glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko LETO XIII., ŠT. 48 - CENA 10 DIN SREDA, 20. APRILA 1960 AKTUALNO VPRAŠANJE TRGOVINE V PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH Kako bodo poslovale trgovine v prvomajskih praznikih? To bo nedvomno zanimalo vse naše bralce, zato smo poklicali po telefonu Trgovinsko zbornico za okraj Kranj, kjer so nam takole povedali: V petek in soboto, 29. in 30. aprila, bodo do 7. ure zvečer odprte vse trgovske poslovalnice z opoldanskim odmorom (razen non-stop trgovin, ki so že sicer odprte ves dan) v Kranju, Tržiču, Škof ji Loki, na Jesenicah, v Radovjici in na Bledu. V nedeljo in ponedeljek, 1. in 2. maja, bodo zaprte vse trgovine, razen nekaj dežurnih trgovin (dežurna trafika, prodajalna kruha, sadja, delikatesa) v Kranju in na Bledu. V torek, 3. maja pa bodo odprte mesnice, pekarije in prodajalne sadja in zelenjave, v vsakem mestu pa še po ena delikatesna in špecerijska trgovina ter dežurna trafika. Podrobneje se moramo še dogovoriti s posameznimi trgovinami in občinskimi ljudskimi odbori. -t 41 let Ob obletnici Danes, 20. aprila, praznujemo 41-letnico Prvega ustanovnega kongresa »zedinjenja* Socialistične stranke Jugoslavije (komunistov) v Beogradu. S tem je bila Postavljena revolucionarna osno-Va za združevanje delavskega tKreda, ki je zlasti v tistih povojnih časih pod vtisom dogodkov v Sovjetski zvezi in drugod *M pripravljen podpreti vsako napredno delavsko gibanje za sojine in politične pravice. Dolga leta ilegalnega dela, neumornega ideološkega usposabljamo svojega članstva, vsestranske-%a pridobivanja množic za skup-ni boj, so potekla v hudem teror-1U proti komunistom. Vladajoči rtzimi od so uporabili vsa sredstva, °& navadnega zastraševanja in izključevanja z dela vseh tistih, ki s.° soglašali in razširjali napredne *ffe}e, pa tja do odkritih in zahrbtnih umorov, kot je bilo z Dju-r° Djakovuem in mnogimi dru-jPM. Toda vrste Partije, dasi so s< številčno redčile, so se hkrati *aMe. Tako je prišla okupacija P takrat je bila Partija edina, ki }i poklicala ljudstvo v boj proti °knpatorju. Hkrati z osvoboditvi-1° if bila izvedena tudi revoluci-)*■ Skupno t okupatorjem je bil Prfmagan in iztrebljen tudi notra- sovražnik. , Lani smo ustanovitev KPJ svetno proslavili ob njenem jubileju ~~~ štiridesetletnici. Letos niso Predvidene svečane akademije in proslave. 41-letnico proslavljamo znaku novih zmag naših liu-Ppd vodstvom Komunistične Partije oziroma sedanje Zveze ko-mifnistov. Letošnjo obletnico fro-\lavljamo v znaku 10-letnice de-\<*vski le v di ega upravljanja, v znaku 15-lttynce osvoboditve, v znaku naj-Vecjih naporov za nadaljnje dvi-%an)e življenjskega in družbene-*a standarda, proslavljamo jo sre-y največjega dela za izpopolni-tev petletnega načrta leto ^ pred r°kom. Vse to in drugi naši za-V,l^n\ uspehi, uspehi naših ljudi, so poseženi pod zavestnim vodstvom kornumstov. Moč Zveze komunistov se je po iadnjem Vil. kongresu ZKJ še in«tno povečala. V vrste komu-nistov prihaja vedno več mladih ^d-i, ki vnašajo nove ideje in *f*)e. Hkrati pa se članstvo ide-°l°ško utrjuje. Samo proučevanje kadiva Vil. kongresa in progra-nja ZKJ je zelo oborožilo član-5tv? z novimi pogledi in nazori °°ju za nadaljnji napredek, za .a"aljn]o pot v korist celotne na-j družbe in v korist slehernega ^"vljana. Zato naj spomin na *~**tnico zgodovinske ustanovit-*e KPJ samo še utrdi vrste vseh sfVestnih, naprednih sil v boju za uPne cilje, za lepšo in bolno pYlhodnost. K. M. V. kongres SZDL Jugoslavije Ugodna bilanca Močan porast narodnega gospodarstva - osnova za nadalino krepitev samoupravnih organov In socialističnih družbenih odnosov -SZDL aktivna na vseh področlih družbenega živlienia V ponedeljek, 18. aprila, se je ob 9. uri začel t* uživa socialistična Jugosla-v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu V. vi^* T »vetu. Franc Puhar na kongresu v Aosti Predstavnik Kranja izvoljen v Centralni biro Mednarodne organizacije bratskih mest V Aosti v Gornji Italiji je bil lahko tako spoznavanje in zbli- »Kakšno je zanimanje za so- pred dnevi III. kongres Svetovne zevanje milijonov prebivalcev delovanje z jugoslovanskimi me- organizacije bratskih mest. Na- raznih mest in narodnosti zelo sti?« vzočih je bilo 220 delegatov iz pomembna oblika naporov za »Zanimanje za Jugoslavijo je gospodarskega življenja se je če- kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Kongresu prisostvuje 1658 delegatov in nad 40 predstavnikov političnih strank in gibanj iz Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike ter šefi diplomatskih misij v Beogradu. Potem, ko je predsednik Tito pozdravil vse navzoče, je kongres izvolil delovno predsedstvo, sekretariat V. kongresa, redakcijsko komisijo kongresnih dokumentov in ve-rifikacijsko komisijo. Potem, ko so delegati soglasno sprejeli predlagani dnevni red, je burno pozdravljen stopil na govorniški oder predsednik SZDLJ Josip Broz-Tito in prebral referat o graditvi socializma ter vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V svojem referatu je predsed- gresom Socialistične zveze de-nik Tito med drugim dejal, da so lovnega ljudstva Jugoslavije značilne velike spremembe, ki so nastale v procesu izpopolnjevanja našega družbenega sistema ter izredni uspehi, doseženi v ustvarjanju materialne baze naše socialistične skupnosti, na podlagi česar labko po pravici rečemo, da je bilo to doslej najpomembnejše obdobje v našem družbenem in gospodarskem razvoju. V tem obdobju izpopolnjevanja družbeno-političnega in za obdobje med IV. in V. kon- dalje bolj uveljavljala izgradnja novih socialističnih družbenih odnosov. Socialistična zveza, ki je razvila svojo dejavnost na podlagi sklepov IV. kongresa SZDLJ in na podlagi sklepov VI. in VIL kongresa Zveze komunistov, je čedalje bolj postajala sestavni del mehanizma družbenega samoupravljanja in organizacijska oblika, v kateri prihaja do 17 dežel. Iz Jugoslavije jc bil na krepitev miru v svetu. O tem je zelo vebko. Predstavniki iz Tu- kongresu navzoč edino Franc govoril tudi Edgar Faure, bivši nizi je želijo povezave z dvemi Puhar kot predstavnik mesta ministrski predsednik francoske mesti. Isto so izrazili predstav- Kranja spričo živahnega sodelo- republike, Nikolaj Smirov, član niki dveh italijanskih in dveh vanja s francoskim mestom La Vrhovnega sovjeta SZ, ki je bil francoskih mest. Zlasti je čutiti Ciotat. Iz evropskih dežel ni bi- n^ kongresu kot predstavnik zanimanje za proučitev naše- 10 na kongresu edino predstav- mesta Leningrad in drugi.« ga komunalnega sistema. V raz-nikov Albanije, Madžanske, Av- »Ste v diskusiji sodelovali tu- govoru s predstavnikom Itali-strije, švedske in Norveške. Bi- di vi?« janske demokratične lige g. Lan- 11 pa so na kongresu predstav- »Da, sodeloval sem tudi jaz. zetom sem zvedel, da tudi oni niki posameznih mest celo iz Omenil sem naše iskreno in ko- žele aktivno proučevati našo ko- ZDA in Japonske. Zlasti je bilo ristno sodelovanje, ki smo ga munalno ureditev in dosedanje izraza vloga zavestnih sočiali vehko delegatov iz vzhodnihvde- razvili s francoskim mestom La izkušnje. Poleg literature, ki so sticnih siJ naže dežele, žel: Sovjetske zveze. Poljske, Ciotat. Predlagal sem, naj bi si jo že zagotovili, so prosib še Češke in Bolgarije. pri vzpostavljanju sodelovanja n<*s za pomoč. Nasploh sem do- Tudi članstvo 116 naših druž- Ob vrnitvi s tega kongresa je med mesti iskali čimveč eko- bil vtis, da na sodelovanje z ju- benih organizacij v raznih med- udcleženec Franc Puhar odgo- nomskih, socialnih in drugih goolovanskimi mesti gledajo ze- narodnih organizacijah in izvo- voril našemu sodelavcu na nekaj podobnosti ter skupnih proble- lo resno. Na koncu kongresa so litev predstavnikov naših orga- mov. Le na taki osnovi se nam- izvolili 12-članski Centralni biro nizacij v izvršne organe, 52 reč lahko razvije koristna izme- te organizacije, v katerega sem mednarodnih organizacij, kažeta »Po vsebini je bil kongres njava izkušonJ m vsestransko bil izvoljen tudi jaz.« i širino teh stikov in ugled, ki posvečen edinemu cilju, razpra- sodelovanje tako da ni pove- vi o temi, kako naj bi Svetovna Si vprašanj. Najprej Ka kongresa. vsebini te- VELIK GOSPODARSKI NAPREDEK Ko je predsednik Tito govoril o materialnih osnovah družbe, je še posebej poudaril, da smo kljub težavam zaradi blokade že do leta 1953 končali obnovo opustošene dežele in izpolnili prvi povojni program gospodarske izgradnje, katerega težišče je za nadaljnji hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. To pa je bilo hkrati obdobje, v katerem so prišle do izraza tudi določene negativne posledice v povojni pretežno enostranski orientaciji v naši gospodarski graditvi. Ko se je dotaknil naraščanja industrijske in kmetijske proizvodnje, je dejal, da je kmetijska proizvodnja, ki je bila do 1. 1952 v zastoju, dosegla v obdobju od 1953 do 1960. leta znaten napredek in je narasla letno povprečno za 8,2%. Nadalje je dejal, da smo zadnja leta začeli investirati tudi v nezadostno razvita področja naše države, če ne računamo sredstev republiških in krajevnih organov, je letos kakih 24 % celotnih investicijskih sredstev federacije namenjenih nerazvitim področjem. HITER PORAST OSEBNEGA STANDARDA Ko je predsednik republike Tito govoril o osebni potrošnji, je še posebej poudaril, da naraščanje osebne potrošnje in življenjskega standarda uspešno uveljavljamo. V vsem obdobju od 1953 do 1960 je naraščala osebna potrošnja povprečno letno za 7,3 %• Na podlagi zelo lepih uspehov ter pridobljenih izkušenj v industriji in na kmetijskih posestvih smo prav gotovo načelo samoupravljanja uveljavili tudi v vseh drugih gospodarskih panogah. Ko je predsednik Tito govoril o razdelitvi dohodka, je med dru-(Nadaljevanje na 6. strani) organizacija bratskih mest prispevala k utrjevanju miru na .svetu. V tem duhu je poteklo vse delo kongresa, ki je bil pod geslom: Mir se ne poraja sam, marveč ga je treba napraviti. V vseh dnevih kongresa se je na »Kakšen je vaš vtis o delu te govorniškem odru zvrstilo kakih organizacije nasploh?« 50 govornikov. Vsi so poudarjali riistna. Naloga predstavnikov teh mest je tudi, da vključijo svoje prebivalstvo v to sodelovanje in ga seznanjajo z življenjem in problemi prebivalcev bratskega mesta.« 5 seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj ODKRITE REZERVE Za Se večji zagon v našem gospodarskem razvoju potrebo po zbliževanju in spoznavanju med ljudmi na najnižjem nivoju — preko komun. V m so izražali prepričanje, da je ŽIVAHNE PRIPRAVE ZA PRAZNIK DELA v °dbor za proslavo 1. maja .sindikalne podružnice, ki naj bi ^Po Ix>ki ie že izdelal se v čimveČjom številu udcle-K T<1. Prvomajakih prireditev, aje .športnih in kulturnih pridelovanju pa jc povabil vse reditev, ki bodo na večer pred »Na splošno sem s Kongresa odšel z vtisom, da bo ta organizacija, vsaj če bo zasledovala postavljene miroljubne cilje, lahko vključila v to sodelovanje številna mesta vseh dežel. Zato je tudi naša udeležba povsem umestna. Cim močnejša bo ta organizacija, tem močnejši bo njen glas in vpliv v boju za utrjevanje miru v svetu.« Kranj, 19. aprila V Kranju je bila danes seja Okrajnega ljudskega odbora, ki se jo je kot gost udeležil tudi predsednik gospodarskega odbora pri Izvršnem svetu LRS Tone Bole. Glavna točka dnevnega reda skupne seje je bilo poročilo in raprava o delovni sili, osebnih dohodkih, proizvodnji in storilnosti t gospodarstvu okraja Kranj t letih 1958 in 1959. Tu so predvsem ugotovili, da so v nadaljnjem sistematičnem in doslednem izpopolnjevanju nagrajevanja po učinku, ▼ omejevanju zaposlovanja, v boljšem izkoriščanju delovnega časa in v i/popoln jeva - povečanja delovne storilnosti in realnega povečanja osebnih dohodkov zaposlenih, ki so lani v primerjavi z letom 1958 porasli za 27,7 odstotka, preračunano na enega zaposlenega pa za 22,8 odstotka. Vendar OLO ugoMn fcoft!lm tor iz**AA. V parku pred JLA in mladine cft »bazno Predilnico in tkal ni- «v<-čeno 10-letnici delavskega »Odo S^je bodo po- ;| •■i:':!,, imeli na večer pred moupravljanja in razvoju delav- U^...'unn osrednjo proslavo /. «kega gibanja. *\>lo lrn kulturnim programom. Na večer pred 1. majem bo na lj;,joVni kolektivi pa priprav- igrišču Partizana v Puštalu slav- Seje zborovanja iin slavnostne nostno zborovanje s kulturnim tor-ih rat<' in tako najlepše sindikalne podružnice priredile za dodatno hrano in pijačo pa ''Di,, 'p'1 "'-'''tuico delavskega izlete v razne kraje, znane iz okoli 4 milijone dinarjev. 'Janja in 1. maj. -W narodnoosvobodilne voine. -k vprašanja pri delavskem svetu, ki je cesto analiziralo vzroke nesreč. Lani se je v »Iskri« ponesrečilo največ polkvalificiranih delavcev, leto prej pa nekvalificiranih. Tu se zlasti kaše vpliv varnostne vzgoje, ki jo dobi vsak na novo zaposlen še preden pride na delovno mesto. Za to skrbita izobraževalni center in varnostni tehnik. Za osebna zaščitna sredstva so Izvleček iz poročila o delovni sili, osebnih dohodkih, proizvodnji in storilnosti in priporočila okrajnega ljudskega odbora gospodarskim organizacijam in občinskim ljudskim odborom je na seji podal predsednik Sveta za delo Dante Jasnič. Ugotovil je, da je lani okrajna politika omejevanja zaposlovanja prinesla predvsem v industriji mnogo koristnih gospodarskih in družbenih posledic. Prav zato je tudi letos ena osnovnih nalog gospodarskih organizacij in občinskih ljudskih odborov, da glede zaposlovanja dosledno upoštevajo smernice okrajnega družbenega plana, konkretizirane z občinskimi družbenimi plani. Osnovno težišče racionalnega zaposlovanja mora biti še vedno na idustriji in gradbeništvu, čeprav tega vprašanja ne smejo zanemarjati v nobeni drugI gospodarski ali družbeni dejavnosti. Delovno silo je še naprej treba usmerjati v neindustrijske gospodarske panoge, predvsem v uslužnostno obrt, trgovino na drobno, turizem in gostinstvo ter razne vrste komunalnih servisov. V priporočilih je tudi rečeno, da bodo okraj dn občine zaradi zaposlitve še razpoložljive rezervne delovne sile v gospodarsko manj razvitih območjih in v območjih z zelo enostransko gospodarsko strukturo podpirali razvoj novih industrijskih obratov. Pri tem pa morajo takšna področja tudi sama razvijati vse vrste druge dopolnilne zaposlitve prebivalcev, zlasti v obrti in turizmu. Lani je bil dosežen tudi precejšen napredek v izpopolnjevanju sistema nagrajevanja nasploh in še posebej nagrajevanja po učinku. To je bil tudi osnovna vzrok ugotovljenega stojnim družbenim organom, da posvetijo temu problemu letos največjo pozornost in vztrajno iščejo sebi primerne stimulativnejše oblike nagrajevanja kot osnovo za povečanje proizvodnosti dela. Sistem nagrajevanja je treba izpopolnjevati tako, da bo višina osebnih dohodkov čimbolj avtomatično odvisna od proizvodnega učinka posameznikov in . ekonomskih enot, da bo v nekem stalnem smotrnem razmerju med povečano proizvodnjo oziroma finančno realizacijo, osebnim dohodkom in skladi podjetja in da bo čim manj odvisna od raznih subjektivnih činiteljev. Večjo pozornost kot doslej je treba posvetiti zlaslti sistemu nagrajevanja v neindustrijskih gospodarskih panogah, kot so gradbeništvo, promet, kmetijstvo, obrt, trgovina in gostinstvo. Ugotovljeno je namreč, (Nadaljevanje na 6. strani) GORENJSKE iz naših krajev SREDA, 20. APRILA ^ kulturni razgledi KLUBSKO ŽIVLJENJE V ponedeljek popoldne je bila seja okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila analiza klubskega dela v društvih in ukrepi za nadaljnji razvoj. Razprava o tem vprašanju je toliko bolj pomembna, ker dobiva klubsko življenje vse večji pomen in je trenutno vsekakor najbolj sodobna oblika dejavnosti Svobod in kulturno prosvetnih društev. — Razen tega so na seji govorili še o pripravah za praznovanje 1. maja in; o zbiranju naročnikov za knjige Prešernove družbe. LJUBLJANČANI SPET V KRANJU V četrtek bo v kranjskem Prešernovem gledališču spet gostovala ljubljanska Drama. To bo v letošnji sezoni že tretje gostovanje ljubljanskih gledališeni- FILMSKE IVERI SODNA RAZPRAVA ZARADI' »PLAVEGA ANGELA« Pred nedavnim je bila v Hoolywoodu prva sodna razprava zaradi tožbe znanega nemškega režiserja Josefa von Sterberga, ki toži filmsko družbo 20th Centurv Fox in avtorja nove verzije filma »Plavi angel«. Kot je znano, zahteva Sternberg odškodnino milijon dolarjev, ker trdi, da je nova verzija njegovega filma z May Britt v glavni vlogi narejena brez njegovega pristanka in da predstavlja krajo njegovega dela. Kot priča Sternberga se je pred sodiščem pojavila Marlene Dietrich in govorila v prid tožitelju. V ANGLIJI SO ZAPRLI 480 KINEMATOGRAFOV Po najnovejših obvestilih londonske Trgovinske zbornice so letos v Angliji zaradi finančnih razlogov zaprli že skupno 480 kinematografov. Od leta 1956 je moralo v Angliji prenehati z delom 1181 kinematografov. Leta 1959 so v Angliji prodali 150 milijonov kino-vstopnic manj kot v'letu 1958. Vzrok za to krizo je hiter razvoj televizije v zadnjih treh letih. Kljub temu pa angleška kinematografija meni. dani vzroka za razburjanje, ker jim je uspelo znatno izboljšati izvoz filmov tako v evropske kot tudi v izven-evropske države. JUŽNOAFRIŠKA UNIJA BREZ TELEVIZIJE Južnoafriška unija ne bo uvedla televizije, ker bi televizija lahko »ogrozila prednost in superiornost belega človeka nad nižjimi, barvnimi rasami«, kot je to pred nedavnim izjavil t ( upetovvmi južnoafriški minister pošte Hertezog. Ta svoj odlok je omenjeni minister povedal pred senatom in ga pojasnil r govorom, v katerem je rekel: »Beli človek lahko ohrani svoj superiorni položaj samo v primeru, če ne dopusti, da bi se meje med rasami izbrisale. Televizija pa briše te meje in mi ne smemo prevzeti za nas tako nevarno institucijo!« Kako daleč gre lahko okoreli rasi si: DEKLICA Z METULJEM — delo akademskega kiparja Toneta Logonderja, doma iz Pevne pri Škofji Loki. Tone Logonder je nadarjen kipar, ki ustvarja v Loškem gradu in spada v mlajšo generacijo naših obetajočih kiparjev V SOBOTO ODLOČITEV Občinske revije gledaliških družin so pri kraju. Za ocenitev so ostale le še tri predstave, in sicer Jeseničani z dramo F. Schillerja »Marija Stuart« (predstava je bila sinoči), Leščani z »Deževjem« in družina iz Gode-šiča s predstavo »Žrtvovana« (obe uprizoritvi bosta v soboto). Okrajna komisija se bo sešla že v soboto zvečer (23. aprila) in odločila, katere štiri družine se bodo uvrstile na okrajno revijo, ki bo predvidoma ▼ prvih dneh maja v Kranju. ZA ZAKLJUČEK SE/.ONE EDINA UPRIORITEV Danes, v ponedeljek ob 19. uri bo v Domu kulture v Naklem uprizorjeno dramsko delo dramatske sekcije domačega KUD »Dobrave«, prvo v letošnji zimski sezoni. Gledalcem se bodo predstavili z Goljevo mladinsko _igro »Sneguljčica«. -an nas razgovor kov. Tokrat bodo uprizorili Mol-lierovo komedijo »Don Juan«, in sicer popoldne ob 16. uri za red izven, zvečer ob 20. uri pa za red dijaški. TRŽAŠKA GLASBENA MATICA V KRANJU V soboto zvečer, 23. aprila oh 20. uri, bodo ljubitelji koncertne glasbe prav gotovo spet prišli na svoj račun. V Prešernovem gledališču bodo koncertirali Tržačani, in sicer orkester s solisti Glasbene matice. Orkester vodi poznan dirigent Oskar Kve-der. — Tržačani bodo s tem Kranjčanom vrnili nedavno gostovanje v Trstu. V nedeljo dopoldne ob 10. uri pa bodo koncertirali na Golniku. V KROPI GOSTOVALI KRANJČANI V nedeljo popoldne so v Kropi gostovali člani dramske skupine kranjske »Svobode«. Pred številnimi gledalci, ki so goste nagradili z navdušenim aplavzom, so uprizorili Fischerjev »Prosti dan«. Z današnjim dnem se je začel mesec poklicnega u.smerjanja, ki je postal v Sloveniji pa tudi v kranjskem okraju že tradicionalen. V tem mesecu je izrazito živahno delo na področju usmerjanja mladih ljudi v poklice. Prav zato smo obiskali direktorja Okrajnega zavoda za posredovanje dela, v okviru katerega obstoja tudi Okrajna poklicna posvetovalnica, Zvonko Lesjak, in se z njo pogovorili o programu dela v tem mesecu. Omenimo pa naj še, da je Okrajna poklicna posvetovalnica razmeroma mlada ustanova, ki še vedno išče nove oblike dejavnosti, vendar se je že doslej močno uveljavila. To ugotovitev naj podkrepimo z naslednjo številko: lani je šlo skozi poklicno posvetovalnico 2026 mm ii ljudi, od tega je bilo 627 psihološko pregledanih, 1399 ljudi pa je dobilo zaželene informacije. Na naše, že omen jesno vprašanje, pa nam je direktor Zvonka Lesjak odgovorila takole: Uvodoma naj podčrtam, da mesec usmerjanja ni neka kampanjska akcija, temveč je le čas, ki nam daje nove izkušnje m pobude, ki bogate vsebino našega dela, hkrati pa še močneje povezujejo sodelovanje šol, gospodarskih organizacij in drugih zainteresiranih organov v vsesplošno družbeno skrb za pravilno poklicno usmeritev mladega rodu. Prav zaradi tega smo že po vseh šolah poslali ustrezne ankete, s pomočjo katerih bomo prišli do koristnih analiz. Vsekakoi pa je anketa že sama po sebi rezultat potreb in problemov, ki jih postavlja mladina. Na osnovi analiz ankete pa bomo priredili vrsto ekskurzij v razna podjetja, kjer se bo mladina lahko podrobneje spoznala s proizvodnimi procesi in posameznimi delovnimi mesti. Nadalje bomo skušali uresničiti želje številnih staršev in pedagogov in obiskali njihove kraje, ki so povečini oddaljeni in kamor poklicna svetovalnica le poredko zaide. Upravni odbor Okrajnega zavoda za posredovanje dela je v okviru sporeda meseca poklicnega usmerjanja razpisal ludi nagrade za najboljše šolske naloge o poklicni tematiki (naloge o tem bodo pisali po vseh šolah), za pedagoge, ki bodo zagotovil« najboljšo obdelavo ankete in za mladinske komisije, ki bodo v mesecu poklicnega usmerjanja pokazale posebno prizadevnost.« V nadaljnjem razgovoru smo zvedeli še ves ostali del obširnega sporeda v tem mesecu, vendar smo zapisali le najpomembnejše, ker nam tokrat prostor no dopušča obširnega pisanja. Ker pa je prav problem usmerjanja v poklice za starše in njihove otroke vedno bolj aktualen, bomo v tem mesecu tudi v našem listu več pisali O vprašanjih tega področja. B. F. Zasedanje DS v „Plamenu" V petek, 15. aprila, je bilo v drugo tromesečje, o uvajanju so-tovarni Plamen v Kropi redno cialno kadrovske službe, o na-zasedanje DS. Razpravljali so o grajevanju, reorganizaciji v pod-doseženih proizvodnih uspehih v jetju itd. Sklenili so reorganizi-prvem tromesečju in o načrtih za rati tehnični oddelek in ustano-_ viti center za izobrazbo kadrov AMD IN BLEJSKI PIONIRJI in uvajanje socialne službe.- S pripravami morajo biti gotovi do Člani pionirske komisije pri zakijučka drugega tromesečja. AMD Bled pripravljajo v teh dneh veliko akcijo — predavanja po vseh šolah blejske občine o cestno prometnih predpisih. Po Člani delavskega sveta so dokončno potrdili dopolnilni pravilnik nagrajevanja po enoti pro- predavanjih bodo po vseh šolah >zveda za leto 1960. Ob zaključku so razpisali volitve v novi DS, ki bodo v tovarni Plamen v nedeljo 19. maja Najslabša organizacija UROP v občini Kranj nov. Precej jih je samo na P8' Osnovna organizacija UROP pirju, nekaj pa jih sploh & Kranj ima v seznamu 184 čla- vključeno v organizacijo. Mn°/ - . go so že razpravljali o resni PRIČELE SO SE razgovorih, ki jih bodo morali EKSKURZIJE diti 6 temi ijudmi. V teh dnoh Kakor ostale, tako je tudi je- so izvedli prvenstveno tekmova- seniška tehniška šola pričela s nje z zračno puško, pa se ga Je pripravami strokovnih ekskur- zai udeležilo le 65 tekmovalce^ zij. Dijaki 4. razreda so pred Prvi je bil Gojko Krčmar, ki £ tednom odpotovali v Zenico, kjer dosegel 152 krogov od 200 moZ' so si ogledali obrate našega naj- nih. Za tri kroge slabši je biI večjega železarskega giganta. Miloš Sestović. V kratkem # Dijaki 3. razreda pa so odšli v bodo udeležili tudi občinskega petek na ogled trboveljskega tekmovanja. "** rudnika. Podobne ekskurzije bodo v prihodnjih dneh organizirali tudi za dijake 2. in 1. razreda jeseniške tehniške šole, ki hoče blejske občine pripravili zaključne izpite za srebrno in bronasto pionirsko značko. Za predavanja je med pionirji precejšnje zanimanje. Na Bledu namreč pri- članov, pravljajo vse potrebno za graditev pionirskega prometnega vozlišča, ki bo kot pionirski avto park, opremljen z vsemi potrebnimi cestno prometnimi znaki. Pionirji se bodo tako lahko Jeseniški železarji so letošnje ski referat je podal tovariš Stan-učili prometnih znakov in šofer- praznovanje Dneva železničar- ko Hladnik, nakar so gojenci je- V novi DS bodo izvolili 32 čim tesneje povezati teorijo v. prakso. Odlikovanja najzaslužnejših skih veščin. Za Dan mladosti pa bodo blej ski pionirji pripravili veliko pio jev, to je 40-letnice velike stavke seniške glasbene šole in člani železarjev, zaključili s slavnost- jeseniške Svobode izvedli kulturno akademijo, ki je bila v petek ni del programa. V soboto, 16. nirsko tekmovanje s skiroji in zvečer v Cufarjevem gledališču aprila popoldne, je predsednik dvokolesi. na Jesenicah. Uvodni, zgodovin- OLO Vinko Hafner v Kazini sprejel železničarje in najzaslužnejšim izročil odlikovanja za revolucionarne in delovne zasluge. Podelil je tri odlikovanja Reda dela II. stopnje, 9 odlikovanj Reda dela III. stopnje in 10 medalij za zasluge za narod in Medalij dela. Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki železnice ter predsednik ObLO Jesenice Franc U. Pred plenumom 00 LT Kranj V minulih dneh je bila v Kra- najslabši uspeh. Za izboljšanj? nju redna seja Okrajnega odbo- dela omenjene komisije so nara Ljudske tehnike Kranj, na ka- pravili nekaj kadrovskih spre-teri so pregledali delo obstoje- memb. čih komisij in pripravili gradivo Komisija za foto-amaterstvo je za redni letni plenum, ki bo ko- v glavnem lepo napredovala, le xreVen nec tega meseca v Kranju. V na škofjeloškem področju in v razpravi so pri ugotavljanju de- Selški dolini ta zvrst dejavnosti la obstoječih komisij najbolj LT zadnje čase nazaduje. Zato kritično ocenili delo Komisije za bo naloga Foto-amatorskega dru- industrijo. Ta ima trenutno naj- Stva v Kranju, skrbeti za poživi-odgovornejšo nalogo pri vzgoji » tev dela v tem predelu. Precej kadra, vendar je dosegla doslej DRAGA — NARODNI PARK V petek, 15. aprila je bil« v Radovljici seja obeh zborov ObLO Radovljica, na k»" teri so sprejeli odlok o razveljavitvi odloka o javnem redu in miru, odlok o spre" membah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskega Pr0' metnega davka, odlok • uvedbi občinskih taks, odlo* o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov za le" to 1960 itd. .Najdalje so govorili O ščiti doline Drage kot P1"!' rodne znamenitosti in ti&i~ večjega spomenika NOB. ^* ObLO bodo predlagali Ljudski skupščini LRS, naj Pr0' glasijo dolino Drago za o* rodni park. Do tedaj pa ObLO Radovljica v ovkir" lastnih možnosti ukrenil vse potrebno za varstvo in red- Ustanovitev društva traktoristov POČASTILI SO PRAZNIK ŽELEZNIČARJEV Ob letošnjem prazniku želez ničarjev so jeseniški železarji drugem. Pripravili so tudi grn izvedli vrsto športnih, kulturnih divo za plenum, in tako imenovanih službenih tekmovanj, ki so jih zaključili na Dan železničarjev s skupno slavnostno sejo vseh treh delavskih svetov, z razvitjem sindikalnega prapora ob otvoritvi novo dograjene poslovno-stanovanj-ske zgradbe na Jesenicah, s počastitvijo padlih železničarjev pred spomenikom na Belem polju in z zaključno akademijo, ki je bila v petek zvečer v Cufarjevem gledališču na Jesenicah. Novo dograjena stavba na Go-sposvetski cesti bo najlepši spo-menih jeseniškim železarjem. U. Kmetijsko tehnična komisija kovnega znanja in strokovne-P0^ pri OO LT Kranj, se že nekaj moči. Računajo, da bo sam" govora je bilo še o Kmetijsko časa ukvarja z mislijo, da bi v kranj.ski občini vključenih v drU' tehničm komisiji, o delu LT po Kranju ustanovili Društvo trakto- fit 50 traktoristov ~DrUŠtv° stanovanjskih skupnostih, o in- ristov. To zamisel bodo v krat- " " , ' v meti J* struktorjih za tehnično vzgojo v kem na privolitev OO LT ures- traktoristo* b(> skuPno s Km zZ mladinskih delovnih brigadah in ničili. Traktoristov na Gorenj- sko tehnično komisijo pri ^ skem je vedno več in seveda po- pripravljalo tečaje za svoje trebujejo tudi vedno več stro- ne. Lli v J iti S sodišča NA ODGOVORNA MESTA STROKOVNO SPOSOBNE LJUDI Niso redki primeri, ko pride v gospodarskih organizacijah do nereda v poslovanju in do premoženjske škode, ker organi upravljanja pri nameščanju vodilnih uslužbencev podcenjujejo strokovno sposobnost in gospodarsko razgledanost teh oseb. V nekaterih primerih pa tudi posamezniki brez čuta odgovornosti sprejemajo odgovorne položaje, za katere se ne čutijo sposobni, ker gledajo pri tem le na lastne koristi in višjo plačo, kd jim na takem položaju pripada. V Tičarjevem domu na Vršiču, ki ga upravlja Planinsko društvo Jesenice, je bila S. junija la-nd nameščena za oskrbnico A. Z. z Jesenic. Posle je brez ugovora prevzela, čeprav se je po lastnih navedbah čutiila nesposobno za upravljanje oskrbniških poslov, ker se na finančno in materialno poslovanje planinskih domov ni prav nič raizumela. Predčasno je bila v domu zaposlena le kot kuharica. Danes že precej osamljeno in škodljivo načelo posameznikov, da je vsak za vse sposoben, je tudi tokrat rodilo škodljive posledice. V pičlih treh mesecih poslovanja je povzročila Planinskemu društvu z malomarnim in nevestnim poslovanjem 158.492 din premoženjske škode. Razen nje je bilo v domu zaposlenih še šest oseb. Ker materialne evidence nad nabavljenimi, porabljenimi in prodanimi živilskimi artikli sipi oh ni bilo, ji je v kratkem razdobju na nepojasnjen način zmanjkalo 62 klobas, 43 ribjih konzerv in 496 jajc. Nekatera F. I. SKOFJA LOKA Vprašanje: Pred vojno wte opravljali! več let obrt, ne da bi imelii za to potrebno dovoljenje. Sedaj bi radi zvedeli( če se vam ta čas lahko šteje v pokojnino. Odgovor: Ker niste imeli dovoljenja za opravljanje samostojne obrti, se vam v skladu ■ odlokom o štetju samostojnega poklicnega dela za pokojnino (Ur. list FLRJ št. 45/48) ne more ta čas šteti v pokojnino. A. R. KRANJ jedila je po ugotovitvah komi- Vprašanje: ALi ste upravičeni sije prodajala pod lastno ceno. do štipendije ali do plačanega V podjetju zaposlenemu osebju, dopusta. Lansko leto ste se vpi- ki se je hranilo v domu, pa je sali na univerzo z vednostjo zaračunavala hrano po nižjih podjetja in ste prekinili delovno cenah, kot so znašali dejanski razmerje. materialni stroški. Zaradi teh Odgovor: Na osnovi 243. in številnih drugih nooravilno- členft Zakona „ dei„Vnih razšli Je nastal v domu primanj- mcrjjh (Ur. Hat FLRJ št. 53/57) kliaj, za kater ©ga se je moral:. vam !ahko gospodarska organi-zagavarjatii pred sodiščem v Ra- 7aclJa za ča>sa stmlija prizna dovljiei Obsojena je bila na izredn| dopust ali pa vam do 40.000 din denarne kazni pogoj- deli st|pendijo. Odločitev Je no za dobo treh let. Poleg tega odViin* Od podjetja, ji je sodišče izreklo še varnostni ukrep, da za dobo treh let v- P« RADOVLJICA ne sme opravljati samostojne Vprašanje: Mizar bi vam mo-de javnosti v gospodarskih orga- ral že pred časom (zgotoviti nizacijah. Čuden in nerazumljiv kuhinjsko pohištvo. Na vaše je tudi ukrep Planinskega dru- pripombe se ne zmeni. Zanima Stva Jesenice, ki je zahtevalo vas, kako bi ga pnipravili, da od omenjene na račun povračila bi izpolnil pogodbo, škode le 53.804 din, dočim Ji je Odgovor: Lahko ga toil-ostalo škodo brez prave osnove te na dobavo ali na izročitev odpisalo. naročenega pohištva in na po- vračilo škode, ki je nastala za radi nepravočasne dobave. K. l. KRANJ Odgovor: Po točki na 154 Zakona o pokojnin**1^ zavarovanju (Ur. list FLRJ_^ Vprašanje: Nameravate vze- 51/57, 44/58) lahko uvclj»vU 0 ti v najem njiivo. Zanima vas, družinsko pokojnino po pr**je ali bi v tem slučaju izgubili možu le, če izpolnjiijetlc Pof; ^ ;■ ..ico do otroškega dodatka. po 1. in 2. točki 1. odstavka Odgovor: V skladu z 2. odstavku 117. člena zgoraj uredbo o otroških dodatkih tiranega zakona. Kot je lt ">5) pripada pisa razvidno, do tega 111 i.epre (>r. list FLRJ št. 36/ upravičencu cel otroški dodatek, če znaša dohodnina od zemljišča, vzetega v zakup do 500 dinarjev mesečno na družinskega člana. Otroški dodatek pa se zmanjšuje in ko doseže upravičeni, ker nimate skrbi jenih otrok. Z. V.. Skofja Loka VPRAŠANJE: Sin je Prt**L zaradi boleznii eno leto So*6, ali «»• mii za to nun.i vas, al:i se mu 18 • w;, dohodek 2.200 dinarjev na dru- podaljša pravica d<> otros^' finskega člana pa preneha. dodatka / B. K. JESENICE ODGOVOR: Da. V sk,Ad>dl,e Vprašanje: Odpovedni rok 2. odstavkom 83. člena lirC vin: Podjetje pa ras o otroških dodatkih <"r* b0 no - pretit] shribe, Bel da mu- Hal flrj, st. 36/58) se n»« rate -izvršiti le nekatera nujna podaljšal za ta čas, ko jc #, teli in vas zanima, ali je to lan otroški dodatek, čc ,M> pravilno. deljeval šolanje. Odgovor: Po 336. členu M. I, Stiahinj Zakona o delovnih razmerjih VPRAŠANJE: Radd bi v(> 'K- (Ur. list FLRJ št. 53/57) preneha C« velja vknjižba v /emU1 delovno razmerje s pretekom knjigi, ki je stara 70 let- i0 odpovednega roka, vendar ■« DOGOVOR: Ker nam v ^, sme v upravičenih primerih ta su niste pojasnili, za k* rok podaljšati največ sa mesec vknjižbo gre, vam na to vl pe dni. Sanje težko odgovarjam«- ^ U. J. KRANJ gre za služnostno pravic"- Vprašanje: M<>/ vam je padel kakor velja, če pa gre aa.,j{,o, med vojno. Ponovno sta se po- užitek ali kako drufo vk»» rOČilH, a zopet ra/.ve/.ali. Zanima ki je prenehala veljati. P* *t, J lahko V dru- ste morali na podlagi P^V^ri* žinsko pokojnino po prvem nih dokazov prositi za ' . možu. pri pristojni zemljiški knJ" SREDA, 20. APRILA 190« u" i,Ji s notranja politika in gospodarstvo Uspehi in težave ob izpolnjevanju proizvodnega načrta j\e po naglažgi poti na škodo delavcev in njihovega prostega časa V ponedeljek je bilo v Kranju posvetovanje s predsedniki sindikalnih organizacij nekaterih vecjih podjetij tekstilne industrije. Govorih so o nadurnem, nočnem in nedeljskem delu, o koriščenju časa za malice in podobno v zvezi z izpolnjevanjem Proizvodnega načrta. Delovna in- 1 Zadnje tedne se je mudil v 2e-lezarni Jesenice prof. Ivan Ber-toncelj iz Zavoda za proučevanje organizacije dela in Komike za delo pri L RS. Proučeval le izobraževanje odraslih in sodeloval pri sestavi njihovega Pravilnika. Ob zaključku je uslužbencem jeseniške železarne Pripravil zelo zanimivo predavaje pod naslovom -Delo z ljud-tttf«. Predavanje, ki ga je poslušalo okrog 100 slušateljev, je bito zelo zanimivo, zato si takih Predavanj v Železarni še žele. Mehanična delavnica za poprava kmetijskih strojev AGRO-SERVIS na Laborah je bila ustavljena leta 1956 z namenom, da *ot uslužnostni obrat nudi usluge kmetijskim gospodarskim organizacijam, ki jih le-te rabijo Za vzdrževanje mehanizacije, Predvsem traktorjev s priključki. Investitor je bila Okrajna zadružna zveza Kranj. AGROSERVIS pa se je do danes spremenil v povsem nekaj drugega: v mehanično delavnico 2a Popravila avtomobilov. "Zakaj? Kje so vzroki za tak razvoj? ti dve vprašanji danes ne »orno odgovarjali. Morda kdaj drugič. pač pa smo vprašali t Jo, oslovan.sko-sudansko bro- fe**« podjetje. V Khartumu ^ bila sklenjena Jugoslovan sudanska pogodba o ustanovitvi brodarskega podjetja. a pogodba pomeni Kačetek a*v°ja sudanske trgovske **Jkar4ce, e druge strani pa trditev uspešnega razvoja P^iateljekdh. odnosov med na-?• državo in Sudanom. •.Graditev tovarne termopla-^nih izdelkov v Ohridu. — ; Ohridu so pred kratkim pri-graditi tovarno termopla-^niih Izdelkov. Za njeno grad-~j3° bodo porabili 125 milijonov ^inarjev. S stroji, ki jih bodo abuviii v inozemstvu, bo to-^rrta proizvajala raznt termo-P1*stične izdelke za široko po- § ( «neni gradbeni material iz ^pmogovih ogorkov. V termo-'^ktiaini Brestanica priprav-blf1i<> načrte za izdelavo grad-eru'ga materiala iz premogovih torkov. Ko bo začel še drugi f8l>8at, !bo imela *srmoelek-^rna v Brestanici veako leto }* razpolago 80.000 ton premorih ogorkov. Posebni obrat bn * teh odpadkov izdeloval ce-"Jeni gradbeni material. Proiz-0finja gradbonega materiala te ^rste je pri nas se redkost, je pa vsekakor pomembna, ker JPokarno vedno teže krijejo na-a§Cajoče potrebe po gradbenem penalu. špekcija pa tudi sindikalne organizacije so namreč prejele razne pripombe in pritožbe posameznih delavcev oziroma delavk, češ da jih v podjetjih silijo k prekomernemu nadurnemu delu, da bi tako izpolnili sprejete obveznosti v proizvodnji. Letošnji proizvodni načrti so v resnici znatno višji kot lani. Razen povečanja proizvodnje po količini pa je vedno zahtevnejši tudi trg, ki zahteva gosteje tkano in večbarvno blago itd. To so povedali: predsednik sindikalne podružnice tovarne IBI, Tiskani-ne, Inteksa, Gorenjske predilnice v Skorji Loki in predsednik podružnice Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču Kar je zelo pohvalno v vseh kolektivih, so delavci, bodisi preko samoupravnih organov, sindikalnih sestankov ali v drugih oblikah pokazali pripravljenost, da postavljene oziroma sprejete obveznosti izpolnijo. Toda pri tem, kot je bilo ugotovljeno na posvetovanju, se je prehitro zašlo na najlažjo pot, k po- Gospodarska vasi predsednika OZZ Kranj Toneta Hafnerja, predsednika Obrtne zbornice za okraj Kranj Janko Urbanca in direktorja Agroser-visa Ivana Bečana, kaj menijo o današnjem statusu in o nadalj-nem razvoju ter vlogi tega usluž-nostnega obrtnega obrata. To še predvsem zato, ker je bilo v zadnjem času o tem precej govora, tako s strani Zadružne zveze kot tudi s strani Obrtne zbornice. Takole so nam odgovorili: TONE HAFNER, predsednik OZZ Kranj: »Agroservis smo kot uslužnostni obrat za popravilo kmetijskih strojev ustanovili mi, Okrajna zadružna zveza, ki je bila tudi investitor. Vztrajam pri tem, da bi moralo to podjetje prvenstveno nuditi usluge kmetijskim gospodarskim organizacijam za popravilo traktorjev in druge mehanizacije, ne pa, da se bavi skoraj izključno 1 es popravil avtomobilov. To potem ni več »Agroservis«, pač pa »Avtoservis«. Bili so sicer že predlogi, naj bi kmetijska posestva na Gorenjskem ustanovila nov obrat za popravilo njihove mehanizacije, toda zakaj, če ga že imamo?« JANKO URBANC, predsednik Obrtne zbornice za okraj Kranj: -V takem obsegu, kot je Agro-servis danes, ne bi imel kaj delati, če bi vztrajal izključno le pri popravilu kmetijskih strojev. Brez dvoma pa bi moralo biti to prvenstvena dejavnost tega podjetja. Agrosrrvis ima danes tolika strojev in je tako moderno opremljen, da ne bi mogel zadovoljiti vseh obvez, čc bi se ukvarjal izključno s popravili kmetijskih strojev. Kot mi je znano, traktorje in ostale stroje popravljajo na kmetijskih posestvih v precejšnji meri traktoristi sami. Seveda pa so ta popravila precej dražja kot pa bi bila pri Agroservisu.« Se nekaj bi omenili s tem v zvezi. Kranj nima socialističnega obrtnega obrata — mehanične delavnice za popravila avtomobilov, razen seveda Agroser-visa. Bila bi pa nujno potrebna. In prav zato je Agroservis prav v tem pogledu odigral v zadnjih letih velik«* vlogo, čeprav je močno iztiril s poti, ki mu je M>ila namenjena. daljševanju delovnega časa namesto da bi iskali druge še neizkoriščene rezerve. Tako so tudi letos v IBI že delali dve nedelji, še 10 ali 12 nedelj pa predvidevajo, da bi morali delati v polnih izmenah, da bi izpolnili plan. Prav tako delajo ob nedeljah v Tiskanini in v drugih podjetjih. Mimo tega so začeli omejevati celo polurni odmor, ki je z zakonom določen. Skoraj v vseh kolektivih delavci ne koristijo več celotnega odmora. Malicajo ob strojih. V Inteksu, a verjetno je to tudi drugod, delavci, ki pridejo prej z vlaki ali avto busi, začno delati tudi pred šesto uro zjutraj in tako podaljšajo delovni čas. Vse to pa zaradi tega, da bi dosegli postavljene norme in plan, oziroma jih presegli in si zagotovili višje prejemke. Po vseh kolektivih so, kot je pokazalo na posvetovanju, že govorili o teh pojavih. Ugotavljali so, da je tak napor potreben, da bi izpolnili postavljene načrte. Toda hkrati ob pripravljenosti in požrtvovalnosti delav- stva so podjetja premalo iskala druge izhode, druge možnosti za povečanje proizvodnje. Večjo proizvodnjo bi lahko dosegli predvsem z večjo mehanizacijo oziroma avtomatizacijo, z izboljševanjem organizacije dela, z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku, s strokovnim osposabljanjem delavstva in z drugimi oblikami, ki jih je tudi v tej industriji še dosti. Podaljševanje delovnega časa je seveda najlažje sredstvo, ki tudi takoj pokaže navidezne rezultate. Toda taka rešitev je zelo kratkotrajna, škodljiva in v nekaterih primerih celo nezakonita. Tak je bil splošni zaključek na posvetovanju. Treba je seveda veliko naporov, da bodo podjetja izpolnila proizvodne obveznosti, toda ne samo fizičnih naporov, marveč predvsem organiza-cijsko-tehničnih. Taka mora biti perspektiva pri reševanju teh problemov, ki se več ali manj kažejo tudi v drugih industrijskih dejavnostih, dasi so v tekstilni stroki prišli najbolj do izraza. -1. c. Pogled na kapucinski most v Škof ji Loki. V ozadju nova avtobusna postaja Priprave za turistično sezono v Škof ji Loki Povečali prenočitvene kapacitete! Glede nadaljnjega razvoja pa tole: Avto-moto društvo Kranj namerava na Zlatem polju, nasproti Dijaškega doma, zgraditi bencinsko črpalko. Cisterne imajo že pripravljene. Nujno potrebno bi bilo tu zgraditi še mehanično delavnico za popravila avtomobilov, Agroservis na Laborah pa usmeriti prvenstveno na popravila kmetijskih strojev. In še nekaj: Kranj tudi nima pralnice in mazalnice za avtomobile, ki pa bi bila spričo naraščajočega turističnega prometa nujno potrebna. Tudi to bi lahko uredili v sklopu bencinske črpalke in mehanične delavnice na Zlatem polju.« IVAN BECAN, direktor Agroservis«: »Agroservis se z ozirom na pogoje, ki so danes v kranjskem okraju, ne more izključno Za to ni primerna niti naša lo-baviti s kmetijsko mehanizacijo kacija. Naše podjetje sicer lahko nudi usluge kmetijskim gospodarskim organizacijam za popravila traktorjev, kombajnov itd., nikakor pa se ne more baviti s proizvodnjo kmetijskih strojev, kot to delajo nekatera druga tovrstna podjetja. Tudi ni v našem okraju toliko kmetijskih strojev, da bi naše podjetje lahko živelo izključno z vzdrževanjem in popravili le-teh. Za zdaj torej še ni moč računati, da bi se Agroservis kaj kmalu lahko bavil izključno le s kmetijsko mehanizacijo.« -t Na letošnjem občnem zboru Turističnega društva v Skof ji Loki so pregledali dosedanje delo in sprejeli smernice za delo v letošnji turistični sezoni. Lanskoletna turistična sezona je bila kljub nekaterim pomanjkljivostim v škofjeloški občini še kar uspešna. To zgovorno dokazujejo številke o prenočitvah. Lani so zabeležili 7945 nočitev domačih turistov in 595 nočitev tujih turistov. To število pa je pomanjkljivo, ker ne zajema tudi nočitev v privatnih turističnih sobah, ki jih je bilo prav tako precej. Da je število domačih in tujih turistov v lanskem letu poraslo skoraj za 70 odstotkov, gre zasluga predvsem sistematični propagandi, ki jo je turistično društvo organiziralo predlansko turistično sezono. Na občnem zboru so predvsem ugotovili, da bi bilo število turistov lahko še precej večje, če bi imeli več prenočitvenih kapacitet. Pa tudi zabavnega življenja lani v Loki skorajda ni bilo.. Zato so na občnem zboru sklenili, da bodo tema dvema problemoma letos posvetili vso pozornost. Sedanji hotel in re :tav-racijo »-Krona« bodo preuredili in obnovili. S pomočjo gostincev bodo letos v poletnih mesecih organizirali zabavno glasbo na terasi Transturista, na kopališču in sredi Mestnega trga. Ta posebnost bo vsekakor ugodno vplivala na porast turističnega prometa v Škofji Loki. Letos bodo odprli tudi posebno turistično informacijsko pisarno, kjer bodo turisti lahko dobivali vsa navodila. Vso skrb bo turistično društvo še nadalje posvečalo lepšemu zunanjemu videzu mesta in okolice, predvsem ureditvi parkov. Za to delo bodo angažirali predvsem šolsko mladino, ki bo skrbela, da bodo določeni predeli mesta stalno lepo urejeni. Letos bodo nadaljevali tudi z ureditvenimi deli na kopališču na Sori, ki so ga zgradili lani, v njem pa bodo uredili tudi gostišče. Občinski ljudski odbor v Skofji Loki nudi Turističnemu društvu vso pomoč in kaže razumevanje za njegovo delo in probleme. Več razumevanja pa bi člani društva želeli od ostalih organizacij in društev, ki ne kažejo dovolj zanimanja za hitrejši razvoj turizma v škofjeloški občini. Vlado Rozman Gibanje števila zaposlenih v okraju Lani porast za 6,7 odstotka Na včerajšnji seji Ok je bilo med drugim na o delovni sili, osebnih do sti v gospodarstvu okraja povzemamo nekaj zanimi gibanju števila zaposlenih skih dejavnostih socialisti zadnjih dveh letih. Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 1959 v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih socialističnega in privatnega sektorja v okraju zaposlenih skupno 48.590 ljudi, v letu 1958 pa 45.554. V gospodarstvu je bilo lani zaposlenih skupno 42.961 ljudi (leta 1958: 40.582), v negospodarskih dejavnostih pa 5629 (leta 1958: 4972). Socialistični sektor skupno je leta 1959 zaposloval 47.297 ljudi (leta 1958: 41.224), privatni sektor skupaj pa 1293 ljudi (v letu 1958: 1330). Ti podatki kažejo, da se je število zaposlenih v socialisti-- • nem sektorju v letu 1959 nasproti letu 1958 poraslo za 6,9 %, deloma zaradi relativno močnega porasta zaposlitve v tnc|!?ospo-darskih dejavnostih (114,6%), rmxitem ko ko je število zaposlenih v privatnem sektor i u znižalo na 97,2% stanja iz leta 1938. Tako se je zaposlitev v ce- rajnega ljudskega odbora Kranj dnevnem redu obširno poročilo hodkih, proizvodnji in storilno- v letih 1958 in 1959. Iz njega vih podatkov in ugotovitev o v gospodarskih in negospodar-čnega in privatnega sektorja v loti v letu 1959 povečala za 6,7 odstotkov. Od celotnega števila zaposlenih je lani odpadlo na socialistični sektor 97,3 % zaposlenih nasproti 97,1 % v letu 1958. Zaposlitev v obah «ek)ftorjih gospodarstva (socialističnem in privatnem) s« je povečala v letu 1959 v primerjavi 1958 na 105,9%, to pa izključno na račun povečanja zaposhtve v socialističnem sektorju gospodarstva. Relativno še večji je porast v negospodarskih dejavnostih (113,2%), tudi tu izJključno zaradi porasta v socialističnem sektorju. Od celotnega števila zaposlenih je lani odpadlo na gospodarstvo 88,4 %, kar je manj kot. v letu 1958. Iz vseh teh podatkov jasno sledi krepitev socialističnega sektorja, po drugi strani pa tu- di krepitev negospodarskih dejavnosti. Poročilo nato obravnava zaposlenost v gospodarstvu. Tu na prvem mestu ugotavlja, da sta bili v letu 1959 od celotnega števila zaposlenih v gospodarstvu dve tretjini zaposleni v industriji, od celotnega števila zaposlenih pa odpade 93 % na 6 strok, in sicer na tekstilno, črno metalurgijo, usnjarsko in obutveno, clrktro. kovinsko in lesno. Kmetijstvo izkazuje v preteklem letu padec zaposlenosti zlasti v privatnem sektorju. Padec EaposLenosti v sociaJfiEtič-iwm sektorju gre v glavnem na račun kmeti jakih zadrug, ki so v lotu 1959 izločile iz svojega sastava številne nekmetijske dejavnosti (trgovine, obrt itd.), medtem ko je število zaposlenih na socialističnih kmetijskih posestvih celo nekoliko poraslo (109,2 odstotka). Izpod povprečnega porasta zaposlenih v letu 1959 (105,9 %) so industrija, promet (v glavnem zaradi padca zaposlenosti pri J2, medtem ko je zaposlitev v cestnem prometu porasla za 8.8 %, v PTT pa za 7 %) ter gostinstvo in turizem. Vse o«tale stroke: obrt, gozdarstvo, MEHANIČNA O^AVNiGA ZA POPRAVILO fcMETnSklH STROJEV MejdllS, vsak dan hodim tod mimo, pa se nikdar nisem videl traktarjn ali kombajna! gradbeništvo, trgovina (zlaati na debelo), predvsem pa gradbeništvo izkazujejo visok nadpovprečen porast števila zaposlenih kot rezultat okrajne politike zaposlovanja v letu 1959. Podatki za negospodarske dejavnosti kažejo, da je v teh dejavnostih nekaj manj kot polovica ljudi zaposlenih v zdravstvu in šolstvu; če pa tem sitro-kam dodamo še osebje organov ljudske oblasti in državne uprave ter njihovih ustanov, pa smo zajeli že preko 70% vseh zaposlenih. 8 strok negospodarskih ustanov, pa smo zajeli že preko dejavnosti izkazuje v primerjavi z letom 1958 nadpovprečen porast, 7 strok je pod povprečjem porasta zaposlenih, medtem ko dve stroki izkazujeta celo padec zaposlenisti. Poročilo potem obravnava zaposlitev ženske delovne sile, najprej v socialističnem sektorju. Tu ugotavlja, da je bilo lani v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih zaposlenih 40,1 % žensk, kar je nekaj več kot v letu 1958 (39.8 %). Porast števila zaposlenih žensk v letu 1959 gre na račun porasta ženske delovne sile v negospodarskih dejavnostih, medtem ko je v gospodarstvu število zaposlene ženske delovne sile celo padlo. Število zaposlenih žensk je tudi absolutno bolj poraslo kot celotno število zaposlenih, vendar le na račun porasta v negospodarskih dejavnostih, predvsem usluž-nostnih. Za razliko od socialističnega sektorja je v privatnem sektorju pretežni del žensk ( v letu 1959 55,6 %) zaposlen v negospodarskih dejavnostih, ki pa izkazujejo padec števila zaposlenih žensk v letu 1959 (za 3,4%). Te-va padca ne more izravnati po-*ast števila zaposlenih žensk v gospodarstvu tako, da je bilo eta 1959 v celoti manj zaposle-lih žensk kot leta 1958 (za 0,6 %\ a razliko od socialističnega sek-orja, ki izkazuje porast za 7,7 %. -1 CE OSy£S C£YAL£ C nt a I i oglasi Prodam Vespo 125 ccm. Gove-kar, Zasavska 28, Orehek, Kranj 1404 Skladiščni delavec dobi takojšnjo zaposlitev v trgovini »Kolo-niale«. Poizve se: Prešernova 18, Kranj 1443 Prodam gumi voz, nosilnosti 2000 kg, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 1463 Prodam Vespo, letnik 1954. — Naslov v oglasnem odd. 1464 Prodam nov elektromotor, 220 voltov, 12 Kw (16 KM). Porenta, Sv. Duh 33, Škof j a Loka 1466 Planinsko društvo Križe proda šotor za 6 oseb, šotor za 4 osebe, šotor za 2 osebi, 4 gumi blazine 1475 OBIŠČITE kočo na Kriški gori. Oskrba ob sobotah in nedeljah. Skupine se lahko prijavijo tudi med tednom 1476 OBIŠČITE gostišče »Pri Povšnarju« v Kokri 1477 Pokrovček od bencinskega re-zervoarčka sem našel od Veleso-vega do Lužan, dne 17. aprila. — Jože Zorman, Prednja Polica 5, Cerklje 1478 Oseba, opazovana in poznana, ki je vzela v nedeljo, 17. aprila 1960, med 9. in 10. uro v Delikatesi svilen damski dežnik, naj ga vrne v Delikatesi. V nasprotnem primeru jo javim LM Kranj 1479 Izgubil sem denarnico z dokumenti na poti iz Kranja do Stra-žišča. Najditelja prosim, da mi vrne dokumente, denar pa lahko obdrži. Alojz Zupan, Pot na Jo-šta 8, Kranj 1480 Prodam kravo, dobro mleka-rico, s teletom. Strahinj 61, Naklo 1481 Prodam kravo, brejo 5 mesecev, ter mlin, šrotar in kompresor za pumpanje. Naslov v oglasnem oddelku 1482 Prodam Opel Olimpia, tip 1952, ali vzamem v račun motorno kolo. Naslov v oglasnem oddelku ali na telefon - Kranj 319 1483 Poceni prodam moped »Puch«. Naslov v oglasnem odd. 1484 Poceni prodam čistokrvnega psa ovčjaka. Prašnikar, Smled-niška c. 22, Čirče, Kranj 1485 Prodam lepo novo spalnico, svetle barve. Naslov v oglasnem oddelku. 1486 Delavka, ki dela na dve izmeni, gre pomagat v gospodinjstvo oziroma išče sobo. Naslov v oglasnem oddelku 1487 Sprejmemo v službo avtome-hanika in šoferja B kategorije. Nastop službe možen takoj. — »AVTOSERVIS«, Jesenice 1488 Prodam moped, po ugodni ceni. Naslov v oglasnem odd. 1489 Prodam 2 in pol leta staro ovco za 5000 din ali zamenjam za seno. Podreča 42, Smlednik 1490 V najem vzamem majhen travnik v bližini Kokrice. Kokrica 86, Kranj 1493 Vojaški zdravnik, neoženjen, išče 2 sobi ali garsoniero od cerkve do Zlatega polja. Plača dobro in vnaprej. Da visoko nagrado. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Celi dan odsoten« 1492 Podpisani Anton Pogačar pre-klicujem besede, ki sem jih govoril o Valentinu Ambrožiču in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe 1493 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu in »Glasu Gorenjske« za izplačano zavarovalnino po utrpljeni nezgodi. — Zavarovanje in »Glas Gorenjske« vsakomur toplo priporočam. — Stanko Rode, Kokrica 40, Kranj Prodam hišico pri Cerkljah. — Naslov v oglasnem oddelku pod »Do 400.000« 1494 Prodam malo rabljen moped na zaganjat-. Naslov v oglasnem oddelku 1495 Prodam nov električni bojler, 30 litrski, italijanski. Velesovo 44 1496 Prodam tri stavbne parcele v Šenčurju z odobrenjem za za-zidljivost. Naslov v oglasnem oddelku 1497 Prodam novo žensko italijansko kolo rdeče barve, znamke »Radi«. Naslov v oglasnem oddelku 1498 Zazidljive parcele, 15 minut od železniške postaje v Kranju, naprodaj. Voda in elektrika na PRESELITEV KOMUNALNE BANKE OKRAJA KRANJ PODRUŽNICA 607-704 ŠKOFJA LOKA Komunalna banka podružnica Škof ja Loka posluje z dnem 25. aprila 1960 v svojih novih poslovnih prostorih v Škofji Loki Šolska ulica (med poslopjema šole in Okrajnega sodišča). Nove telefonske številke: hišna centrala št. 235 in 236 direktor št. 247 Poslužujte se tudi v bodoče naših uslug. Prikaz jetovškega rudarstva: T KOVAŠKEM MUZEJU V KROPI od 23. do 30. aprila parceli. Naslov v oglasnem oddelku 1499 Prodam Fiat Topolino. Radovljica, C. Svobode 6 1500 Prodam šupo (uto), primerno za drvarnico ali garažo, krito z opeko. Naslov v oglasnem oddelku 1501 Kmečki mlin, skoraj nov, zamenjam za vprežno kosilnico. — Naslov v oglasnem odd. 1502 Tovarniški delavki nudim brezplačno hrano in sobo. Ostalo po dogovoru. Poizve se: Cankarjeva 14, pritličje, Kranj 1503 Zdravstveno knjižico, na ime Drempetič Milan, sem izgubila v avtobusu Kranj—Britof. Prosim, proti nagradi vrniti v Britof 12. 1504 Prodam stoječe jelše za drva v Trbojah. Šenčur 97. Ogled v nedeljo 24. maja od 8. do 10. ure. 1505 Prodam gume 16 krat 650. Mar-kun, Bašelj 2, Preddvor. 1506 Prodam emajliran štedilnik »Goran«, Šempeterska 50, Kranj. 1507 Ugodno prodam roller Puch 125 ccm, rdeč. Brejc Kristjan, Za-draga 8, Kranj. 1508 Prodam enostanovanjsko hišo ob cesti Preddvor—Bela. Vselji-va takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 1509 Moped, dobro ohranjen ugodno prodam. Informacije dopoldan v restavraciji avtobusne postaje Škofja Loka od 15. ure dalje Šempeterska 42, Stražišče. 1510 Prodam radio »Savica«. Naslov v oglasnem oddelku. 1511 Prodam motor SV 175 ccm. Ar-telj Ciril, Dobropolje, Brezje. 1512 Dam dosmrtno stanovanje in hrano upokojenki. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1513 objave DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis za borce, aktiviste, družbe-no-politične delavce in otroke padlih borcev v oddelku z REDNIM poukom pri Gozdarski srednji šoli v Postojni in ekonomskih srednjih šolah v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani in Mariboru. Šolanje traja 2 leti. Pogoj za vpis je dokončana osnovna ali njej ustrezna šola. Kandidati z nedončano osnovno šolo se lahko vpišejo pogojno. Pogojno vpisani bodo postali redni slušatelji po uspešno opravljenih izpitih čez I. letnik. Navodila in prijave za vpis lahko osebno dvignete ali pa pišete zanje na Dopisno šolo, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3, telefon 30-043. Izpolnjene prijave s prilogami (izpisek iz matične knjige, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala) in s priporočilom občinskega ali okrajnega odbora ZB oziroma občinskega ali okrajnega komiteja ZKJ pošljite najkasneje do 10. junija 1960 Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3, PREDAVANJE V KLUBU GOSPODARSTVENIKOV Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v petek, dne 22. aprila t. 1. ob 17. uri v klubskih prostorih v Kranju, Tovarna gumijevih izdelkov SCUKX - Kranj sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za priučite v gumar je v, starost od 20 do 35 let, z lastnim stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici. Prošnje je treba oddati v kadrovski oddelek podjetja. Plača po tarifnem pravilniku, in sicer od 52 do 71 dinarjev. Prešernova ulica št. II/I predavanje Ekonomski pogoji naše države za razvoj zunanje trgovine z državami Iraka, Kambodže in Burme. Predaval bo tov. Horjak Dušan, direktor tovarne »Tiskani-na«, Kranj. Vabimo vodilno osebje iz podjetij in vse zainteresirane, da se udeležijo predavanja. Tajništvo Kluba OBVEZNO TRETJE CEPLJENJE OTROK Zdravstveni dom Kranj obvešča starše otrok, rojenih od 1. januarja 1959 do 31. decembra 1959 in zamudnikov starejših letnikov, da bo obvezno tretje cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju po naslednjem razporedu: . OTROŠKA POSVETOVALNICA MAVClCE 25. aprila ob 8. uri GOSTILNA BREG OB SAVI 25. aprila ob 3.30 OSNOVNA ŠOLA ŽABNICA 25. aprila ob 9. uri OTROŠKA AMBULANTA STRAZIŠCE 25. aprila od 9.30 do 12. ure OTROŠKI DISPANZER KRANJ 25. aprila od 14. do 18. ure ZADRUŽNI DOM KOKRICA 26. aprila ob 7.30 OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE 26. aprila ob 8. uri ZADRUŽNI DOM VISOKO 26. aprila ob 8.45 OSNOVNA ŠOLA OLŠEVEK 26. aprila ob 9. uri OSNOVNA SOLA KOKRA 26. aprila ob 9.30 POMOŽNA ZDRAVSTVENA POSTAJA FUŽINE 26. aprila ob 9.30 ZDRAVSTVENA POSTAJA JEZERSKO 26. aprila ob 10.30 ZDRAVSTVENA POSTAJA PREDDVOR 26. aprila ob 11.30 OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK 26. aprila ob 15. uri OSNOVNA ŠOLA GORICE 26. aprila ob 15.30 OTROŠKI VRTEC GOLNIK 26. aprila ob 15.45 OTROŠKA POSVETOVALNICA ŽEJE 26. aprila ob 16.45 OSNOVNA ŠOLA PODBREZJE 26. aprila ob 17.15 ZADRUŽNI DOM NAKLO 26. aprila ob 17.45 OSNOVNA ŠOLA PŠEVO 28. aprila ob 12.30 OSNOVNA ŠOLA PODBLICA 28. aprila ob 14. uri POMOŽNO CEPIŠCE - GOSTILNA NEMILJE 28. aprila ob 14.30 OSNOVNA ŠOLA RESNICA 28. aprila ob 15. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA ŠENČUR 28. aprila ob 16.30 OSNOVNA ŠOLA VOKLO 28. aprila ob 17. uri KMETIJSKO POSESTVO HRASTJE 28. aprila ob 17.30 OSNOVNA ŠOLA TRBOJE 28. aprila ob 18.15 Starše obveščamo, da popolno cepljenje zajema tri injekcije, katere bodo otroci prejeli v razdobju štirih tednov. S seboj je prinesti vabila. CEPLJENJE JE STROGO OBVEZNO! Opozarjamo, da si starši za bolne otroke pravočasno preskrbe zdravniška potrdila, da jih predlože na cepišču, sicer se bo izostanek smatral kot neopravičen. Starši, ki ne bodo pripeljali svojih otrok brez opravičljivega razloga k cepljenju, so kazensko odgovorni po določilih Splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 37/48 in po 199. členu Kazenskega zakonika (Uradni list FLRJ, št. 13/51). Delavca za nočno delo od 19. ure zvečer do 3. ure zjutraj pri stavnih strojih sprejme »Gorenjski tisk«, Kranj. Starši, ki iz kateregakoli razloga niso prejeli poziva za cepljenje otrok, rojenih v letu 1959, naj kljub temu pripeljejo otroke na cepišče po gornjem razporedu. Opozarjamo starše, da se strogo drže javljenega datuma in ure zaradi nemotenega izvrševanja cepljenja. Obveščamo, da v Otroškem dispanzerju v Kranju ne bo ordinacij v ponedeljek, dne 25. aprila 1960, in v torek, dne 26. aprila 1960, zaradi odsotnosti zdravstvenega osebja, ki bo na cepiščih. V četrtek, dne 28. aprila 1960, bo ordinacija samo do 10. ure dopoldne. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ kino Jesenice »RADIO«: 21. in 22. aprila francoski barvni film »TA-BAREN«. Jesenice »PLAVŽ«: 21. in 22. aprila francoski barvni vistavi-sion film »KOCKAR«. Dovje-Mojstrana: 21. aprila ameriški barvni cinemaseone film »RISARKA MODELOV«. ' Bled: 22. aprila ob 20. uri ter 23. aprila ob 17. in 20. uri francoski cinemaseope film »TISTI, KI MORA UMRETI«. Radovljica: 20. in 21. aprila italijanski barvni film »ZEMELJSKI RAJ« — predstava v sredo ob 17.30 in 20. uri, v četrtek pa ob 20. uri. 22. aprila ob 20. uri ameriški barvni cinemaseope film »POSLEDNJI LOV«. Kropa: 21. aprila ob 19.30 italijanski film »UMBERTO D.«. Kranj »STORŽIC«: 20. aprila ob 10. uri matineja ameriškega filma »GOSPOD 880«, ob 16., 18. in 20. uri pa ameriški barvni film -POVABILO NA PLES«; 21. in 22. aprila ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film s stereofonskim zvokom »AVTOBUSNA POSTAJA«, ob 10. uri pa matineja ameriškega barvnega filma »POVABILO NA PLES«. Primskovo »TRIGLAV«: 21. aprila ob 19.30 ameriški barvni film »POVABILO NA PLES«. Stražišče »SVOBODA«: 21. aprila ob 18. in 20. uri ameriški film »GOSPOD 880«. Naklo: 20. aprila ob 19.30 ameriški film »GOSPOD 880«. Škofja Loka »SORA«: 20. aprila francoski vistavision film »FO-LIES BERGERE«; 22. in 23. aprila jugoslovanski film »MIS STONE«. Železniki »OBZORJE«: 22. in 23. aprila ob 20. uri ameriški barvni film »ČAROVNIK IZ OZA«. Duplica pri Kamniku: 20. in 21. aprila ob 20. uri italijansko-španski film »KONTE MAKS«. Kamnik »DOM«: 20. aprila ob 20. uri ter 21. aprila ob 17.15 ameriški barvni film »NALOGA MAJORJA LEXA«; 22. aprila ob 17. in 20. uri francoski film »VELIKA ILUZIJA«. NA JESENICAH Rodile so: Angela Suligoj, uslužbenka — dečka; Štefka Amidžič, gospodinja — deklico; I lava Okič, gospodinja — deklico; Marija Zupan, gospodinja — deklico; Marija Zaja, delavka — deklico; Cvijeta Samardžija, gospodinja — dečka; Teodora Vi-dic, gospodinja — dečka; Ivanka Zima, gospodinja — dečka; Angela Jekovec, delavka — dečka; Viktorija Pohleven, natakarica — dečka in deklico; Iva Bratuž, gospodinja — deklico; Nikolaja Penko, otroška vzgojiteljica — dečka; Valerija Cuder, gospodinja — dečka. Poročili so se: Frančišek Maček, invalidski upokojenec in Jera Klinar, rojena Robič, gospodinja! Jožef Kos, uslužbenec in Helena Lipovec, tovarniška delavka. Umrli so: Martin Marinčič, tovarniški delavec; Anica Verbič, rojena Klarie, družinska upoko- jenka; Ivan Grmek, osebni upokojenec; Jože Dolenc, invalidski upokojenec; Aleksandra Pohleven, novorojenček; Zlatko Er' javec, otrok; Peter Rovtar, osebni upokojenec. V TRŽIČU Rojeni: Miroslava Mežek, Karmen Kodrič. Poročila sta se: Janez Muro-cev, uslužbenec in Marija-Adela Leban, predilka. Umrli so: Antonija Ivnik. rojena Pajer, gospodinja; Simon Primožič, upokojenec; Anton Mali, tovarniški delavec; Cecilij3 Vogelnik, rojena Majeršeč, upokojenka; Marija Klemenčič, rojena Eržen, upokojenka; Pet« Novak, upokojenec. V KRANJU Rodile so: Vida Bizjak — deklico; Marija Lavrih — dečka; Frančiška Sesek, deklico; Ivanka Sire - deklico; Pavla Knific - dečka; Ana Saje - deklico; Ruža Mohorič — dečka; Marija Sajovic — dečka; Terezija Pre" šeren — dečka; Ana Kreševac -deklico; Ljudmila Snedec — de" klico; Julijana Setnikar - deklico; Marija Stopar — dečka; Alojzija Jereb — dečka; Frančiška Hafner - dečka; Justina Ogrin - dečka; Regina Podpe-skar — dečka; Marija Zivkovič -dečka; Marija Mali — deklico. Terezi j a-Cvetka Košir - deklico- Poročili so se: Janez Kolman-čevljar in Mihaela Boncelj, tovarniška delavka; Miloš Kovačic, farmacevt in Zdenka Šimunac uslužbenka; Stanislav Travnik, delavec in Fenja Mede, delavka- tržni pregl V KRANJU Fižol 50 do 100. ajdova moka in ješprenj 70, kaša 75 do 89-krma za kokoši in koruza 40, proso 35 do 40, oves 25, šalotka 40 do 50, čebulček 150 do 240, krhlji 45 do 5o, orehi 100 do 13°' mleko 30 in smetana 250 din H' ter; korenček 30 do 40, čebula 40 do 45, krompir 16 do 20, kislo zelje 40 do 50, kisla repa 3°' sladka repa 6, koleraba 20, red-kev 20 do 30, pesa 40, mleta Pa' prika 500 do 600, suho meso 500, Vsem znancem in sorodnikom sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama STUDEN MARIJA roj. Uranič, po domače Grenkevova mama. Pogreb drage mame bo v četrtek, 21. aprila ob 9. uri i/ hiše žalosti v Tenetišah. Žalujoči: Sinovi Stanko, Matevž, Franc, hčerke Micka, Pavla, Rotija, Anica in ostalo sorodstvo jabolka 90 do 100, sir-skuta illO do 120, surovo maslo 480 do 600 din za kilogram. Kokoši 700 do 800, zajci 500 din; jajca 18 d° 20 din kos, česen 5 do 10 din gla' vica, špinača, radič, regrat >n motovileč po 25 din merica; kl°" basa 100 din, zelena in peteršiU 10 din šopek ter por 5 do 10 V KAMNIKU Solata 210, radič 160, hren l4"' špinača 120, korenje 28, kolera^1 28, por 80, motovileč 160 din & kilogram. Jabolka so bila Iia trgu 80 do 100 din, kmetijS*8 zadruga pa prodaja lepša štajer Ska jabolka po 70 din za kil°' gram. Jajca 18 do 20 din kos-Odkup telet je zdaj vsako Pr^° sredo na klavnici. V Kamnik11 zdaj že tri tedne ni bilo telečjeg'* mesa. To sredo so odkupili telet, od katerih jih je ostal« za kamniške potrošnike. V ŠKOFJI LOKI Krompir 18. kislo zelje 40, žol 80 do 120, čebula in pesi* rfr črna redkev 30 in jabolka 80 100 din za kilogram. Kisla re^' 20 din merica, motovileč 25 30 din merica, jajca 16 do l7 dl kos, hren 5 do 20 din kos, Pf! teršilj 10 din šopek, por 5 do 20 din kos, sirček 15 din, čebul(C 200 din liter ter smetana 20 d'n zajemalka. Iz naših krajev KOKOŠJA FARMA V Domu na Jezerskem so P^ Skrbeli, da l>od<> imeli gostja, letošnji so-zoni na razpolago vi,-,-. ur rnici* no dovolj svežih jajc. 'M\ SO namreč prostor za kurjo mo pri opekarni pri Jezei Parma lana 200 kokoši, ki z°£_ sejo povprečno na dan 100 *■» DOBRA PREZIMITEV V Velesovem pri Kranju. 3e tds dobro prezimilo 29 družin bel. Od tega štiri družine v ki"' njičih. 21 v AZ panjih In sJjj družine v prašilčkih. V tej v* obstajajo štirje čebelarji. i« mlajši, .line/, Murnik, či-bch«1'1 tretjo leto. R je star šele I4 LJUDSKA TEHNIKA V KAMNIKU j„ Občinski odbor Ljudsko t<*h" ke v Kamniku jo .sklical sl_r^„ sejo odbora, na kateri s° [navijali o delu na področju 'Vjj niške VZgOJe v šolah. Ut;<,t" JJj bo, da je pomanjkljiva /1;istlni,u podeželju, kjer lole nimajo primernih prostorov niti 0 tev Zato priporočamo ustanov" tehničnega servisa, kjer bi W-ci lahko dobili potrebno °r°or /.a strokovni kader pa bodo Ljam/.ir.iii posebne seminarji- GORENJSKEJ SREDA, 20. APRILA 1960 • Preizkusi s krvnim seru-om so naravoslovcem pokazali Presenetljivo novost, namreč, da jasa domača mačka ni neposre-sorodnik tigra in leva, mar- den več vec geparda, dolgonoge roparice, ki živi v Afriki in Aziji in velja ^najhitrejšega sesalca, saj do-Seže hitrost čez sto kilometrov na uro. % Švedski znanstveniki so ugotovili, da zadostuje že dim treh ciSaret v avtomobilu in ogljikov Monoksid, ki se pri tem razvije, da občutno poslabša vozačev vid če avto ni prezračen. • V Zahodni Nemčiji so izderi najmanjšo suho baterijo na svetu. Visoka je le 7 mm in ima premer 5 mm, tehta pa pol gra-ma' Pri napetosti poldrugega volta proizvaja dovolj električ- ne energije, da oskrbuje z njo majhen radijski oddajnik 4 do 6 dni. tj) Po cenitvah astronoma Stru-vea, upravnika velike zvezdarne kalifornijske univerze Berkeley, je v Rimski cesti približno 50 milijard planetov, od teh pa jih ima vsaj ena milijarda pogoje za preprostejše oblike življenja. © Ali veste, kako veliki so najmanjši radijski oddajniki? Zdaj so napravili že takega, ki je manjši od zavojčkov cigaret in tehta le 200 gramov. Dela s tranzistorji in ga je slišali na kilometer daleč. £ Norveški inženirji so konstruirali snežni »scooter, ki tehta le 125 kilogramov in lahko prevaža tono tovora s hitrostjo 50 km na uro. Namenili so ga za polarne raziskave. „EUROTR(M« daje 30 milijard eV energije CERaj Evropski center za nuklean neve rna raziskovanja v Mey-nekaj kilometrov od Žeje pred kratkim zabeležil eniten uspeh. Znanstveniki & tarnkaj s svojim naj nove j- protosinhrotronskiim počivalnikom dosegli energijo p" milijard elektronskih voltov. V"i tem pa pravijo, da še niso 7 kraja izkoristili zmogljivost naPrave. t Protosinhotron v Meyrinu, je raziskovalno središče j"ERN-a> so dogradili lanskega ^0vembra.. Velikanski pospeše-alnik, o katerem smo že pred podrobneje poročali, je Pravcato »dirkališče« protonov, Poti lih spospešujejo na krožni s premerom 200 m. Pc:ie- .^alnik so gradili 6 let. veljal bobrih 18 milijonov dolar j p- pri gradnji pa je sodelovalo 12 držav. Po načrtih naj bi z njim dosegli energijo 24 milijard eV. Protosinhrotronu v Meyrinu pravijo tudi »Eurotron«. Naprava šteje za sedaj med največje pospeševalne stroje na svetu., Večji bodo samo še projektirani ameriški pospeševalniki za 50 in 1000 milijard elektronskih voltov ter prav tolikšen pospe-ševalnik, katerega gradnjo pripravljajo v Sovjetski zvezi. Tako velik kot »Eurotron« v Me-rynu pa bo protosinhrotron v Brookhavenu, ZDA, ki bo dograjen morda že letos, ali pa najkasneje v prihodnjem letu. Na krožni poti s premerom celih 330 m bo pospeševal protone do energije okoli' 30 milijard elektronskih voltov. tone svetina TjOVCEVA HCI Riše Milan MaH^a ftaM (>ni'Ja z", filmsko umetnost v ameriškem filmskem mestu Hgj.yvvuodu je prejšnji teden podelila nagrade — Oscarje — za ,0Uše igralce v letu 1959. Na sliki najbolja igralka Simone Signoret in najboljši igralec ("bariton Heston. 139. Pogovor je zmotil orel. Iz škarjar4*-£a skalovja je priplavala velika, mogočaea rjava ptica, z gamsom v krempljih. — »E, če bi mogel dobiti mladiča. Ze nekaj let mi naročajo, naj ga ulovim,« je dejal Jo-zelj in lovil gnezdo v daljnogledu. »Iskat vam ga grem, čeprav me imate v želodcu,« se je ponudil Boštjan. Čeprav mu je lovec branil, se je Boštjan zaplezal v skalovje takoj, ko je stari orel odletel. Stena je rastla in mu kazala zobe. Priplezal je v kamin, od koder je po gladki, od iztrebkov obeljeni steni, vodila pot prav do orlovega gnezda. 140. Lovec spodaj ga je opazoval. Iz kamina se je že potegnil v peč in se zazibal nad odvratno globino, ko je Jozelj opazil, da prihaja orlica. V gnezdu sta kričala in prhutala mladiča, toda vzleteti nista še upala. Od sivega gorovja sem so rezale sinjino velike peruti. Pošastna senca je postajala vse večja, kriki mladičev močnejši. Boštjan se je hitro spustil v kamin in se potuhnil ob skalo. Še preden je imel nož v rokah, so završale peruti. Ostri kremplji so se mu zajedli v hrbet in s težkim kljunom ga je ptica udarila. Ko ga je orlica drugič napadla, jo je udaril z nožem. 141. Boštjan je orlico dobro zadel. Zaplavala je niže. Jeknil je strel. Plahutajoče je padla ptica nedaleč od lovca na tla. Boštjan je sestopil iz stene. Jozelj je izvlekel steklenico z žganjem in namazala sta rane. Orla sta odnesla na planino. Tam so se zbrali pastirji in dekleta, ki so prišle po skuto in maslo. Jozelj je položil orla na tla in mu razprostrl peruti. Mnogo širše so bile, kakor raztegnjene roke moža. Vsi so z občudovanjem poslušali, kako je bilo pri gnezdu. Konec angleške tragedije? Osnovna značilnost izdelkov angleške avtomobilske industrije je menda skrajna konservativnost. Vendar pravijo Angleži, da je konservativnost dobra le, dokler nimaš kaj boljšega in pa predvsem tedaj, če gre dobro v denar. Z zadnjim se angleška avtomobilska industrija zadnje čase ne more v celoti pohvaliti, zda-sti ne na področju ljudskih avtomobilov: uvoz Vo!kswagenov v Anglijo neprestano narašča... Zato ni nič čudnega, da se je največji avtomobilski koncert Evrope — BMC — ki zajema poleg Austina še Morrisa, Wol-seleyja, Rileyja in MG, končno le odločil za uresničitev projekta ADO 15, ki je že več let čakal na pravi trenutek v miz-nici glavnega konstruktorja Alexa Issigonisa. Tako je nastal Austin-Morris 850. Prav za prav sta to dva avtomobila, ki pa se razlikujeta le po okrasni mreži pred hladilnikom in pa po napisu — eden je Austin in drugi Morris. Angleži so sklepali takole: potrebujemo avtomobil, ki bo lahko uspešno konkuriral Volks-vvagenu. Zato ni nujno, da bi bil zelo lep, saj to tudi VW ni. Imeti pa mora mnogo prostora in majhen mora ostati. Tega sklepa so se držali na neverjetno dosleden način in rezultat je najmanj konservativen in ortodoksen avto, kar jih je kdaj izdelala angleška industrija. Zanj so priredili znani BMC motor, ki že leta zelo zadovoljivo poganja vrsto tipov avtomobilov. Premer cilindrov so pustili, nekoliko so skrajšali hod bata in so ustvarili stroj s prostornino 848 ccm, ki daje pri kompresiji 88.3:1 kar 37,5 KM SAE pri 5500 obr. na minuto. Motor je nameščen spredaj in to počez, tako da zavzema le 20 odstotkov skupne dolžine vozila. Menjalnik in diferencial tečeta tik pod kolenasto gredjo V Rovinju - podvodna televizija Doslej so v Evropi le angleški in zahodnonemški biologi raziskovali morsko dno £ pomočjo televizijskih kamer. Pred nedavnim pa so začeli uporabljati televizijo tudi znanstveni sodelavci Inštituta za biologijo morja v Rovinju. Kamere in ostale aparature, ki jih uporabljajo v Rovinju, so večina domačega izdelka. Biologi v Rovinju so najprej preizkusili znanstvene in praktične možnosti tega sodobnega pripomočka. Ze prvi poizkusi so pokazali, da jc moč s televizijskim snemanjem pod morsko gladino nuditi izdatno pomoč pri iskanju potopljenih ladij, s televizijsko kamero je mogoče nadzirati gibanje ribiških mrež in odkrivati ribje jate ter določati celo njihovo vrsto iti velikost. Pred podvodnim snemanjem postavijo televizijsko kamero v nepremočljivo ohišje, na katerem so pričvrščeni reflektorji, ki razsvetljujejo morsko dno. Slike, ki prihajajo izpod morja, ni moč videti le na ladji, marveč tudi v Rovinju. v skupni oljni kopeli, motor pa je skupno s sprednjima kolesoma pritrjen na pomožen okvir, šele ta pa je spojen s samonos-no- karoserijo. Vzmetenje je izvedeno precej samovoljno, vendar dajejo gumijaste vzmeti zelo dobro vzmetenje. Kar zadeva karoserijo, je pač mnogo lepših, takšnih, ki bi bil pri njih prostor bolje izkoriščen, pa skoraj ni. Celo izbokline v vratih so izpremenjene v obsežne police za prtljago. Ves avtomobil izgleda tako, kot da bi na sedeže posadil četvero ljudi, potem pa okrog njih zgradili kar se le da majhno in vendar prostorno karoserijo. — Zgovorna je tudi dolžina vozila, ki znaša le 305 cm, to pa je v sodobnem mestnem prometu in še celo ob hudem pomanjkanju prostorov za parkiranje pač imenitno. Za vozilo te kategorije ima Austin-Morris tudi presenetljivo dobre vozne lastnosti. Motor teče tiho in je izredno elastičen, saj lahko v četrti prestavi brez sunkov pospešujemo že od 20 km h navzgor. Tudi pospeški so prav dobri: od 0 do 60 km/h v 12,0 sek. od 0 do 80 km'h v 18,0 sek. od 0 do 100 kmli v 31,0 sek. K temu še pristavimo, da zmaguje Austin-Morissi 850 v četrti prestavi kar 7 odstotkov vzpona, v prvi pa celo 40 odstotkov. Poraba goriva je zelo zmerna, saj znaša pri enakomerni vožnji v direktni prestavi 4,3 litra pri hotrosti 50 km na uro, 5,4 litra pri 80 km na uro in 6,6 litra pri 100 km na uro. Morda največja posebnost — tudi angleška konservativnost je včasih zlata vredna! — pa je enoletna garancija, na katero sploh ne vpliva število prevoženih kilometrov. Tudi Angleži znajo — če le hočejo. . .! KRIŽANKA ŠT. 64 Vodoravno: 2. Sindikalno kul-turno-umetniško društvo, 5. mejna reka na severu Mandžurije, 6. posušen kos jabolka, 8. sebe, 9. ime naše plesalke Mlakarjeve, 10. osebni zaimek, 12. dva soglas-nika, 13. naziv egiptovskih vladarjev, 15. veliki, arhitektonsko lepi veži, 16. glasbeni interval. Navpično: 1. glasbilo, 2. ne debel, 3. kodrasta svilena tkanina, 4. dativ, 7. razkuževalna tekočina, 11. obmorsko utrjeno mesto v Alžiriji, 14. žensko ime (Gard-ner). VI. nn, dn|na jo bila tisto leto kaj slaba, kajti zverj 'litij raz,n»<»žila. Medved je trgal govedo, volk ^r,!* ni prizanašal živini. led nih 'Un' so n'n Premnogi ob živino, letos pa se je že v prvih 1 Paše lanska izguba podvoiila. *°*DodarJ| mi |,ili zaskrbljeni. Srenje so pritisnile na grod. Haj **doJe Je Herman k* poslal po vaseh Rcparja I obvestilom, ^•Ocu ,)r'n,KlnJ° nedeljo /bere čimveč gnnjačev iv Mrzlem stu- ^"kliiik S° V n<{'<''-'0 z-iutraj (U' vs«'b strani vreli ljudje na faj,' r'N'' so tudi grajski: grof s hčerjo in oskrbnik ter gorjanski ob(>r ,S ' sPremljali so jih številni lokostrelci ter s sulicami j>h i,'/"1' ',,il»>ci; nekaj jih je poslala tudi blejska graščina. Vodil Pa n v,'(' Fric. Videz je bil lak, da gre to krdelo v bitko, ne "a lov. M » n* r ![. .m ko so kmetje stali na poti, se je gospoda postavila h.,ilPci U natl pot'0, v P°lkrogu P* sw J'n obdajali oboroženi Sede')''1"11'"''' Prijezdil tudi svobodnjak Hribar. Lagodno je (Jo|,r0 !U težki rdečkasti kobili in veter se je poigraval z njegovo Cez , ra('° In lasmi. Sirokokrajni klobuk je imel pripet ob sedlo. koVa (» Tito dotaknil še razvoja o«^' dostno razvitih področij. T" še posebej poudaril, da bo ba posebno pozornost tudi prihodnjem petletnem obd»b) posvetiti področjem, ki Z0*^' darsko niso dovolj razvita,**. terih razvoj pa smo v dosed* gospodarski graditvi imeh eno osnovnih nalog. Cepi"aT , lcr»* bilo povojno razdobje pre ko, da bi lahko v njem pop*1 noma odstranili razlike posameznimi kraji, ki so n*5 le kot rezultat zgodovins*e-* razvoja, vendar se uspehi P0' tike pospešenega razvoja f* Bpodarsko nezadostno razv"^ področij že danes jasno na vseh področjih. Politika <*T' ga gospodarsko nerazvitih P* ročij je povsem upravičena '* ko iz gospodarskih kot is,p0.L ličnih razlogov. S pospešen11* gospodarskim razvojem * področij prav gotovo dosežen«* tudi hitrejši vzpon jugoslov*"' celo*1' skega gospodarstva v ker začenjamo razpoložljiv veške in naravne sile OP0 Čl«' rab' vcsiie in uaiavue aut - * jj 1 jati na širši fronti. S tem P*tB, hkrati zagotovljena tudi m»te' rialna enakopravnost našib rodov in se tako krepijo o^.j, ni pogoji za razvoj sociahg nih družbenih odnosov. S seje 0L0 Kranj (Nadaljevanje s 1. strani) nega časa. Izkoriščanje delov- spričo zastarelega san1'* du s stvarnim interesom. . ySj-da je splošna proizvodnost dela Proizvajalcev in ne sme biti v teh panogah nizka v precej- 'Jen» P° vodstvu podjetja, šnji meri prav zaradi nerazvi- IZ RAZPRAVE gg tega sistema nagrajevanja po V razpravi po poročilih ^, učinku. najprej zvrstili kar ir^e ^iji- Precejšnje rezerve za poveča- bornlki iz tekstilne indus ,g nje proizvodnosti dela so v go- Njihova glavna ugotovite ^ spodarskih organizacijah tudi v bila, da tekstilna industrij ,{i racionalnem izkoriščanju delov- ma tolikih možnosti k ton % strOJDU- nega časa se je namreč v letu parka itd. Prvi med tertU- v 1959 zelo znižalo v primerjavi s šan Horjak, je govoril v stanjem v letu 1958. Lani so visokih proizvodnih n^^ov« ugotovili najvišji izkoristek tej industriji, kar sili km\ fonda časa za delo v turizmu k prekournemu delu. Pr i-jjo in gostinstvu, najnižjega pa so je, naj bi tekstilno dndU-^.^j imeli v industriji. Tu prednjači posebno proučili z nje z najnižjem izkoriščanjem tek- problemi osebnih dohodkov, stilna industrija. Medtem k o so konstrukcije itd. , je izkoristili fond časa za delo v Franc Pretnar je menil. ' gostinstvu in turizmu lani z 91,4 visoko število opravljenih ^ odstotka, v celotni industriji z dur v nekaterih kole* 1 84,1 odstotka, je bil izkoriščen vzrok zastarelih naprav in •|) v tekstilni industriji le z 81,9 be organizacije dela. ^eD1]0s<>l>n,!r!agak 1958 absolutno porasle za 34,5%, lavcev. Prav tako je !>rC ,\z*o skofjelo5* relativno na enega zaposlenega ja bi kazalo za ustan- pa za 29,1 %. Največji porast področje in obe dol i m . nadur .so zabeležili v gozdarstvu viti posebno podjetje, ki ^p-(za 96.4%), v kmetijstvu (za bavilo z usmerjr. nad povprečnim porastom v go- Košmelj pa je na široka '"^O Npodanstvu in industriji, saj /.na- z i ral problem, ki si ga Je ap ia n. pr. v tekstilni industriji postavil na dnevni red- P0 0a 131,8%, v elektroindustriji 116,7 „«> je ž.e to, kot je P<,vtK in v elektrogospodarstvu pa Se taka pereča vprašanj11 ' 68,7%. ljajo v javno razpravo pre^. je V priporočilih pravi OLO, da bornike. Vendar poročilo, ^ je možno prav s smotrnejšo bilo podano na seji, P° pe" izrabo rednega delovnega časa vem mišljenju ni vseboval0^ ^ oziroma z boljšo organizacijo katerih bistventlj iri<>rr">n^1>ne«ž3. dela bistveno omejiti število naj bi s širšega '"''Vi P0, nadur, ki so najčešće dokaz sla- (|ru/l> •! ■ i n ekonomeke^gt* be izrabe rednega delovnega ča- gleda prikazali problem P° . sa ali pa prekomernega izčrpa- <> osebnih dohodkih, delOV» ^ itd-poro; pa je treba posvetiti nedeljske- ko je dejal, da v mu delu, ki je lahko opravlčlji- in analizah pogreša preg vo le v primerih, kjer to neob hodno zahteva sama priroda dr led-dO' kako se hodek se v podjetjih formlrj0lhx>ka/.atelje.