO, DA VAM BOMO S SPREMENJENIM POSLOVNIM ČASOM NAŠE STORITVE ŠE BOLJ PRIBLIŽALI Gorenjska banka d. d., Kranj Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj mevanie "EvroDskeča obrazca" sDloh nI težko Tako je povedalo pet nagrajencev nagradne igre, ko smo se z njimi pogovarjali, ko so prišli po nagrade. Že v začetku februarja, ko smo objavili izid nagradne igre Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj, ko je bilo treba pravilno izpolniti "Evropski obrazec" oziroma Evropsko poročilo o prometni nezgodi, smo ugotavljali, da je prispelo kar lepo število rešitev. Petim srečnežem so medtem nagrade v Območni enoti v Kranju te podelili, strokovnjaki v Zavarovalnici pa so temeljito pregledali vse prispele odgovore. Ugotovitve so zanimive, skupna pa je, da izpolnjevanje Evropskega obrazca sploh ni težko. Evropsko poročilo o prometni nezgodi, ko voznika, ki sta udeležena v prometni nezgodi (kadar ni telesnih poškodb in ne gre za večjo materialno škodo) sama z izpolnitvijo Evropskega obrazca uredita vse potrebno za hitrejše dokončanje postopka za odškodnino, je v tujini nekaj čisto normalnega in prav nič nenavadnega. Pri nas pa smo še vedno kar precej navajeni, da za vsako "najmanjšo prasko" najraje pokličemo policijo. Čeprav imamo celo "Evropski obrazec" pri roki (v avtomobilu), se v razbru-jenosti v nesreči ne spomnimo nanj. S tem pa zadevo največkrat precej zapletemo, v najboljšem primeru pa reševanje in uveljavitev ter izplačilo odškodnine za popravilo avtomobila potem podaljšamo. Načelnik oddelka v Upravi za notranje zadeve v Kranju Stane Ficko pravi: "Bil sem med tistimi, ki smo se v UISZ in policijski postaji v Kranju ter Zavarovalnici Triglav zavzemali, da bi Evropskemu obrazcu tudi pri nas dali tisto pravo vlogo. V izpolnitvi Evropskega obrazca pri nesreči smo videli tri stvari: ljudje naj čimprej dobijo denar za škodo, v Stane Ficko zavarovalnici se poenostavi postopek in s tem olajša delo, razbremenjene pa bi bile s tem tudi enote policije. Čeprav ne delam več na tem, sem zadovoljen, da Evropski obrazec vendarle postopoma dobiva svojo pravo vlogo. Res nesmiselno je, da za vsak najmanjši škodni primer vozniki kličejo na kraj nesreče policijo. To postopek pri odškodnini samo zavleče. Včasih se je zaradi narave dela zadeva zavlekla za mesec in več. Odkar se je Območna enota Triglava v Kranju sistematično lotila te akcije z Evropskim obrazcem, slišim od kolegov, da se rezultati te kažejo. Kot rečeno, pa ne gre za nobeno posebnost. "Evropa " to te dolgo počne in če doslej na to nismo bili pri nas najbolj navajeni, je prav, da se tudi na tem področju "vključimo vanjo"." Na nagradno igro je prispelo 81 rešitev. Vodja oddelka avtomobilskega zavarovanja v Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota v Kranju Marija Sonesko ugotavlja, da so bili pri pregledu rešitev pravzaprav presenečeni. "Dobra četrtina obrazcev je bila izpolnjena pravilno in praktično brez pripomb. Sicer pa izkušnje, ki jih imamo pri nas z Evropskimi obrazci, kaiejo, da imajo vozniki oziroma oškodovanci pri izpolnjevanju Evropskega obrazca največ tetav s priznavanjem krivde in tovrstnim sporazumevanjem na kraju nesreče. Kadar so udeleženci delovne organizacije, pogosto poročila nimajo žiga. Tetave delajo voznikom označbe s kritcL Niso redki, ko se pozabijo podpisati ali pa se nečitljivo podpišejo. Dogaja se, da so podatki o drugem vozniku nepopolni in da so skice težko razumljive glede na opis nesreče. Za nesreče, ki se zgodijo pri nas, tudi velja, da ni treba vnašati podatkov o zeleni karti (velja le za tujino); zadostujejo podatki o polici Včasih so tetave tudi z rubriko Pripombe. Prav nič narobe ne bo, če pripombe vozniki napišejo na poseben list in ga priložijo Evropskemu poročilu. Zlato pravilo naj bo tudi, da moramo od povzročitelja zahtevati kupon in ga priložiti Poročilu. Mislim pa, da ne bi bilo odveč, če bi pomenu in izpolnjevanju Evropskega poročila namenili določeno vlogo tudi v avto šolah, Rent a kar organizacijah in podobnih." Nagrajenci oziroma srečni izžrebanci, s katerimi smo se pogovarjali, ko so prišli po nagrade v Območno enoto Kranj, so vsi po vrsti povedali, da so bili presenečeni, da so bili izžrebani. Nobenemu pa izpolnjevanje Evropskega obrazca tudi ni delalo posebnih težav. Mihael Bukovnik je povedal, da si je pri izpolnjevanju pač treba vzeti čas, da pa je v poročilu nekaj podatkov, ki jih je včasih težko dobiti. Marijana Metelko ima pravzaprav s tovrstnim zavarovanjem že "izkušnje", zato tudi izpolnitev obrazca zanjo ni bila težka. Pri Triglavu pa nima zavarovanega le avta, ampak ima tudi družinsko zavarovanje. Kar pa zadeva nagrado, je ni pričakovala, saj še nikdar ni nič zadela. Irena Žontar je poročilo izpolnjevala skupaj z možem; bolj za šalo in nista pričakovala nagrade. Sicer pa imata tudi ostalo premoženje zavarovano pri Zavarovalnici Triglav. Edvard Masek pa ima avto eno leto in tudi zavarovanega pri Triglavu. Evropsko poročilo pa ima seveda vedno v avtomobilu. Za Poročilo pa je rekel, da ga je izpolnil zato, da bo morada dobil nagrado. Po nagrado za Vesno Sire pa je prišel oče, ki je povedal, da ima sam tudi že izkušnje z Evropskim obrazcem. Pravi, da je obrazec zelo praktičen in koristen za hitro uveljavljanje odškodnine, če ne gre za večjo škodo. Sicer pa je z Zavarovalno hišo Triglav zadovoljen in ni imel zaradi zavarovanj v Triglavu še nikdar težav ali zapletov. Da pa je dobila nagrado, je bila zelo presenečena hčerka Vesna. Vsem nagrajencem še enkrat čestitamo. Vsem, ki ste sodelovali v igri, pa hvala za sodelovanje in več sreče v prihodnje. IzpolnjevO' nje Evropskega obrazca ni bila edina akcija, ki jo je tokrat pri' pravila Zavarovalnica Triglai d.d. Ljubljana - Območna enoti Kranj. V Triglavu namreč ugotavljajo in zagotavljajo: Varno ti' vljenje in premoženje sta največja sreča in bogastvo. Irena Žontar iz Virmaš pri Škofji Loki je dobila prvo nagrado - napravo proti rjavenju Drugo nagrado - snežne verige Praktis je dobil Edvard Masek iz Kranja Mihael Bukovnik iz Hotemaž je s dobil veliko kombinirano avto' t mobilsko svetiljko Vesna Sire iz Kranja je dobila četrto nagrado (gasilni aparat). Namesto njej jo je uslužbenka Zavarovalnice Belita Kusterle izročila njenemu očetu. Pomožnih kablov za vžig je bil' zelo vesela Marijana Metel'1'' z Lancovega nad Radovljico I GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Dokaj živahna razprava na zboru delničarjev Gorenjske banke v Železarna veliko breme Gorenjske banke Povprečni Gorenjec ima v banki toliko denarja kot povprečni Slovenec, je torej bolj varčen ali ne? Gradivu za zbor delničarjev je bil priložen tudi seznam neto dolžnikov Gorenjske banke, kar zahteva novi zakon o bankah. Na seznamu je 217 podjetij, zato je seveda bolj zanimivo ugotavljanje, katerega na tem seznamu ni. Predstavnik kranjskega Merkurja je dejal, da bi bil "kupec" boljši izraz kot "dolžnik ". saj so slednji vendar tisti, ki posojil ne morejo plačati. Kranj, 27. februarja - LB Gorenjska banka je po bilančni vsoti na š«stem mestu lestvice slovenskih bank, po velikosti kapitala pa na strtem mestu. Čeprav so prišle na Gorenjsko druge banke in nagajajo nove, ima Gorenjska banka še vedno kar 90-odstotni bančni delež na Gorenjskem. Njeno poslovanje je torej odločilnega pome-°a za gorenjsko gospodarstvo, zato je seveda razveseljivo, da je v izjemno nestabilnem lanskem letu s tekočo poslovno politiko uspela ohraniti svoj položaj, kljub težkemu bremenu jeseniške Železarne, ki naj bi bil v kratkem razrešen, finančni del sanacijskega programa so pripravili prav v Gorenjski banki, v kratkem naj bi ga obravnavala slovenska vlada. Tretje leto zapored je direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič zdaj že delničarjem po-agal račun za delo v preteklem letu, tudi tokrat je zbor več kot 95-odstotno sprejel poročila o Preteklem delu, le razprava je Jda dosti bolj živahna. Delni-^arji so načeli predvsem vprašanje vrednosti ustanovnega |klada oziroma njihovih deležev, ki niso bili predvrednote-ni. Podjetja in ljudje imajo vse jnajUdenarja__ Položaj gorenjskega gospodarstva se je lani bistveno poslabšal, saj je obseg proizvodnje padel za 12 odstotkov, izvoz za 8 in uvoz prav tako za 8 odstotkov. Trenutno poteka je 17 stečajnih postopkov, od tega tri prisilne poravnave in šest likvidacij, v teh podjetjih je 8 °dstotkov vseh zaposlenih na Gorenjskem. Ljudje imajo vse manj denarja, povprečni Gorenjec je imei na začetku lanske-8a leta na hranilni knjižici v b*nki od 1.100 do 1.200 mark, povprečni gorenjski delavec od 2-600 do 2.700 mark, približno tohko je imel v banki na začetku lanskega leta tudi povprečni Slovenec. Na začetku letošnjega leta pa ima povprečni Gorenjec v banki 810 mark, povprečni Slovenec 886 mark, povprečni gorenjski delavec 2.035 jnark, povprečni slovenski delavec 2.096 mark. Prepričanja, da so Gorenjci b°lj varčni, ti podatki seveda ne potrjujejo, sklepamo seveda lahko, da imajo prihranke doma. Gorenjska banka je lani posojala drugim bankam Gorenjska banka je kljub temu lani uspela zadržati svoj položaj, vrsta podatkov govori o njenem dobrem poslovanju. Delež kapitala v bilančni vsoti so z 20 povečali na 24 odstotkov. Jamstveni kapital se je z 1,2 povečal na 3,7 milijarde dolarjev, kar pomeni, da so zadržali njegovo stvarno vrednost. Gorenjska banka je bila lani dobro likvidna, saj je bila v slovenskem bančnem sistemu kre-ditodajalec. Vrednost delnic lahko ocenjujemo le hipotetično, je dejal Zlatko Kavčič, saj na borzi še ne kotirajo. Merjeno z bruto kapitalom banke je z 1.176 narasla na 3.780 tolarjev, merjeno z neto kapitalom od 597 na 2.189 tolarjev, tržna bi se nemara sukala od 5 do 6 tisoč tolarjev. Približno 60 odstotkov stroškov je banka pokrila z nevtralnimi bančnimi posli, v slovenskih bankah je to pokritje od 50- do 75-odstotno. Število zaposlenih so lani zmanjšali za 67, v zadnjih dveh letih za 158 oziroma za 22 odstotkov, za približno 20 delavcev so zmanjšali tudi obseg pogodbenega dela. V Gorenjski banki je tako zaposlenih 563 ljudi. Potrebujemo dobro banko, ki bo pomagala tistim podjetjem, ki dobro poslujejo, je dejal direktor kranjskega podjetja Dolnov in pozornost usmeril v prihodnost. Resno me skrbi, kako bo šlo, saj se pojavljajo nove banke, ki starih problemov nimajo, če se Gorenjska banka ne bo temu prilagodila, ne bo uspešna. Izplačali 115 milijonov mark Bilančna vsota znaša 15,2 milijarde tolarjev oziroma 408 milijonov mark, realno je padla za četrtino. Delež deviznih sredstev se je z 38- povečal na 47-odstotnega, delež dolgoročnih sredstev pa od 50 na 55 odstotkov. Tolarske hranilne vloge so realno padle za 24 odstotkov, devizne za 39 odstotkov, skupni padec je torej 35-odstoten. Pri 40-odstotnem padcu plač v lanskem letu, si to torej lahko razlagamo s tem, da ljudje še vedno varčujejo, čeprav imajo vse manj denarja, kar potruje tezo, da ljudje v krizi manj trosijo. Deviznim varčevalcem so od 1. oktobra 1990 (vdor v štab teritorialne obrambe v Ljubljani) do 3. februarja letos izplačali 115 milijonov mark, od tega 76 milijonov v devizah in 39 v tolarjih. Od tega so izplačali 40 milijonov mark, ki bi jih Gorenjski banki morala vrniti Narodna banka Jugoslavije. Po delni odmrznitvi deviznih hranilnih vlog so od 3. do 20. februarja izplačali približno milijon mark, po 10. februarju pa so bili pologi že večji od dvigov. Tri četrtine varčevalcev, ki devize dvignejo, jih namreč položi nazaj na novi račun, kar je po Kavčičevih besedah pet do sedemkrat ugodneje, kot so napovedovali najbolj Črnogledi. Največ vprašanj je bilo zastavljenih glede zgolj simbolične revalorizacije ustanovnih deležev, slišali pa smo tudi mnenja, da je njihova vrednost enaka, naj bodo prevrednoteni ali ne. Pokazalo se je, da se zanjo zavzemajo predvsem tisti, ki so v hudi stiski, medtem ko je tistim, ki poslujejo bolje precej vseeno, rekli bi lahko celo, da se pred lastninjenjem s tem strinjajo. Sejem Alpe-Adria - Svoboda ustvarjanja Bogata računalniška ponudba J^".D'J*na» marec - Ljubljanski sejem Alpe-Adria - Svoboda usrvar-raču i -e m'ni,'° soboto zaprl vrata, je obeležila velika ponudba račun i« e °Preme* Med obiskovalci je bilo največ zanimanja za ainiško opremo, ki je namenjena individualni rabi. znan ^uk'Janski sejem je tokrat združil razstavo informatike, na n°H {f^^SM* m izobraževanja, s čimer so povezali sorodniki^3 ter s tem spodbudili stike med ponudniki in porab-r oziroma boljše medsebojno poznavanje. Predstavilo se je 79 so S,!a{.-ia!cev' °d tega 53 iz Slovenije, eden iz Hrvatske, drugi pa ODr Xl Prave tujine. Predstavili so strojno in programsko Prod"10 za avtomatsko identifikacijo črtne kode (kar vse bolj sjst ,ra tudi v naše trgovine), registratorje z memorijsko kartico, m me za registracijo delovnega časa, za knjigovodstvo, čitalce CAD^tnin kartic, čitanje čekov in kreditnih kartic, za arhitekturo 2a !n grafično oblikovanje, materialno in programsko opremo Sred tVe. v trgovinah, gostinstvu in hotelirstvu, elektronsko počne °Vanje sPoročil. Predstavili so tudi pisarniško opremo, grafi-slov'" ProPagandne storitve, računalniške popise, računalniške 3pJer komunikacijske mreže in storitve. s.r • °'e8 tega pa je bila na sejmu velika ponudba različnih vrst naln'lf raiunam'ške opreme od majhnih osebnih prenosnih raču-skaln k*V računalnikov velikih zmogljivosti, različnih vrst ti-kot « uV' "salnikov, skenerjev znanih svetovnih izdelovalcev, Co;h 0 rlevvlet Packard, Siemens, Arche, Kodak, Solari, Star, Si- ma' hPson, Apple Mancintosch, At&T Ve£-azstavni prostori so bili dobro obiskani, razumljivo je naj-rabo iammanJe vzbujala računalniška oprema za individualno com'k °-Smo gnečo lahko opazovali pri stojnici podjetja Mla-jn k' *' se je prestavilo s pisano ponudbo osebnih računalnikov boli mponent' P° dokaj nizkih cenah, kar je danes pri nas toliko hišniPOmemDno- Intertrade-ITS je predstavljal "profesionalni" torie Unamik skupaj s programsko opremo in barvnim moni-stavil" 23 VSCga -2"500 mark- Tudi domača podjetja so se že prednik az različnimi programi za obdelavo podatkov v podjetjih, tkov n Va£'jjve so seveda povezave z različnimi bazami poda-doston6 J.Daza Podatkov skupčine Republike Slovenije, ki je sterm itUd' prek Javne8a podatkovnega omrežja Yupak ali pa lahko8! i ^ 100' Pred sklenitv'Jo pogodbe 6 najemu baze, jo ali ie brezplačno uporabljate, torej lahko sami preverite, jc za vas uporabna in smiselna.* M. V. Le 39 odstotkov plasmajev prinaša normalne obresti Naložbe banke so bile lani za 256 odstotkov večje kot leto poprej, kar pomeni, da so bile nad inflacijo, padel pa je delež podjetij in sicer z 49 na 41 odstotkov. Delež posojil varčevalcem pa s 2,8 na 1 odstotek. GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Ker le 39 odstotkov naložb prinaša normalne obresti, je banka draga, lani je bila povprečna marža 25,4-odstotna. Če bi bančno poslovanje okle-stili problemov NBJ z deviznimi hranilnimi vlogami, če bi imele devizne naložbe normalne marže, če ne bi bilo toliko dvomljivih in spornih terjatev (odložene obveznosti jeseniške Železarne, turističnega gospodarstva, tekstilne industrije), če bi Banka Slovenije korektno revalorizirala, če ne bi obrestovala obvezno rezervo, bi po besedah direktorja Kavčiča obrestna marža padla s 25 na 10 odstotkov, v taki pa bi 6 odstotkov predstavljala inflacija. Nismo ie na dnu recesije Poslovna politika Gorenjske banke ostaja podobna, pri tem pa je zanimiva Kavčičeva ocena, da v letošnjem prvem polletju še ni moč pričakovati sprememb, saj še nismo na dnu krize in recesije. Če jim bo uspelo zadržati realne kategorije, bo to že uspeh, seveda pa to ne pomeni, da se ne bodo borili za rast, ki pa jo je težko napovedati, dokler inflacija ni umirjena. Sicer pa po bonitetni kontroli Gorenjska banka v glavnem izpolnjuje zakonska merila, do leta 1996 pa jo čaka razrešitev problema največjega možnega kredita v treh primerih in skupnega zneska kreditov posameznemu posojilojemalcu prav tako v treh primerih. Od dovoljenega 16-kratnika plasmajev v odnosu na kapital pa dosega 10-kratnik, kar pomeni, da ima za poslovanje še manevrski prostor. • M. Volčjak Obnašanje funkcionarjev Na petkovi Glasovi preji je bil predsednik slovenske vlade Lojze Peterle deležen tudi nekaj "gorenjskih" vprašanj: vam res gradijo hišo, ste res kupili pet stanovanj? Predsednik Peterle jih je zavrnil in dejal, da so s prihranki in s tastovo pomočjo res kupili garsonjero ob njihovem stanovanju in se pošalil, da bi rad poznal ekipo, ki mu gradi hišo. Dodal pa je, da res ni prijetno stanovati v četrtem nadstropju stanovanjskega bloka, v katerem je soseda prepričana, da bo morebitna bomba priletela prav v njeno stanovanje, in v katerem se stanovalci in obiskovalci jezijo, ker jih občasno legitimirajo. Le na prvi pogled so torej to gorenjska vprašanja ali pa se je nevoščljivost razpasla že po vsej Sloveniji in se še vedno razpla-meneva ob avtomobilih gospodov ministrov? Varčnost bi vsekakor morala biti odlika funkcionarjev v teh težkih časih, toda gre več kot za to, gre namreč za vprašanje pravil obnašanja funkcionarjev. Stara naj ne bi veljala več ali pa ? Dilemo lahko najdemo v odgovoru, da se gospod Bavčar vozi z avtomobilom, s katerim so včasih vozili tovariša Smoleta. Novih pravil pa še ni, tudi na tem področju trenutno vlada zmeda, v njej pa je seveda možno vse, hladno glavo običajno obdržijo le najbolj trdni. V razvitem svetu so pravila obnašanja funkcionarjev jasna, tako jasna, da že najmanjša podrobnost lahko krepko omaja ugled funkcionarja, znani so primeri, kako so se končale njihove kariere, ker so, denimo, preveč globoko pogledali lepo žensko ali kaj podobnega. Povsem razčiščena pa imajo seveda vprašanja, ali se politik oziroma funkcionar lahko ukvarja s pridobitno dejavnostjo ali ne, nekaj povsem normalnega so ocene njegovega premoženja ob nastopu funkcije, da kasneje lahko preverijo, če sije nemara s pomočjo funkcije nabral preveč. Vsak, ki se tam odloči za politiko, se sprijazni s tem, raje se pohvali, kako bogat je vstopil v politiko, kot pa, kako bogat jo je zapustil, kar pri nas seveda doslej še zdaleč ni bilo tako. Marsikaterega bivšega politika poznamo, ki je v politiko stopil reven kot cerkvena miš in se s tem celo hvalil, da je bil pravi predstavnik "baze", v funkcionarskih časih pa sije neverjetno hitro postavil hišo, jo napolnil v vsem potrebnim udobjem in s kopico umetniških del, da bi danes, ko je moral zapustiti politiko, lahko odprl prodajno umetniško galerijo. Nihče pa ga seveda ni vprašal, kako si je pridobil vse to. S starimi pravili, kijih pravzaprav ni bilo, si torej ne moremo pomagati, napisati jih bo treba na novo, toliko bolj, ker so napočili podjetniški časi in bo zelo sporno, če bo politik, denimo, lahko odločilno vplival na ceno produkta, s katerim se sam ukvarja. Naj bo to mleko, jabolka ali kaj drugega. Slovenski minister za pravosodje dr. Rajko Pirnat je že napovedal zakon, po katerem opravljanje javne funkcije in pridobitna dejavnost ne bosta združljivi, in dejal, da bo moralo približno 400 slovenskih funkcionarjev prilagoditi svoja pravila obnašanja. Drogi krog večstranskega pobota Pobotanih 4,6 milijarde tolarjev Kranj, marec - Služba družbenega knjigovodstva je 22. februarja izvedla drugi letošnji krog obveznega večstranskega pobota obveznosti in terjatev med podjetji, ki je bil manj številčen kot prvi. SDK je prijave in izjave zbirala v petek, 21. februarja, udeleženci pobota so bili o rezultatih obveščeni že v ponedeljek, 25. februarja, pobot je bil opravljen v firmi Hermes Softlab Ljubljana. Svoje obveznosti je v pobot prijavilo 2.696 pravnih oseb, kar je 57 manj kot v letošnjem prvem pobotu. Obveznost so imeli do 83.613 upnikov, kar je 1.757 manj kot v prvem krogu pobota. V pobot so prijavili 27.306 milijonov tolarjev obveznosti, kar je bilo 1.669 milijonov tolarjev več kot v prvem krogu. S področja gospodarstva so prijavili 26.508 milijonov tolarjev obveznosti, iz negospodarstva (brez bank in zavarovalnic) 609 milijonov tolarjev, banke 181 milijonov tolarjev in zavarovalnice 8 milijonov tolarjev. Pobotanih je bilo 4.580 milijonov tolarjev obveznosti in terjatev ali 16,8 odstotka prijavljenih obveznosti. V absolutnem znesku je to 252 milijonov tolarjev več kot v prvem krogu pobota. Udeleženci s področja gospodarstva so pobotali 4.476 milijonov tolarjev ali 16,9 odstotka prijavljenih obveznosti, negospodarstvo 70 milijonov tolarjev ali 11,5 odstotka prijavljenih, banke 30 milijonov tolarjev ali 16,4 odstotka prijavljenih in zavarovalnice 4,5 milijona tolarjev obveznosti ali 55,7 odstotka prijavljenih obveznosti. • M. V. /GLAS IZ GOSPODARSKEGA SVETA Most med Balkanom in Zahodno Evropo Slovenija naj postane most med Balkanom in Zahodno Evropo, med Sredozemljem ter Srednjo in Vzhodno Evropo, je izhodišča vladnega programa gospodarske politike na področju trgovine predstavil Jože Jeraj, novi slovenski minister za trgovino. Pomembne razvojne možnosti Slovenije vidi predvsem v ponovni vzpostavitvi normalnih trgovinskih tokov z bivšimi jugoslovanskimi republikami in v odnosih z vzhodnoevropskimi državami, ki za Slovenijo niso zanimive le kot izvozniki surovin in repromateriala, temveč tudi kot trg za slovensko blago. Drugo pomembno izhodišče predstavlja spodbujanje podjetništva in vlaganje v dejavnosti, ki ustvarjajo dodatno vrednost. Vlogo ministrstva za trgovino pa vidi predvsem v preusmeritvi blagovnih rezerv v funkcijo pospeševanja proizvodnje in trženja ter stabilizacije razmer na tržišču, v uresničevanju vloge tržne inšpekcije ter prostem oblikovanju cen za konkurenčne proizvode in storitve, za strateške in monopolne proizvode in storitve pa v oblikovanju cen v skladu z družbeno oblikovanimi načeli. Izvozni padec na Kosovu Kosovska podjetja so januarja izvozila za 6 milijonov dolarjev, kar je toliko, kot izvozi srednje veliko slovensko podjetje. Številnim težavam kosovskega gospodarstva se je namreč pridružila še blokada Evropske skupnosti proti Srbiji, kamor so uresničili 60 odstotkov izvoza. Težko bodo tako letos na Kosovu dosegli 80 milijonov dolarjev izvoza, kar je toliko, kot je pred uvedbo prisilni ukrepov znašalo poslovanje Feronikla iz Glo-govca. Januarja lani pa je kosovsko gospodarstvo izvozilo za 11 milijonov dolarjev. Romunsko gospodarstvo se potaplja V Romuniji proizvodnja nazadnje iz meseca v mesec, podobno je v kmetijstvu, čeprav bi bila Romunija zaradi izredno plodne zemlje eden glavnih evropskih pridelovalcev hrane. Delavci čakajo, da bodo razdeljeni veliki industrijski kombinati, v nedogled pa se vleče tudi ponovna razdelitev zemlje državnih posestev. Vlada je lani računala na 4,6-odstotno povečanje narodnega dohodka, padel je za 20 odstotkov. Vrste pred trgovinami so dolge, saj je mleka dovolj le za tretjino prebivalcev Bukarešte, mnogi zapuščajo delovna mesta in se podajo v iskanje česarkoli, kar bi lahko kupili. Sprostitev cen je prinesla njihovo vrtoglavo naraščanje. Število zasebnih podjetij pa hitro raste, ukvarjajo se izključno s trgovanjem, dostikrat prodajajo blago, ki v njihove prodajalne pride po nejasnih poteh. Bukarešta vse bolj spominja na Carigrad, saj imajo stojnice na pločnikih, vogalih veleblagovnic orientalski nadih, toda cene so za Romune visoke. Romunski in tuji ekonomisti se strinjajo, da je glavna težava v tem, da večina Romunov noče delati. Namesto da bi na množičen porast cen odgovorili z večjo delovno pripravljenostjo, narašča število delavcev, ki se izogibajo prihodu na delo. POSLI IN FINANCE ^IžSSOTJEIGLAS 10. STRAN UREJA: MARIJA VOLČJAK • Torek, 3. marca 1992 Test: Hvundai pony 1.3 LS Uspešno prek ovir Verjetno ni več treba posebej ponavljati, da je bil hvundai ponj tisti, ki je Slovenijalesu pomagal k poslovnemu uspehu na domačem avtomobilskem trgu. V istem času so se zaradi tega uspešnega modela pri Zastavi obrisali pod nosom zaradi propadlega posla stoletja imenovanega Yugo America. In nenazadnje, pony je bil lani v vrhu prodaje uvoženih avtomobilov pri nas. Tolikšno privlačnost je treba pravzaprav pripisati solidni izdelavi, očesni všečnosti in ugodni ceni. V našem primeru je bil pony kombilimuzina s petimi vrati in zato prisekanim zadkom, nosom, ki se spogleduje z japonskimi tekmeci, visokimi boki, ki delajo avto bolj visok in oglat kot v resnici je in celotno podobo, ki kljub temu ostaja dovolj sveža. In takšen je pony tudi v notranjosti. Dovolj prostora, solidna prednja sedeža, ki bi potrebovala boljši bočni oprijem, lahek pristop na zadnjo klop so dobre lastnosti, čeprav bodeta v oči ali bolje v tilnik nesolidna prednja zglav-nika, površna nastavljivost voznikovega sedeža in skromne prtljažne zmogljivosti, ki so s 324 litri prostornine občutno premajhne za večje tovore. In to kljub pripravnim prtljažnim vratom, ki se odpirajo skoraj do odbijača. Voznikovo okolje je temeljito obdelano, armaturna plošča je pregledna, vendar tudi kaže na vso skromnost opreme, ki jo premore model LS. Tako smo predvsem pogrešali merilnik motornih vrtljajev, solidna pa so stikala, ki so razporejena na sredinski konzoli, ki pa je za spoznanje preveč odročna. Voznikov sedež je postavljen precej visoko, to pa je v prid dobri preglednosti na vse strani. Ponvjev motor je nekoliko priletni agregat mitsubishijeve-ga porekla, takšna izposoja pa je ob solidni izdelavi tudi siceršnja hyundaijeva formula. Kakorkoli že, motor je prožen, rad se vrti tudi v območjih višjih vrtljajev, lahkotni vožnji pa je prirejen tudi menjalnik, ki sicer resda ni orientiran k športni vožnji. Trikraki volanski obroč je prav tako lahkoten in voznik zagotovo ne more pogrešati servoojačevalnika. Sicer Tehnični podatki: kombilimuzina s štirivaljnim motorjem 1289 ccm, 54 KW/72 KM. Teža vozila: 924 kg, dimenzije: 4100 x 1607 x 1385 mm, najvišja hitrost: 171 km/h (tovarna), 164 km/h (test), poraba goriva po ECE normah: 5,7/7,5/9,0 l/100 km, na testu: 9,8 l/100 km. pa podvozje uvršča ponyja tja, kamor pravzaprav sodi; v razred družinskih avtomobilov. To po svoje dokazujejo motorne zmogljivosti, ki ob prožnosti postrežejo tudi z večjim hrupom, za katerega pa vendarle ne bi mogel trditi, da je za ušesa neprijeten. Med vožnjo v ovinkih bolj moti siljenje sprednjega dela proti zunanjemu robu, čeprav lega na cesti zasluži več hvale kot graje. Zato tudi primerno opravičilo, kajti zavore so učinkovite, vesel jih je lahko tudi tisti, ki ima rad ostrejšo vožnjo. Ob tem je seveda potrebno računati na nekoliko večjo bencinsko žejo, čeprav že v normalnih pogojih pony ni kakšen pretiran var-Čnež, saj smo na testu zabeležili povprečno porabo več kot 9,8 litra na 100 kilometrov. Ta številka bi bila ob nekoliko manj grobi vožnji in višjim temperaturam zanesljivo malce drugačna, tako pa je ob jutranjem mrazu, ko je avto spodobno vžigal in različnih pogojih vožnje poraba goriva (pre)viso-ka. Vendar pa končni seštevek plusov in minusov ponyju ni ravno v sramoto. To kar hoče biti, tudi je: povprečna družinska limuzina povsem primerna za slovenske razmere. • M. Gregorič, slika: arhiv Gorenjski glas Na kratko Alfa Romeo: Po obljubah Am Cosmosa naj bi bila nova alfa 155, ki bo nadomestila ostarelo alfo 75, pri nas na voljo v jeseni. V tovarni bodo prenovili tudi alfo 164, ki bo po novem nosila številko 166. Chrysler: Legendarni Jeep VVrangler letos praznuje 50 letnico, v tovarni pa pravijo, da je še vedno čil in zdrav. Spogledujejo se tudi z bolj sodobnimi trendi, saj razvijajo sodoben avto z imenom neon. FSM: Prvi fiati 500 naj bi bili namenjeni evropskim trgom šele prihodnje leto. Hyundai: Pred kratkim je ljubljanski Slovenijales razširil prodajni program te korejske tovarne. Poleg ponyja sta nova paradna konja limuzina srednjega razreda lantra in športni avto scoupe. Tovarniška cena lantre je približno 17.700 DEM. Usoda terenskih avtomobilov korando (model K 9 smo preizkušali lani) za sedaj še ni znana, kajti terenski avto razvijajo tudi pri Hyundaiju. Opel: Na predstavitev bo kmalu pripravljena nova corsa, ki bo precej bolj zaobljena, Kranj MIKROTEHNA podjetje za informacijsko tehnologijo kvalitetni PC RAČUNALNIKI po naročilu za podjetja in posameznike SERVIS POGODBENO VZDRŽEVANJE tel. 45-550, fax. 45-559 PONUDBA VEL) Med rednimi bralci Gorenjskega glasa, ki na časopis niso naročeni, je bila ugodno sprejeta ponudba o "časopisu na pokušino". Izpolnjeno naročilnico nam pošljite na CP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, takoj po prejemu Vaše naročilnice Vam bomo začeli dostavljati časopis. Dostavo izvaja PTT podjetje. Najlepša hvala za zaupanje, spoštovani bralci! Chrysler Neon precej delov pa je sposojenih pri večji astri. Peugeot: Po malčku 106 naj bi se kmalu pojavil tudi večji model 306, ki bo nasledil peu-geota 309. Renault: Najpomembnejša letošnja novost bo prenovljeni model 25, ki se bo po novem imenoval šafrane. Prodaja bo stekla jeseni, šafrane pa bo poleg novih motorjev bolj zaobljen od predhodnika, večji plastični deli pa bodo namenjeni reciklaži. Pri Renaultu, ki je svoje modele lani posebej uspešno prodajal v Nemčiji, pripravljajo tudi nov mestni avtomobilček z imenom mi-gnon, prenovili bodo model 19, skladno s poslovno strategijo pa so spremenili tudi zaščitni znak. Škoda: Slovenski zastopnik Avtoimpex ima z dobavo modelov favorit in forman letos precej težav. Na voljo so samo modeli z oznako L, prav tako pa še ni obljubljenega modela favorit pick up. Sicer pa je tovarniška cena favorita trenutno okoli 7.000 DEM.* M. G. Ključavničarstvo Janez Vreček Zg. Brnik 143 tel. (064)422-778 • Izdelava peči za centralno ogrevanje ter cistern za olje • Popravilo vseh vrst peči za centralno ogrevanje t Ugodne cene - Prepričajte se! NAROČILNICA II. Gorenjski glas mi pošljite na naslov: (ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št., pošta) Časopis je do konca marca 1992 brezplačen. Če tega naročila do 31 marca ne preklicem, sem od aprila 1992 dalje redni naročnik. Izrežite in pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Breda in Drago Sitar sta prejšnji teden v Krizah odprta novo živilsko trgovino. Na 100 m2 prodajnih površin nudita poleg vseh vrst živil in pijač tudi čistila in ostale potrebščine za gospodinjstvo. Trgovina je odprta med tednom od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Tudi ob nedeljah nudijo svež kruh. Foto: J. Pipan Najlepši posnetki o Sloveniji Kranj, marca - Turistična zveza Slovenije se je v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije in Agencijo za predstavitev Slovenije odločila za zanimivo akcijo, ki bo potekala v pripravah na leto turizma. Razpisala je natečaj za najlepše posnetke o Sloveniji, o njenih prebivalcih, krajih, živalih in rastlinah v vseh letnih časih. Kakšnih tristo izbranih fotografij bo obšlo ves svet Vi monografiji o Sloveniji, ki jo pripravlja založba Sonthby skupaj s Flint River Books iz Londona. Na natečaju lahko sodelujejo tako neprofesionalni kot profesionalni fotografi. Izbor najuspelej-ših posnetkov bo opravila posebna strokovna žirija, ki jo bo imenovala Fotografska zveza Slovenije. Najboljših deset posnetkov bo prejelo nagrade, objavljene fotografije pa bodo normalno honorirane po svetovnih cenah Posnetke je treba poslati čimprej na Fotografsko zvezo Slovenije, Erjavčeva 20, 65000 Nova Gorica. Posnetki bodo razstavljeni tudi na razstavah slovenske turistične fotografije, ki jih bosta prirejali TZS in Fotografska zveza Slovenije - ostale posnetke za to razstavo pa lahko pošiljate do 31. oktobra letos. • V. S. Tudi letos bo festival turističnih podmladkov Nenavadni poklici, ki še živijo Kranj, 2. marca - Turistična zveza Slovenije je te dni razpisala 6-festival turističnih podmladkov, ki se je mladim turističnim za-gnancem zadnja leta prikupil pod naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega festivala, ki bo predvidoma 22. maja, pa nosi podnaslov Nenavadni poklici, ki še živijo. Mladi v turističnih krožkih naj bi spomladi v svojem okolju raziskovali in izbrskali zanimive poklice in obrti, ki so v kraju nekaj posebnega in bi jih lahko danes predstavili obiskovalcem kot turistično zanimivost. Svoja odkritja naj bi mladi opisali in poslali na naslov Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, v Ljubljano do 15. aprila. Potem bo posebna komisija izmed poslanih projektov izbrala deset najboljših, ki se bodo 22. maja predstavili na javni prireditvi (kot je bila naprimer pred dvema letoma na Bledu) v Slovenj Gradcu. • V. S. Februarska inflacija 11-odstotna Kranj, 2. marca - Republiški zavod za statistiko je sporočil, da s« se januarja letos cene na drobno v Sloveniji povečale za 15,2 odstotka, februarja pa za 11 odstotkov. Popravili so torej podatek o januarski inflaciji, saj so prej objavili, daje bila 10,2 odstotka, zdaj pa, daje bila 15,2 odstotka, kar pomeni, da je bila 5 odstotkov višja. Zaradi novega podatka bo verjetno prišlo do novih vrednosti revalorizacijskega faktorja Do spremembe je prišlo, ker so statistiki v obračunsko osnovo vključili tudi cene v zasebnih trgovinah in spremenili listo predmetov in storitev, ki je bila enotna za vso bivšo Jugoslavijo. Februarska 11-odstotna inflacija je bila torej 4 odstotk« manjša kot januarja, v primerjavi z decembrom pa je bila v<šja za 27,8 odstotka. Cene življenjskih potrebščin so se januarja povečale za 14,6 odstotka in so bile torej za odstotek višje, kot je bilo objavljeno Februarja pa so se povišale za 12,6 odstotka. V primerjavi z lanskim decembrom so bile torej višje za 29,1 odstotka. ^JELOVICA Na vsako vprašanje se najde odgovor "Pred kratkim sem postal zavarovanec zavarovalnice Adria-ttc. Moram povedati, da je bil pristop zastopnika korekten. V zad' njem času pa sem slišal različna mnenja o Adriaticu (slab finančni položaj, izplačilo škod na obroke). Ker pa sem pred registracijo avtomobila, želim odgovor, ali so te trditve resnične, ter ali se bonus, ki sem ga pridobil doslej prenaša tudi pri Adriaticu." Odgovor posreduje Adriatic d.d. PE Kranj: Spoštovani zavarovanec in bralci Gorenjskega glasa: Zavarovalna služba Adriatic d.d. Koper je od lanskega novembra navzoča tudi na Gorenjskem. Naša konkurenčna prednost naj ne bi bile nižje "cene" zavarovanja, temveč korekten odnos do strank tako pri sklepanju zavarovanj, kot še posebej pri reševanju in izplačilu škod. Ker pa je konkurenca huda stvar, smo takšna "podtikanja" tudi pričakovali, vendar za take govorice ne mislimo nikogar obsojati, čas naj pokaže svoje. Doslej smo pridobili že veliko število zavarovancev in ne mislimo nikogar razočarati. Sredstva za izplačilo škod so deponirana pri SDK Kranj, tako da lahko oškodovancu takoj po likvidaciji škodnega primera, na podlagi čeka oz. po položnici izplačamo odškodnino. Glede izplačila na obroke pa lahko povemo le to, da je možno pri Adriaticu dobiti AKONTACIJO (naprimer nakup rezervnih delov), končni znesek pa je izplačan na podlagi računa. Vse bonifikacije pridobljene pri drugih zavarovalnicah se upoštevajo tudi pri Adriaticu. Za kakršnokoli informacijo, nejasnosti oz. pripombe se lahko obrnete na: ADRIATIC.d.d. PE Kranj, Bleivveisova 4 (tel.: 064 211-688) ali pooblaščene agencije: SVETING d.o.o. Olševek 74, Preddvor (tel.: 064 43-346) DEM A d.o.o. Škofja Loka, Titov trg 4/b (tel.: 064 621-289) PAM d.o.o. Moste 27/a, Žirovnica (tel.: 064 801-212) Trdno smo odločeni, da bomo z intenzivnim razvojem dokončno prebudili stroko, ki je dremala dolgih štirideset let. Več ko bomo vedeli, bolje bomo delali, zato smo odprti za nove pobude. Tudi vaše. V dobro naših zavarovancev, naših delničarjev, naših prijateljev. Hvala za zaupanje. Vaš ADRIATIC Čas je da izpolnite svojo davčno napoved in morda tudi sami izračunate, koliko davka boste še plačali ali vam ga bodo nemara vrnili Dohodnina Izpolnimo svojo davčno napoved Prepričani smo, da boste s pomočjo naše priloge znali davčno napoved izpolniti sami. Navodila, ki so jih pripravili gorenjski davkarji (direktorji vseh petih občinskih davčnih uprav) so podrobna in razumljiva hkrati. Poiščite se v teh navodilih, vzemite v roke "Napoved za odmero dohodnine za leto 1991" (obrazec lahko kupite v vsaki knjigarni), ošilite svinčnik (da boste morebitne napake lahko Popravili kasneje s črnilom) in vpišite podatke v napoved. Podatke o lanskem dohodku so vam že dali v vašem podjetju oziroma ustanovi, upokojenci ste po pošti prav tako že dobili obvestila, kmetje podatke o katastrskem dohodku itd. Ker boste verjetno uveljavljali 10-odstotno olajšavo od osnove za dohodnino, kar se vsekakor zelo splača, ste vse leto skrbno hranili račune. V navodilih boste našli odgovore, kakšni računi pridejo v poštev, kakor tudi, kakšne so olajšave za vzdrževane družinske člane. Računov ni potrebno prilagati davčni napovedi, vendar jih morate skrbno shraniti za primer, če vas bo kasneje obiskal davčni inšpektor in preverjal točnost vaše davčne napovedi. Izjema so le vrednosti papirji, na primer obveznice, ki ji boste morali davkarjem pokazati ob oddaji davčne prijave, da jih bodo žigosali, saj se za vsak vrednosti papir olajšava prizna le e"krat. v tem primeru boste davčne prijave verjetno oddali nekaj dni prej, da se boste izognili gneči. Kljub temu da so gorenjski davkarji organizirali oddajo davčnih napovedi po krajevnih pisarnah, se vrstam verjetno povsod ne bo moč izogniti. Davčne napovedi bomo namreč morali napisati tako rekoč vsi, ocenjujejo, da jih bo v Sloveniji več kot 1,3 milijona, torej jih na Gorenjskem lahko pričakujemo vsaj 130 tisoč. Skrajni datum za oddajo davčnih napovedi je 31. marec, nemara bodo mnogi čakali prav na zadnji dan in tako računali, da jim bo davek tudi kasneje odmerjen in ga bodo tako tudi kasneje dolžni plačati, kar pri naši inflaciji ni brez pomena. Gorenjski davkarji pravijo, da takšnega vrstnega reda ne bo in da torej ni potrebno čakati na zadnji dan. Ne pozabite, davčno napoved morate oddati najkasneje v torek, 31. marca. Spomniti je treba še to, da za pravilnost davčne napovedi odgovarja vsak sam, ne glede na to, kdo mu jo je izpolnil. Pri nas namreč svetovalna in podobna podjetja, ki se ukvarjajo tudi z davčnimi napovedmi, še nimajo licenc, da bi odgovarjali sami in bi jih seveda v primeru napak izgubili. Zakon namreč takšnega davčnega svetovanja še ne pozna, če pa se boste že odločili, da komu poverite izpolnitev svoje davčne napovedi, se odločite za podjetje, ki je za takšno dejavnost registrirano. Na veliko vaših vprašanj smo doslej v Gorenjskem glasu že odgovorili, če se vam še porajajo, bomo do konca marca še vedno odgovarjali nanje. V zadnjih dneh smo, denimo, dobili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na delo v drugih republikah bivše Jugoslavije ali obratno, njihovih državljanov pri nas. V navodilih boste našli tudi odgovor, kdo je zavezanec za plačilo dohodnine. Če vam podjetje iz Srbije, Hrvaške ni poslalo podatkov, koliko dohodka so vam izplačali lani, vam ne preostane nič drugega, kot da pobrskate po papirjih in ugotovite, koliko denarja ste prejeli. Podatke iz tujine, kar so zdaj za nas tudi republike bivše Jugoslavije, si je namreč dolžan preskrbeti vsak sam. Na koncu še tole. Nove davčne prakse še ni, navodila, ki so priložena obrazcu za davčno napoved niso najboljša, saj se sicer ne bi porajalo toliko vprašanj, ki nam jih pridno pošiljate že nekaj časa. Na nov davčni sistem se šele privajamo, ker je napisan za urejeno družbo, kar pa naša seveda še ni, tudi to poraja probleme. Mnogi zato dohodnini že pravijo urejena anarhija. Zaradi tega torej lahko pričakujemo, da bodo davkarji vsaj prvo leto nenamerne zmote uvidevno razumeli, kar pa seveda nikakor ne smete razumeti narobe, saj pri dohodnini gre zares. Kakšne napake so namerne pa davkarji dobro vedo. 18-odstotna za dva 36.338 tolarjev, 30-odstotna za tri 60.563 tolarjev, 44-odstotna za štiri 88.825 tolarjev itd. Ko odštejete še te olajšave, dobite osnovo za odmero dohodnine. Dohodnino si lahko odmerite sami s pomočjo lestvice, ki je bila že objavljena v uradnem listu (štev. 8/II), v zakonu objavljena lestvica je bila prevrednotena s faktorjem 1,8331 in je tako naslednja: Ko ste tako izračunali, kolikšna je vaša dohodnina za lansko leto, morate seveda odšteti med letom že plačano dohodnino in dobili boste razliko, ki jo boste morali še doplačati ali pa vam jo bodo vrnili. Ker se je v zadnjem času pojavilo veliko vprašanj, kako si dohodnino lahko izračunajo upokojenci, ki med letom seveda prejemajo neto pokojnine in ker je stvar pri pokojninah zato do- Če znaša letna osnova SLT nad do znaša davek SLT 109.986 219.972 439.944 879.888 109.985 219.972 439.944 879.888 20.897 51.693 128.684 304.661 19% + 28% nad 109.986 + 35% nad 219.972 + 40% nad 439.944 + 45% nad 879.888 Prejeli boste odmerno odločbo ^ izpolnitvijo davčne napovedi boste davčnim upravam sporočili, kakšna ja vaša osnova za odmero dohodnine oziroma davka, iz napovedi same torej še ne bo razvidno, koliko dohodnine boste (do)plačali oziroma vam jo bodo vrnili, če ste je med letom že plačali preveč: Davkarji so nam dolžni do 31. oktobra odmeriti dohodnino in razposlati odmerne odločbe, pričakujemo pa lahko, da bodo to napravili prej, saj bo sicer poračune pojedla inflacija. Z odmerno odločbo vas bodo torej seznali, koliko dohodnine boste še plačali oziroma, koliko vam je bodo vrnili. Po prejemu odločbe boste imeli mesec dni časa, da dohodnino (do)plačate oziroma da vam jo vrnejo, če ste med letom plačali preveč. Vrnili vam jo bodo v gotovini, če boste tako zahtevali, sicer bodo vračilo uredili negotovinsko. Uračunajmo si, koliko dohodnine bomo plačali Če je vaša osnova za odmero dohodnine manjša od 109.986 tolarjev in ste se torej uvrstili v prvi razred, vaša dohodnina znaša 19 odstotkov od osnove. Primer: če osnova za odmero dohodnine znaša 100.000 tolarjev, dohodnina znaša 19.000 tolarjev. Če pa, denimo, vaša osnova za odmero dohodnine znaša 300.000 tolarjev, se z njo uvrščate v tretji razred in vaša dohodnina znaša 51.693 tolarjev in 35 odstotkov od razlike 300.000 - 219.972 = 80.028 tolarjev, kar znaša 28.010 tolarjev; dohodnina torej skupaj znaša 79.703 tolarjev. Takšnih namišljenih primerov bi seveda lahko navedli še več, hoteli smo vam le pojasniti, kako pogledate v lestvico in izračunate svojo dohodnino. datno zapletena, smo napravili dva konkretna izračuna, ki si ju lahko vzamete za zgled. Prvi primer je upokojenec, ki je imel manjšo pokojnino, kot je znašala lani povprečna slovenska bruto plača in je z obvestilom dobil naslednje podatke: dohodnine in ugotovimo, da naš upokojenec sodi v prvi razred, v katerem je dohodnina 19-odstotna. Tako izračunamo (19 odstotkov od 101.725), da njegova dohodnina za lansko leto znaša 19.327 tolarjev. Njegov namišljeni (fiktivni davek), ki med letom ni vplival na višino njegove pokojnine, je znašal 19.893 tolarjev in dohodnine mu torej ne bo potrebno plačati, saj razlika v njegov prid znaša 566 tolarjev. Vendar mu ne bo vrnjena, saj je bil to namišljeni (fiktivni) davek, ki ga med letom ni plačal. Njegovo izračunavanje je namreč potrebno zaradi enotnega načina izračunavanja dohodnine. Drugi primer je upokojenec, čigar pokojnina je bila višja od povprečne slovenske plače in je z obvestilom dobil naslednje podatke: bruto plačani davki 207.257 37 prispevki fiktivni davek 49.892 30.907 bruto znesek plačani davki 133.841 0 prispevki fiktivni davek 32.116 19.893 Osnovo za odmero dohodnine izračunamo tako, da od bruto zneska odštejemo prispevke (133.841 minus 31.116) in dobimo 101.725 tolarjev. Nato pogledamo v lestvico za odmero Mnogi ste verjetno že izračunali, koliko dohodnine boste plačali za lansko leto, saj obstaja več računalniških programov, s pomočjo katerih to lahko hitro izračunate. Vse te možnosti seveda nimate, zato bomo opisali postopek, kako si to lahko izračunate sami. Seveda vam lahko le povemo kako, opišemo postopek, saj vaših konkretnih številk nimamo. Le sami namreč veste, koliko ste zaslužili med letom, koliko prispevkov ste plačali, koliko dohodnine kot akontacijo, kakšne olajšave boste uveljavljali. Najprej vzemite podatek o vaših bruto prejemkih v lanskem letu in od njih odštejete prispevke, kar seveda ne velja le za plačo, temveč tudi za avtorske honorarje in druge prejemke. Tako dobite osnovo, od katere odštejete olajšave in sicer najprej osnovo lahko zmanjšate za 10 odstotkov na račun olajšav po 7. členu zakona o dohodnini. Nato pridejo na vrsto olajšave za vzdrževane družinske člane (vrstni red odštevanja olajšav je pomemben!), pri njihovem izračunu potrebujete naslednje podatke, da je lanska Povprečna slovenska bruto plača znašala 201.876 tolarjev oziroma 16.823 tolarjev mesečno. 8-odstotna olajšava za enega vzdrževanega družinskega člana torej znaša 16.150 tolarjev, Osnovo za odmero dohodnine izračunamo tako, da od bruto zneska odštejemo prispevke (207.257 minus 49.892) in dobimo 157.365 tolarjev. S to osnovo za dohodnino sodi naš upokojenec v drugi razred lestvice za odmero dohodnine in bo torej njegova dohodnina znašala 20.897 tolarjev plus 28 odstotkov od razlike nad 109.986 tolarjev; razlika znaša 47.379 tolarjev, 28-odstotna dohodnina od nje pa 13.266 tolarjev. Lanska dohodnina našega upokojenca je torej znašala 34.163 tolarjev. Večino tega davka je seveda plačal že med letom, odštejemo torej plačani in namišljeni (fiktivni) davek, ki sta skupaj znašala 30.944 tolarje in tako dobimo razliko 3.219 tolarjev, ki jih bo moral naš upokojenec še plačati. Izračun smo seveda napravili brez olajšav, če jih bo vsaj deloma uveljavil, mu dohodnine ne bo potrebno doplačati. Spomniti pa je seveda treba, da so posebne olajšave deležni vsi, ki so starejši od 65 let. V tem primeru se našemu upokojencu osnova za odmero dohodnine zmanjša za 8 odstotkov povprečne slovenske bruto plače v lanskem letu, kar znaša 16.150 tolarjev, kakor smo že zapisali. Našemu upokojencu se tako osnova za odmero dohodnine s 157.365 zmanjša na 141.125 tolarjev. S tem je še vedno uvrščen v drugi razred na lestvici za odmero dohodnine, toda ta bo nekoliko manjša, saj znaša 20.897 tolarjev in 28 odstotkov od razlike nad 109.986 tolarjev; razlika znaša 31.229 tolarjev, dohodnina od nje pa 8.744 tolarjev. Lanska dohodnina našega .upokojenca v primeru, da je starejši od 65 let, torej znaša 29.641 tolarjev. Nazaj bi torej moral dobiti 1.303 tolarjev, ker pa je dejansko plačal le 37 tolarjev davka, ostalo pa je namišljeni davek, bo nazaj dobil le 37 tolarjev. SPLOŠNO O DOHODNINI Slovenska davčna zakonodaja z letom 1991 vključuje v davčni sistem z dohodnino obdavčene dohodke, pridobljene iz: - osebnih prejemkov - dohodkov iz kmetijstva - dohodki iz dejavnosti - dohodkov iz kapitala - dohodkov iz premoženja • dohodkov iz premoženjskih pravic. Višina dohodnine, kot davka na dohodek, je vezana na letni dohodek zaposlenih v Sloveniji. Zato bo dohodnina pri tistih zavezancih, ki imajo večji dohodek od povprečne slovenske plače, višja in pri tistih, ki imajo manjši dohodek od povprečne slovenske plače, manjša. V vseh primerih pa se dohodnina zmanjša za določen znesek, za zakonsko dopustne olajšave. ZAVEZANCI ZA NAPOVED DOHODNINE Zavezanci za plačilo dohodnine so vse fizične osebe s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti), ki so imele v koledarskem letu 1991 na njenem območju dohodke, pridobljene iz virov opredeljenih v opisu Splošno o DOHODNINI. Zavezanci za plačilo dohodnine so tudi fizične osebe, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če so v letu 1991 bivale na njenem območju nepretrgoma najmanj šest mesecev in so na tem območju dosegale dohodek. Višina dohodnine se izračunava na osnovi napovedi za odmero dohodnine, po enotnem sistemu na Republiški upravi za družbene prihodke. Zato je potrebno v napoved vpisati vse tiste podatke oziroma zneske, ki bodo izračun dohodnine omogočili in sicer: zneske zavezančevih dohodkov v letu 1991, že plačane prispevke za socialno varnost in druge prispevke, uvedene z zakoni, že plačane akontacije dohodnine ter znesek olajšav (7. člen zakona o DOHODNINI), za katere pa mora zavezanec imeti dokazila in podatke o družinskih članih, ki jih zavezanec vzdržuje in zanje uveljavlja olajšave. DOHODKI, KI SO OBDAVČENI Z DOHODNINO Z dohodnino so obdavčeni dohodki posameznika in sicer: - letni znesek bruto plače, zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni, - vsi bruto prejemki za priložnostno opravljene storitve (pogodba o delu, itd.) - letni znesek pokojnine, zmanjšan za obračunane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke uvedene z zakoni, - katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katere so priznane oprostitve in olajšave in za plačane prispevke za socialno varnost, ki se obračunajo od katastrskega dohodka in posebne prispevke, uvedene z zakoni, - dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti. V primerih, ko se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni. - dobiček, dosežen s prodajo kapitala, - letni znesek obresti na dana posojila, ki presegajo določeno obrestno mero, - dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku, - dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem v višini, od katere je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja, - dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodka iz premoženjskih pravic. DOHODKI, KI NISO OBDAVČENI Z DOHODNINO Davka od osebnih prejemkov se ne plačuje od: 1. prejemkov iz naslova odlikovanj in družbenih priznanj, 2. dodatkov in priznavalnin, izplačanih udeležencem narodnoosvobodilne vojne, 3. prejemkov po predpisih o pravicah imetnikov Partizanske spomenice 1941, 4. prejemnikov po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalikov ter civilnih invalidov vojne, 5. prejemkov za delo med rehabilitacijo, 6. prejemkov po predpisih o pravicah borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936 do 1939, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih dobrovoljcev v vojni 1912 do 1918, 7. prejemkov za občasno ali začasno nego oziroma pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačajo invalidske organizacije, 8. jubilejnih nagrad, odpravnin in denarnih nadomestil, izplačanih v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, 9. prejemkov iz naslova socialno varstvenih pomoči, kamor sodijo: - varstveni dodatek k pokojnini, - denarna pomoč za brezposelnost, - družbena pomoč otrokom, - denarna pomoč kot edini dopolnilni vir preživljanja ter začasne in enkratne socialne pomoči, 10. prejemkov iz naslova rejnin ter oskrbe v tuji družini, 11. prejemkov iz naslova nadomestil za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 12. dodatkov za pomoč in strežbo, 13. prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del invalidskih oseb z najmanj 70 % telesno okvaro, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja, 14. prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del oseb, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja v skladu z zakonom, 15. prejemkov iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področ- • ju zaposlovanja, 16. štipendij, 17. nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter aktov kulturnih in znanstvenih zavodov ter gospodarskih zbornic, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje, 18. nagrad za življenjsko delo oziroma dosežke, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom, umetnikom in športnikom, 19. nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom, umetnikom in športnikom organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom, kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo ter izjemne dosežke na področju telesne kulture. V osnovo za odmero dohodnine se ne vštevajo prejemki, pridobljeni z darili, dediščinami in dobitki od iger na srečo. ZAKONSKE OLAJŠAVE, KI ZMANJŠUJEJO OSNOVO ZA DOHODNINO Zavezanci za napoved dohodnine imajo zakonsko določene možnosti za uveljavljanje nekaterih olajšav in s tem zmanjšanja osnove za izračun dohodnine. Seveda morajo zavezanci za take primere imeti ustrezna potrdila ali druga dokazila, saj zakon določa dokaj visoke kazni za napovedovanje nepravilnih podatkov. Glede na posebnosti, ki jih zakon določa, so olajšave okvirjene v skupine. Podrobneje so olajšave vpisane v poglavju "izpolnjevanje napovedi". IZPOLNJEVANJE NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE PO VRSTAH ZAVEZANCEV Obrazec napovedi za odmero dohodnine vsi zavezanci z navodilom kupijo v knjigarnah. Vpis identifikacijskih podatkov v obrazec za napoved dohodnine: Na prvi strani čitljivo vpišite priimek in ime, naslov bivališča, poštno številko, jezikovno oznako, enotno matično številno (trinajst-mestna) iz osebne izkaznice, podatke o rojstvu ter upokojenci svojo evidenčno številko. Zavezanci, ki nimajo stalnega bivališča v republiki Sloveniji, vpišejo začasno bivališče v republiki Sloveniji. Podatki, ki jih mora zavezanec vpisati v obrazec za napoved dohodnine, morajo biti točni in dokazljivi, saj zakon o DOHODNINI predpisuje občutne denarne kazni za posameznika, ki napove manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo osnovo za posamezno podvrsto dohodnine. PODATKI O DOHODKIH ZAVEZANCA (A. I. in A. II.) ZAPOSLENI (vrstice 11,14,16) Zaposleni prejmejo od delodajalca (ali večih, če ste zamenjali službo) pregled oziroma seštevek plač (bruto plače) in nadomestil plač (za porodniški dopust, vojaške vaje, boleznine i.p.) v letu 1991, kot tudi seštevek prispevkov za socialno varnost ter seštevek že plačanih akontacij (našteti seštevki so v pregledu, ki ga izda delodajalec pod oznako 11). Zaposleni (zavezanci) v obrazec za napoved dohodnine vpišejo v vrstico pod oznako 11 (na obrazcu) v stolpec 8 (znesek) seštevek plač, v vrstico 11 (na obrazcu) v stolpec 10 a seštevek že plačanih akontacij in v vrstico 11 (na obrazcu) v stolpec 11 seštevek prispevkov za socialno varnost. V pregledu, ki ga izda delodajalec je tudi razviden podatek o regresu in plačanem davku iz regresa. Podatek o višini regresa zavezanec vpiše v obrazec za napoved dohodnine v vrstico 14 v stolpec 8, podatek o že plačanem davku iz regresa pa v vrstico 14 v stolpec 10 a. če je bil zavezanec v letu 1991 zaposlen v JA, le-ta iz lastnih obračunskih listov ugotovi seštevek svoje bruto plače in nadomestil ter podatek vpiše v obrazec napovedi v vrstico 16 v stolpec 8, seštevek že obračunanega davka na dohodek vpiše v vrstico 16 v stolpec 10 b ter seštevek obračunanih prispevkov za socialno varnost vpiše v vrstico 16 v stolpec 11. V primeru, ko je zavezanec prejemal plačo iz tujine za delo na področju RS (za tujino se štejejo tudi območja bivše SFRJ), je le-to napovedal pri svoji občini, kjer zavezanec dobi tudi podatke za vpis v napoved (vrstica 16). Zavezanci, ki prejemkov niso napovedali, morajo preračunati svoje prejemke in v tujini plačane davke in prispevke po uradnem srednjem tečaju na dan, ko je zavezanec prejemek prejel (vpis v vrstico 16). Podatke si morajo pridobiti pri izplačevalcu. UPOKOJENCI (vrstici 12 oziroma 17) Upokojenci prejmejo od SPIZ-a pregled, na katerem bodo razvidni seštevki bruto pokojnin, plačani davek, prispevki za socialno varnost in solidarnost, samoprispevek in fiktivni davek. Podatke upokojenci vpišejo v obrazec za napoved dohodnine po vrstnem redu: - v vrstico 12 v stolpec 8 se vpiše seštevek bruto pokojnin, - v vrstico 12 v stolpec 10 a se vpiše seštevek dejansko plačanega davka (akontacija dohodnine) in - v vrstico 12 v stolpec 11 se vpiše seštevek prispevek za socialno varnost in solidarnost, - v vrstico 12 v stolpec 13 se vpiše obračunane neplačane akontacije dohodnine (fiktivni davek). Na izpisku, ki ste ga prejeli od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, je pod oznako EMŠO vpisana evidenčna števila zavarovanca (10 mestna). To številko vpišite v napoved v polje evidenčna številka zavarovanca oz. upokojenca. EMŠO (13 mestna številka) pa prepišite iz osebne izkaznice v polje enotna matična številka. V kolikor imate v koloni samoprispevki podan znesek, le-tega vpišite v poglavju B. II. v rubriko v vrstico 14. Če ste prejemali pokojnino od JA, vpišite seštevek v NETO znesku v vrstico 17 v stolpec 8 in morebitni plačani davek v Sloveniji v stolpec 10 a, morebitni plačani davek v tujini (bivša SFRJ) pa v stolpec 10 b. če ste prejemali pokojnino iz tujine, je potrebno preračunati zne- ske pokojnine po uradnem tečaju na dan prejema pokojnine in tolarske zneske vpisati po zgoraj vpisanem zaporedju. NEZAPOSLENI (vrstica 13) Nezaposleni dobijo od zavoda za zaposlovanje seštevek dobljdnih bruto nadomestil, seštevek plačanih akontacij na dohodek in seštevek plačanih prispevkov za socialno varnost. Podatke o posameznih seštevkih nezaposleni vpišejo v vrstico 13 in sicer: - seštevek dobljenih bruto nadomestil v stolpec 8, - seštevek že plačanih davkov v stolpec 10 a in - seštevek plačanih prispevkov za socialno varnost v stolpec 11. LASTNIKI KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (vrstica 21) Lstniki kmetijskih in gozdnih zemljišč dobijo od občinskega organa podatke o katastrskem dohodku že predpisanih akontacijah in prispevkih od katastrskega dohodka. Zavezanci vpišejo podatke posameznih seštevkov v vrstico 21 in sicer: - v stolpec 8 znesek katastrskega dohodka, - v stolpec 10 a predpisane akontacije dohodnine - v stolpec 11 seštevek predpisanih prispevkov od katastrskega dohodka. ZAVEZANCI ZA DAVEK IZ DEJAVNOSTI (vrstica 31 in 34) Zavezancem za davek iz dejavnosti Uprava za družbene prihodke občine dostavi odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1991, iz katere bodo razvidni podatki za napoved dohodnine za leto 1991. Zavezanci vpišejo v vrstico 31 in sicer: - doseženi dobiček, od katerega je bil odmerjen davek iz dejavnosti v stolpec 8 in - predpisane akontacije davka iz dejavnosti v stolpec 10 a. Zavezanci, ki opravljajo dejavnost brez dovoljenja pristojnega organa, vpišejo podatke v vrstico 34. Napoved za dohodnino oddajo zavezanci v 15 dneh po prejemu odločbe. SAMOSTOJNI KULTURNI DELAVCI (vrstice 32 in 33) Samostojni kulturni delavci, ki so izbrali način ugotavljanja dobička po 51 .a členu zakona, izpolnijo napovedi dohodnine tako, da avtorske honorarje od pravnih oseb in sicer seštevek teh honorarjev, prejetih v bruto zneskih (to je neto znesek x 1,09890), seštevek normiranih stroškov (to je 40 % od bruto) in seštevek plačanih akontacij dohodnine (to je 60 % od bruto x 15 %), te seštevke kulturni delavci dobijo od izplačevalcev in iz svojega žiro računa. Vpisati morajo tudi seštevek plačanih prispevkov oz. obračunanih prispevkov za socialno varnost, če jih je zavezanec plačeval sam-Podatke o posameznih seštevkih zavezanci vpišejo v napoved v vrstico 33 in sicer: - seštevek bruto honorarjev v stolpec 8, - seštevek bruto normiranih odhodkov oz. stroškov v kolono 9, - seštevek že plačanih davkov, akontacija dohodnine v stolpec 10 a in - seštevek prispevkov za socialno varnost v stolpec 11. Samostojni kulturni delavci, ki se ne odločijo za ugotavljanje dobička po 51. a členu, ravnajo enako kot zavezanci iz dejavnosti. PREJEMNIKI DOHODKOV OD IZUMOV, ZNAKOV RAZLIKOVANJA IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV (vrstica 62) V letu 1991 dobljene honorarje inovatorji vpisujejo v napoved v vrstico 62 in sicer: - seštevek bruto dobljenih honorarjev v stolpec 8, - seštevek normiranih odhodkov vpisati v stolpec 9, - seštevek že plačanih davkov (podatki od izplačevalcev, davčnih odločb in iz lastnega žiro računa) vpisati v kolono 10 a v primeru, da so bili ti davki plačani v tujini, se podatki vpišejo v stolpec 10 b, - seštevek že plačanih prispevkov za socialno varnost vpisati v stolpec 11. POMEMBNO ZA VSE ZAVEZANCE ZA NAPOVED DOHODNINE Zaposleni, upokojenci, nezaposleni, obrtniki, samostojni kulturni Torek, 3. marca 1992 13. STRAN (3©S^&»IEEGLAS delavci, inovatorji, lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč in drugi, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in so imeli poleg že opisanih vrst dohodkov še dodatne prejemke iz naslova PREJEMKOV ZA PRILOŽNOSTNO OPRAVLJENO STORITEV - AVTORSKIH HONORARJEV - ODDAJA PREMOŽENJA V NAJEM - POSOJA DENARJA ZA OBRESTI VIŠJE OD REVALORIZACIJSKE STOPNJE -PRODAJA PREMOŽENJA Z DOBIČKOM, UDELEŽENCI PRI DOBIČKU so dolžni te dohodke oziroma dobičke vpisati v napoved za dohodnino. PREJEMKI ZA PRILOŽNOSTNO OPRAVLJENO STORITEV (vrstica 15) ■ bruto prejemke vpisati v vrstico 15, stolpec 8, že plačane davke v vrstico 15, stolpec 10 a. Podatki so razpoložljivi na žiro računu oziroma pri izplačevalcu. DOBIČEK OD PRODAJE PREMOŽENJA PREMIČNINE (vrstica 42) Zavezanci, ki so v letu 1991 prodali premoženje z dobičkom, so ta dobiček prijavili upravi za družbene prihodke in iz tega plačali davek kot akontacijo na dohodnino. Zavezanec ta dobiček všteje v svojo osnovo tako, da jo prikaže v obrazcu za napoved dohodnine v vrstici 42, v stolpcu 8, prav tako pa tudi znesek že odmerjenega davka, ki ga vpiše v vrstici 42, v stolpec 10 a. NEPREMIČNINE (vrstica 41) veljajo enaka pravila kot za premičnine, le da se dobiček vpiše v vrstico 41, v stolpec 8, znesek odmerjenega davka pa v vrstico 41, v stolpec 10 a. UDELEŽBA PRI DOBIČKU (vrstica 51) » primeru, ko je zavezanec udeležen pri dobičku, mu izplačevalec dostavi izpis tega zneska kot tudi znesek plačanega davka. Dobljene zneske zavezanec vpiše v vrstico 51, znesek dobička v stolpec 8, ter znesek obračunanega davka na dobiček v stolpec 10 a. OBRESTI NA POSOJILA (vrstica 52) Zavezanci, ki so fizični ali pravni osebi posojali sredstva po obrestnih merah, ki so višje od stopnje revalorizacije, so dolžni razliko med prejetimi obrestmi in revalorizacijskimi vpisati: * v vrstico 52 v stolpec 8 znesek razlike, v vrstico 52 v stolpec 10 a znesek že obračunane akontacije. ODDAJA PREMOŽENJA V NAJEM (vrstica 53) Zavezanci, ki so v letu 1991 oddajali premoženje v najem, za manj kot eno leto, ste morali po izteku najemne pogodbe davčni upravi občine napovedati pridobljene dohodke od oddaje premoženja, kjer ste dobili odločbo za plačilo davka, ki pomeni akontacija davka na dohodek za leto 1991. Znesek najemnine zavezanci vpišejo v vrstico 53 v stolpec 8. Normirane odhodke tudi v vrstico 53 v stolpec 9 in že plačane davke na dohodek v vrstico 53 v stolpec to a. Zavezanci, ki so oddajali svoje premoženje v najem za več kot eno 'eto, so dolžni oddati posebno davčno napoved upravi za družbene prihodke občine, za pridobljene dohodke. Uprava za družbene Prihodke na osnovi vložene davčne napovedi izda odločbo o odmeri davka, kar predstavlja akontacijo davka na dohodek. Vpis napovedi dohodnine je enak zgornjemu pravilu. Napoved za dohodno oddajo zavezanci v 15 dneh po prejemu odločbe. AVTORSKI HONORAR (vrstica 61) bruto prejemki, znesek vpisati.v vrstico 61, v stolpec 8, 40 % od bruto prejemkov (normirani stroški) vpisati v vrstico 61, v stolpec 9, " za že plačane davke na dohodek, znesek vpisati v vrstici 61, v stolpec 10 a (plačani davek na dohodek v tujini, vpisati v stolpec 10 b). Podatki na žiro računu oziroma pri izplačevalcu. PREJEMKI IN DOHODKI, KI IZVIRAJO IZ VEČ LET (A. III.) kni'e2anc' 2a naP°ved dohodnine, ki so v sebi ustrezni vrstici v KOK>ni 8 vpisali dosežen dohodek v letu 1991, vendar je bil ta do- odek dosežen v več preteklih letih, vpišejo oznako vrstice, v ka-jen so vpisali dohodek v tabelo A3 (v stolpec oznaka). V stolpec 7 e razpredelnice vpišejo vrsto dohodka, v kolono 8 te razpredelnice vpišejo znesek dohodka ter v stolpec 14 vpišejo število let, ko-"Kor se je ta dohodek ustvarjal. OLAJŠAVE SKUPINA OLAJŠAV, KI SKUPAJ ZMANJŠAJO OSNOVO ZA DOHODNINO DO NAJVEČ 10 % (B. I.) « Sredstva vložena v nakup vrednostnih papirjev (delnice, obveznice) ne glede na to, kdo je izdajatelj, tudi interne delnice in ne ojede ali glasijo na ime ali prinosnika ali na domačo ali tujo valu- Vendar mora zavezanec, ob oddaji napovedi za odmero dohodnine, posredovati potrdilo o nakupu oziroma položnico o nakazilu kupnine (s tem je dokazana dejansko vložena vrednost v dinarjih oziroma tolarjih v času nakupa) kot tudi vse vrednostne Papirje (delnice - obveznice). Ob oddaji napovedi bodo vrednostni papirji žigosani, saj se za vsak vrednostni papir prizna olajša le enkrat. Znesek sredstev, vloženih v nakup vrednostnih papirjev vpisati 2 ^obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 1. • zavezanci za davek od dohodka iz dejavnosti lahko uveljavljajo olajšavo za višino sredstev, ki so jih vložili v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšano za visino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti in znesek redstev, vloženih v preureditev prostorov v turistične namene, graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, ter v nabavo Kmetijske mehanizacije in naprav - zmanjšan za višino sredstev znižanega katastrskega dohodka pri davku iz kmetijstva. Znesek sredstev, vloženih v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 2. 3. Ponovno investiran del deleža v dobičku, ko je zavezanec solastnik ali lastnik podjetja ali zadruge, ki je poslovala z dobičkom in je ta dobiček vložen v nadaljnji razvoj podjetja - zadruge. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 3. 4. Sredstva vložena v nakup ali gradnjo stanovanjske hiše oziroma nakup stanovanja, za vzdrževanje teh objektov, kot tudi za ureditev arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalide v teh objektih. Računi kot dokazilo pri uveljavljanju olajšav morajo glasiti na lastnika (zavezanca za napoved dohodnine). To olajšavo lahko uveljavlja tudi imetnik stanovanjske pravice. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 4. 5. Sredstva vložena v gradnjo malih hidroelekrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo (npr. nakup solarnih vodnih grelnikov, kolektorjev in toplotnih naprav za uporabo sončne energije). Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 5. 6. Sredstva vložena v vzdrževanje kulturnega in zgodovinskega spomenika, katerega imetnik ste, za vložena sredstva je potrebno imeti dokazila, da je to res spomenik, dokumentacijo izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine soglašala kot tudi račune za izdatke. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 6. 7. Sredstva za prispevke in premije, s katerimi ste si povečali socialno varnost na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačana pravnim osebam s sedežem v Republiki Sloveniji (zavarovanja sklenjena v tujini niso podlaga za uveljavljanje olajšav). Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 7. 8. Sredstva vložena v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih zase in za vzdrževane družinske člane, če so bili napoteni na takšno zdravljenje. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 8. 9. Sredstva za plačevanje izobraževanja ob delu, če so sredstva nakazana šolskim zavodom. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 9. 10.Sredstva vložena za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost (nakup raziskovalne opreme, izobraževanje kadrov, vlaganje v znanstveno raziskovalne projekte). Morebitne nejasnosti rezrešuje pristojni republiški upravni organ. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 10. 11.Sredstva vložena v nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del. V primeru dvoma o ustreznosti predmetov daje o tem mnenje pristojni republiški upravni organ. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 11. 12.Sredstva plačanih članarin političnim strankam in sindikatom. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 12. 13.Sredstva prostovoljnih denarnih prispevkov in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskih organizacijam. * Znesek sredstev vpisati v obrazes za napoved dohodnine v poglavju B I. pod točko 13. Vsa sredstva, vpisana v točkah 1-13 poglavja B I. sešteti in seštevek vpisati v polje skupaj B I. SKUPINA OLAJŠAV, KJER SE VLOŽENA SREDSTVA V CELOTNEM ZNESKU UPOŠTEVAJO KOT OLAJŠAVA (B. II.) 14. Sredstva za plačilo samoprispevkov, ki so bili uvedeni v skladu z zakonom o samoprispevku. Znesek sredstev vpisati v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B II. pod točko 14. 15. Invalidom s 100 % telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe SPIZ-a, Centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov, se osnova za dohodnino zmanjša za letno povprečno plačo zaposlenih, v Sloveniji v letu 1991. Zavezanci za napoved dohodnine, ki ste invalidi s 100 % telesno okvaro in priznano pravico do tuje nege in pomoči, obkrožite v poglavju B II. pod točko 15 oznako DA. 16. Zavezancem za napoved dohodnine starejšim od 65 let se osnova za dohodnino zmanjša za 8 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1991. Zavezanci za napoved dohodnine, ki ste starejši od 65 let, obkrožite v poglavju B II. pod točko 16 oznako DA. Zneske sredstev, za katera zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove za dohodnino, mora izkazati in dokazati z dokumenti. Dokumentov ne prilagate napovedi. Morate pa jih hraniti še eno leto po izdaji odločbe o odmeri dohodnine, zaradi morebitne kontrole. SKUPINA OLAJŠAV ZA VZDRŽEVANE ČLANE (B. III.) Če je zavezanec za plačilo dohodnine vzdrževal družinskega člana, bo zato vzdrževanje lahko uveljavljal olajšavo. Za vsakega vzdrževanega družinskega člana, ki ni njegov otrok oziroma posvojenec, se bo zavezancu zmanjšala njegova osnova za dohodnino za znesek, ki je enak 8 % povprečne slovenske plače v letu 1991. Če pa zavezanec vzdržuje svoje otroke oziroma posvojence, se njegova osnova znižuje za prvega otroka za 8 % povprečne slovenske plače v letu 1991, za drugega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 2 %, torej 10 % (8 + 2) za tretjega še za 2 %, torej 12 % in za vsakega naslednjega otroka se olajšava poveča za 2 % na predhodnika. Zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (8 % povprečne slovenske plače v letu 1991) in razvezani zakonec, če mu je s sodno oziroma sporazumom sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine (zavezanec mu plačuje preživnino). Razvezanemu zakoncu se preživnina, ki jo je plačal v letu 1991, prizna kot olajšava do višine 8 % povprečne slovenske plače. Osebe, ki z zavezancem živijo v izven zakonski skupnosti, se ne štejejo za vzdrževanega družinskega člana. Otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti: če nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti, dela nezmožen otrok oziroma posvojenec pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oziroma posvojenec starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje, nima lastnih sredstev za preživljanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu. Za vzdrževanega člana se ne šteje čas, ko je družinski član služil vojaški rok. Za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji v kraju izven stalnega bivališča, se olajšava poveča še za 4 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo do višine 8 % za prvega, 10 % za drugega, 12 % za tretjega otroka itd. tudi, če je plačal višjo preživnino. Za otroke motene v telesnem in duševnem razvoju, zakon dopušča posebne večje olajšave in sicer v višini 20 % povprečne plače v Republiki Sloveniji v letu 1991. Za otroke s trajno nezmožnostjo za delo pa se prizna olajšava, za katero se zmanjša osnova za dohodnino, v višini 50 % povprečne letne slovenske plače v letu 1991. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za pastorka pod pogoji, ki veljajo za otroka le v primeru, če pastorkova starša nista zavezanca za dohodnino. Za vnuka, če nima staršev ali če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev. Za starše ali posvojitelje zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Olajšava se priznava pod pogojem, da starši ali posvojitelji živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini, vendar zavezanec krije del stroškov za oskrbo. Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave. Zavezancem, katerim je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti, edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogojem, da njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov in jih torej zakonec ne prijavi kot vzdrževane člane. Zavezanci za napoved dohodnine, ki uveljavljajo olajšave za vzdrževane družinske člane, vpišejo v obrazec za napoved dohodnine v poglavju B III. osnovne podatke o vzdrževanih članih in sicer: V stolpec 1 čitljivo vpisati priimek in ime vzdrževanega družinskega člana. V stolpec 2 pravilno vpisati enotno matično številko vzdrževanega družinskega člana (enotna matična številka je napisana v osebni izkaznici na zadnji strani - trinajstmestna). Za otroke rojene pred letom 1980 ste podatki o EMŠO dobili na obrazcu EMŠO 4, za otroke rojene po letu 1980 pa je EMŠO vpisan na izpisku iz rojstne matične knjige (rojstni list) - podatek je možno dobiti tudi na občinskem organu za notranje zadeve. V stolpec 3 vpisati letnico rojstva vzdrževanega družinskega člana. V stolpec 4 vpisati črkovno oznako, s katero prikažemo sorodstveno razmerje vzdrževanega družinskega Člana z ustrezno oznako (glej v sredini strani legendo (X pod A-X pod B). V stolpec 5 vpisati X če vzdrževani družinski član nadaljuje šolanje izven stalnega bivališča in tam tudi začasno biva. V stolpec 6 vpisati X če je vzdrževani družinski član moten v duševnem razvoju. V stolpec 7 vpisati X če je vzdrževani družinski član trajno nezmožen za delo. V stolpec 8 vpisati število mesecev vzdrževanja družinskega člana v letu 1991. V stolpec 9 vpisati znesek lastnih sredstev vzdrževanega družinskega člana v letu 1991. Za lastna sredstva za preživljanje se štejejo osebni prejemki kot so prejemki po pogodbi o delu, štipendije, del družinske pokojnine, ki odpade na družinskega člana in drugi prejemki. Za lastna sredstva pa ne šteje otroški dodatek kot tudi ne preživnina. V stolpec 10 vpisati znesek preživnine, ki jo plačujemo za vzdrževanega družinskega člana v letu 1991. V drugi razpredelnici pod poglavjem B III. zavezanec vpiše priimek in ime za tiste družinske člane, ki jih je v zgornjem delu navedel drugi zavezanec, ki pa ni uveljavljal olajšave v celoti, torej se v tem primeru uveljavlja olajšava le za razliko do celotne višine olajšave. Zavezanci, ki poslujejo preko žiro računa, vpišejo na zadnji strani napovedi podatke o žiro računu ter celoten znesek prejemkov v letu 1991 evidentiranih na žiro računu. Na zadnji strani v spodnjem delu obrazca napovedi dohodnine zavezanci vpišejo kraj oddaje napovedi, datum oddaje napovedi ter z lastnoročnim podpisom zagotavljajo pravilnost vpisanih podatkov. Zavezanci oddajo napoved za odmero dohodnine do 31/3-1992 Upravi za družbene prihodke v občini stalnega oz. začasnega bivališča. Zavezanci, katerim se dohodek za leto 1991 ugotavlja z odločbo Uprave za družbene prihodke in so bili dolžni do 28/2-1992 vložiti davčno napoved za dohodke iz dejavnosti oziroma dohodke od premoženja, pa napoved za dohodnino oddajo v 15 dneh po prejemu odločbe. fm^mmmsmLAS 14. stran Torek, 3. marca 1992 Seznam krajev, kjer boste lahko oddali davčno napoved KRANJ Prilogo o dohodnini je pripravila Marija Volčjak s sodelovanjem gorenjskih davčnih uprav. Foto: J. Cigler RADOVLJICA NAPOVEDI ZA DOHODNINO BOMO SPREJEMALI: NA OBČINI RADOVLJICA, GORENJSKA C. 19 V pritličju, soba številka 1, 4 in 5 vsak dan: od 8. do 16. ure. V mesecu februarju in do vključno 14. marca 1992 od 8. do 18. ure pa po 16. marcu do 31. 3. 1992. V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V NAŠI OBČINI po seznamu in razporedu v času: od 16. marca do 28. marca 1992 V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Z MANJŠIM ŠTEVILOM zavezancev - občanov v času: od 12. do 16. ure V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Z VELIKIM ŠTEVILOM zavezancev -občanov v času od 12. do 18. ure KRAJANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI RADOVLJICA BREZJE LANCOVO MOŠNJE pa bodo oddajali napovedi za dohodnino v prostorih občine Radovljica, Gorenjska c. 19. Vsi občani, ki bodo uveljavljali znižanje osnove za dohodnino po 7. členu - za vrednostne papirje, bodo napoved za dohodnino vlagali v prostorih naše uprave, zaradi potrditve obveznic (vrednostnih papirjev), da je bila olajšava že izkoriščena v letu 1991. Vsi občani, ki ne bodo vložili napovedi v Krajevnih skupnostih v času, ki bo odrejen, bodo morali do roka vložiti napoved na naši upravi ali poslati priporočeno po pošti in sicer v zaprti kuverti s pripisom DOHODNINA na naslov: OBČINA RADOVLJICA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE GORENJSKA CESTA 19 64240 RADOVLJICA Pošiljka mora biti priporočena zato, da bo imel davčni zavezanec potrdilo, pripis DOHODNINA pa zaradi varovanja osebnih podatkov. RAZPORED PO DNEVIH IN ČASU SPREJEMANJA NAPOVEDI ZA DOHODNINO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Sprejem napovedi za dohodnino bo potekal v naslednjih dnevih: KS Begunje v dnevih od 16., 17., 26. in 27. marca od 12. do 18. ure V KS Bled v dnevih od 16., 17., 18., 19. in 20. marca od 12. do 18. ure V KS Boh. Bistrica v dnevih od 18., 19., 25., 26. in 27. marca od 12. do 18. ure V KS Boh. Bela dne 23. marca od 12. do 16. ure V KS Brezje v soboto, 21. 3. 1992, od 8. do 14. ure V KS Gorje v dnevih 23., 24., 25., 26. in 27. marca od 12. do 18. ure V KS Kamna Gorica dne 26. marca od 12. do 16. ure V KS Koprivnik - Gorjuše dne 24. marca od 12. do 16. ure V KS Kropa v dnevih od 23. in 24. marca od 12. do 18. ure Občani KS Lancovo bodo napovedi vlagali na Upravi za družbene prihodke občine Radovljica od 8. do 18. ure po 16. marcu V KS Lesce dne 19., 20., 25., 26. in 27. marca od 12. do 18. ure V KS Ljubno dne 26. in 27. marca od 12. do 16. ure Občani KS Mošnje bodo napovedi vlagali na Upravi za družbene prihodke občine Radovljica od 8. do 18. ure po 16. marcu V KS Podnart v dnevih od 24. do 25. marca od 12. do 16. ure Občani KS Radovljica bodo napovedi vlagali na Upravi za družbene prihodke občine Radovljica - vsak dan v rednem delovnem času, po 16. marcu pa od 8. do 18. ure Občani KS Ribno bodo napovedi vlagali na Bledu v dnevih od 16., 17., 18., 19. in 20. marca od 12. do 18. ure V KS Srednja Dobrava v dnevih od 27. marca od 12. do 16. ure V KS Srednja vas v dnevih od 25. do 27. marca od 12. do 18. ure V KS St. Fužina dne 23. marca od 12. do 18. ure Občani KS Zasip bodo napovedi vlagali na Bledu v dnevih od 16., 17., 18., 19. in 20. marca od 12. do 18. ure. JESENICE V skladu z zakonom o dohodnini Uprava za družbene prihodke Občine Jesenice obvešča vse zavezance, da bo prejemala NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1991 v času od 16. marca dalje tudi po krajevnih skupnostih v občini Jesenice. Zavezanci za dohodnino so vsi občani, ki so iz kakršnegakoli, naslova prejeli dohodke (plače, nadomestila plač, pokojnine, plačila za občasna dela, avtorski honorarji, dohodki od izumov in tehničnih izboljšav, katastrski dohodek, itd.). Sprejem napovedi dohodnine je do 16. marca 1992 urejen na Upravi za družbene prihodke vsak delovni dan od 7.30 do 15. ure. V času od 16. do 31. marca 1992 pa bo zaradi izjemno velikega števila zavezancev sprejem napovedi urejen na naslednjih sprejemnih mestih: napoved za dohodnino. Napovedi se pošiljajo na naslov: OBČINA JESENICE, UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE CESTA MARŠALA TITA 78, 64270 JESENICE Zakon o dohodnini v kazenskih določbah (člen 116 - 117) ureja denarne kazni za zavezance: — če ne vloži ali ne vloži v predvidenem roku napovedi za dohodnino, — če je zavezanec napovedal manjšo osnovo za dohodnino. V skladu z zakonom o dohodnini Uprava za družbene prihodke občine Kranj obvešča vse zavezance, da bo prejemala napovedi o dohodnini v času od 15. do 31. marca. Zavezanci za napoved dohodnine so vsi občani, ki so z zakonom določenega naslova prejemali dohodke (plače, nadomestila plač, pokojnine, plačila za pogodbena dela, avtorski honorarji, dohodki od izumov in tehničnih izboljšav, do- bička iz dejavnosti, katastrskega dohodka itd.). Prejem napovedi je urejen po krajevnih skupnostih, kot je razvidno iz nadaljevanja in sicer po naslednjem dnevnem in časovnem redu: Krajevna skupnost Datum prejemanja V času Kraj prejemanja Bela 16., 17. marca od 16. do 20. ure Dom krajanov Zg. Bela Besnica 16., 17. marca od 16. do 20. ure Zadružni dom knjižnica Bitnje 16., 17. marca od 16. do 20. ure Gasilski dom Bitnje Britof 16., 17. marca od 16. do 20. ure Gasilski dom Brniki 16., 17. marca od 16. do 20. ure Gasilski dom Zg. Brnik Cerklje 18., 19. marca od 16. do 20. ure Krajevni urad Duplje 18., 19. marca od 16. do 20. ure Knjižnica osnovne šole Golnik 18., 19. marca od 16. do 20. ure Samski dom Gorice 18.,19. marca od 16. do 20. ure Zadružni dom KS Grad 18., 19. marca od 16. do 20. ure Dom krajevne skupnosti Jezersko 20. marca od 16. do 20. ure KS Jezersko 21. marca od 9. do 13. ure KS Jezersko Jošt 18. marca od 16. do 20. ure Gostilna na Čepuljah Kokra 20. marca • od 16. do 20. ure OŠ prostori KS Kokra 21. marca od 9. do 13. ure Oš prostori KS Kokra Kokrica 20. marca od 16. do 20. ure KS Kokrica 21. marca od 9. do 13. ure KS Kokrica 22. marca od 9. do 13. ure KS Kokrica 23. marca od 16. do 20. ure KS Kokrica Stražišče 20. marca od 16. do 20. ure KS Stražišče 21. marca od 9. do 13. ure KS Stražišče 22. marca od 9. do 13. ure KS Stražišče 23. marca od 16. do 20. ure KS Stražišče Struževo 20. marca od 16. do 20. ure KS Struževo 21. marca od 9. do 13. ure KS Struževo Mavčiče 22. marca od 9. do 13. ure Krajevni urad Mavčiče 23. marca od 16. do 20. ure Krajevni urad Mavčiče Naklo 22. marca od 9. do 13. ure KS (sejna soba) 23., 24., 25. marca od 16. do 20. ure KS (sejna soba) Podblica 23. marca od 16. do 20. ure Gasilski dom Podbrezje 23., 24. marca od 16. do 20. ure Zadružni dom Poženik 24. marca od 16. do 20. ure Dom krajanov Preddvor 24., 25. marca od 16. do 20. ure Krajevni urad Predoslje 24., 25. marca od 16. do 20. ure Krajevni urad Šenčur 25., 26., 27. marca od 16. do 20. ure Krajevna skupnost 28. marca od 9. do 13. ure Krajevna skupnost Šenturška gora 25. marca od 16. do 20. ure Osnovna šola Tenetiše 18. marca od 16. do 20. ure Krajevna skupnost Trboje 25. marca od 16. do 20. ure Zadružni dom Trstenik 26., 27. marca od 16. do 20. ure Krajevna skupnost Velesovo 26., 27. marca od 16. do 20. ure Samostan Adergas Visoko 26, 27. marca od 16. do 20. ure Kulturni dom Visoko Voglje 26. marca od 16. do 20. ure Krajevna skupnost Voklo 28. marca od 9. do 13. ure Gasilski dom Voklo 29. marca od 9. do 13. ure KS Voklo-Hrastje Zalog 28., 29. marca od 9. do 13. ure Osnovna šola Olševek-Hotemaže 28., 29. marca od 9. do 13. ure KS Olševek Čirče 28., 29. marca od 9. do 13. ure Krajevna skupnost Huje 28., 29. marca od 9. do 13. ure KS Huje 30., 31. marca od 16. do 20. ure KS Huje Bratov Smuk 19., 20. marca od 16. do 20. ure KS Bratov Smuk Žabnica 20. marca od 16. do 20. ure Krajevni urad Žabnica 21., 22. marca od 9. do 13. ure Krajevni urad Žabnica Kranj-Center, Gorenja Sava, Orehek, Drulovka, Zlato polje, Vodovodni stolp, Planina in Primskovo - zavezanci za oddajo napovedi dohodnine teh kra-. jevnih skupnosti, oddajajo napovedi vsak dan od 16. do 31. marca v avli občine Kranj v času od 8. ure do 18. ure. Ob sobotah in nedeljah zavezanci lahko oddajo napovedi dohodnine v času od 9. ure do 13. ure. V delovnih dnevih, zavezanci za oddajo napovedi dohodnine, leto lahko oddajo tudi na krajevnih uradih. V primeru, da zavezanec zaradi upravičene odsotnosti ne bo oddal napovedi dohodnine v lastni krajevni skupnosti, napoved še vedno lahko odda na sedežu občine Kranj do 31. marca 1992. Ob oddaji napovedi bo vsakemu zavezancu dano potrdilo o oddaji napovedi. Zavezanci, ki bodo napovedi oddali po pošti, svetujemo, da pošiljko oddajo priporočeno, zaradi potrdila o oddaji napovedi. Zaradi zagotovitve tajnosti podatkov napišite na pisemsko ovojnico NAPOVED DOHODNINE. Napoved pošljite na naslov: OBČINA KRANJ, Uprava za družbene prihodke, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Zakon o dohodnini namreč v kazenskih določbah (člen 116 -117) ureja denarne kazni za zavezance : — če ne vložijo ali če ne vložijo v predvidenem roku napovedi o dohodnini — če je zavezanec napovedal manjšo osnovo za dohodnino. Obveščamo vse zavezance napovedi dohodnine, ki so v letu 1991 kupili vrednostne papirje (delnice, obveznice) in jih bodo v napovedi dohodnine vključili kot olajšavo, da ob oddaji napovedi dostavijo vrednostne papirje, kot tudi potrdilo o nakupu vrednostnih papirjev, sicer olajšave ne bo možno uveljavljati. Obrazci za izpolnjevanje napovedi dohodnine so dostopni v knjigarnah. TRŽIČ V skladu z zakonom o dohodnini uprava za družbene prihodke občine Tržič obvešča vse zavezance, da bo prejemala NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE za leto 1991 v času od 16. do 31. marca 1992. Zavezanci za napoved dohodnine so vsi občani, ki so iz kakršnega koli naslova prejeli dohodke (plače, nadomestila plač, pokojnine, plačila za pogodbena dela, avtorski honorarji, dohodek od izumov in tehničnih izboljšav itd.). Prejem napovedi dohodnine bo urejen na občini v UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE TRŽIČ vsak dan od 16. 3. 1992 do 31. 3. 1992 v času od 7. do 18. ure, v nedeljah pa od 9. do 13. ure. Ob oddaji napovedi bo vsakemu zavezancu dano potrdilo o oddaji napovedi. Zavezanci lahko oddajo napoved po pošti in sicer v zaprti kuverti, kot PRIPOROČENO pošiljRo s pripisom (DAVČNA NAPOVED ZA DOHODNINO), na naslov: UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINA TRŽIČ Trg svobode 18 64290 TRŽIČ Priporočena pošiljka mora biti zaradi tega, da bo imel davčni zavezanec potrdilo, pripis DAVČNA NAPOVED ZA DOHODNINO, pa TABELA! Uradne ure na krajevnih skupnostih bodo prilagojena sprejemanju napovedi. Ob oddaji napovedi bo zavezancu na njegovo zahtevo dano potrdilo o oddaji napovedi. Zavezancem, ki bodo napovedi oddali po pošti, priporočamo, da pošiljko oddajo priporočeno in na kuverti označijo, da se v pošiljki nahaja Sprejemno mesto Sedež Datum sprejema v marcu Čas sprejema KS Rateče-Planica Rateče 22 23. vsak delovni dan KS Kranjska gora Borovška 81 23., 24., 25. od 10. do 18. ure KS Dovje-Mojstrana Savska 1 24., 25., 26. sobote in nedelje KS Hrušica Hrušica 55/A 25., 26. od 8. do 13. ure KS Planina pod Golico Pl. pod Golico 55 27. KS Staneta Bokala C. M. Tita 66 16., 17., 18 KS Mirka Roglja Petka C. M. Tita 66 19., 20. KS Cirila Tavčarja C. M. Tita 66 KS Sava C. M.Tita 18 16., 17., 18. KS Podmežaklja Mencingerjeva 1 19., 20. KS Edi Giorgioni (Javornik-Koroška Bela) C. B. Kidriča 37/C 16., 17., 18., 19. KS Blejska Dobrava BI. Dobrava 44 20., 21. KS Žirovnica Breznica 3 23., 24., 25., 26. Uprava za družbene prihodke Občina, C. M. Tita 78 16.-31. vsak delovni dan od 7.30 do 18. ure sobote in nedelje od 8. do 13. ure zaradi varovanja osebnih podatkov, tako da bo kuverto odprla samo pooblaščena oseba Uprave za družbene prihodke Tržič. Zakon o dohodnini v kazenskih določbah (člen 116 - 117) ureja denarne kazni za zavezance: — če ne vložijo, ali če ne vloži v predvidenem roku o dohodnini — če je zavezanec napovedal manjšo osnovo za dohodnino Obrazec za izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 z navodilom lahko kupite v DZS - knjigarni Tržič ŠKOFJA LOKA 1. Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2 v času do 2. marca do 31. marca 1992 Vsak delovni dan od 8. do 16. ure, razen v sredo od 8. do 17. ure Dodatno: v soboto, 21. in 28. marca, od 8. do 15. ure ter v nedeljo, 22. in 29. marca, od 8. do 15. ure 2. Krajevni urad Žiri v času od 16. marca do 31. marca Vsak torek, sreda in petek od 8. do 16. ure Dodatno: v soboto, 21. in 28. marca, od 8. do 15. ure ter v nedeljo, 22. in 29. marca, od 8. do 15. ure 3. Krajevni urad Gorenja vas v času od 16. marca do 31. marca Vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 16. ure Dodatno: v soboto, 21. in 28. marca, od 8. do 15. ure ter v nedeljo, 22. in 29. marca, od 8. do 15. ure 4. Krajevni urad Železniki v času od 16. marca do 31. marca Vsako sredo in petek od 8. do 16. ure Dodatno: v soboto, 21. in 28. marca, od 8. do 15. ure ter v nedeljo, 22. in 29. marca, od 8. do 15. ure 5. Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnlka - po potrebi oz. dogovoru 1 ali 2 dneva Razpored najdete tudi na oglasnih deskah, na vseh vidnih mestih v občini (tudi podjetjih). Če napovedi niste znali izpolniti, obvezno prinesite s seboj obvestilo izplačevalca o prejetih prejemkih v letu 1991, oziroma obvestilo iz občine v katastrskem dohodku (kmetje) ter obrazec nap0' vedi. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Igralnice v Sloveniji Hiše (ne)sreče Kranj, marec - V Sloveniji smo nekdaj imeli igralnico samo na Bledu, nato jo je dobil Portorož, uradno so bile odprte samo za tujce, zato so naši ljudje raje zahajali čez mejo v Vrbo na Koroškem. V zadnjih letih je zelo uspešna igralnica v Novi Gorici, ki je povzela ameriški stil igralnic, HIT zdaj ponuja takšen koncept gorenjskim turističnim krajem, v Kranjski Gori se njihova ruleta že uspešno vrti. V pripravi je zakon o igrah na srečo, ki zaradi različnih pogledov na razvoj igralnic pri nas, že poraja prepire. .V Sloveniji imamo zdaj de- mate. Osnovna valuta je itali-yet igralnic, z različno tradicijo janska lira, vstopnina je 5.000 'n uspehom, nekatere so vrata Hr, žetone pa je moč kupiti tudi že odprle tudi domačim go- v drugih tujih valutah, stom. Ruleta se najdlje vrti na Tudi v igralnici v Lipici je Bledu, kjer so imeli igralnico že osnovna valuta lira, vstopnina Pred vojno, ponovno pa so jo znaša 2.000 lir, prihajajo lahko odprli leta 1965. Gostom so na le tujci, ki jim je na voljo 12 yoljo tri mize za francosko ru- miz za ameriško ruleto,-druge •eto, tri za ameriško, eno za »gre in več kot sto igralnih av-°lack jack in 80 igralnih avto- tomatov. matov. Osnovna valuta je ši- Igralnica v Novi Gorici ima bng, vstopnina je 180 šilingov, 38 igralnih miz in 330 igralnih za kar gost dobi žetone v vred- avtomatov, osnovna valuta je nosti 200 šilingov, torej imajo 10 odstotkov popusta, obisku-JeJo jo lahko tuji in domači gostje. . Dolgo tradicijo ima tudi Igralnica v Portorožu, kjer imajo več kot dvajset miz za ruleto . " ~'"jjv-v —------ ~~ ter druge igre in igralnce avto- ste Podjetništvo v Sloveniji prav tako lira, vstopnina znaša 5.000 lir. V Tolminu ima igralnica osem igralnih miz in 350 igralnih avtomatov, igrajo prav tako v lirah, vstopnina je 5.000 lir, odprta je za tuje in domače go- V Kranjski Gori so igralnico odprli decembra lani, imajo šest miz za ameriško ruleto, druge igre in igralne avtomate. Osnovna valuta je lira, žetone je moč kupiti tudi z drugimi konvertibilnimi valutami, vstopnina znaša 11 tisoč lir, vstop imajo tujci in domačini. V Rogaški Slatini igralnica prav tako kot kranjskogorska sodi v okvir novogoriškega HIT-a, imajo tri mize za ameriško ruleto, eno za black jack in 40 igralnih avtomatov. Vstopnina je 5.000 lir, vstop imajo tuji in domači gostje. Igralnica v Mariboru ponuja obiskovalcem tri mize za ameriško ruleto, štiri za francosko, štiri za black jack in 32 igralnih avtomatov. Vstopnina je 170 šilingov, gost zanjo dobi žetone v vrednosti 200 šilingov. Igralnica v Ljubljani premore šest miz za amerišo ruleto, tri za black jack, druge igre in 50 igralnih avtomatov. Prvi vstop je prost, sicer pa je vstopnina pet mark, žeton za igralni avtomat stane 50 pfenigov, za ostale igre pa je najmanjši vložek 2 marki. Prihajajo lartko tuji in domači gostje. Novogoriški HIT ima z igralnicami velike načrte, trdijo, da bi lahko sorazmerno hitro dnevni obisk v slovenskih igralnicah povečali od sedanjih 4.000 na 40.000 gostov, kar pomeni, da bi se devizni priliv povečal na 1 milijon dolarjev letno. Ponuja ameriški stil igralnic, ki so tudi prostor zabavo ne le za hazard, in imajo zato vrata široko odprta. Njihovi naložbeni načrti so težki 150 milijonov dolarjev, pravijo, da bi jih bilo moč uresničiti v dveh letih, v enem do dveh letih pa bi se kapital obrnil. Ameriške igralnice imajo pravzaprav turistični centri s pet do deset tisoč hotelskimi posteljami, ki so vse leto 90-odstotno zasedene. Njihov koncept torej ponuja igralnice kot turistične centre, ki naj bi bili posejani po Sloveniji, ki je tujcem lahko dostopna. Problematične so le slabe ceste, zato bi morali bolje izkoristiti letališča. Kot dokaz, kako uspešne so lahko igralnice, HIT ponuja kot zgled kranjskogorsko igralnico, ki je že po nekaj mesecih zelo uspešna, obisk je šestkrat večji kot na Bledu, prihajajo pa predvsem Avstrijci, čeprav imajo v Vrbi eno najboljših avstrijskih igralnic. Bo torej Slovenija zaslovela s hišami (ne)sreče? V pripravi je zakon o igrah na srečo, ki zaradi različnih pogledov že poraja prepire, kaj se bo iz vsega izcimilo, je težko napovedati. Verjetno bo navsezadnje zmagal denar! • M. V. Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 3. marca naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 YUD 100 CRD 681,5060 4.795,2861 6,3873 5.283,2064 78,4173 683,5567 4.809,7152 6,4065 5.299,1037 78,6533 60,0000 70,0000 685,6074 4.824,1443 6,4257 5.315,0010 78,8893 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 3. marca naprej__ nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 714,8636 5.030,0000 6,7000 5.541,8025 82,2556 729,0756 5.130,0000 6,8332 5.651,9775 83,8909 V menjalnicah so bili v ponedeljek, 2. marca, ob 13. uri tečaji naslednji: _ marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni ?ra"J' 2. marca - Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Br-c? ?.?" m marca pripravil seminar na temo "Podjetništvo v Sloveniji", ki se ga bodo udeležili podjetniki, investitorji, predstavniki vlade in izobraževalnih ustanov. Predstavljene bodo svetovne izkušnje v razvoju podjetništva (dr. Iek ^ Lausanne)» belgijske in slovenske izkušnje na Področju pridobivanja kapitala za investicije (Bernard Liebin in Predstavniki Abanke) in konkretni primeri slovenskih podjetnikih podvigov. Namen seminarja je pomagati podjetnikom pri .azumevanju tekočih problemov in možnosti, s katerimi se srečujejo v Sloveniji. Predstavniki slovenske vlade bodo predstavili načrt za razvoj in spodbujanje podjetništva v Sloveniji. Del semi-narJa s tujimi predavatelji bo simultano prevajan. SALON POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308 Gorenjska banka 51,50 Abanka 52,10 SKB 52,30 Hida lj. tržnica 52,50 Aval Bled, Ljubljanska 8 52,10 Otok Bled, Ljubljanska 15 52,30 52,90 53,45 53,80 53,50 53,20 53,80 7,26 7,26 7,43 7,40 7,45 7,43 7,51 7,55 7,64 7,65 7,70 7,65 S telefaksa STA Januarja večja proizvodnja Največja delikatesa v Sloveniji Ljubljana, 2. marca - Ljubljanska Nama je danes dopoldne v kleti odprla novo delikateso, ići ima kar 500 površinskih metrov prodajne površine in je tako trenutno največja delikatesa v Sloveniji. Izbira je seveda zelo velika, od delikatesnih specialitet, sirov in kruhov do zamrznjenih jedi, in izbranih vin domačih in tujih proizvajalcev. . Industrijska proizvodnja v prvem letošnjem mesecu je bila v primerjavi z lanskim decembrom večja za 2,4 odstotka, kar seveda lahko pripišemo sorazmerno manjši decembrski proizvodnji, čemur so botrovali tudi božični prazniki. V primerjavi z lanskim letom je bila namreč januarska proizvodnja manjša za 16 odstotkov, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 17,3 odstotka. Posojila SKB so sporna Zveza potrošnikov Slovenije je odsvetovala posojilojemalcem SKB banke podpis izjave, s katero soglašajo s stanjem stanovanjskega posojila in vezave sredstev, ker da je prav stanje posojil sporno. Pred dnevi so namreč prejeli bančna obvestila o stanju posojil na dan 31. decembra, dodali pa so jim omenjeno izjavo, ki naj bi jo posojilojemalci podpisano vrnili. plače na Kosovu Od 210 tisoč zaposlenih na Kosovu jih je polovica na robu Preživetja, saj kar 60 tisoč zaposlenih že tri mesece ni prejelo Plač, 30 tisoč jih prejema le po 4.000 dinarjev, kar po srbskem tečaju pomeni približno 30 mark. Uradniki, občinski funkcionarji, Policisti, novinarji in inšpektorji pa imajo takšne plače kot njihovi kolegi v Srbiji, torej do 40 do 50 tisoč dinarjev oziroma pribli-ž"o 400 mark. Vključevanje prevoznikov v svet osamosvojitvi Slovenije tudi prevozniki iščejo nove mož-sti za delo in nastope na tujih trgih, kjer ne bo šlo brez vključi-6 v mednarodno združenje špediterjev (FIATA) in mednarodno združenje pomorskih agentov (FONAZBA). Odbor za špedi-'jo in pomorske agente Združenja prometa in zvez GZS se namerava čimprej vključiti, kar bo omogočilo tudi mednarodne računalniške povezave. Nova banka in Creditanstalt Naše banke se vse bolj povezujejo s tujimi, po potezi Aban-e je podobno potegnila Nova banka, napovedujejo jo tudi v gorenjski banki v Kranju. Nova banka je že podpisala spora-odT' P? katerem bo avstrijska banka Creditanstalt-Bankverein kupila več kot polovico delnic Nove banke, ena delnica je blf* i245 ecuJev- Med delničarji Nove banke je bilo doslej pri-"zno 100 podjetij in več kot 300 posameznikov. Dovoljenje za plovbo po Jadranu nam-^"na-iaJ° toPl' dnevi, še vedno pa ni znano, kako bo s cari-za . '.2a začasni uvoz turističnih plovil in z izdajanjem dovoljenj io U^C -!ante m čolne, daljše od treh metrov ter za plovila, ki ima-ust °r močneJši od 3»60 Kw- Hrvaška namreč še ni sprejela cel tZne^a zakona. Združenje hrvaških marin predlaga vladi, naj I .tno dovoljenje ne bo dražje od 300 mark, glasi pa naj se na ne .niKa aH kapitana plovila. Dovoljenje naj velja do konca sezo-^.'n za neomejeno število prihodov in odhodov iz pristanišča. dok|1StrStV° Za Pornorstvo namreč predlaga, naj dovoljenje velja, izda \ p.'ov''° ne zapusti Jadranskega morja. Dovoljenja naj bi Za tr- e kaP'tan'Je. kapitanije pristanišč in luške izpostave, vnn h Janske in slovenske državljanje združenje predlaga plo-dn r°volJenJe za določen čas, veljalo naj bi sedem ali štirinajst DoH k Plovila morajo biti zavarovana, dokaz bo modri karton, h Qoben avtomobilski zeleni karti. Čeprav nova zakonodaja še za |Ptreieta' pa so. ze izdal' Prva dovoljenja za plovbo po Jadranu nod JC let°' 'zda1' so Jm na osnovi stare jugoslovanske zako- Technova International Kranj, 2. marca - Graški sejem nam je že poslal obvestilo, da bo v Gradcu od 3. do 5. junija potekal strokovni sejem Technova International, namenjen je izdelkom informacijske in komunikacijske tehnike, avtomatike in varstvu okolja. Na sejmu bodo posebno pozornost namenili predstavitvi Slovenije in Hrvaške ter Če-hoslovaške, kjer je po presoji graških sejmarjev povpraševanje po različnih kooperacijah in sodelovanju trenutno največje. Merkurjeva kartica zaupanja Kranj, 2. marca - Kranjski Merkur je pred časom uvedel kartice zaupanja, s pomočjo katerih pospešuje prodajo, za kupce pa so vabljive, kar so z njimi deležni 5-odstotnega popusta. Ocenjevali so, da bo velik uspeh, če bodo uspeli s tem pridobiti nekaj tisoč kupcev, vendar je njihovo število preseglo pričakovanja. Samo januarja letos so izdali 2.400 kartic zaupanja in tako jih je skupaj že približno 9.000. Podpora denarni politiki Banke Slovenije Ljubljana, 27. februarja - Skupščinski odbor za denarno posojilni sistem in politiko se je sestal v prostorih Ljubljanske borze in ugodno ocenil denarno politiko Banke Slovenije. Ministrstvu za finance, Banki Slovenije in Združenju poslovnih bank je naročil, naj zaustavijo splošno indeksiranje in tako omogočijo kratkoročno vlaganje denarja. Indeksacija je namreč zajela celotno poslovanje z denarjem, pri nas obrestujejo celo tekoče račune, kar v svetu ni v navadi. Govorili so tudi o sanaciji bank, saj Agencija za sanacijo bank intenzivno pripravlja program, izpeljali naj bi jo s pomočjo zakonov. Finančna sanacija bo vplivala tudi na lastništvo bank, še niso prave delniške družbe, ko bodo, se država ne bo več vmešavala v njihovo delo. V Ljubljansko borzo je zdaj včlanjenih 50 bank in podjetij, v dveh letih poslovanja so izšolali 210 brokerjev, od katerih jih 70 aktivno dela. Na borzi zdaj kotira 30 vrednostnih papirjev, pravi razcvet pa bo seveda doživela šele po procesu privatizacije. Ljubljanska borza: Četrtkov sestanek je bil v znamenju ustalitve tečajev in zmanjšanja prometa, ki je presenetljivo znašal le 850 tisoč mark. Največ so trgovali z državnimi obveznicami prve in druge izdaje, z njima je bil kar 90 odstotkov prometa, pri obveznici RSL I je tečaj s 110 padel na 109,9 odstotka, pri obveznici RSL II pa s 77,9 na 77,1 odstotka. V prometu je sodelovalo še devet drugih obveznic, kupci so se najbolj zanimali za obveznice mesta Ljubljana, Gorenje, PTT Ljubljana, Lesnine in Rogaške 1, njihova vrednost je zrasla od ene do dveh indeksnih točk. Na prostem trgu so šle v promet delnice Mladinske knjige in SKB, zanimivo je, da se obveznice Julona niso v prometu pojavile že od 19. novembra lani, delnice hrvaškega podjetja Ilirja pa od 17. decembra lani. Ponovno pa so trgovali z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije za tuj denar, marka je bila pri nakupu in pri prodaji vredna 52,7 tolarja. Mirno ozračje na Ljubljanski borzi finančni in borzni strokovnjaki razlagajo kot izraz razmeroma dobre likvidnosti podjetij in slabe likvidnosti komercialnih bank, čemur pri slednjih botruje menda prevelika obvezna rezerva, ki jo določa Banka Slovenije. Zlato Cenejše: Zlatu je na četrtkovi avkciji vrednost padla, promet pa je bil doslej največji. Cena za gram zlata je s 1.218 padla na 1.200 tolarjev, cena za unčo zlata pa je padla s 37.875 na 37.320 tolarjev. Pri srebru kupčije ni bilo, saj ponudbe ni bilo. Promet je na zlati borzi znašal nekaj več kot 1,57 milijona tolarjev, kar je trikrat več kot na prvem in dvakrat več kot na zadnjem sestanku. Domnevamo torej lahko, da so v Sloveniji v zasebni lasti precejšnje količfhe zlata. Skromno pa je bilo trgovanje z zlatim denarjem, prodali so le en lot francoskega zlatega franka in tri lote belgijskega zlatega franka. Z zlatimi medaljoni pa prometa ni bilo, ker ni bilo ponudbe. Kakšne so cene? 28. februarja 1992 Današnji petek smo si spet izbrali za preverjanje cen. V našem izboru so ostale iste trgovine kot zadnjič, z izjemo trgovine v Žireh, torej: Emona Market na Jesenicah, Zapravljivček v Kranju, Mar-ket, Špecerija Bled v Radovljici, Lipa, Živila Kranj v Tržiču in Oskrba, Mercator Savica v Bohinjski Bistrici. V vse smo poklicali po telefonu, spraševali pa smo za cene naslednjih proizvodov (isti izbor, razen toaletnega papirja, ki smo ga izpustili): polbeli kruh (0,80 kg), 1 liter mleka v PVC embalaži, 1 kilogram posebne bele moke, 1 liter olja Cekin v steklenici, 1 kilogram piščanca in 1 kilogram limon. Počitniški klub RCI kruh mleko moka olje piščanec limone Emona Market Jesenice 38 35,80 37 127,60 261,70 116,90 Zapravljivček 134 288 91 Kranj 38 35 41 Market, Špecerija 114,20 261,70 119 Bled, Radovljica 38 35,30 37 Lipa, Živila Kranj 126,50 218,10 116,80 Tržič 43 35,30 37 Oskrba, Mercator Savica 116,70 Bohinjska Bistrica 38 35,20 37 127,80 309,90* * — cena je za kilogram piščanca Pepi-extra Kranj, 2. marca - Časovni zakup počitnic je pri nas novost, ki jo že nekaj časa sicer ponuja podružnica mednarodnega počitniškega kluba RCI Timeshare, ki pa pri nas še nima svojih zmogljivosti. Te dni so se v Sloveniji mudili njegovi predstavniki, ki proučujejo možnosti vključitve Slovenije, ki je lokacijsko zanimiva, saj dostop do našega Bleda, Portoroža in morda še katerega kraja sorazmerno poceni. Timeshare (časovni zakup počitnic) omogoča počitnice v različnih krajih po svetu, RCi ponuja že približno 2 tisoč krajev v 70 državah po svetu. Počitnice plačate (zakupite) za nekaj let vnaprej in strošek nato predstavlja prevoz do izbranega kraja. Vsako leto morate centrali le pravočasno sporočiti, kam nameravate odpotovati na počitnice. Podjetje RCI deluje že od leta 1974, vanj je vključenih že več kot milijon družin, ki vsako leto odhajajo na počitnice v različne kraje po svetu. M. P. Srečanje kadrovskih delavcev Alpe-Jadran Kranj, 2. marca - V četrtek, 12. marca, se bodo v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu na rednem letnem srečanju zbrali kadrovski delavci podjetij z območja skupnosti Alpe-Jadran. Letos bodo pozornost namenili participativnemu menedžmentu, saj se pojavlja vse večja potreba po novem načinu angažiranja delavcev pri delovanju podjetij. Osrednji gost srečanja bo Bertil Rasmusson, direktor za razvoj kadrov v transnacionalni družbi Gambo, ki je vodilna proizvajalka medicinske opreme na svetu, lani je dobila posebno nagrado za kadrovsko najbolje urejeno podjetje na Švedskem. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Velika knjiga o psih Končno je na slovensko tržišče prišla knjiga, v kateri ljubitelji psov lahko najdejo vse o psih, kar niso mogli nikogar vprašati. Nemški kinolog, etolog in pisatelj Ulrich Klever je napisal obsežno knjigo, ki je opremljena s 460 predvsem barvnimi fotografijami in z opisi kar 172 različnih pasjih pasem. Pes je edini prijatelj, ki si ga lahko kupimo, pravi na začetku Ulrich Klever. Zato seveda najprej opisuje, kako si kupimo psa, kaj moramo vedeti o psu in njegovih starših in kako poskrbimo za psa od hrane do oskrbe. Potem opisuje življenje s psom, kako ga negovati in nasploh, kako ravnati s psom. Naslednje poglavje opisuje pravilno pasjo prehrano in kako skrbeti, da bo vaš pes zdrav. Veliko psov razume skoraj vse, le preproste besede "sem" ali "prostor" nikakor ne, kriv je seveda gospodar, ki ga ni znal primerno naučiti. Veliko poglavje "Pes in njegov svet" obravnava pasje prednike, zgradbo in delovanje pasjega telesa, rojstvo mladičev in čisto-pasemske pse. Vedenju psov je pravtako posvečeno posebno poglavje, avtor je celo naredil abecedo pasje govorice. Osrednji del knjige je Veliki pasemski leksikon, v katerem Klever obravnava 172 vrst čistopasemskih psov, ki jih najdemo pretežno v Srednji Evropi. Predstavljene so pasme od goničev in barvarjev do buldogov, eksotičnih in nenavadnih pasem psov, ruski ovčarski psi do majhnih, damskih psičkov. Potem opisuje nastanek nove pasme in pasme, ki so nastale s križanjem, do mešan-cev, ki jih je pisana množica. Četrti del knjige obravnava psa v našem svetu, kar pomeni najprej pasje razstave, potem kaj storiti, ko psica postane mati. Avtor pojasnjuje, kako vzgajati športne, obrambne in službene pse. Danes so poseben problem psi v urbanih središčih. Zato avto obravnava vse probleme s psi v mestih od davkov do idealnega mestnega psa. Zakonska določila so že važen del ravnanja s psi. Vsak lastnik psa ga želi tudi fotografirati, zato je Klever zbral primere slabih fotografij psa in dobrih fotografij. Na koncu so še nasveti, kakšen pes je primeren za otroke, starejše ljudi, potem za ljudi, ki živijo v velikih mestih in še kakšni psi so primerni za začetnike in poznavalce. Tako so ljubitelji psov dobili knjigo, ki so jo že dolgo čakali. Napisana je poljudno, praktično obenem pa tako strokovno, da bo zadovoljila tako tiste, ki šele razmišljajo, da bi kupili psa, kot tudi tiste, ki vzgajajo pse plemenitih pasem. Knjigo je prevedel veterinar in mednarodni kinološki sodnik Jože Vidic. ki je eden najboljših slovenskih poznavalcev psov. Obenem pa je dodal vse podatke in značilnosti in izkušnje iz slovenske kinološke tradicije. V uvodu v knjigo pravi novinar s TV Tone Hočevar, da se bo mogoče bralcu zdelo vse enostavno in samoumevno, toda če se spomnimo, kaj se dogaja v vsakdanjem življenju s psi, potem je "Velika knjiga o psih" najboljši priročnik o psih, ki naj bi jo imel vsak ljubitelj psov. Knjiga je izšla proti koncu prejšnjega leta, odziv ljubiteljev psov je bil ogromen. V marsikateri knjigarni je že ni več mogoče kupiti. Knjigo se da še naročiti pri založniku Založbi Bistra, Parmova 41. Ljubljana. Jože Novak Katastrofa pri pridelovanju krompirja na Zirovskem Kaj je vzrok, da se na enoto vsajenih gomoljev dobi jeseni 1 : 1,5 do 4 namesto minimalno 1 : 8 ali celo do 14 ali 16. Ali so res samo glivične bolezni in vnetja ali ima svoj vzrok na karcinogenost krompirja tudi bližina uranovega rudnika Žirov-ski vrh, ki izžareva z odzračeva-njem plin radon. Zakaj podobna bolezen napada tudi bob in nekatere vrste fižola, posebno nizki, ter tudi čebuli ni prizaneseno. Medtem ko na zelju, repi, kolerabi in drugih vrtninah ni opaziti večje napadenosti. To kar se dogaja zadnjih šest let, je navadnim ljudem nerazumljivo. Je mogoče temu vzrok tudi Černobil!?! Ali pa Američani hočejo zlačniti nas "Balkance" z novimi krompirjevimi boleznimi, kot so zlačnili med vojno Nemce s koloradskim hroščem!?! Ali se uresničujejo pogledi našega selekcionarja krompirja Igorja Peternela. da hočejo Američani uničiti naš jugoslovanski komunizem na premeten način z nameščanjem agentov CIA na vodilne položaje jugoslovanskega vrha in ali je tudi ta krompirjeva nevšečnost plod njihovega skritega delovanja!? Pred zadnjo vojno so na Goro-pekah nad Zirmi pridelali toliko krompirja, da ga je bilo dovolj za takratne Žiri. Vrtičkarji, bajtarji, mali in veliki kmetje so ga pridelali za sebe dovolj, skoraj vsaka hiša je s krompirjem dokrmila vsaj enega prašička, medtem ko so večji kmetje zredili po pet ali šest prašičev za zakol. Zamenjava semena z rdečega kamna (Zi-rovski vrh) na beli kamen (Opale, Izgorje) in obratno je dajalo dobre rezultate. Drugače se je po štirih letih izrodil. Tako pa so mu različne sestavine zemlje ugajale. Stare sorte so bile trpežne, vendar so imele manjši donos. Spominjam se pred vojno na uvoženo holandsko seme bele sorte z rahlo rumenim mesom, voljan, ki je rabil izredno malo maščobe pri praženju. Povojne slabe donose je rešil krompir sorte mer-kur, ki nas je za silo odrešil lakote, saj so se z njegovim obilnim rodom zapolnila lačna usta, pa tudi prašiči so jeseni ob zakolu pogosteje cvilili. Kasneje se je selekcija in uveljavljanje novih sort krompirja dobro uveljavljala. Tu je imel velike zasluge prvoborce Igor Peternel, saj se najbolj uspešna bela sorta imenuje po njem. Zal je ravno ta sorta zadnja leta utrpela najhujši napad bolezni. Zadnjih šest let se vse sorte izrojevajo. Seme, ki je bilo kupljeno v Semenarni ali pri gorenjskih semenskih proizvajalcih, samo prvo leto še daje znosen pridelek, medtem koje drugo leto že povsem okuženo in izroje-no. Tako je pridelek padel na našem zirovskem območju celo na samo 1,5 do 4 na enoto vsajenih gomoljev, medtem ko bi moral biti minimalen pridelek osemkraten. Strokovnjaki zatrjujejo, da je rodnost v nekaterih deželah celo od 14- do 16-kratna. Virusna obolenja so dobila v zadnjih letih tako razsežnost, da onemogoča vsako ekonomsko pridelovanje krompirja na zirovskem območju. To virusno vnetje se je razširilo tudi na bob, nekatere vrste fižola, posebno nizkim, medtem ko odpornejše vrste la-tnika tega obolenja ne poznajo in dajejo zelo dober rod, če izvzamemo pomladanske vremenske nevšečnosti. Tudi čebuli ni prizaneseno. Druge poljščine, kot so zelje, repa, koleraba in druge vrtnine rastejo normalno, če izvzamemo tiste dni ob eksploziji v Černobilu, ko več kot pol leta ni bilo potrebno nobenega škropljenja proti škodljivcem. Kaj je torej s krompirjem? Spomladi ga do sredine junija zavirajo nizke temperature in moča, da končno do sredine julija ob primerni temperaturi podivja v višino in za silo odeveti, nakar ga zaradi prehitre rasti položi in v začetku avgusta, ko bi moral ustvarjati gomolje, visoka temperatura izžge in posuši. Ponoči vlaga, čez dan huda vročina. V nekaj dneh je po krompirju. Vseeno ali škropiš ali ne. V najslabšem primeru, komaj vsaka peta rastlina Ostaja zelena, da vsaka deseta da normalen rod. Izjeme so samo proti vetrovom zaprte in osamljene oaze. Dogaja se tudi to, da rastlina z začetkom avgusta preneha s tvorbo prvega venca gomoljev in konec avgusta ponovi svojo vegetacijo in začne s tvorbo drugega venca gomoljev, ki so ob izkopu septembra zelo drobni. Ljudje se sprašujejo, ali temu izpadu botruje sevanje iz bližnjega rudnika urana Zirovski vrh in karcinogeno vpliva na rakaste tvorbe na krompirju. Neki moj znanec mi je cinično zatrdil, da se že nekaj let oskrbuje s semenom preko meje, ter da krompirja ne škropi več s temi prekletimi strupi in ne zaupa več tej gorenjski zarazi; ter nadalje, če so nas dosedanji "boljševiki zagiftali" s tem uranom in svojimi kemikalijami, noče, da bi s sirupi zastrupljal še sam svoj krompir. Na Zirovskem je izpad krompirjevega donosa naredil pri pridelovalcih veliko gospodarsko škodo, saj morajo vsi pridelovalci od najmanjših naprej kupovati krompir od zunanjih pridelovalcev, letos celo iz Istre. To se pozna tudi pri reji prašičev in drugih živali. Kaj pa pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi? Tudi ona je brez moči. Edino to lahko pomaga, da jeseni pripelje toliko in toliko vagonov krompirja v kraj. ker ga ne moremo pridelati sami. V prenekaterih krajih Panonske nižine se lahko pohvalijo z dvojno letino krompirja. Prvega sade aprila in ga kopljejo julija in že sade drugega, ki ga kopljejo oktobra, seveda ne na enem in istem mestu. Na Slovaškem predlani ob jesenskem izkopu krompirja nisem opazil na njivi kake krompirjeve bolezni, čeprav je tehnika pridelovanja pri zasebnikih še enaka predvojni. Pač pa živi v mestu Trnava ob reki Vah naš primorski rojak iz Goriških brd, sedaj že blizu devetdesetih let, ki je opravil pionirsko delo pri razvoju slovaškega kmetijstva na tem območju. On in njegov brat sta prebežala izpod fašizma v Jugoslavijo, brat se je ustalil v Železnikih, on kmetijski inženir pa je dal na razpolago svoje znanje in sposobnost za razvoj slovaškega kmetijstva. Zaradi kratko odmerjenega časa se nisem mogel pozanimati, koliko je uspel pri krompirju, znano pa je da je dosegel izreden uspeh pri vrtninah. Torej krompir včeraj, danes in jutri. Ali bo še tudi jutri?!? Ivan Reven Kaj so rekli o krompirju: Matevž Treven, Opale: Lanski pridelek je bil kar zadovoljiv. Pred nekaj leti pa sem se obvezal za pridelek semenskega krompirja, ko naj bi ga jeseni ob izkopu vrnil toliko več, kot sem ga prejel pomladi. Pozabil sem že, kako se je imenovala ta sorta, jaka ali nekaj podobnega. Jeseni je bila ob izkopu tega krompirja prava katastrofa. Nakopal se je sicer debel krompir, v gajbicah pa seje enostavno razle-zel, tako je bil mehak in gnil. Komaj sem zmešal med to vrsto krompirja toliko domačega, da sem vrnil nazaj seme z določenim presežkom krompirja. Franci Bogataj, Goropeke, sosed Matevža Trevna: Lanski pridelek je bil kar zadovoljivo dober. Imeli ga bomo za nas in za prašiče. Oba s sosedom sva že nad 600 metrov nadmorske višine in naju ne dosega v tej višini neprijetna žirovska megla, tako da je zjutraj tu prej sonce kot v dolini. Razmeroma sončni legi sta obrnjeni proč od Zirovskega vrha in Gorenjske. Stanko Kokelj, Vrh: Pred dvema letoma smo dobili francosko seme druge množitve iz Komende. Predlanskim je bil pridelek odličen. Lani pa se nam je pojavila v kleti huda gniloba. Marija Reven, Žirovski vrh: pri nas krompir še kar uspeva. Slabše je na oni strani griča, ki je obrnjen proti Todražu. Milan Miklavčič, Goli vrh: Pridelek kakor kdaj. Lanski ni bil kaj prida. Franc Kavčič - Troha, Žirovski vrh: Ob izkopu, kakor vidite, pobiramo same Šiške in še te moramo dobro iskati v njivi. Prašiči bodo letos bolj "kumarni". Sicer pa smo precej blizu Todraža. Im-mao dve precej veliki njivi in na obeh ne bo kaj prida. Tone Logar z ženo, Selo: Ker je pridelek krompirja zaradi okužbe tako porazen, ga ve- činoma kupimo. Za prašiče smo kupili drobnega nekaj sto kilogramov po 2 tolarja za kilogram. Je cenejše kot koruza in krmila po 12, 14, 16 ali več tolarjev za kilogram. Ostala prašičja kuha je seveda doma. Ob sedanjem pomanjkanju *svinjskega mesa in masti bosta prašička še kako dobrodošla v naših prehrani. Pri sedanji ceni se nam jih splača rediti. Janko Novak z ženo iz Jarčje doline: Lanski pridelek krompirja je bil kar zadovoljiv. Škropili smo ga kake trikrat. Gomolji so že precej napadeni in ne vemo, kako bomo letos s semenom. Tega, ki ga imamo sedaj, ne kaže več saditi. Imeli smo ga na treh različnih ločenih parcelah, če bi prišlo do resnejše okužbe, da ne bi bil ves krompir enako napaden. Pred kakimi sedmimi leti smo se odločili za preizkus pridelovanja semenskega krompirja. Vsa-dili smo 400 kilogramov DESIRE in naj bi ga jeseni vrnili 600 kilogramov. Poleti so se na tem krompirju listi zvili in posušili. Pridelek je popolnoma izpadel. Semena nismo mogli vrniti in smo morali vseh 600 kilogramov plačati, za domače potrebe in kasneje za seme pa smo morali ves krompir kupiti. Pridelovalca iz Prebačevega in Suhe sta izjavila: Pri nas se lahko pohvalimo z dokaj dobrim pridelkom. Imamo motorne škropilnice in škropimo vsak teden, da uničimo krompirjevo virozo, ter gnilobo. Uničujemo namreč majhne krompirjeve uši, ki prenašajo krompirjevo bolezen. To zatiranje seveda ni poceni, toda ob velikih površinah se ti stroški nekako porazdele. Skrbeti moramo tudi za pravočasno zamenjavo semena. Ni važno, da je to seme ravno iz semenskega centra, važno je da je to seme zdravo in od pridelovalca, ki ima drugačno sestavo zemlje kot midva. Tu se razlikuje težka zemlja, lahka zemlja, peščena zemlja, lapor, apnenec in tako naprej. Pridelovalec iz Škofje Loke je potožil: Imam štiri tone rdeče sorte krompirja v kleti. Krompir je bolj za industrijsko predelavo pa tudi za domačo porabo. Ne morem ga komu prodati. Tudi cena je bila jeseni nizka. Odkupovali so ga jeseni po 3 tolarje za kilogram. Pretekla vojna in ta, ki še traja, nam je zaprla pot do potrošnikov. Zasićenost trga nam je povzročil tudi krompir iz Istre, ki ga niso mogli prodati poleti za potrebe turizma na istrski obali zaradi vojnih dogodkov. Pridelovalni stroški se nam ne bodo pokrili. In če smo hoteli obdržati pridelek, smo morali krompir vsak teden škropiti. Kam bom s krompirjem, ki ga imam v kleti, še ne vem. Pridelovalec iz Dolincev pri Umagu: je imel naprodaj beli krompir, ki je lep in gladek, ter rdeči krompir (desire), katerega seme je dobil z Gorenjskega, pa je bil ves krastav. Razni sogovorniki: , Desetletja nazaj, ko še nismo imeli velike propagande za sadi lev preizkušenih vrst krompirja, ki seje vzgajal na Gorenjskem in v Poljanski dolini, smo zelo po gosto menjavali krompir za sadi tev med seboj. Tisti, ki je rasel na rdeči kamnini (Žirovski vrh) s tistim, ki je rasel na beli kamnini (Opale, Izgorje. Vrstnik, Zavra-tec), medtem ko so Goropeke že na lapornih škriljevcih. Če vsaj vsaki dve leti krompir zamenjal med obema kamninama, sta bila oba pridelovalca zadovoljna drugače se je krompir vsake štiri leta izrodil in postal grintav. Kot kaže, so se rudninske snovi med obema kamninama dopolnjevale Iz teh misli zaključujemo, da je na Gorenjskem dosegla krom pirjeva bolezen največji izbruh in jo tudi veter raznaša v naše kraje. Nekateri pridelovalci dosegajo v odmaknjenih legah na obrobju Žirov, še kar dobre pridelke, drugi pa doživljajo pravo katastrofo. Pridelek v dolinskem delu Žirov pa je z raznimi izje mami skrajno slab. Kaj je povedal o krompirju dr.Miloš Kus s Kmetijsko živilskega kombinata Kranj - strokovnjak za pridelovanje krompirja (Povzetek iz njegovega predavanja 12. februarja 1992 v prostorih Kmetijske zadruge Škofja Loka.) Pred pridelovalce krompirja se postavljajo v glavnem trije glavni problemi: kako nadomestiti sorto IGOR, kako prodati presežke krompirja kako zoperstaviti zoper problematične bolezni krompirja. Leta 1988 so se pojavile pri nas na krompirjevih gomoljih opekline. Gomolje je začel napadati nov različek krompirjevega virusa. Ta različek so prvič opisali na Madžarskem letu 1984. Leto kasneje pa opazijo te okužbe že tudi na Češkoslovaškem in v vzhodni Nemčiji. Nekako tista leta so jo ugotovili tudi v Bosni. Kakor razlikujemo različice virusa gripe pri ljudeh in prenos stekline pri živalih, tako je različek krompirjevega virusa težko prizadel krompirjeve nasade v Sloveniji. Zaradi tega različka virusa je povsem propadla dobro uveljavljena sorta krompirja IGOR, težje je prizadela tudi druge sorte krompirja. Na zahodu se ta bolezen še ni pojavila in se bodo morali nanjo šele pripraviti in najti zanjo primerno zaščito. Bolezen se prenaša največ z listnimi ušmi. Najbolj znana je breskova uš, ki prenaša bolezen in se razvija konec junija in začetek julija, ko so zanjo ugodne letne temperature za njen razvoj in let. Pri krompirjevem virusu teoretično lahko prenaša virus 23 vrst uši, pri nas jih pride v poštev 13 vrst, praktično pa so pri nas v glavnem pienašalke 4 vrste uši. Po tej razporeditvi so ene vrste intenzivnejše prenašalke, druge manj. Tako jih razporejamo v faktor 1, 0,5, 0,2, 0,1 itd., od katerih seveda prednjači breskova uš. Uši vzletavajo pri temperaturi 17° c in več, če je hladneje, ne letijo in se bolezen ne prenaša. Pri razvoju bolezni, temperaturi in razvoju uši je treba zbrati vse faktorje, jih med sabo pomnožiti in ko seštevek doseže kritično točko 25, je treba krompir izkopati, da bolezen z listov ne preide v gomolje. Ta proces prenosa bolezni z listov v gomolje traja 10 dni, kar je dovolj dolgo, da po odstranitvi krompirjeve cime iz-kopljemo krompir. Zaenkrat je okužba krompirja tako velika, da se je težko učinkovito boriti proti tej bolezni in razvoju uši. Kakor je pričakovati iz lanskoletne jesenske zalege jajčec, je pričakovati letos spomladi še množičnejši razvoj teh uši in bolezni. Razlika je le v leglih, kjer je bolezen in med zaprtimi območji, kjer naj bi se prideloval semenski neokuženi krompir. Okužba krompirja je lahko primarna ali sekundarna, to je, ko je že bil posajen okužen krompir, ali pa, ko je okužba prinesena od zunaj skozi liste. Bolezen se imenuje nekroza. Od posameznih sort krompirja, ki jih nekroza prizadene manj kot 14 odstotkov, so še primerne za pridelavo. Kot dokaj odporne sorte se omenjajo jerla, saški, neski, tone, kresnica, dobrin, cosmos, sante, pentland girl, romano, condor. Pentlandov je več vrst in prvo ime pove le ime razmnoževalne postaje, drugo ime pa sorto krompirja. Tako imamo pentland girl, cravvl in druge. Te sorte so pri nas še v preizkušnji. Tako je bila ena vrsta pentland krom- pirja od dveh pridelovalcev na Gorenjskem kritično ocenjena, čeprav ni bila ugotovljena nekroza, ampak so bile neke druge napake, drugi pridelovalci pa so jo pohvalno sprejeli. Ugotavljali so, da so bile te napake verjetno zaradi suše in nepravilno dognojevanje v tem obdobju. Proti plesni škropimo konec junija in v začetku julija, ko se začne razvoj te bolezni s sistema-tiki in protektanti. Prvi gre y rastlino, medtem ko drugi ščiti rastlino od zunaj. Na sistematiko se rastlina navadi in kasneje ni tako učinkovit. (RIDOMIL 72). Čas prvega škropljenja je, ko se vrste strnejo in nato čez 10 dni s protektantom, ter nato vsakih 7 -10 dni. Po odevetenju pa škropimo z bakrenimi pripravki zaradi manjše strupenosti pripravka. Ko je enkrat cima odstranjena, se lahko po 14 dneh začne z izkopom. Novo škropivo proti hrošču je bakteriolozno, tako da deluje na ličinke, ki izgube apetit in tako počasi poginjajo za lakoto. S pojavom hujše bolezni nekroze nekdanja bolezen zvijanja listov sedaj ni tako problematična. Na Gorenjskem je sedaj šest jeder za pridelovanja semenskega krompirja, ki pa se bodo letos zaradi nastale okužbe zmanjšala le na štiri. Ta jedra pa morajo biti izolirana s 100 oziroma 300-metrskim pasom, kjer ne sme biti nobena poljščina, s katerih bi se prenašala bolezen na semenski krompir, tako da ne pride okužba od zunaj. Kot četrti problem in zadnjo možnost je, da vzgojimo krompir, ki ne bo dovzeten za nastalo bolezen, in da bo imel primerno rodnost. JEAJ15 ClUT) 5* KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi >>X- Srednje družboslovne šole v Škofji Loki, pa je povedala: "Potem ko sem bila lani državna prvakinja v smuku in imam ne-aJ dobrih rezultatom iz smuka in superveleslaloma, sem letos ča-a|a, kdaj pride moja "sanjska" vožnja. Potiho sem mogoče pričakovala medaljo v smuku, vendar do prvenstva praktično nisem Izdela, v katerih disciplinah bom nastopila. Ker sem bila v smu-u sedma in so bili zaostanki majhni, sem bila vesela tudi tega esta. Zal mi je bilo odstopa v superveleslalomu. V veleslalomu em imela štartno številko 24 in sploh nisem pričakovala, da lah-k°lfSe^fm P? medalji. Tako sem na tekmi premišljevala le o tem, ako bi bolje peljala. Po prvi vožnji sem bila osma, v drugem te-t ^ se.m 'mela drugi čas druge vožnje in tako skupno bila tre-ja. Vodila sem v kombinaciji in žal mi je izpada v slalomu." Sicer pa je Lea zelo zadovoljna z organizacijo svetovnega pr-lo Tu*' ^ ^ mla ob Pomanjkanju snega le slalomska proga ma-slabša. Ker pa je stara šele osemnajst let, ima možnost nastopa a svetovnem mladinskem prvenstvu še prihodnje leto. O mož-P1"'1' v reprezentanco pa pravi: "S Spelo sva veliki prijate-S|-C1 ln pogovarjali sva se že o moji uvrstitvi v reprezentanco. Mi-tak0' ^a.se ^om lahko dokazala z novimi dobrimi rezultati in im domla mesto v prvi ekipi. Čeprav rada vozim tudi slalom, pa mam predvsem rada hitrosti." Špela Pretnar, druga v veleslalomu in tretja v kombinaciji Medaljo sem pričakovala v superveleslalomu Bled, 1. marca - Blejka Špela Pretnar je te dni najbolj zadovoljna doma. V zadnjih dveh mesecih je bila ves čas na poti, saj je tekmovala tako na tekmah evropske pokala kot na svetovnem pokalu, na olimpijskih igrah in minuli teden še na svetovnem prvenstvu v Mariboru. Sicer pa je devetnajstletna Špela (rojstni dan bo praznovala pojutrišnjem, 5. marca) dijakinja četrtega letnika škofjeloške Srednje družboslovne šole. "Resno sem se lotila smučanja v 4. razredu osnovne šole, ko me je začel trenirati Mojmir Faganel. Sicer sem bila v pionirski reprezentanci, tekmovala sem solidno, vendar nikoli nisem imela vidnejših uspehov. Imela sem veliko težav s poškodbami. Moj prvi vidnejši rezultat je "prišel" lani, ko sem bila na mladinskem svetovnem prvenstvu deveta v smuku. Bolje mi je šlo letos na tekmah evropskega pokala, seveda pa,jso bili najboljši rezultati v Hinterstoderju in nato v Morzinu na tekmah svetovnega pokala. Takrat se je začelo govoriti tudi o mojem nastopu na olimpijskih igrah, vendar se se je zapletlo s prijavo. Nato sem le šla na tekmovanje in bilo mi je zelo všeč - olimpijska vas in vse. Zelo mi je žal, da sem odstopila v superveleslalomu, še sedaj pa si seveda ne znam razložiti, kaj je bilo v veleslalomu - še danes ne morem povedati, kaj mi je bilo, da sem pozabila številko. Ko sem na startu slekla bundo in videla, da nimam številke, sem ostala brez besed in ko sem potem le startala, nt bilo slabo, toda kaj......." se spominja Špela svojega prodora med najboljše. O nastopu na svetovnem mladinskem prvenstvu pa pravi: "V Maribor sem prišla direktno iz Francije, tisto noč pred treningom smuka. Za cilj sem imela medaljo, vendar sem mislila, dajo bom dobila v superveleslalomu. Razočarana sem bila že zaradi visoke štartne številke, nato sem delala še napake in posledica je bilo šesto mesto. Bila sem razočarana. Zato pa sem bila toliko bolj zadovoljna z veleslalomsko uvrstitvijo. Ko sva z Leo spremljali tekmice, so Lei tekle solze, zelo je bila vesela, jaz pa seveda tudi." Špela pa dela načrte že za prihodnjo sezono. V veleslalomu in superveleslalomu bi se rada začela uvrščati med petnajst najboljših na svetu. SMUČANJE 1. Državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke Bohinj, 1. marca - Na zgornjih smučiščih na Kobli se je od petka do nedelje za naslov prvih državnih prvakov v kategoriji mlajših deklic in dečkov pomerilo več kot 130 najboljših mladih smučarjev. Tekmovanje je na dobro pripravljenih program uspešno organiziral Smučarski klub Radovljica. Superveleslalom petek, 28. februarja 92, (300 metrov višinske razlike, 25 vrat) mlajše deklice: 1. Andreja Gašperin (Blejska Dobrava), 2. Zarja Čibej (Novinar), 3. Mateja Dolničar (Olimpija), 4. Andreja Šinkovec (Alpetour), 5. Maruša Krkoč (Bohinj), 6. Katja Erjavšek (Jesenice), 7. Jana Dagarin (Triglav). Mlajši dečki: 1. Igor Kozlar (Branik), 2. Janez Poklukar (Bled), 3. Matevž Andrič (Novinar), 4. Boštjan Križaj (Tržič), 5. Marko Zupan (Kr. Gora), 6. Peter Draklser (Triglav), 7. Matjaž Mencinger (Bohinj), 8. Gašper Tarman (Jesenice), 9. Luka Hren (Alpetour), 10. Tomaž Plevčak (Unior Celje), Črt Slivnik (Jesenice). Veleslalom sobota, 29. februarja 92, (220 metrov višinske razlike, 28 vrat. Mlajše deklice: 1. Maruša Krkoč (Bohinj), 2. Zarja Čibej (Novinar), 3. Mateja Dolničar (Olimpija). 4. Katja Šmalc (Olimpija), 5. Lea Hren (Alpetour), 6. Nina Makuc (Dolomiti), 7. Urška Čadež (Tržič), 8. Andreja Šinkovec (Alpetour), 9. Mojca Rataj (Branik), 10. Katja Erjavšek (Jesenice), Petra Svet (Novina-r). Mlajši dečki: 1. Mitja Dragšič (Branik), 2. Matevž Andrič (Novinar), 3. Igor Kozlar (Branik), 4. Marko Zupan (Kr. Gora), 5. Boštjan Križaj (Tržič), 6. Nejc Peterlin (Novinar), 7. Tomaž Plevčak (Unior Celje), 8. Peter Draksler (Triglav), 9. Gregor Kvas (Novinar), 10. Luka Sorli (Triglav). Slalom nedelja, I. marca 92, (120 metrov višinske razlike, 41 in 40 vrat). Mlajše deklice: 1. Nina Makuc (Dolomiti), 2. Andreja Gašperin (Blejska Dobrava), 3. Mateja Dolničar (Olimpija), 4. Katja Erjavšek (Jesenice), 5. Tanja Pavlic (Bled), 6. Mojca Rataj (Branik), 7. Katja Smalc (Olimpija), 8. Maruša Krkoč (Bohinj), 9. Jana Dagarin (Triglav), 10. Andreja Šinkovec (Alpetour). Mlajši dečki: 1. Igor Kozlar (Branik), 2. Mitja Dragšič (Branik), 3. Marko Zupan (Kr. Gora), 4. Rok Rakovič (Kr. Gora), 5. Peter Draksler (Triglav), 6. Tilen Stropnik (Fužinar), 7. Gregor Kvas (Novinar), 8. Luka Hren (Alpetour), 9. Janez Poklukar (Bled), 10. Boštjan Križaj (Tržič). Janez Šolar Državni rekord marcele umnik Kranj, februarja - Za atleti so prvi preizkusi na državnih dvoranskih prvenstvih. Med atleti kranjskega Triglava pa gre pohvaliti zlasti mlado Marcelo Umnik, ki je na državnem prvenstvu v Šiški dosegla rekord za mlajše mladinke v skoku v daljavo (5,78 m). m Sicer pa so 15. februarja v Ljubljani.tekmovali starejši mladinci in člani. Na 60 metrov ovire je bil Triglavan Kabič drugi, Polak pa peti. V teku na 60 metrov je bil Polak četrti, v skoku v daljavo pa je bil četrti Kabič. Pri starejših mladinkah je Umnikova zmagala v skoku v daljavo. Kopač pa je bil četrti v teku na 60 metrov. Februarja pa je bilo državno dvoransko prvenstvo za mlajše mladinke, mladince, ter pionirke in pionirje. Marcela Umnik je bila dvakrat druga - pri skoku v daljavo in v teku na 60 metrov pri mlajših mladinkah. Brigi-ta Landerholc je bila v teku na 60 metrov šesta. Pri pionirkah je bila Saša Eberl druga pri skoku v daljavo in tretja v teku na 60 metrov. Izkazala se je tudi Tina Čarman, ki je bila dvakrat peta - v teku na 60 metrov in skoku v daljavo. Prav tako pa je bilo prejšnji konec tedna tudi državno prvenstvo metalcev, kjer se je izkazal kranjski atlet Pangerc, ki je zmagal v metu kopja, Klančnik pa je bil drugi v metu krogle in metu diska. Med starejšimi mladinci je bil Vrtač četrti v metu diska, med mlajšimi mladinci pa je bil prav tako v metu diska Benegalja drugi. • (vs) Brdo pri Kranju, 28. februarja - Tomo Česen in Novoles, lesna industrija iz Sežane, sta minuli petek podpisala pogodbo o sodelovanju, s katero bo Novoles eden od pokroviteljev našega vrhunskega alpinista. Novoles bo Česnovo ime uporabljal pri prodoru na svetovne trge, naš uspešni športnik pa bo od Novolesa dobil pomoč pri treningih in novih odpravah. Kot je ob tej priložnosti povedal Tomo Česen, se bo letos posvetil predvsem športnemu plezanju, načrtuje pa tudi plezanje v francoskih Alpah in morda v Himalaji. Foto: G. Sinik p GLASOVA StotinkA Na Krvavcu so pripravili prvi smučarski kamp Nova priložnost za dobre smučarje Smučarski kamp, ki je minuli teden prvič pri nas potekal na Krvavcu, ima po besedah organizatorja Sandija Muravca, namen seznanjanja z nacionalnim programom smučanja. V šestih dneh je skupina udeležencev vadila skupaj z demonstratorji smučanja, poleg različnih vadb na snegu pa so se udeleženci seznanili tudi s psihologijo športa in si na videokasetah ogledali svetovne šole smučanja. Prvi smučarski kamp pri nas je potekal pod pokroviteljstvom Ros-signola, podobne kampe pa naj bi pripravili spet jeseni. "Da smo organizirali prvi smučarski kamp pri nas, sta predvsem dva razloga. Eden je, da dobri smučarji pri nas nimajo nobene možnosti nadgradnje svojega smučarskega znanja. Lahko obiskujejo šolo smučanja ali si najamejo smučarskega učitelja, vendar to pri nas ni navada in je tudi drago. Lahko opravijo tudi tečaj za pridobitev licenc učiteljev smučanja, kar pa vsem tudi ni interes. To pa z drugimi besedami pomeni, da če je nekdo odličen smučar in želi svoje znanje nadgraditi mu to praktično ni mogoče. Mi pa vemo, da imamo dosti smučarskega znanja in informacij in dejansko ni bilo možnosti, da jih podamo ljudem. Do sedaj tega nihče ni organiziral, čeprav so ta projekt pripravljali že pred desetimi leti. Drugi razlog za pripravo smučarskega kampa pa je ta, da smo ljudem želeli približati smučanje z druge plati. Vedno so za to skrbeli tekmovalci, ki so ga popularizirali, kar je sicer logično, saj so tekmovalci kot najboljši smučarji vedno nosilci razvoja, vendar so ljudje vedno to evforijo povzemali po tekmovalnih uspehih. Sedaj, ko ni več takšnih uspehov, kot so bili naprimer Križajevi in Petrovičevi, je tudi zanimanje malo padlo. In primerjanje dobrih smučarjev z demonstratorji smučanja na snegu je gotovo zanimivo," pravi pobudnik in vodja kampa Sandi Muravec. • V. Stanovnik Smučarskega kampa se je prvič udeležilo deset smučarjev, ki so vadili tudi pod vodstvom Mateje Svet in Roka Petroviča. Foto: G. Ši-nik SNOVVBOARDING Vsi naslovi na gorenjskem Krvavec, 1. marca - V soboto in nedeljo sta bili na Krvavcu tekmi, na katerih se je odločalo o letošnjih državnih prvakih. Tekmovanje je bilo zgledno organizirano, zato zasluži Snovvboard klub Medvedi iz Velenja vse pohvale. Priča smo bili dvema prekrasnima dnevoma tekmovanj, na katerih so naši tekmovalci dosegli 100-odstotni uspeh; vsi naslovi državnih pravkov so šli na Gorenjsko. V soboto je v super veleslalomu zmagal Grega Čufer (Ultra-sport) in tako napovedal, da ostaja eden izmed glavnih favoritov na študentskem prvenstvu, ki bo v četrtek v Kranjski Gori, obenem pa je bil s tretjim mestom v nedeljskem slalomu najuspešnejši udeležene državnega prvenstva. Pri dekletih je naslov osvojila Alenka Vogelnik prav tako Ultra-sport iz Radovljice. V nedeljo je bil na sporedu paralelni slalom, ki zahteva popolno zbranost v vsaki vožnji in tako poleg trenutne forme odloča tudi sreča, kar pa tokrat vsaj pri moških, ne bi mogli trditi, kajti zasluženo je zmagal Dejan Košir iz Kranjske Gore, ki kljub spremenljivim nastopom ostaja naš najboljši snovvboarder. To je bila, če štejemo tudi tekme za državno prvenstvo, njegova letošnja tretja zmaga, kar doslej ni uspelo še nikomur. Pri dekletih pa je slavila Katja Gornik (SB-Kranj). Tako smo dobili prve štiri državne prvake tudi v snovvboar-dingu. Kljub temu da je snovvboarding pri nas nova disciplina, pa se žal ne moremo otresti problemov in afer, ki spremljajo domala vse naše športe. Dpbili smo namreč vtis, da Snovvboarding zveza ali bolje rečeno njen predsednik, ne deluje v interesu tekmovalcev. Kako naj si namreč razlagamo, da mora na primer tekmovalec Matjaž Remec (Ultrasport - eno 1. in eno 2. mesto), ki po letošnjih rezultatih sodi v prvo jakostno skupino na tekmi, kot je državno prvenstvo, na progo kot zadnji. Kljub slabši progi pa je dokazal, da je velik borec in zasedel še vedno odlično 6. mesto. Janez Hudovernik Snovvboard klub tudi v kranju Kranj, februarja - Na pobudo številnih ljubiteljev in privržencev tega športa, ki ga ni treba več posebej predstavljati, je bil tudi v Kranju ustanovljen snowboard klub. Snovvboarding je šport, ki je tudi pri nas pritegnil že številne mlade, pa tudi starejše ljubitelje zimskih užitkov, saj se iz leta v leto večje število snovvboarderjev kaže prav na vseh slovenskih smučiščih. Da pa tudi Kranjčani ne zaostajamo, seje pokazalo tudi na ustanovni konferenci kranjskega kluba, saj se je je udeležilo več kot trideset tekmovalcev, rekreativcev in ljubiteljev tega športa. Kranjski tekmovalci se že lahko pohvalijo z vrsto uspehov, ki jih ne nizajo letos prvič, saj je za njimi že uspešna lanskoletna sezona, kljub temu da ta šport lani v Kranju še ni bil organiziran. Vsem njihovim uspehom pa so, poleg volje in napornih treningov, pripomogli tudi sponzorji in kolektiv RTC Krvavca, ki so klub sprejeli in priskočili na pomoč, seveda pa tudi častna članica Vida Zupan, ki nam pomaga s svojimi izkušnjami in prizadevnostjo. Na tekmovanjih za letošnje državno prvenstvo v snovvboardingu in tekmovanjih za pokal Ski-open, so tekmovalci kranjskega kluba zbrali že vrsto odličnih uvrstitev, saj imajo že več kot dvajset uvrstitev med deseterico, od tega več kot polovico med najboljše tri. Primož Javornik H- KEGLJANJE Sava že prvak? Kranj, 1. marca - V 16. kolu gorenjskega kegljaškega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Elan - Adergas 4738:4870, Bled - Sava 5006:5068, Lubnik - Kranjska Gora 5026:4829, Jesenice -S.Jenko 5179:4867, Triglav - Ljubelj 5098:4883. Pred predzadnjim kolom vodi Sava pred Jesenicami in Triglavom. V predzadnjem kolu igrajo: Triglav - Elan, Ljubelj - Jesenice, S.Jenko -Lubnik, Kranjska Gora - Bled, Sava - Adergas. • T. Bolka NOGOMET Dva gola v mreži živil naklo Nogometaši Živil Naklo so v prvem spomladanskem oziroma 22. kolu slovenske nogometne lige zgubili v Trbovljah z Orio Rudarjem 2 : 0, SCT Olimpija je bila prosta, Maribor Branik pa je kljub neodločenemu izidu še vedno vodilni na lestvici. Trbovlje, 28. februarja - Oria Rudar : Živila Naklo 2:0(1:0). Za Živila Naklo so igrali Vodan, Lunar, J. Križaj, D. Jošt, A. Jošt, Naglic (Thaler, Bohinc), Jerina, Pihler (Perhavc), Ahčin, Pavlin in Tane-ski. Rudar je na prvi tekmi doma pokazal, da je dobro pripravljen, tekma pa je bila zanimiva in borbena. Pri Naklancih se je poznalo, da v obrambi zaradi dveh rumenih kartonov nista igrala Murnik in B. Križaj, zato sta tudi oba gola padla zaradi napake obrambe. Igra je bila enakovredna. Živila so prejela prvi zadetek v 9. minuti. Naklan-ci so nato igro odprli in si priigrali tudi dve lepi priložnosti za izenačenje, vendar jih Pavlin in Jerina nista izkoristila. Tudi v drugem polčasu je bila igra enakovredna. Živila so imela priložnosti za izenačenje, vendar so bili napadalci premalo zbrani. V 67. minuti je padel drugi zadetek in srečanje je bilo odločeno. Sodniki so bili domačinom bolj naklonjeni, vendar njihove odločitve niso vplivale na potek srečanja in sta bila oba zadetka povsem regularna. V nedeljo ob 15. uri bo v Naklem tekma z Medvodami Loko. To bo zanimivo srečanje. Za Živila zaradi rumenega kartona ne bo igral D. Jošt. Medvodčani so zanimivi predvsem zaradi tega, ker jih Naklanci v prvenstvenem srečanju doma še niso nikdar premagali. Bo morda nedelja konec te tradicije? • J. Košnjek Kranjčani so se oddolžili za poraz V zeleni skupini prve košarkarske lige so igralci Triglava doma zanesljivo premagali ekipo iz Rogaške Slatine. Najboljši ženski gorenjski košarkarski ekipi pa sta tokrat izgubili. Kranjčanke so doživele hud poraz proti ekipi Kozmetike Afrodite, ko so v domači dvorani izgubile z rezultatom 86:115 (37:57). Po pričakovanjih so izgubile tudi košarkarice Odeje Marmorja z najboljšo slovensko ekipo Jezico. V Ljubljani so uspele iztržiti rezultat 81:59 (46:35). Na Jesenicah je bila tekma med košarkaricami Jesenic in Cimosa preložena. TRIGLAV : ROGAŠKA DONAT MG 71 : 66 (44:29) Kranj, 29. februarja 1992 - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Džordževič in Lovšin iz Ljubljane TRIGLAV: Lojk, Ceranja 16 (4-2), Milic. Prezelj, Pevodnik, Tušek, Tadič 1 (5-1), Bošnjak 13 (6-3), Subic 4, Kastigar 6, Jeras 17, Mitič 14; ROGAŠKA DONAT MG: Tišma 3, Cerar 7 (3-1), Petrovič, Sšin 10 (2-0), Pale-Kosovec, Kidrič, Krivic, Kolarič, Tabak 10, Petrovar, Ka-linger 15, Ritonja 21 (4-3). Prosti met: Triglav 15/6, Donat Mg 9/4; število osebnih napak: Triglav 20, Rogaška Donat Mg 24; pet osebnih napak: Šubic, Tišma, Cerar. Triglavani so srečanje začeli dobro in v prvem delu povedli za 15 točk. V drugem delu so nekoliko popustili, kar so izkoristili gostje, ki so razliko nekoliko znižali, vendar domačinov niso presenetili. Tako so se Triglavani oddolžili za nesrečen poraz v Rogaški slatini. J. Marinček Mladinsko planinsko zimovanje Člani mladinskega odseka planinskega društva Kranj že desetletje med zimskimi počitnicami redno obiskujejo Kontno, kjer imajo možnost spoznati gorsko naravo v zimskih razmerah, so veliko bolj zahtevne in terjajo večje znanje, izkušnje in boljšo opremljenost planincev. Prednost Komne pozimi je, da imamo lahko izlete različnih težavnosti - od sprehajalnih izletov do turnega smučanja in alpinističnih vzponov na okoliške vrhove. Letošnjega zimovanja od 1. do 5. februarja se je udeležilo 28 članov mladinskega odseka. Bivali smo v Domu na Komni. Podnevi smo bili na izletih v okolici, zvečer smo nabirali moči za nove napore, organizirali različne družabne igrice ter obdelali nekatera poglavja iz planinske šole: vozle, zimsko opremo planinca, uporabo cepina in derez, gibanje po zasneženem svetu (strmine, plazovi, prečenja). Snega je bilo okrog enega metra. V nižjih predelih seje še močno vdiralo, višje nad 1700 metri so bili grebeni in pobočja spihani in poledeneli. Tam smo za varno hojo potrebovali cepin in dereze. Opravili smo tri enodnevne izlete. Vsi udeleženci zimovanja smo se povzpeli skozi Gracijo na Bogatin-sko sedlo. Od tu smo nekateri osvojili še Veliki in Mali Bogatin. Naslednji dan smo uživali v snežnih prostranstvih Lepe Komne in se povzpeli na sedlo Mala vrata pod Kalom. Na pobočjih Kala je bil trdo zmrznjen sneg. Pri pristopu smo si pomagali s cepini in derezami. Izlet do Koče pri Triglavskih jezerih smo prekinili po nekaj urah gaženja v globokem snegu. Za udeležence je bila tudi to svojevrstna izkušnja. Zadnji dan, pred odhodom v dolino, so vsem udeleženci opravili praktične vaje na snegu: navezovanje z vodniškim vozlom, spuščanje po vrvi s samovarovanjem, hoja s cepinom in derezami, ustavljanje s cepinom po padcu. Zimovanje je uspelo nad pričakovanji. Skupina je lepo sodelovala. Udeleženci so bili zelo navdušeni, pohvalno so se izrazili o novem znanju, ki so ga pridobili. Spoznali so, da tudi pozimi lahko varno zahajamo v gore. Užitki so bili enkratni. Tudi stroškovno je bilo zimovanje zelo ugodno. Vsak udeleženec je v petih dneh potrošil toliko, kot bi v dveh dneh smučanja na organiziranem smučišču. To dokazuje, da še obstajajo številne cenejše in enakovredne možnosti za zimske počitnice. In še povabilo novim članom mladinskega odseka. Letos pripravljamo številne izlete. Naša tedenska srečanja popestrimo z raznimi predavanji: izleti, potovanja, obujanje spominov. Sestanki so vsako sredo ob 19. uri v prostorih PD Kranj, Koroška 27. Stanko Dolenšek /L NAMIZNI TENIS Super SNTL - moški 10. kolo: Potrošnik : G. Radgona 8:1, Ilirija : Strojna 1 : 8, Merkur : Kovina I : 8, Novotehna : Ingrad 5 : 4. Vrstni red po 10. kolu: Kovina 20 točk, Potrošnik (M. Sobota) 18. Strojna (Maribor) 16, G. Radgona 6, Ingrad (Celje) 6. Merkur (Kranj) 6, Novotehna (N. mesto) 6, Ilirija 2. Rezultati gorenjskih ekip v slovenskih namiznotehniških ligah: I. SNTL - 8. kolo: JESENICE : MELAMIN 9 : 0 vvo., JESENICE : VESNA 4 : 5. Vodi Petovia 26 točk, Melamin 25 (-1), Vesna 18, Jesenice 14 točk itd. I. SNTL - ženske - 8. kolo: JESENICE : MERKUR 4 : 5. 1 Vrstni red po 8. kolu: Kajuh - Slovan 22, Semedela 22, Vrtojba 18, Merkur 16, Jesenice 14 itd. II. SNTL - moški - 8. kolo: SAVA : PRESERJE 4 : 5, SAVA Škofja loka 5:4, križe : preserje 3:6, križe : škofja LOKA 5 : 4. Vrstni red po 8. kolu: Primex 26, Preserje 26, Sava 22, Škofije -Scripta 20. Škofja Loka 10, Križe 10, Logatec 10 itd. JZ SMUČARSKI SKOKI Skakalnemu klubu triglav v 9 tekmah kar 1 zmag Najpomembnejše tekmovanje je vsekakor bil finale alpskega pokala, ki je bil v Nemčiji v Kli-gentalu v soboto, 29. februarja 1992. Na tem tekmovanju je zmagal član kranjskega Triglava Jure Žagar, ki je ugnal vso evropsko mladinsko konkurenco. Med deseterico sta bila še Aljoša Dol-har Planica na devetem mestu in na desetem Robi Meglic iz Tržiča. Planica, 1. marca - SK Tržič je v lepem sončnem vremenu v Planici organiziral moštveno državno prvenstvo za mladince do 18 let. Z naskokom 128,8 točke je premočno zmagala prva ekipa Triglava iz Kranja v postavi: Urban Franc, Gregor Martinjak, Rok Polajnar in Jure Žagar, ki je zbrala 617,7 točke, druga je bila Elektrotehna Ilirija 488,9 točk, 3. Tržič 477,2 točke, 4. Velenje prva ekipa 445,3 točke, 5. Alpina Žiri 442,1 točke, 6. Triglav druga ekipa 434,1 točke, nastopilo je 10 ekip. Planica, 29. februarja, - Ob pomanjkanju snega v Ljubnem so smučarski delavci pripravili tekmovanje za moštveno državno prvenstvo za pionirje do 15 let v Planini na 50-metrski skakalnici. Ob številni udeležbi 26 ekip je zmaga odšla zopet v Kranj. Za prvo ekipo so nastopili Miha Eržen, Robi Vertnik, Robert Jane-žič in Uroš Rakovec. Zbrali so ri) 68 in 65 m 199,4 točke, 3. Uroš Rakovec 63,5 in 65,5 m 190,2 točke, 4. Tadej Zvikart (oba Triglav) 65 in 65 m 189,0 točke, 6. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 182,5 točke, 8. Grega Eržen (Triglav) i77,8 točke, 9. Jaka Grosai (Tržič) 177,5 točke. Nastopilo je 65 tekmovalcev. V tej kategoriji imajo tekmovalci še eno tekmovanje. Skupno vodita dva Kranjčana Tadej Zvikart 90 točk, 2. Igor Teran 76 točk, 3. Jure Radelj (El. Ilirija) 73 točk, vendar je zmagovalec že znan in to je Tadej Zvikart. Planica, 1. marca - Tudi na tekmovanju za pokal Cockta, ki ga je organiziral SK Triglav, je zmaga odšla v Kranj in v Velenje. Na zahtevni skakalnici je nastopilo 62 tekmovalcev, ki so se merili zadnjič v letošnji sezoni. Nastopili so na 50-metrski skakalnici. Zmagal je Robert Janežič (Triglav) 48,5 in 47,5 m 205,2 točke, 2. Primož Peterka (Moravče) 47,5 in 47 m 203,9 točke, 3. Luka Ograjenšek (Velenje) 47 in 45,5 m 190,0 točk, 4. Boštjan Brzin 189,0 točke, 5. Miha Eržen (Triglav) 187,6 točke, to so bili 13-le-tniki. Pri 12-letnikih je zmagal Luka Ograjenšek (Velenje) 190,0 točk, 2. Uroš Peterka (Moravče) 178,4 točke, 3. Iztok Verdinek (Fužinar) 173,5 točke, 5. Andrej Cuznar 161,8 točke, 8. Davorin 604,9 točke, druga je bila prva Stanonik (Alpina Žiri) 156,4 toč- ekipa Velenja 596,2 točke, 3. Tr žič 588,0 točke, 7. Triglav druga ekipa 514,1 točke, 9. Alpina Žiri 510,4 točke, 10. Stol Žirovnica 503,2 točke. Planica, 1. marca - Kranjčani so po zaslugi Miha Eržena dosegli še tretji državni naslov in to v klasični kombinaciji za pionirje do 13 let. Po skokih je bil drugi, v tekih pa najboljši in zasluženo ke. Zmagovalec kategorije do 13 let je Robert Janežič. Ljubljana - Mostec, 29. februarja - Tekmovalci do 10 in 11 let so v Mostecu na 25-metrski skakalnici imeli zadnje tekmovanje za pokal Cockta. Nastopilo je več kot 60 tekmovalcev. Med desetle-tniki je zmaga odšla v Kranj po zaslugi Primoža Zupana Urha, 2. Matjaž Jurman (Dolomiti), 3. zmagal pred dvema tekmovalce- Marko Šimic (Triglav), 6. Miha ma iz Zbelovega, 2. Rok Naverš- Albreht (Alpina Žiri), Zmagova- nik, 3. David Adamič, 4. Jure lec kategorije je Matjaž Jurman Kosmač, 5. Davorin Stanonik, 7. (Dolomiti). Pri pionirjih do 11 Jernej Pisk, 8. Šturm (vsi Alpina let je zmagal Miha Rihtar iz Iha- Žiri), 9. Sašo Bodlaj, 10. Miha na, 2. Uroš Peterka (Moravče), 3. Kešpert (oba Triglav). Milan Zivic (Velenje), peto me- . Planica, 29. februarja - Zopet sto sta si razdelila Luka Mohorič uspeh Kranjčanov, ki so nastopili (Triglav) in Tilen Mandeljc (Stol na tekmovanju za pokal Cockta Žirovnica), 8. Klemen Jakopin, za mladince do 16 let. Prvič v le- 10- Primož Zupan Urh (oba Tri tošnji sezoni je zmagal Igor Teran (Triglav) 66 5 in 67 m 20CL3 točke 2. Matej Žerjal (Alpina Ži- glav). Zmagovalec ekipe je Miha Rihtar iz Ihana. Janez Bešter Dosegli cilj - Košarkarski klub Šenčur deluje že 25 let in že najmanj petnajst let je trener košarkarjev Bogdan Perdan, steber ekipe pa je Edo Golob. Ekipa je bila zadnja tri leta uspešna v občinski slovenski košarkarski ligi - zahod. Njihov cilj je bil osvojitev vsaj tretjega mesta in le-tega so tudi dosegli-Na sliki (stojijo - z leve proti desni): predsednik Miro Peternel, Jani Sekne, Matej Travnik, Jure Na' glič, Zvone Ahčin, Samo Klemene, Edo Golob, Marjan Kordiž in trener Bogdan Perdan, (čepijo): Darko Jerše, Rado Ahčin, Igor Slabe, Tomaž Novak in Boštjan Okorn. - A. Ž. - Foto: Božena Logar Torek, 3. marca 1992 Včeraj se je v Kanadi začelo svetovno mladinsko prvenstvo v biatlonu Slovenijo zastopa ekipa iz goru Pokljuka, februarja - Prejšnji teden so se štirje naši najboljši mladi biatlonci zbrali na zadnjih pripravah pred odhodom na letošnje svetovno prvenstvo, ki se je včeraj začelo v Kanadi. Tomaž Žemva, Matjaž Pokljukar, Jože Poklju-kar in Miha Larisi, vsi iz Gorij, se bodo od danes do sobote merili z najboljšimi mladimi biatlonci sveta. "Fantje so lani prestopili iz smučarskega teka v biatlon, zanje pa skrbiva dva trenerja, poleg mene še Brane Gomilar. V biatlonu tekmujejo drugo leto in so ekipno nekje med devetim in dvanajstim mestom na svetu. Kot najboljša posameznika pa se ponavadi Matjaž Pokljukar in Tomaž Žemva uvrščata med dese-in dvanajstim mestom na tekmah evropskega pokala. Letos smo bili že na šestih takšnih tek-mah, naš cilj pa se je čimbolje Uvrstiti na letošnjem svetovnem Prvestvu, na katerega odhajamo , Prav sedaj v Kanado. Tekme so °d 2. do 8. marca, s tem, da je 3. marca ekipno tekmovanje, 5. marca je šprint na 10 kilometrov, 7. marca je tekmovanje na 15 ki-lomerov in 8. marca je štafetni tek Naši tekmovalci bodo nastopili v vseh teh panogah. Od njih Pričakujemo, da bodo izboljšali uvrstitve iz lanskega leta, ko je D'la ekipa v štafeti dvanajsta, Tomaž Žemva pa je bil med posamezniki dvanajsti. Lahko pa rečem, da so mladi fantje zelo obetavna ekipa, čeprav so še mladi ln precej neizkušeni. Sploh v strelstvu, kjer tekmovalci zorijo ^eč let," je pred odhodom povedal trener Edo Kosi. 19. STRAN (3CQMSI&«SGLAS Tomaž Žemva, pred odhodom na svetovno prvenstvo Rad bi izboljšal lansko uvrstitev Čeprav je naša članska biatlonska reprezentanca sestavljena iz tekmovalcev, ki niso Gorenjci, pa mlada udarna vrsta iz Gorij dokazuje, da imajo tudi mladi Gorenjci radi biatlon, saj nizajo prve uspehe. Eden od najuspešnejših tekmovalcev pa je osemnajstletni Matjaž Žemva, dijak 4. letnika srednje tehnične šole na Jesenicah, ki je pred odhodom v Kanado povedal: "Na smučeh tečem že od petega leta starosti, za kar meje navdušil stari ata, ki je bil uspešen tekmovalec, nato pa kot trener. Čeprav sem bil med mladimi tekači med najuspešnejšimi, saj sem zmagal na neuradnem svetovnem prvenstvu Topollino, na srednjeevropskem prvenstvu, imam pa tudi nekaj drugih dobrih uvrstitev. Težave so se začele, ker nisem prišel v reprezentanco, češ da sem premlad. To pa je bil povod, da sem šel pred dvema sezonama k biatlonu. Za to odločitev mi ni žal, je pa res, da v biatlonu ne moreš narediti dobrega rezultata kar čez noč. To sta v bistvu dva športa in dober strelec lahko postaneš šele po kakšnih štirih, petih letih. Moraš vztrajati. Tako smo lani šele nabirali izkušnje, vendar sem na svetovnem prvenstvu dobro tekel in streljal, tako da je bilo devetnajsto mesto zame odličen rezultat. Letos smo izkušenejši in boljši, zato pričakujem, da bomo ekipno okrog desetega mesta, sam pa bi rad izboljšal lansko uvrstitev." • V. Stanovnik Seminar za alpinistične inštruktorje Tamar, februarja - Komisija za alpinizem - podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije je organizirala zimski izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje, ki je bil prejšnjo soboto v Tamarju. Seminar so sestavljala predavanja ter praktični prikazi na terenu, njegov namen pa je bil obnoviti praktično znanje iz plezanja po snegu in ledu ter gibanja po ledenikih, s tem v zvezi pa so prikazali tudi nekaj novosti. Udeležilo se ga je več kot 70 sedanjih in bodočih alpinističnih inštruktorjev ter drugih ljubiteljev alpinizma iz vse Slovenije, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti rekordno število. Klemen Primožič številne preizkušnje v gorskih tekih Letos bodo v Sloveniji številna tekmovanja v gorskih tekih. Prvo bo 11. aprila v Novi Gorici, kjer bo tek na Sveto goro; to bo tudi prva izbirna tekma za svetovno prvenstvo v gorskih tekih. 17. maja bo v Mojstrani tek po Triglavskem narodnem parku in druga izbirna tekma, 21. junija pa v Zagorju še tretji izbirni tek. 12. julija bo v Slovenski Bistrici državno prvenstvo Slovenije v dolgem gorskem teku na 18,5 kilometra za moške in ženske, 16. avgusta pa naj bi bil v Ljubljani in Tacnu četrti izbirni tek za nastop na svetovnem prvenstvu in državno prvenstvo Slovenije v gorskih tekih na 12 kilometrov. Od 11. do 13. septembra bo v Val de Sussa v Italiji potekalo prvo uradno svetovno prvenstvo v gorskih tekih in 8. svetovni pokal v gorskih tekih. Tekmovanja se bo udeležila tudi slovenska državna reprezentanca, ki jo bodo izbrali na predhodnih tekmovanjih. 11. oktobra bo zadnji letošnji gorski tek, in sicer tek pod Krn v Kobaridu in Drežnici. Poleg tekmovanj v domovini pa se bodo gorski tekači udeleževali številnih tekov v tujini, predvsem v Avstriji, Italiji in Švici. Lojze Kerštan ■ ^mummmGLAs f EKONOMSKA I 1PROPAGANDA« ^k obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 f C HOKEJ Namesto super finala - zmeda Ljubljan, Bled, 2. marca • Čeprav so konec tedna številni ljubitelji hokeja nestrpno čakali na prvo tekmo hokejskega super finala med Olim-pijo Hertzom in Acroni Jesenicami, tekme ni bilo. Zapletlo se je pri sodnikih, saj je tik pred finalom prišla od vodstva kluba Olimpije Hertz zahteva po tujih sodnikih. Teh v Ljubljano ni bilo, ni pa tudi bilo delegiranih domačih, saj na tekmo niso dobili potrebnega povabila. Čeprav so iz HZS še v sredo sporočali, da bodo tekme sodili tuji sodniki, je v petek dopoldne na HK Jesenice prišel dopis, naj bi v primeru, če v Ljubljano ne bo tujih sodnikov, tekmo vseeno sodili domači (po dogovarjanju s tujimi sodniki so na HZS spoznali, da le-te lahko delegira le mednarodna sodniška delegacija, ki ji naše zdrahe niso mar). Seveda pa to ni način obveščanja domačih sodnikov in tako na led ni bilo ne enih ne drugih. Ko so v Ljubljani spoznali svojo napako, so storili vse, da bi pred polno dvorano čimbolj očr VATERPOLO Vaterpolska zveza sprejela vse akte Prejšnjo nedeljo se je ponovno sestala skupščina Vaterpolske Zveze Slovenije, saj na prejšnji niso bili sprejeti trije pravilniki, ki so bili dani v ponovno obravnavo. Na tej skupščini so vse pravilnike s Pripombami sprejeli in tako ima Vaterpolska zveza Slovenije sedaj Vs* potrebne akte za nemoteno delo. Prav tako je bil sprejet plan dela Strokovnega sveta Vaterpolske zveze Slovenije, v katerega sta vključena Kranjčana MATJAŽ RAKOVEC in TOMO BALDERMAN, prosti dve mesti pa sta dani primorski regiji. Prva naloga Strokovnega sveta za leto 1992 je organiziranje turnirja, na katerem naj bi sodelovale reprezentance AVSTRIJE, ŠVICE in SLOVENIJE za člane, nato pionirsko tekmo med SLOVENIJE in HRVAŠKO, ter vključitev reprezentance SLOVENIJE za letruk 1973 na močan turnir na DUNAJU junija 1992. Največji problem zveze v letu 1992 pa bo vsekakor denar, saj bo Potrebno zbrati tudi določena sredstva za udeležbo predstavnika zveze na konferenci FIN, ki bo junija na Finskem. Udeležba je obvezna, SaJ se bo tam sprejemal koledar tekmovanj in prireditev za leto 1993, z njegovo prisotnostjo se bo Vaterpolska zveza Slovenije sprejela v to Evropsko federacijo in dobila tudi nekaj možnosti, da se v Sloveniji 0rganizira kako Evropsko tekmovanje. J. Marinček Triglav prvi prvak države Slovenije pri pionirjih j Na kranjskem zimskem kopališču je v soboto in nedeljo poteka-Prvo državno prvenstvo v pionirski konkurenci. Zal se tega prven-^ a niso udeležili pionirji Kopra, čeprav so se prijavili. Vaterpolsko n ez°SJovenije čaka zaradi te odsotnosti težko delo, saj bo potrebno ri ek °"0'očene sankcije. Tako so na tem prvenstvu nastopile le šti- kJPe in to dve iz Slovenije in dve iz sosednje Hrvaške. Onar Ultati: PrirnorJe : Opatija 19 : 10, Triglav : Bum-bar 24 : 3, 7 v , !Ja : Triglav 3 : 19, Bum-bar : Primorje 8 : 26, Bum-bar : Opatija • Triglav : Primorje 11:8. pr a zmagovalno ekipo Triglav so nastopili: Čimžar, Gantar, Stom • astran- Kovačič, Stružnik, Bukovac, Klančar, Antonijevič, ]j. |£ ajer 'n Likozar. Za drugo kranjsko ekipo Bum-bar pa so nastopi-Iv, Gal'č. Šepic, Košir, Puškar, Pečjak, Preis, Šifrer, Ramovš, ,vanovič, Alidič in Ninič. Pič v&a sre^anJa so vodili sodniki Marinček, Rakovec, Rozman in Doi)| .m'" 'z Kranja. Po tekmovanju je bila razglasitev najboljših. Izt t V" d'Plome Je Podelil predsednik Vaterpolske zveze Slovenije iok Krašovec. Za najboljšega igralca je bil izbran Slaven Vičič iz •morja, najboljši vratar pa je bil domačin Uroš Čimžar, ki se raz-Ja v odličnega vratarja, sa to priznanje ni njegovo prvo. Ekipna prvenstva gorenjske za dečke in deklice Na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju so bila letošnja ekipna prvenstva za dečke in deklice v konkurenci starejših in mlajših. Prvenstva so se udeležile ekipe 8 gorenjskih osnovnih šol. Med starejšimi dečki je nastopilo 7 ekip, med mlajšimi pa 6. Deklice so bile bolj maloštevilne, saj so skupaj nastopile le tri ekipe (1 starejše in 2 mlajši). Ekipa starejših deklic je zato nastopila med dečki. Vrstni red pri starejših dečkih: 1. OŠ Stane Žagar Kranj (Peter Kovačič, Adi Džuzdanovič, Vekoslav Delimar in David Kopušar), 2. OŠ Prežihov Voranc Jesenice (Marius Rebek, David Petrov, Jasmina Hadžič, Dragan Marjanac, Siniša Cumbo, Mario Barišič), 3. OŠ Matija Čop Kranj (Blaž Kosmač. Maja Šorli, Erik Sedej, Tomič, Brce), 4. OŠ Simon Jenko Kranj itd... Vrstni red pri mlajših dečkih: 1. OŠ Matija Čop Kranj (Aleš Sedej, Jure Ramovš, Brce, Goran Pantelič), 2. Prežihov Voranc 1 Jesenice (Gaber Terseglav, Blaž Košir, Damir Kostadinovič, Almir Seli-movič, Dragiša Kujačič), 3. OŠ Lucijan Seljak Kranj (Uroš Kavčič, Branko Panič, Vesna Panič, Aleš Zaletelj, Roman Kavčič), 4. OS Cvetko Golar Škofja Loka itd... Vrstni red pri mlajših deklicah: 1. OŠ Prežihov Voranc Jesenice (Suzana Koder, Sabina Huseinbašič, Veronika Markovič, Manca Miko, Nataša Jan), 2. OŠ Matija Čop Kranj (Jurič, Pantelič, Fic, Nanut, Kosi). Na državno prvenstvo so se uvrstili: po prvi dve ekipi med dečki, ekipa starejših deklic OŠ Prežihov Voranc Jesenice in prva ekipa mlajših deklic. Vojko Mencinger ušel zasledovalcem Na članskem prvenstvu Gorenjske v šahu je bilo igrano šesto kolo. Vojko Mencinger je ušel zasledovalcem še za pol točke. Rezultati 6. kola: Mencinger Mali 1 : 0, Sušnik - Rodman remi, Dri novec - Krničar remi, M. Kovačič - Jeraj remi, Uršič - Kosmač 1 : 0, Zaimovič - F. Ravnik 1 : 0, Pongrac - Rogelj remi, Tavželj - P. Kovačič 0:1, Kozamernik - Klavčič 1 : 0, Šorli - S. Ravnik 1 : 0, Kem-perle - I velja remi, prost je bil Rabič. Vrstni red po 6. kolih: Mencinger (6), Sušnik, Rodman (po 4.5), Uršič, Zaimovič (po 4), Pazlar, Kokošar (po 3.5, - l),»Drinovec, Krničar, m. Kovačič, Jeraj (po 3.5), itd. Bum- bar prvak občinske lige . v zimskem bazenu v Kranju je bilo v nedeljo odigrano zadnje d° o občinske lige. Presenečenj v tem kolu ni bilo, tako da je ekipa l,m-bar (včasih Diskoteka Gorjanc) zanesljivo osvojila prvo mesto. . Vrstni red: 1. Bum-bar, 2. Triglav (kadeti), 3. Kokra, 4. Vodovod-™* Stolp, 5. Neptum, 6. Kava "S", 7. Kamnik. Za najboljšega strelca je dirfi pr'PravlJena diploma, ki jo je dobil Igor Veličkovič s 33 zadetki, 'Piomo za fair play pa je dobila i ne8ativnih točk Ski ekipa Kava "S", ki je zbrala najmanj J. Marinček Kljub zmedam so na Jesenicah odločeni, da se prvenstvo mora odigrati do konca. Zato ne Ml C U UU111U U»utunv ......... ^. -j--- w nili jeseniške hokejiste. Iskali so zahtevajo zmag za zeleno mizo •. vi•_____ /„„..,,. t t*ls m«» K t nrt r\ t* <» I '1 niti r\0 nadomestne sodnike, našli pa so le Mira Konca iz Kranja, ki pa je bil brez opreme in tekme ni bil pripravljen soditi. V Ljubljani pa so izjavljali, da Jeseničani niso hoteli igrati z nadomestnimi sodniki, ki pa jih niti po polurnem čakanju na led ni bilo. Zato so igralci Acroni Jesenic pozdravili svojo polovico navijačev in odšli z ledu. Prav tako so na Bledu čakali na sodnike, kj jih ni bilo. (prva tekma bi morala biti po vseh predpisi registrirana z rezultatom 5:0). Predsedstvu HZS predlagajo, da se superfinale začne ta petek, 6. marca, s tekmama v Ljubljani in na Bledu. Zahtevajo pa, da se določi krivca za nastalo zmedo, kaznuje samovolja predsednika HZS, kaznujeta pa naj se tudi kluba, ki nista obvestila domačih sodnikov o sojenju. Več o sklepih pa bo znano po seji predsedstva HZS. • (bj) Triglav izgubil v podaljšku triglav : olimpija 4 : 5 (3 : 1,0 : 3, 1 : 0), v podaljšku 0 : 1 . Kranj, 29. februarja 1992 je ledena ploščad PPC Gorenjski sejem, gledalcev 100, sodniki Bundalo - glavni, Razinger in Iskra - linijska vsi z Jesenic. Strelci: 1 : 0 Veternik (Verčič), 2 : 0 Verčič (Zmavc), 3 : 0 Novak (Kozomara) 3:1, Ažman (Mlakar) 3 : 2 Ažman (Cerar, Mlakar), 3 : 3 Mlakar (Ažman), 3 : 4 Cerar, 4 : 4 Fetih (Kozomara), 4 : 5 Lešnjak (Čižman). Izključitve: Triglav 18 minut, Olimpija 20 minut. Tokrat so Triglavani nastopili brez poškodovanega najboljšega strelca lige Palela Vratniva. Igrali so odlično predvsem v prvi tretjini, ki so jo dobili s 3 : 1. V nadaljevanju so popustili, kar so izkoristili Ljubljančani in izenačili izid. V igranju podaljškov so imeli več sreče, saj so zadetek dosegli, ko so vsi navzoči gledalci bili že pripravljeni, da vidijo izvajanje kazenskih strelov. j. Marinček tenis i2 -p Tr^\" Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Ve| ? |3 Je pripravil zanimivo tekmovanje v ski-tenisu, kombinacijo Cev slal°ma in tenisa. Tekmovanja se je udeležilo blizu 50 tekmoval-mu ln,lekrnovalk. ki so se na smučiščih Zelenice pomerili v veleslalomi- na teniških igriščih v Podbrezjah pa v tenisu in bili pri tem raz-nAn'..v već starostnih skupin. Tekmovanje je bilo dobro organizira- • noJ' zanimivi, najboljši pa so bili: Kra ske nad 35 let: 1. Milena Dolčič, 2. Marija Sitar. 3. Majda ničaTri ženske do 35 tel: 1. Nataša Pogačnik. 2. Katja Meglic. 3. Da-Tom P''ak: m°šk' nad 35 let: I. Milan Nadišar in Lojze Polajnar, 3. noviaž,pogačnik; moški do 35 let: I. Žiga Janškovec, 2. Andrej Štefane- 3. Marko Kavčič. Janez Kikel 1 Šenčur : Jese-Žirovnica 3 : 2. ca 19, Šenčur 19, HIT Casinos N. G. II 17 (-1). Najboljši rekreativni kolesarji v škofji loki Škofja Loka, 2. marca - KK Janez Peternelj in KZ Slovenije - Odbor za množičnost in rekreacijo, organizirata ta četrtek, 5. marca, ob 18. uri, v dvorani Poden v Škofji Loki slovesno razglasitev rezultatov kolesarskega prvenstva Slovenije za rekreativce in veterane za leto 1991. Vabljeni vsi ljubitelji rekreativega kolesarjenja. • (rh) ROKOMET Zmaga preddvorčanov Konec tedna so rokometaši v slovenski super rokometni ligi odigrali 13. kolo. V Kranju so zasluženo slavili domačini. Zmago pa so si, tokrat v gosteh pri ekipi Mlinotesta, priborile tudi roko-metašice Kranja. Rezultat tekme v Ajdovščini je bil 23:24 (12:13). Slovenska super rokometna liga Preddvor Infotrade: Pomurka Bakovci 26 : 23 (14:12 Kranj - Športna dvorana na s'uženo premagali goste iz Ba- kovcev. Preddvorčani so tokrat navdušili in vse kaže, da ekipa trenerja Cudermana prihaja v formo. Pri domačinih gre pohvaliti za borbenost vso ekipo, še posebej pa tokrat razpoložena strelca Ur-šiča in Sinka, pri gostih pa Okre-sa in Meolica. Koprska sodnika Kern in Strel sta bila v borbenem srečanju izvrstna. Pokrovitelj srečanja je bila Diskoteka Primadona Trebija in Barcafe Lev Preddvor. Naslednje kolo je na sporedu že jutri. Preddvorčani gostujejo (v sredo) na Ptuju. J. Kuhar iT »1 sT#n I [W- d A ih a i k T ■ Zmaga bleda I. SOL - moški REZULTATI 15. KOLO: Šempeter : Bled 1 : 3, Črnuče : Žirovnica 3:1, Vigros-Pomurje : Celje 3 : 0, Emonacommerce : Topolšica 3:1, Brezovica : Vileda II 3 : 1, Izola : Mislinja neodigrano. Vstni red: Brezovica 28, Vigros-Pomurje 27, Šempeter 25, Bled 25, Žirovnica 24, Emonacommerce 23, Topolšica 23, Mikro Črnuče 22, Vileda II 20 (-1), Celje 18, Izola (-1) 16, Mislinja (-1) 15. ii. SOL - zahod moški REZULTATI 10. KOLO: Bovec : Bled ml. 0 : 3, Termo Lubnik : Bohinj 3 : 0, Salonit II : P. Prvačina 0 : 3, Plamen : Triglav 3:1. Vrstni red: Salonit II 21, P. Prvačina 20, Plamen 19, Termo Lubnik (-1) 17, Bled ml. 16, Triglav 13, Bohinj 13. II. SOL - zahod ženske REZULTATI 14. KOLO: Kočevje II : Bled II 3 niče 2 : 3, Koper : Vital 3 : 0, HIT Casions N. G. II Plamen : Kamnik 0 : 3, Bohinj : Triglav 0 : 3. Vrstni red: Koper Cimos II 29, Vital 29, Triglav 25, Kamnik 24, Bohinj_23, Kočevje II 22, Jesenice 21, Plamen 21, d»w. B. i\fa"^ni" Planini* gledalcev 200, sodnika Kern in Strel (oba Koper). Preddvor Infotrade: Martinčič, Gregorc, Šink 8, Žibert, Zorman 2, Arnež 4, Tomažič, Uršič 10, Lombar 2, Perko, Cuderman, Komovec. Pomurka Bakovci: Vereš, Zu-gelj, Kolmanič 1, Škraban, Bede-kovič, Buzeti 2, Meglic 5, Love-njak S. 4, Okreča 5, Petek 3, Lo-venjak A. 3, Gaberc. V prvem prvenstvenem srečanju spomladanskega dela prvenstva so rokometaši Preddvora Infotrade pred svojimi navijači za- Tržiške zimske igre Tržič - Športna zveza v Tržiču pripravlja tudi letos tekmovanja v zimskošportnih igrah tržiških delavcev, ki bodo veljala tudi za točke v celoletnih Delavskih športnih igrah. Tekmovanja bodo potekala v veleslalomu, tekih na smučeh in sankanju, izvedli pa jih bodo marca 1992. Poleg tega bodo pripravili tudi občinski prvenstvi v smučarskem teku in sankanju, kjer bodo lahko nastopili vsi občani Tržiča. Program predvideva tekmovanje v veleslalomu v marcu na smučiščih na Zelenici, teki bodo v Slaparski vasi v Zgornjem Lomu nad Tržičem, in sicer 4. marca ob 16. uri prvenstvo tržiških delavcev, 11. marca ob 16. uri pa še občinsko prvenstvo za vse kategorije - torej tudi za najmlajše, 2. marca je bilo tekmovanje tržiškirT delavcev v sankanju na sankaški progi Pod Storžičem, 9. marca ob 16. uri pa bo občinsko prvenstvo v sankanju. Vse informacije ter prijave dobite na naslovu Športne zveze, Ba-Ios 4, Tržič ali po telefonu 50-766 pri sekretarju ŠZ Janezu Brzinu. Program športnih tekmovanj Tržič - Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi v Tržiču je tudi letos izdala lično brošuro z naslovom Program športno-rekrea-tivne dejavnosti v občini Tržič, ki je namenjena vsem rekreativcem, sedanjim in bodočim, ki so na ta način obveščeni o vseh športno-re-kreativnih akcijah, ki so jih v svoje programe vključila športna društva in klubi, ki so združeni v Športno zvezo Tržič. Obenem s tem progam vsebuje tudi razpis Delavskih športnih iger za leto 1992 ter pravila točkovanja in tekmovanja v tem zelo množičnem tekmovanju. Program športno-rekreativne dejavnosti je na voljo v pisarni Športne zveze v Tržiču, Balos 4, pri sekretarju Janezu Brzinu. Turnir v biljardu Tržič - V okrepčevalni Pr' Krvin'je bil od peti od šestih turnirjev v biljardu, ki se ga je tokrat udeležilo 19 igralcev. Presenetljivo je zmagal Goran Poluga pred Borisom Kogojem, dosedanji štirikratni zmagovalec Andrej Pogačnik pa je bil tretji. V skupnem seštevku še naprej vodi Andrej Pogačnik, ki ima 38 točk pred Tonetom Zavrlom 21, Goranom Polugo 18, Borisom Kogojem 16, Damjanom Ahačičem 13 itd. Prihodnji, zadnji, turnir v tej seriji bodo pripravili 21. marca 1992. Janez Kikel IBS&JS GLAS 20. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 3. marca 1992 ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Čigava je bančno -stanovanjska stavba v Škofji Loki, Šolska ul. 6. Nekaj zgodovine: Leta 1955 se je na pobudo občine ustanovila Komunalna banka, kar je povzročilo ukinitev podružnice Narodne banke v Škofji Loki, Mestni trg št. 8. Zaradi sčasoma pretesnih poslovnih prostorov in na pobudo predsednika občine se je pristopilo k novogradnji bančnih poslovnih prostorov v Šolski ulici. Komunalna banka je imela skromna lastna investicijska sredstva (od 20 do 24 milijonov din) zaradi kratke dobe poslovanja in nizke razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami. (Banka se je takrat štela, kot servis gospodarstva, ki ne sme ustvarjati večjega dobička.) Zato je predsednik občine obljubil preskrbeti manjkajoča sredstva. Zaradi tega se je zidalo poslopje v tri nadstropja. V11. in III. stanovanja, ki so imela drvarnice v kleti in sušilnico na podstrehi. Banka pa je imela v kleti arhiv in trezor, ter poslovne prostore v pritličju in I. nadstropju. Na prošnjo banke je občina odstopila dve stanovanji v II. nadstropju, s čimer je banka rešila pereč stanovanjski problem dvema delavkama banke. Stavba je bila zgrajena oz. dokončana v l. 1960, ko se je banka tudi vselila. Banka je v letih 1955 in 1956 poslovala kot samostojna Komunalna banka, da je pod "prisilo" postala v letih 1957 do 1960 podružnica Komunalne banke okraja Kranj (zaradi ustanovitve okraja) in nato zopet v letih 1961 in 1962 samostojna Komunalna banka. Vsa ta leta in še naprej do vključno leta 1975 je denarni zavod v Škofji Loki ne glede na spremembo statusa in imena v "podružnico" in nazadnje v "enoto"posloval s samostojnim obračunom in samostojno ugotavljal in delil dohodek. Iz navedenega sledi, da je bila bančno-stanovanjska stavba zgrajena izključno z denarjem ustvarjenim na območju občine Škofja Loka ali z drugimi bese- dami z denarjem gospodarstva in občanov občine Škofja Loka. Sedanja Ljubljanska banka -Gorenjska banka d.d. Kranj kot avtomatična naslednica premo-žena "enote" v Škofji Loki, prodaja te odvečne poslovne prostore in obe stanovanji in tako išče dobiček, ki ga ni ustvarila. Glede na vse navedeno bi bilo pravično in logično prepustiti to premoženje nazaj občini Škofja Loka. Seveda zaradi trenutnih razmer je to zadeva banke Kranja in njenih organov, ki naj zadevo razsodijo. Pripominjam pa, da se je na območju občine Škofja Loka tudi po letu 1976, ko se je enota ponovno preselila v nove prostore v "Poslovno hišo" na Titovem trgu 3a (kamor je investirala zopet svoja lastna investicijska sredstva), še ustvarjal dohodek do današnjega dne. ki pa ni razviden, ker se je ukinil samostojni obračun enote. Nastaja vprašanje, kaj se je naredilo s tem dohodkom. Ustanovile so se nove ekspoziture na Mestnem trgu, v Podlubniku in v Frankovem naselju. Izboljšale oz. preselile pa so se tudi že obstoječe ekspoziture v Žireh, Železnikih in Gorenji vasi. Drugih investicij iz dohodka banka na območju občine, kolikor mije znano, do danes ni bilo. Glede organiziranosti bančništva na Gorenjskem je bil na 4. zboru upravljalcev podružnice Ljubljanske banke Kranj z dne 27. novembra 1974 sprejet sklep, da se tudi v Kranju formira bančna enota, kakor na drugih občinah z enakim obsegom poslov. V podružnici pa bi ostali koordinacijski posli in posli organizacij skupnega - gorenjskega pomena in ne občinskega. Vendar do uresničitve sklepa ni prišlo z izgovorom, da se počaka na predpise napovedanega novega zakona o bankah. Tako se je na sklep pozabilo in ni bil uresničen. V letu 1973 so znašala sredstva enote v Škofji Loki okroglo 407 milijonov dinarjev, kar je zadostovalo za vse potrebe gospodarstva in prebivalstva na tem območju. Leta 1975 pa so znašala že sredstva enote 757 milijonov, kar je vsekakor velik in hiter porast. Če je bil vi. 1976 enak porast (tega nisem več spremljal, ker sem bil 1. februarja 1976 predčasno upokojen), bi enota presegla milijardo sredstev, kar bi jo po tedaj obstoječi organizacijski shemi Ljubljanske banke uvrščalo med podružnice III. tipa, ki so imele name-stno oddelkov že nekatere direkcije. Namesto tega pa je nastala v Škofji Loki le enota brez samostojnega obračuna, brez ugotavljanja dohodka, brez evidence sredstev, brez deviznega in investicijskega oddelka itd., torej tako rekoč ekspozitura z večjimi pristojnostmi. Pred 11. svetovno vojno so bile samo v mestu Škofja Loka štiri hranilnice, na območju občine pa še 11, skupno torej petnajst hranilnic, ki so vse imele samostojni obračun in samostojno ugotavljale in delile dohodek. Danes ugotavlja dohodek na območju občine le Hranilno - kreditni odsek pri Kmetijski zadru- ?i Škofja Loka in mogoče še pri ateri zadrugi v dolini. Vsi drugi denarni zavodi na območju občine ugotavljajo dohodek na sedežih svojih central, ki so izven Škofje Loke, tako tudi LB GB d.d. Kranj, od česar občani Škofje Loke nimajo ničesar, razen bančnih storitev. Zaupanje občanov v banko je splahnelo, ustvarja se ugoden teren tudi za tuje banke in bi kazalo razmislili o novi organizaciji banke na Gorenjskem. Ustanovile naj bi se samostojne banke po občinah povezane med seboj, s tem bi občani dobili zaupanje v svoje banke, ker bi se dohodek ustvarjal in delil v občini, delavci banke pa bi bili tudi bolje motivirani. Silvo Marguč bančni direktor v p. Grb občine Jesenice Gorenjski glas, 7. februarja 1992 Slovenski krščanski demokrati na Jesenicah smo na svoji redni seji, 3: februarja 1992, obravnavali tudi predlog za nov grb jeseniške občine, ki je bil predstavljen v Gorenjskem glasu dne 31. januarja. Presenečeni smo bili, ker je bila prikazana samo ena varianta, ne pa tudi ostale, prikazane bi morale biti vsaj nagrajene. Menimo, da je takšen način obveščanja bralcev zelo pristranski. Čeprav je v obrazložitvi izbranega grba navedeno, da ta med drugim predstavlja tudi srednjeveški znak za železo, je treba povedati, da ta znak predstavlja tudi patriarhov križ. S predlogom se ne strinjamo, saj za jeseniško občino ne predstavlja ničesar zanjo značilnega. Mislimo, da imamo dovolj markantnih, povsem naših znakov in grbov, preko Triglava, alpinizma, predora, do narcis, itd. Menimo tudi, da je za nekaj takšnega, kot je grb potrebno več časa, ter da je to tako pomembno za nas vse, da se ne sme sprejemati po hitrem postopku brez sodelovanja širšega kroga občanov. Je pa tudi že skrajni čas, da se nam končno preneha vsiljevati kakršnekoli rešitve. Tudi tu je, kot že nemalokrat kontakt občinskih organov z občani povsem zatajil. Odločitve se sprejemajo v ozkih krogih, brez sodelovanja z občani, ob pomanjkljivem obveščanju, tako občanov, kot tudi strank, povsem tako kot v starih časih. Rezultat je seveda temu primeren. Zahtevamo, da komisija, oziroma žirija organizira javno predstavitev vseh prispelih predlogov in da omogoči ogled teh predlogov tudi vsem občanom. Odločitev o grbu naj da nov, javen razpis. Zahtevamo tudi, da se postavi nova. ustreznejša komisija. Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Jesenice Z županovimi zastavami v Avstralijo Gorenjski glas, 7. februarja 1992 V Gorenjskem glasu, dne 7. februarja 1992, ste v članu "Z županovimi zastavami v Avstralijo" zapisali neresnico, zato vas prosimo, da zadevo demantirate in s tem popravite škodo, ki jo je članek povzročil ZTKO Kranj. Zapisali ste namreč trditev, da je Barbara Mulej odšla na pot v Avstralijo na teniški turnir z zastavami, ki jih je podaril župan Vitomir Gros in da kljub prošnjam pri nekaterih -ZTKO Kranj te zastave ni mogla dobiti. Resnica pa je povsem drugačna. Zastavo, ki jo je na največji teniški turnir v Avstralijo s seboj nesla Barbara Mulej, je priskrbel ZTKO Kranj, zastavo je osebno na ZTKO dvignil oče Janez Mulej. Toliko v odgovor. Drugače pa - v zadnjem času se v raznih medijih pojavljajo zelo negativna stališča do dela v kranjskem športu in še posebej o vlogi in pomenu ZTKO. Zato vas prosimo, da v prihodnje o stvareh, ki se tičejo kranjskega športa in ZTKO in imajo negativni predznak, dobite točne informacije po tel.: 211-176, 211-235 (fax), ker bomo le na ta način prišli do točnih in popolnih informacij. Ker se šport v celoti nahaja v tem "težkem času " v zelo nezavidljivem položaju, je vsaka negativna zadeva še toliko bolj odmevna. Zato vas prosimo, da s skupnimi močmi poskušamo probleme in pojave v športu osvetliti s pravilnega zornega ko- tQ' Vodja DS: Borut Farčnik »Dolg na dolg -poguba« Gorenjski glas, 28. januarja 1992 Spoštovana ga. H. Jelovčan, objavo kazenske ovadbe proti meni kot direktorju firme Median in trgovski zastopnici Angeli-ki K. ste verjetno napisali na podlagi njenega povzetka. Sama ovadba sloni le na informacijah, dobljenih do njene vložitve. In kot taka, še manj pa njen povzetek, žal ne moreta nuditi dejan- ske predstave o resničnosti stanja- Čutim dolžnost, da kot direktor zasebne firme Median javnost seznanim z dejanskim stanjem. Iz vašega članka je predvsem razvidno, da sva z Angeli-ko K. enakovredno osumljena kaznivega dejanja goljufije, ker »sva« od julija do septembra lani oškodovala dobavitelje za več kot osem milijonov tolarjev. To, da so dobavitelji oškodovani, je sicer res, vendar je konstruktor in izvajalec domnevne goljufije ob očitni zlorabi s pooblastilom danega zaupanja bila Angelika K. v dogovoru s spornim kupcem - firmo Europak oz. V&M iz Makedonije. Dejanskost bremenitve, dopolnjeno s kasnejšimi informacijami, bom osvetlil z naslednjim: 1. K poslom me je s sumljivimi obljubami napeljala Angelika K. po predhodnem dogovoru s sedaj spornim kupcem. Jamčila mi je uspeh s svojim premoženjem in podpisano izjavo, da bo posle v primeru nepravilnosti oziroma zapletov prenesla na svojo firmo, ki jo bo ustrezno in pravočasno registrirala. Pri ustanavljanju firme sem ji kasneje še celo pomagal, vendar se je in se pri registraciji še vedno izmika. Sam njenih poslov glede na omenjeni dejstvi in neizpolnitev dogovorov glede poravnave dolgov, po nekem strpnem zavlačevanju, ne priznavam več, kar že ve tudi sodišče. 2. Z mojim pooblastilom in ostalo že vnaprej pripravljeno in podpisano bianco dokumentacijo je kot trgovska zastopnica samostojno kupovala blago v imenu in na račun firme Median po podjetjih v Sloveniji za potrebe spornega kupca iz Makedonije. O sklenjenih poslih me je obveščala, kakor in kolikor se ji je zdelo pač potrebno po svoji zamisli komerciale. Ni upoštevala mojih navodil glede ravnanja z dokumenti. Sporne so dobavnice, ker ni poskrbela za ustrezne podpise in žige s strani kupca -prejemnika blaga. Fakture sem izstavil lahko le na podlagi prejetih računov oziroma dobavnic dobaviteljev, kar pa bi v primeru poravnave fakturiranih zneskov odpravilo problematičnost omenjenih dobavnic v odnosu Median - sporni kupec. 3. Pooblastilo sem ji ob prvi blokadi žiro računa v mesecu juliju preklical in zahteval takojšnjo vrnitev vseh dokumentov. Z emocionalnimi izbruhi in triki me je prepričala v to, da sem odstopil od preklica. Stanje je kasneje ublažila s pologom na žiro račun moje firme. Sodil sem, da jo bo to tedaj izučilo pri nadaljevanju poslov. Zanašal sem se tudi na izjavo glede prenosa poslov v primeru nadaljnjih težav. 4. Po blokadi žiro računa sredi avgusta lani se posli z novimi upniki praviloma niso sklepali, ampak je šlo le za izvedbo dobav po predhodnih dogovorih Angeli- ke. Dana so bila zagotovila tako s strani Angelike kot kupca, do se bodo dolgovi začeli poravna-vati. Do slednjega pa žal do da-nes ni prišlo. Zakaj, najbolje v* sama Angelika kot tudi njeni naveza oziroma sporni kupec. 5. Posel, ki se je kljub blokadi1 začetku septembra še sklenil m pokritje dolga do firme V. E. A-Commerce, Ljubljana (kakor tudi posla, v ovadbi omenjena kot poskusa goljufije do firm Kenii' jaimpex in Slovenijales), povzrc čenega z Angelikinim nakupom coca-cole z lažno obljubo pora* nave, je resda rezultat moje pri' volitve, vendar le kot posledici večkratnih pritiskov in nedopustnih groženj s strani omenjeni firme (tovrstna rešitev je tudi plod domišljije te firme), kar pO določilo št. 60 Zakona o obligacijskih razmerjih posel razveljavlja oziroma izničuje. 6. Da bi se izognili morebitnim nadaljnjim zapletom, sem Ange-liki 20. 9. 1991 uradno preklical pooblastilo, vendar mi kljub moji zahtevi in siceršnji poslovi praksi ni do danes vrnila niti enega samega dokumenta. Po moderni teoriji obligacij, in tudi sicer, ji njena moralna in poslovna dolžnost narekujeta, da b[ morala pri izterjavah dolgov bit' ravno tako osebno zavzeta, ko[ je bila pri nakupih. Kar se pa m zgodilo in se tudi ne dogaja. j 7. Itn. Na podlagi navedenega obstaja sum, da je šlo za zlorabo firme Median z do tedaj dobro boniteto (prav takšno je ta naveza tudi iskala). Z zavajanjem oziroma napeljevanjem v zmoto in sploh s kršenjem serije določb Zakona o obligacijskih razmerjih je domnevno v ospredju očitno pridobitev protipravnih koristi s strani spornih udeležencev-Dogovorjeno ni bilo le poravnavanje dolgov, pač pa tudi pokritje vseh morebitno nastalih stroškov zaradi nepredvidenih težav in to ločeno ter v celoti. Čeprav sem navedel tudi kasnejša dejstva glede na daturti ovadbe (v času preiskave v septembru sem Angeliko še delno ščitil, ker sem verjel zagotovilom glede poravnave, pa tudi zaradi dejstva, da mi je bližja znankal si ne morem kaj, da se ne bi odločil za objavo tega sestavki kot odziva na objavljeni članek Želim in tudi poskrbel bom z° to, da se tako do njenega nastopa delovanja vzorno vpeljani Median kot tudi moje ime opereta teh umazanij. Slovenija takšnih in podobnih udeležencev 11 pravnem prometu, pa tudi sicer* ne potrebuje. Uveljavljal bom prenos poslov na njeno firmo, ta-ko da bodo upniki Mediana dobili pravega dolžnika. Ločeno pO bom sprožil še odškodninski pO' stopek za povzročeno moralno w materialno škodo (navadno izgubljeni dobiček) moji firmi. Kranj, 10. in 26. februarja 1992 Median d.o.o., Kranj Jožef M., direktor Charles Mb DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja »Prav na koncu hodnika je,« je rekel Benjamin. »Kaj?« Nasmehnila se mu je. »Ga. Robinson,« je rekel Benjamin in zmajal z glavo. »Trenutno sem nekako raztresen. Žal mi je, da sem nevljuden, toda o nečem premišljujem.« Stopila je preko sobe k njemu in ga poljubila na lice. »Lepo, da sem vas videl,« je rekel Benjamin. »Kopalnica je na koncu hodnika.« Ga. Robinson je še trenutek stala in ga gledala, potem se je obrnila in odšla k njegovi postelji. Sedla je na rob in srknila poži-rek pijače. »Kako si kaj?« je vprašala. »Poglejte,« je rekel Benjamin. »Žal mi je, da nisem bolj prijazen, ampak poskušam razmišljati.« Ga. Robinson je postavila kozarec na preprogo. Segla je v torbico po zavojček cigaret in jih ponudila Benjaminu. »Ne«. Vzela je eno zase. »Je tukaj kakšen pepelnik?« »Ne.« »O,« je rekla, »pozabila sem. Skavtska zvezda ne kadi.« Upihnila je vžigalico in jo položila na pregrinjalo. Benjamin je stopil k pisalni mizi po koš za smeti in ga nesel k postelji. Pobral je vžigalico in jo vrgel vanj. »Hvala.« Stopil je nazaj k oknu. »Kaj te vznemirja?« je vprašala. »Nekatere osebne reči.« »Ali nočeš govoriti o njih?« »No, ne bi vas posebno zanimale, ga. Robinson.« Pokimala je in tiho sedela na postelji, kadila cigareto in otresala pepel v koš poleg sebe. »Težave z dekleti?« je vprašala. »Kaj?« »Ali imaš težave z dekleti?« »Poglejte,« je rekel Benjamin. »Res mi je žal, da sem tak, ampak ne morem si pomagati. Enostavno sem nekako zmeden glede nekih stvari.« »Na splošno?« je rekla. »Tako je,« je rekel Benjamin. »Torej, prosim.« Zmajal je z glavo in pogledal spet ven skozi okensko šipo. Ga. Robinson je pobrala svoj kozarec in naredila požirek, ga potem postavila na tla in tiho sedela, dokler ni pokadila cigarete. »Naj tole ugasnem v košu za smeti?« Benjamin je pokimal. Ga. Robinson jo je zmečkala na notranji strani koša, potei? pa spet sedla in prekrižala roke v naročju. Nekaj trenutkov je bi' lo vse tiho. »Kopalnica je na koncu hodnika,« je rekel Benjamin. »Vem.« Ni se premaknila s postelje, ampak je sedla in ga gledala-dokler se Benjamin ni končno obrnil in stopil k vratom. »Oprostite,« je rekel. »Mislim, da bom šel na sprehod.« »Benjamin?« »Kaj?« »Pridi za trenutek sem.« »Glejte, res mi je žal, da sem nevljuden ga. Robinson. TO' da...« Izprožila je roki. »Samo za trenutek,« je rekla. Benjamin je zmajal z glavo in šel nazaj k postelji. Vzela )e njegovi roki v svoje in mu nekaj trenutkov gledala v obraz. »Kaj hočete?« je vprašal. »Ali me pelješ domov?« »Kaj?« »Mož je vzel avto. Ali me boš peljal domov? Benjamin je segel v enega svojih žepov po ključe. »Izvoli' te,« je rekel. »Vzemite avto.« »Kaj?« »Izposodite si avto. Jutri bom prišel ponj.« »Ali me nočeš peljati domov?« je vprašala in namrščila obr- vi. »Rad bi bil sam, ga. Robinson. No, ali znate ravnati s tujim1 prestavami?« Odkimala je. »Ne znate?« »Ne.« Benjamin je počakal nekaj trenutkov, potem je spravil klju' če v žep. »Pojdiva,« je rekel. Torek, 3. marca 1992 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 21. STRAN ^S®SJH@iLsi:GLAS Radoš D. obsojen na enotno kazen šest let zapora Kriv poneverbe in velike tatvine Radoš D. je kot prodajalec sadja in zelenjave v Mercator-jevem kiosku Rožnik - Preskrba iz Tržiča na Planini pri Kranju od aprila do novembra •990. leta postopno jemal denar od iztržka in na ta način poneveril skupaj 61.931 tolarjev. )■ septembra lani, na dan to-^J, ko so ga priprli, je okrog treh popoldne prek balkona vdrl v stanovanjsko hišo E. C. na Bledu. Odnesel je za 152.104 tolarje šilingov, mark, lir, dinarjev in zlatnine. Že pred tem je na podoben način skušal krasti tudi v Kranju in Stražišču, vendar so ga stanovalci obakrat presenetili in prepodili. 14. julija je ob devetih zvečer vstopil v stanovanjsko hišo J. G. v Kranju; medtem ko so domači gledali televizijo, je odšel v zgornje prostore, odprl predal nočne omarice v. spalnici, pri čemer se je prebudil J. G., ki je spal v sobi. Gospodar ga je prijel in ga izročil policistom. Tudi "obisk" dobrega pol meseca kasneje, 5. Pograbila in odnesla pete Lesce - Kriminalisti iz oddelka za gospodarski kriminal gorenjskega urada kriminalistične službe so tožilstvu ovadili Jožico B. iz Lesc. Utemeljeno jo sumijo kaznivega dejanja poneverbe. Jožico B. so že večkrat prej obravnavali zaradi goljufij, izdaje nekritih čekov, kot obrtnica je bila vpletena tudi v zadevo Mavrica. Prebrisana ženska je namreč imela najprej obrt: šiviljstvo in prodajo drobne konfekcije ter modnih dodatkov, ki jo je nato razširila v zasebno podjetje Top shop. Vendar pa je bil žiro račun njenega podjetja, v katerem se je ukvarjala s tekstilom, praktično ves čas blokiran. Kot so doslej ugotovili kriminalisti, je "podjetnica" prinesla okrog sedem družbenih podjetij, od katerih je kupovala blago, ga prodajala, računov pa ne plačevala. Dolžna jim je skupaj 778.000 tolarjev. O tem, kako je zapravila denar, ni nobenih evidenc, povprašati pa je tudi ne morejo. Ko je namreč začutila pod seboj vroča tla, je Jožica B. odpeketala iz Lesc in Slovenije. Menda se pred roko pravice skriva na Kosovu. • H. avgusta, v hiši P. R. v Stražišču je bil zanj neuspešen. Ko je iskal dragocenosti, so ga prepodili. Ljubitelj tujega premoženja Radoš D. je na obravnavi na radovljiškem sodišču priznal le veliko tatvino na Bledu. Da bi kot prodajalec tržiškega Mer-catorja v kiosku na Planini po-neverjal denarje zanikal. Izgovarjal se je, da je primanjkljaj v izkupičku nastal zaradi nepriznanih reklamacij, ki jih je sicer uveljavljal, omenil pa je tu- Marihuano prodajal tudi mladoletnikom Kranj • Kriminalisti so ovadili kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil 19-letnega C. L. iz Kranja. Lani je nasadil indijsko konopljo, jo predelal in začel uživati sadove. Marihuano je prodajal uživalcem, tudi mladoletnikom. Hišne preiskave Kranj, 2. marca - Gorenjski policisti so v četrtek po odredbi sodnika za prekrške zaradi suma, da bivši oficirji JLA doma hranijo orožje in strelivo, napravili več hišnih preiskav. V 34 hišnih preiskavah so zasegli enajst kosov strelnega orožja in 933 nabojev različnih kalibrov. KRIMINAL Sovražnik šole Kranj - Kranjski policisti iščejo sledi za neznancem oziroma neznanci, ki so v noči s 26. na 27. februar iz očitnega sovraštva s kamni razbili tri okenska stekla na Iskrini šoli na Zlatem Polju. Stekla so vredna 30.000 tolarjev. Nevoščljivost? Bled - Neznanec je sredi popol-zažgal zaščitno cerado dnevE na vratih zasebnega servisa gospodinjskih aparatov na Grajski cesti na Bledu. Nevoščljivost, objestnost ali kaj drugega? Objestna dvanajstletnika Tržič - Otroka iz Tržiča, stara dvanajst let, sta 21. februarja nasilno vdrla v vodovodno zajetje tovarne BPT v Podljubelju. Iz objestnosti sta potrgala verigo za merjenje višine vode, razbila telefon in šipo. Štoparji odpeljali avto Kranj - Ljubljančan J. H. je v petek nekaj pred polnočjo v Ljubljani sprejel v svoj avto tri štoparje in jih odpeljal v Kranj. Na cesti Staneta Žagarja, blizu sodišča, je ustavil, izstopil, da bi mimoidočega povprašal, kje se zavije v center mesta. Tedaj je eden od štoparjev sedel za volan in odpeljal, dobrosrčen lastnik avta pa je presenečen zrl za tatovi, ki so se zgubili v neznano. di možnost, da so mu blago v kiosku kradli. Tudi za lopovske obiske v dveh kranjskih stanovanjskih hišah je imel Radoš D. pripravljena izgovora. V hiši J. G. naj bi povpraševal po nekem Jožetu, za katerega ni vedel točnega naslova, medtem ko naj bi v domu P. R. spraševal za pot do mesarije Kalan. Sodišče mu kajpak ni verjelo, spoznalo ga je za krivega poneverbe in velike tatvine ter poskusa dveh tatvin. • H. Je-lovčan Gostinca "zginila" Boh. Bistrica - Mlada Jeseničana Luka K. in Janez P. sta 7. oktobra lani najela lokal Zoisov grad v Bohinjski Bistrici. V pogodbi sta se obvezala, da bosta plačala za najemnino 4.000 mark. Najemodajalka je zaman čakala na denar. Gostinca sta "obrt" dodobra izkoristila. V trgovini Lipa v Boh. Bistrici, kjer sta nabavljala različno blago, sta od julija do oktobra napravila za 326.000 tolarjev dolga, v mesnici v Stari Fužini sta ostala dolžna okrog 82.000 tolarjev, v trgovini Modrin 60 zabojev piva, vrednega 21.000 tolarjev, v diskontu Teške Murke pa imata za 170.000 tolarjev dolga. Njun primer obravnavajo bohinjski policisti in kriminalisti urada krim službe iz Kranja, ki ju iščejo, saj sta fanta, kot kaže, odnesla pete. Kradel Pekovo usnje Tržič - Janez C. iz Bistrice pri Tržiču je v dveh mesecih na-kradel za 127.000 tolarjev usnja iz Pekovega skladišča. Usnje je jemal dopoldne, ga obesil na žico prek ograje nad Bistrico, popoldne pa snel in odnesel domov. Ukradel je dvakrat po približno 28 kv. metrov usnja. Varnost Kranj Učinkovita intervencija Pred tednom dni smo obsežno pisali o načinih tehničnega in fizičnega zavarovanja objektov, ki ga izvajajo v kranjski Varnosti. Poleg samega varovanja pa je potrebno ob sprožitvi alarmnega signala hitro in učinkovito intervenirati. Za te namene imajo pri varnosti posebne intervencijske skupine. Interveniranje, ki je v pristojnosti podjetij, ki izvajajo varovanje, je natančno opredeljeno v ustreznih zakonih o notranjih zadevah. Določeno je tudi, kateri objekti so v pristojnosti policijskega varovanja, vse ostalo pa je tako rekoč prepuščeno trgu, seveda prav tako v skladu z ustreznimi zakonskimi akti. Intervencija mora biti predvsem hitra. Potem ko alarmni signal iz objekta, kjer je bil sprožen, preko poštnih zvez pride do dežurnega centra, mora biti intervencijska ekipa najkasneje v petih minutah na objektu. Dežurni center je opremljen s posebnim sistemom, ki onemogoča vsakršne sabotaže, kot so prekinitev kablov ali dvig slušalke. To pomeni, da je alarm v vsakem primeru sprožen. Poleg sklenjene pogodbe z uporabnikom oziroma stranko, ki je naročila varovanje, mora intervencijska ekipa imeti tudi ustrezen načrt in ključe objekta, tako da je intervencijski skupini omogočen dostop do mesta, kjer je prišlo do sprožitve alarma. Ce je mogoče ugotoviti vzrok alarma, intervencijska ekipa ustrezno ukrepa, seveda v okviru poo- blastil, ki jih ima. Interveniranje ni končano s prihodom na objekt, pač pa je treba storilca poskušati zadržati do prihoda policije. Za vsak vstop mora intervencijska ekipa imeti utemeljen razlog, stranka pa mora biti z vstopi seznanjena. Kraj, čas in vzrok alarma so v dežurnem centru tudi računalniško zabeleženi. V primeru, da gre za lažni alarm, dežurna ekipa vzpostavi varovalni sistem v normalno stanje. V intervencijski ekipi sta vedno po dva človeka, ki sta ustrezno oborožena in opremljena, intervencije pa izvajata z intervencijskim avtomobilom. V komunalni coni Primskovo bodo intervencije v kratkem bolj učinkovite, saj bo ekipa v sami coni, tako da bo mogoče ukrepati v manj kot petih minutah. Pod nadzorom bodo vsi objekti. Podoben sistem si želijo v žirovski industrijski coni. Bomba v Tabuju Jesenice - V soboto je neznanec zagrozil, da bo ob 23. uri v diskoteki Tabu na Jesenicah eksplodirala bomba. Policisti so lokal spraznili in ga natančno preiskali, vendar bombe niso našli. To je že peta lažna grožnja te vrste letos! Zamikal jih je moped Hotavlje - S sobote na nedeljo ponoči je skupina starejših mladoletnikov pred gostiščem Lipan na Hotavljah stopala. Ker jih nihče ni pobral, so jih je zamikal moped pri sosednji hiši. Še preden jim ga je uspelo vžgati in se odpeljati z njim, so jih domačini prijeli in predali policistom. Problematičen mule Radovljica - Šestnajstletnik, ki ima na vesti vrsto vlomov po Radovljici, je bil v nedeljo ponoči spet na delu. S kamnom je razbil šipo na bencinskem servisu ob magistralni cesti v Radovljici, vendar so ga policisti prijeli na kraju "zločina". Opustošila avto Kranj - Kranjski policisti so prijeli Ivana K. in Janeza P., ki sta se v sredo ob devetih zvečer na parkirišču pri Planiki spravila nad avto. Razbila sta šipe in iz avta ukradla radio ter zvočnike. Škode je za okrog 38.000 tolarjev. • H. J. Še en tragični primer spolne zlorabe otrok Molčala iz strahu pred očetom Dekle je spregovorilo po dolgih letih muk, potem ko se je oče spravil tudi nad mlajšo sestrico. Kranj, 2. marca - Kriminalisti gorenjskega urada kriminalistične službe so "nekega" Gorenjca ovadili dveh kaznivih dejanj, in sicer spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let, in spolnega napada po členu 101 Kazenskega zakona Slovenije. Začelo se je 1978. leta, ko je bila mati zdoma. Oče je hčerko, ki ji je bilo tedaj le pet let, nagnal spat, kasneje pa še sam legel v njeno posteljo, ji slekel spodnji del pižame, jo začel otipavati in celo skušal z njo spolno občevati. Otroški jok mu ni segel do srca, zaspal je od pijanosti, kasneje ga je mati oziroma žena pregnala iz hčerine postelje. Ko je bilo hčeri sedem, osem let, je oče spet prišel ležat k njej, jo otipaval po prsih, "tolažil", da ji bodo kmalu zrasle in bo potem vse drugače, razen tega pa ji je še! s prstom tudi v nožnico. Pred desetimi leti, ko je pisala domačo nalogo, je pijan prisedel, jo začel spet božati in riniti prst v spolovilo. Revi-ca ni upala pobegniti, ker se ga je preveč bala. Istega leta, enkrat kasneje, jo je popoldne, skupaj z mlajšo sestrico, spet spodil spat. Mlajša, ki je bila naspana, je jokala, medtem ko se je oče lotil starejše. Početje se je ponovilo, le da ji je tokrat še ukazal, naj leže na bok in ji nato porival penis v nožnico. Grozodejstva so se ponavljala iz meseca v mesec, iz leta v leto. Starejša hči je spregovorila, ko se je oče lotil tudi mlajše sestrice. # H. J. NESREČE Črna kronika prometnih nezgod je bila v prvih dveh mesecih letos manj strašna kot lani. Letos je na gorenjskih cestah umrl en človek, medtem ko so bile v enakem času lani štiri žrtve. Minuli konec tedna so bile štiri nezgode, v katerih so bili trije ljudje lažje ranjeni, eden pa huje. Kar pri treh policisti sumijo, da je bil za volanom tudi alkohol. Zaradi divje vožnje v drog Jesenice - V nedeljo ob pol štirih zjutraj je 20-letni Jeseničan Aleš Kalan z jugom 45 vozil od Hrušice proti Javorniku. Pred križiščem magistralne ceste s Tomšičevo ga je zaradi prehitre vožnje začelo zanašati, vozilo je bočno drselo proti križišču, nato pa trčilo v drog javne razsvetljave. Voznika so zelo hudo ranjenega iz jeseniške bolnišnice prepeljali v UKC. Na športnem dnevu odpovedalo srce Jesenice - Četrtkov športni dan dijakov jeseniškega srednješolskega centra se je tragično končal. Okrog pol enajstih dopoldne je v izteku velike planiške skakalnice obležal 18-letni Jurij Resman iz Nove vasi pri Radovljici. Čeprav so ga sošolci skušali oživljati in brž poklicali tudi zdravniško pomoč, mu nihče več ni mogel pomagati. Odpovedalo mu je srce. Druga tragedija se je zgodila istega popoldneva, ko se je dijak Elvir Musič, doma z Jesenic, že vrnil s športnega dneva. Okrog štirih se je šel kopat in ker ga precej dolgo ni bilo iz kopalnice, je brat pogledal, kaj počne. Našel ga je mrtvega v vodi v kadi, v roki je držal ročko s tušem. Zakaj je umrl, še raziskujejo, domnevajo, daje šlo za udar električnega toka. Druga smrt v kopalnici Moste - V četrtek so našli v kopalnici, naslonjenega na lijak, mrtvega 51-letnega Marjana Balanta iz Most. Ker ga sestra, ki živi v stanovanju nad njegovim, že nekaj dni ni videla, jo je zaskrbelo. Vstopili so skozi priprta balkonska vrata in ga dobili mrtvega. Znakov nasilja ni bilo, domnevajo, da mu je odpovedalo srce. Utopljenec v Poljanski Sori Gorenja vas - V nedeljo dopoldne so iz tolmuna Poljanske Sore na starem jezu pri Visokem potegnili truplo 23-letnega Vinka Šubica, doma z Golega vrha nad Gorenjo vasjo. Pogrešali so ga že od 21. novembra lani. # H. J. HALO, 93 V naravi gori Kranj, 2. marca - Sezona požarov v naravi se je začela. Največji je bil v soboto popoldne v Ratečah, kjer sta dva domačina čistila travnik pašne skupnosti in odpadke zakurila. Ogenj se je razširil po bregu navzgor, proti gozdu in italijanski strani, kjer ga je na srečo zadržala "pregrada" iz snega. Pri gašenju je sodelovalo kar 250 naših in italijanskih gasilcev. Skoda ni velika, če ne štejemo dela in stroškov gasilcev. V soboto je gorelo tudi na planini Voje v Bohinju. Alojz K. je kuril veje, ogenj je "požrl" okrog 800 kv. metrov trave in listja. Pogasilo ga je 22 gasilcev. V četrtek dopoldne pa je Franc K. z Dovjega čistil grmičevje nad vasjo in ostanke zažgal. Zgorelo je okrog 1500 kv. metrov suhe trave in podrasti ter lesene svisli s 500 kilogrami sena. Škode je za okrog 15.000 tolarjev. Bržkone malomarno odvržen cigaretni ogorek je v petek opoldne zanetil nizko podrast v gozdu nad kampom Šobec. Požar se je razširil in zajel okrog 2000 kv. metrov suhe trave, listja in gozdne podrasti. Pogasili so ga radovljiški gasilci. Polne roke dela so imeli pretekli teden tudi kranjski poklicni gasilci. V torek so gasili travniški požar v Apnem, v soboto ob avto cesti Kranj vzhod in v nedeljo blizu kranjskega pokopališča, kjer se je vnelo grmičevje. V ponedeljek, 24. februarja, se je vžgal gorilec centralne kurjave v hiši na Podreči, škode je za najmanj 100.000 tolarjev. Na Podreči, tokrat v drugi hiši, je gorelo še nekaj dni kasneje, ko je lastnik z bencinom zažigal saje, ogenj pa je bil večji, kot je želel. Manj resne opravke so imeli gasilci v ponedeljek na Planini. V stanovanju, iz katerega se je močno kadilo, so našli lonec, v katerem se je jed že dodobra zasmodila. V sredo se je vžgala umetna palma v brivskem salonu hotela Kokra na Brdu, v petek osebni avto pred hotelom Creina. • H. J. ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, 64244 PODNART razpisuje JAVNI NATEČAJ za prodajo dvosobnega stanovanja v II. nadstropju stanovanjskega objekta na Posavcu št. 9, velikega 55,83 nv. Javna dražba - prodaja bo 6. marca 1992 ob 12. uri v prostorih Iskre Instrumetni, Otoče 5 a. Izklicna cena za navedeno stanovanje je 3,150.000,00 SLT oziroma tolarska protivrednost 66.554,- DEM po tečaju Banke Slovenije na dan plačila.' Udeleženci morajo vplačati varščino v višini 250.000,00 SLT na žiro račun št. 51540-720-1-13154 v korist Iskra Instrumenti Otoče s pripisom - varščina za javno dražbo in se s potrjenim prenosnim nalogom izkazait pred začetkom dražbe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javnem natečaju predložiti pisno pooblastilo. Kupec mora ob podpisu pogodbe plačati 70 % kupnine, ki bo izdražena na javni prodaji, pri čemer se v ta del kupine všteje že plačana varščina, preostali del kupnine pa v 30 dneh po podpisu pogodbe, pri čemer se obroki revalorizirajo z vrednostjo DEM po tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Pogodbo o nakupu mora kupec sklentii v 8 dneh po končani dražbi, sicer varščina zapade. Neuspelim dražiteljem bomo varščino po dražbi vrnili. Vse stroške v zvezi s prodajno pogodbo in zemljiškoknjižnim prenosom ter davek na promet nepremičnin plača kupec. Ogled je mogoč po dogovoru. Stanovanje se prodaja po načelu videno-kupljeno, poznejših reklamacij prodajalec ne bo upošteval. Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu podjetja Iskra Otoče, telefon 064/70-131 int. 17. TV-HIFI-VIOEO CENTER wff_ KRANJ Jc Datovni trn od ponadatika do patka ».00 «.00 m ISjOO t»XX) M KMl.'l.i Dfi gostilni BLAŽUN Ml SMO NAJCENEJŠI SHARP TV 70 cm, digital, stereo, teletekst 78.990,- SLT SHARP TV 63 cm, digital, stereo, teletekst 72.990,- SLT SHARP TV 37 cm, daljinsko 27.990,-SLT SAMSUNG TV 51 cm, teletekst 36.990,-SLT SAMSUNG videorekorder, dal|insko, VPS 28.990,- SLT NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI VARIFORM d.o.o. Kranj kot lastnik objavlja JAVNO DRAŽBO dvosobnega stanovanja v velikosti 78,2 m:, ki je v pritličju stanovanjske hiše v Savski loki št. 5 v Kranju. Izklicna cena je 1.200.000 SLT. Javna dražba bo v sejni sobi VARIFORM v Kranju, Ljubljanska c. 24 a, v petek, 6. marca 1992, ob 10. uri. Stanovanje si lahko zainteresirani ogleduje v četrtek, 5. marca 1992, od 11. do 13. ure. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki do petka, 6. marca 1992, do 10. ure vplačajo varščino v višini 120.000 SLT na blagajni podjetja. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili takoj po dražbi. Uspeli ponudnik mora v 5 dneh po dražbi skleniti kupno pogodbo, sicer njegovo varščino zadržimo. Kupnino mora kupec plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe na račun podjetja, v nasprotnem primeru prodajo razveljavimo. Družbene dajatve plača kupec, ki plača tudi vse stroške v zvezi s prenosom lastništva. Vsa pojasnila dobite pri lastniku tel. (064) 331-331 int. 27-33. 40 40 *0 *0 tO o tO TEHNIČNA TRGOVINA v Kranju nudimo vam: - gradbeni material - črno metalurgijo -barve, lake, čistila NOVOST - komisijska prodaja presežkov gradbenih materialov odprto od 8. do 13. ure in 14. do 18. ure sobota od 8. -13. ure telefon 311-675 ~f JEKLO • tehna STRAŽIŠČE, Zgornje Bitnje 1 JoMEHGLAS NAJ VIŽA - MAREC 1. Jamniška - ansambel Obzorje 2. Ostal bom muzinkant - Alfi Nipič s svojimi muzikanti 3. Po Sloveniji - ansambel Nika Zajca in Boris Kopitar 4. Vzpon na Triglav - Marela internacional 5. Zlagana ljubezen - ansambel Braneta Klavžarja NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v odda|i Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KUPON št. 1 - MAREC Skladba _ POKROVITELJA NAJ VIŽE Ime m priimek Naslov Predlog za marec Februarja smo prejeli 666 kuponov. S 354 glasovi je močno zmagala melodija SREČNO MLADA SLOVENIJA ansambla LOJZETA SLAKA. Med kuponi, ki so prispeli v mesecu februarju, smo izžrebali dva nagrajenca: Zinka Sušnik iz Tenetiš je prejela 10 kg težko pustno šunko iz mesarije ARVAJ iz Britofa, Bojan Dolenc iz Selc pa karton kvalitetnega vina Chardonav iz kmetijske zadruge GORIŠKA BRDA. Kupon nalepljen na dopisnico, pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Ljubljanska c. 22 64000 Kranj objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo karamboliranega vozila ZASTAVA YUGO 45 Koral letnik 1989, prevoženih 46.594 km. Z izklicno ceneo 55.000,00 SLT. Licitacija bo v torek, 10. 3. 1992, ob 13. uri v prostorih REMONT Kranj, Ljubljanska c. 22. Ogled vozila je možen na dan licitacije na mestu licitacije od 10. do 12. ure. Vozilo prodajamo po sistemu videno-kupljeno brez kasnejših reklamacij. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino 10 % od izklicne cene. Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih in 16. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja objavljamo razpis za RAVNATELJA CENTRA SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Pogoji za sprejem: - Kandidat mora imeti visoko izobrazbo ene izmed smeri, ki jih izobražujemo v Centru - pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju -Mandat traja 4 leta. Kandidati morajo poleg vloge za sprejem in dokazil o izobrazbi predložiti še program dela in razvoja šole. Prijave pošljite na naslov Svet Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2, v roku 10 dni od neva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od izbire. LEPENKA TRŽIČ d.d. 64290 TRŽIČ, Slap 8 Če ste komunikativni in Vas poklicno zanima področje trgovanja in trženja doma in v tujini, ste vabljeni k sodelovanju za področje del KOMERCIALISTA - VODJE PRODAJE Od Vas pričakujemo poleg izpolnjevanja splošnih pogojev še naslednje: — najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe — aktivno znanje nemškega jezika — delovne izkušnje so zaželene, obvezen pa je izpit B kategorije. Poskusno delo traja 4 mesece. Izbrani kandidat bo imenovan za nedoločen čas s polnim delovnim časom in obveščen v 15 dneh po odločbi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v rokopisu v 8 dneh po objavi na naslov: LEPENKA Tržič, d.d., 64290 Tržič, Slap 8, kjer dobite tudi vse ostale informacije. X TOKOS Tržič P-O Tovarna orodja za kmetijstvo, obrt in storitve p.o. Tržič objavlja prosta delovna mesta 1. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. VODENJE VZDRŽEVANJA Pogoji: pod. 1.: visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, znanje tujega jezika, zaželena je nemščina, sposobnost vodenja in organiziranja dela. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. pod 2.: strojni ali elektroinženir in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na enakih ali podobnih »delih, sposobnost vodenja in organiziranja dela. Poskusno delo 4 mesece. Delovno razmerje je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 Tržič MODA V USNJU ZA VSE MOŠKE IN ŽENSKE POSTAVE IZDELUJEMO USNJENA, MODNA IN KLASIČNA OBLAČILA OPRAVLJAMO TUDI MANJŠA POPRAVILA MODNI ATELJE Tone Bevk, Spodnji trg 2, Škofja Loka, tel. 064/622-087 Odprto: vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO! MI.O\ ou QfenJerOft 064/218-323 MESEČNA KARTA V FEBRUARJU 1300 SLT ;w -— r Če na časopis Gorenjski glas še niste naročeni, potem vam svetujemo, da se čimprej odločite in izpolnjeno naročilnico pošljete na: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj. Za lažjo odločitev: naročniki Gorenjskega glasa dobijo časopis za petino ceneje oziroma vsak peti časopis brezplačno. V vsem letu izide najmanj 100 številk Gorenjskega glasa v povprečnem obsegu 20 do 24 strani in naročnikom poštarji prinesejo 20 izvodov časopisa brezplačno. 20 številk - to je dva meseca in pol časopisa. Naročnino za časopis obračunavamo le na vsake tri mesece, za prvo trimesečje (januar, februar, marec) so naši naročniki plačali 660,00 tolarjev. Je to veliko? Poglejte na vaš račun za RTV naročnino ali na račun za telefon - strošek za Gorenjski glas je za tri mesecej skupaj le malenkost višji od mesečne (!) telefonske naročnine. Pri tem pa vam časopis prinaša pestro branje, aktualne informacije, reportaže, poslovne nasvete, predloge, in še marsikaj. Pri malih oglasih in drugih oglasnih storitvah naročnikom omogoča Gorenjski glas posebne, četrtino do tretjino ugodnejše cene. Na kuponu iz časopisa je mali oglas brezplačen. Pripravljamo tudi prijetne Glasove izlete in druge prireditve - biti naročnik pomeni imeti možnost zanje. NAROČILNICA I. PODPISANI naročma GORENJSKI GLAS na naslov: , pošta Podpis Pošljite na: CP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Torek, 3. marca 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 23. STRAN ®©IMgKI^©lE3IGLAS Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočite lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, *a petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -_speh bo Vaš!_ TEHNIK, d.o.o., SATELITSKI SISTEMI - Velika ponudba kva "tetnih stereo SAT kompletov. Možnost obročnega plačila. Nabila po tel.: 061/554-794 in 194-203._ AVTOPLAŠČI SAVA - Servis avtoplaščev Alpetour Remont Kranj - Labore nudi 10 % popust pri nakupu in Montaži avtoplaščev Sava. Velika izbira plaščev B kvalitete. Tel.: 221-031 064/ 211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19.-22. URE MALI OGLASI ^217-960 flP.IRATI STROJI Prodam barvni TV, ekran Phillips 66 cm in Grundig z daljinskim upravljanjem, ekran 66 cm® 631 -784_ Prodam COMMODORE 64, z disketno enoto in 60 disketami! ® 328-498_2595 Jrodam VIDEOREKORDER, za 460 DEM, ® 631 -009 po 20. uri 2602 OVERLOCK Pfaff - entlarico, novo Prodam® 215-650_2603 Prodam čelni NAKLADALNIK TN -* HA Riko, za traktor Torpedo TX gj^V® 872-115_2620 pr,°dam nov štedilnik KUPERS-H^SCH. Pire, Trboje 100 2626 za koruzo - šrotar MBS 650. skoraj nov, prodam. ® 73-232 gOBRAŽEVANlE Pipi. ing. POUČUJE matematiko, t'ziko in kemijo. ® 221-711 int. b13 dopoldan, 217-817 popoldan Profesor kemije nudi INŠTRUKCI-iz kemije, za srednje in osnovne loje, na vašem domu. Po želji INSTRUIRAM tudi fiziko in matematiko.® 620-092_2586 INSTRUIRAM angleščino, za vse !!°J3nje!® 312-313_2593 '^ŠTRUIRAM angleščino, za os-n°vne šole in prvi ter drugi letnik __dnje šole. ® 50-836 2624 KUPIM *