PoStnlna plačana V totovtnl

Oh
X	^yf
IX	^
t
Posamezna Številka Jf> tUa
IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
"Dogodki
prihodnjega tedna
Težkoatletski dvoboj Slovenija : Dunaj
Leto VI. — Štev. 32.
LJUBLJANA, 5. avgusta 1951
FIZKULTURNI TEDNIK
II, Kresna
nogometna »ga PO ViSOkClH 00132«
nepričakovan uspeh Rudarja
Rudar : Željezničar 1:1 (0:1)
Trbovlje, 5. avg. Igrišče Rudarja, vreme sončno, teren odličen,; gledalcev 2000; sodnik Mikulin iz Za-^rebs,
Željezničar: Babič, Salihovič, Ma-kun, Djordjevie I, Svaljek, Djordje-vič II, Martinovič, Domorodski, Novo, Bajrami, Lazič;
Rudar: Ahlin, Šorel. Blaznik, Blatnik, Hudarin, Vodišek, Cestnik. Florjane, Koncilija, Kos, Opresnik.
Moštvo Rudarja je povsem zadovoljilo s svojo igro, saj je igralo pretežno na polovici gostov. Trboveljčani so pokazali v polju eno svojih najboljših tekem, le pred nasprotnikovimi vrati so bili premalo odločni. Najboljša igralca sta bila Hudarin in Koncilija.
Željezničar je veljal po nedeljsk’ zmagi nad Budučnostjo za favorita,
ki pa, razen hitrih startov in na trenutke preostre igre, ni pokazal ničesar. Najboljša igralca sta bila Svaljek in Domorodski.
KRATEK POTEK IGRE
Začetni udarec so imeli domačini, ki so že v prvi minuti izsilili kot, takoj za tem pa tudi gostje, vendar -ta oba ostala neizkoriščena. Prvo lepšo priložnost za dosego gola je imel Koncilija v 4. min., toda ostro streljana žoga se je znašla v outu. V 10. minuti so gostje izvedli hitro kombinacijsko potezo, Bajrami pa je streljal v out. Po tem brezuspešnem prodoru je postal Rudar absolutni gospodar na igrišču. Ostro streljane žoge Florjanca, Blatnika in drugih niso našle zaželenega cilja. Medtem ko se je vsak čas pričakovalo, da bo Rudar realizira!
I. zvezna nogometna liga
Slab start Partizana inHujduha
Sp ar tak : Partizan 2:1 (1:0)
Subotica, 5. avg. Današnja prvenstvena nogometna tekma med Sparta-kom in Partizanom se je končala s presenetljivo zmago Spartaka 2:1 (1:0). Gole so dali za Spartaka Gemeri v 22. in 55. min., za Partizana pa Atanacko-vič v 48. min. Pred 11.000 gledalci je sodil Nedeljkovski iz Skoplja.
Spartak je zasluženo zmagal in bi lahko bila njegova zmaga še večja, če bi bil njegov napad le nekoliko uspešnejši. Tudi tu je naliv razmočil teren in je bilo igrišče skoraj pod vodo. Spartak je dal tokrat eno svojih najboljših iger. Njegovi igralci so bili zelo požrtvovalni in so startali na vsako žogo ter so v tem pogledu bili mnogo boljši od igralcev Partizana. Posebno so se odlikovali Gemeri, Takač in Kopilovič. Sodnik Nedeljkovski je bil zelo dober.
Mačva : Hajduk 0 :0
ŠABAC, 5. avg. Današnja tekma med Mačvo in Hajdukom je bila odigrana v zelo težkih okoliščinah, ker je bilo igrišče dobesedno pod vodo. Zlasti prostor pred golom in kazenski prostor je bil ena sama mlaka. Igrišče je bilo tako poškodovano, da so morali pred samim začetkom tekme z.nova zarisati črte. — Mačva je dala danes zelo dobro igro Imela je mnogo priložnosti za dosego gola, kar pa je onemogočil razmočen teren, še bolj pa odlični vratar Haiduka Beara. V moštvu Mačve je bil najboljši Kovačevič, v moštvu Hajduka pa se je Posebno odlikoval Beara. Tekmo je od lično vodil sodnik Vlajič iz Beograda
Dinamo : Vojvodina 3:1 (2:0)
ZAGREB, 5. avg. Stadion v Maksimira, 14.000 gledalcev.
SODNIK: Lemešič iz Splita.
STRELCI: Senčar v 22., Cimermančič v 30. in Wolfl v 59. min. za Dinamo ter Hirman v 70 min. za Vojvodino
Pesimizem pri"ateliev Dinama pred to tekmo je bil odveč. Spričo štirih golov v Splitu, slabe forme in utrujenosti Zaradi zadnjih tekem v pomladanskem Prvenstvu ter tekem za srednieevrop.sk Pokal na Dunaju ie bila ta bojazen do neke mere upravičena. Toda Dinamo jr Pokazal na današnji tekmi zopet svojo dobro igro z naglimi akciiami, povezanostjo svojih vrst in odlično Igro posameznikov. Gostie so bili ves čas igre tikorekoč prikovan’ na svoi obrambni nrostor in je nilhova obramba morala niti stalno v borbi, da ie ustavljala na-Padalne akciie borbenih igralcev Dinama. šele zadnjih 16 minut, ko ie D. olorvat prešel na krilo, so gostie iz nkrambe prešli v napad. V tem času so tudi dosegli častni gol, tajen tega pa s° le enkrat spravili Stinčiča v nevaren Položaj. I. Horvat ie bil med vsemi 22 pralci daleč najboljši. Stmčič ie bil danes zanesljiv, v napadu Dinama pa sta
se odlikovala Cimermančič in W6lfl. V moštvu Vojvodine je bil najzaslužnejši Vačič.	Mareško Bučan
Borac : Lokomotiva 1:1 (1:0)
ZAGREB, 5. avg. Stadion v Maksi-miru, gledalcev 14.000. — Sodnik Ma-tančič.
Strelci: Zebec za Borca in Koželj za Lokomotivo.
Tekma ni niti po prikazani igri, niti po svojem poteku zadovoljila. V vsej tekmi se je občutila nervoznost in negotovost, le v posameznih trenutkih pa so bile izvedene nekatere boljše akcije. Igra je po večini potekala v nabijanju žoge in v nepremišljenem tekanju po igrišču. Že takoj v začetku doseženi uspeh je moštvo Borca s previdno igro hotelo na vsak način ohraniti. Zato so bile njegove napadalne akcije slabotne in redke. Sodnik Matančič je napravil dve veliki napaki, ki sta bistveno vplivali na rezultat. Dosodil je enajstmetrovko, ko za to sploh ni bilo nobenega povoda. Slučajni start Bistričkega na Hmeljino nikakor ni bil razlog za tako oster ukrep. Prav tako tudi ni bila upravičena izključitev Andročeca zaradi domnevnega namernega spopada z Zeb-com, ki ga sploh ni bilo. Če pa bi bil, vsekakor ni bil tako težak, da bi se kaznoval s tako kaznijo. V moštvu Lokomotive so bili najboljši Odžak, Grče-vič in Hmeljina, v moštvu Borca pa Zebec in Kobe.	Mateško Bučan
Ovena zvezda : BSK 1:1 prekinjeno zaradi naliva
Beograd, 5 avgusta. Današnja pr-enstvena nogometna tekma med Crveno zvezdo in BSK je trajala samo 36 minut, nakar so jo morali taradi hudega neurja prekiniti.
Sodnik: Mrkobrad, gledalcev 15 :isoč.
Strelci: Antič za BSK in Tomaše-vič za Crveno zvezdo.
Začetek nogometne tekme se je tričakoval z veliko nestrpnostjo. Ljubitelje nogometa je zanimalo več vprašanj, najbolj pa, kako bo nastopila Crvena zvezda po svojem neuspehu v Splitu. Današnja tekma pa je znova potrdila, da so ligaši Črve n e zvezde preutrujeni. Čeprav ■e trajala tekma le 36 minut, se lahko reče, da so bili igralci BSK borbenejši in ostrejši in so pokazali več požrtvovalnosti. Ko je začelo deževati so gledalci s tribune poskakali na igrišče, od koder so hoteli iti pod tribuno. Nastala je gneča, v kateri je bilo več ljudi poškodovanih in je sodnik Mrkobrad igro prekinil za 5 minut. Ko je bil vzpostavljen red, se je igra nadaljevala vendar pa jo je moral sodnik 5 minut pozneje zaradi prehudega nali va dokončno prekiniti. Stanišič
državno prvenstvo v veslanju
z,GUSAR" I® dosegel
nafveč uspehov
Odred je zaigral lepo, toda kljub temu izgubil
svojo premoč, so gostje v 31. minuti prišli nepričakovano v vodstvo Na žogo na sredini igrišča sta startala Vodišek in Domorodski, sodnik pa je nepravilno prisodil prosti strel proti Rudarju. Žogo je dobil v kazenskem prostoru Martinovič, ki je iz obrata streljal proti golu, toda žoga se je zadela v Hudariiiov hrbei in nato odbila v mrežo. Do konca polčasa je imel Rudar pobudo
Po odmoru so Rudarjevi igralci močno pritisnili in v zaporednih prodorih izsilili dva kota. V 11. minuti so domači napadalci izvedli lep kombinacijski prodor, iz katerega je Koncilija dosegel izenačenje. Ostro streljana žoga se je znašla v levem zgornjem kotu.
Svojo premoč na igrišču je izrazil Rudar tudi v nadaljnjih štirih kotih, ki pa so ostali neizkoriščeni. V 17. minuti so izvedli gostje prodor, toda Bajrami je odbito žogo poslal v out. Poleg kota je bila to edina zrelejša priložnost Zeljezničarja v drugem polčasu. Vsi ostali napadi so se razbili že na sredini igrišča, kjer je uspešno gospodoval Hudarin. V zadnji minuti se je Opresnik uspešno prebil skozi obrambo in ko se je pripravil na približno 7 m razdalje za strel, ga je v tem trenutku surovo podrl Svaljek. Namesto, da bi prisodil kazenski strel, je sodnik zaključil igro. Inž. Petrič
Vardar : Odred 1:0 (0:0)
SKOPLJE, 5. avg. Za današnjo tekmo je vladalo v Skoplju veliko zanimanje, tako da se je kljub izredno soparnemu vremenu zbralo na igrišču okrog 8.000 gledalcev, ki so sledili zanimivi in borbeni igri obeh moštev. Odred je danes nastopil v naslednji postavi: Bencik, Pelicor, Piskar, Fajon, Berginc, Ko-runovič, Životič, Kumar, Gabrič, Hac-ler, Belcer.
Moštvo Odreda je v prvem polčasu igralo proti soncu. Že takoj v začetku so igralci Odreda povezali svoje vrste in napadalci so zelo zaposlili domačega vratarja. V 10. min. je Kumar lepo Streljal, toda vratar je prvi ostri strel gostov uspešno ubranil. Kumarjevemu strelu so sledili ostri napadi vse ostale napadalne četvorice, vendar delno zaradi smole, pa tudi zaradi netočnosti ni bilo mogoče doseči zaželenega gola. — Moštvo Vardarja se je polagoma uravnovesilo in s smotrnejšo igro začelo počasi vse češče prihajati v obrambni prostor Odreda. Toda v prvem delu igre ni uspelo niti njim doseči gola, tako da se je polčas končal 0:0. V drugem delu igre je Vardar takoj v začetku močno
pritisnil in skušal čimpreje doseči zaželen uspeh. To se je zgodilo v 28. minuti drugega polčasa, ko je levi napadalec odlično streljal v levi zgornji kot in čeprav je uspelo Benciku s spretnim skokom žogo odbiti, je vendar Cincijev-ski odbito žogo poslal mimo njega v prazen gol. Odred ni popustil. Bilo je še več ugodnih priložnosti, tako na strani domačih in gostov, da bi dosegli izenačenje, odnosno povečali rezultat. — Vendar so bili vsi napori zaman, tako da se je tekma končala s tesnim rezultatom 1:0 za Vardar.
Sodil je odlično Višnjič iz Zagreba.
Bokeljj : Kvarner 1:1 (0:0) Budučnost : Proleter 0. 0:1 (0:1) Radnički : Rabotnički 2:2 (0:0) Proleter Z. : Tekstilac 2:0 (1:0)
Metalac : Velež 1:1 (0:1) Dinamo : Zagreb 0 : 0 prekinjeno zaradi naliva
LESTVICA II. ZVEZNE LIGE
11. avgusta zvečer bom0 videli v Ljubljani veliko težko atletsko prireditev, na kateri bodo nastopili tudi dunajski mojstri japonske rokoborbe »ju-do« in samoobrambe »jiu-jitsu«. Beri članek na 2. strani!
Vardar	16	10	4	2	32: 9	24
Budučnost	17	11	2	4	34:16	24
Radnički	17	8	6	3	41:24	22
Kvarner	17	9	3	5	48:29	21
Velež	17	9	3	5	34:25	21
Rabotnički	16	7	6	3	31:16	20
Željezničar	17	6	6	5	25:22	18
Preleter O.	17	8	2	7	32:30	18
Dinamo	16	7	3	6	33:31	17
Odred	17	7	2	8	29:24	16
Metalac	16	5	5	6	22:18	15
Proleter Z.	17	5	4	8	23:33	14
Rudar	17	5	2	10	26:48	12
Zagreb	16	4	4	8	15:28	12
Tekstilac	17	2	3	12	19:41	7
Bokelj	16	0	5	11	12:62	5
I. ZVEZNA PLAVALNA LIGA
Primorje državni prvak
Sarajevo : Napredak 3 : 2 (0 : 2)
LESTVICA I. ZVEZNE LIGE
BLED, 5. avg. Državno prvenstvo ve-‘acev zveznega razreda nam je poka-’,a‘° razmerje moči med vodilnimi jugo-1 Pvanskimi veslaškimi klubi. Tekmova-1!e je veljalo istočasno za izbiro repre-tentance, ki nas bo zastopala na evrop-*em šampion atu. Organizacija tekmo Va"ia je bila dobra, proge so bile vidno ^značene, vreme je bilo dokaj ugodno “'lotilo je le valovanje vode, ki ie o vi *,a'a tekmovalce v začetku proge. Gledalcev je bilo okoli 5000. Ostre borbe so bile posebno pri osmercih, pri doubk-Bcullu in pri četvercih s krmarjem. Pri osmercih je že v začetku Mladost dobi-“• naskok, katerega je na koncu pove-
1 čala, tako da je prišla za dve dolžim I čolna pred ostalimi na cilj. Tehnični rezultati: četverec s krmarjem: L Gusar (Split) 7:38,8, 2. Crvena zvezda (Bgd) 7:41.6, 3. Mornar (Split) 7:48.8, 6. Savica (L j) 8:09,8; dvojec brez krmarja
1.	Sava (Zgb) 7:57.0; ikiff: 1. Petroveč-ki (C. z.) 8:00.6, 2. Carevič (Dinamo P.) 8:01,5; dvojec s krmarjem: 1. Crv zvezda 8:05.2, 2. Mladost 8:12,0; četverec brez krmarja: 1. Gusar 7:07.0,
2.	Mladost 7:44.6; double-seull: 1. Dina mo (P) 7:45.0, 2. Sava (Zgb) 7:47.6; osmerec: 1. Mladost 6:26.1, 2. Gusar 6:38.7. Ocene za kvalitetne veslače zveznega razreda: Gusar 4, M1 ^4ost 2, Crv. Zvezda 2, Sava 2, Krka 1 točko.
Dinamo	12	10	2	0	29: 6	22
Hajduk	12	8	2	2	26:13	18
Partizan	12	7	2	3	23:11	16
Crv. zvezda	11	7	0	4	28:14	14
Sarajevo	12	4	4	4	14:19	12
Borac	12	4	3	5	16:16	11
Vojvodina	12	5	1	6	13:18	11
Lokomotiva	12	3	4	5	15:17	10
Spartak	12	5	0	7	10:25	10
Mačva	12	3	2	7	11:16	8
BSK	11	3	2	6	7:12	8
Napredak	12	0	2	10	9:34	2
V lestvici ni upoštevana današnja tekma med Crveno zvezdo in BSK, ki je bila prekinjena zaradi neurja.
V lestvici ni upoštevana današnja, zaradi naliva prekinjena tekma med Dinamom in Zagrebom
Med tednom je bilo v Zagrebu srečanje I. plavalne lige med Primorjem in domačo Mladostjo. Zanimiv dvoboj se je končal s tesno zmago Primorja 66:65. S to zmago so si' reški plavalci že skoraj zagotovili prvo mesto, ker tudi v primeru poraza v povratnem srečanju, ki bo 7. in 8. t. m. na Reki, zaradi boljše razlike v točkah, ne bodo izgubili prvega mesta.
V petek in snoči pa je bil v Dubrovniku plavalnin dvoboj Jadran - Jug. Zmagal je Jadran 67 : 64 in tako zasedel tretje mesto. V posameznih disciplinah so zmagali tile
tekmovalci:	1000 m prosto:	Gesl
(Jug) 13:44.0; 100 m prosto: Stakula (Jug) 1:01.9; 400 m prosto: Puhar (Jadran) 5:08.4; 100 m hrbtno: Ciga-novič (Jug) 1:13.4; 200 m prsno: Ku-Čer (Jadran) 2:45.3, Ljepotica (Jug) 2:45.4, Barbieri (Jug) 2:45.9; 4x200 metrov: Jadran 9:52.4; ženske — 100 m prosto:	Mardešič (Jadran)
1:14.8; 200 m prsno: Borkovič (Jadran) 3:28.0; 100 m hrbtno: Majcen (Jadran) 1:26.8; 4x100 m: Jug 5:13.9. V vvaterpolo srečanju je v prvi tekmi zmagal Jug 5:2, v drugi pa 5:3.
ŠESTO DRŽAVNO PRVENSTVO V BOKSU
SLOVENSKI BOKSARJI ZAPUSTILI DOBER VTIS
Beograd, 5. avg. Že davno pred vojno, ko se je v našem časopisju malo pisalo o amaterskem boksu, so se odlikovali v tem športu Slovenci Hoeller, Ipavec in Baloh, ki so bili stalni člani državne reprezentance in zelo popularni med vsemi športniki v Jugoslaviji. Zato se sprašujemo tudi sedaj, kako to, da Slovenci nimajo več takih boksarjev. Ko je na izbirnih tekmah v Beogradu nastopil Kos in navdušil občinstvo, smo mislili, da je to le ena lasta-vica, ki ne prinese pomladi. Toda zmotili smo se. Na šestem državnem prvenstvu v boksu so nas slovenski boksarji Borušak, Kajzer, Vivod in Tomažič prijetno presenetili. Vodja slovenske ekipe tov. Šafec pa je dejal, da je škoda, da se tekmovanja niso udeležili tudi Kos, Jezernik in Šimnovec.
Videz je, da je boks v Sloveniji zelo napredoval in da slovenski tekmovalci le malo zaostajajo za boksarji ostalih republik.
Kajzer se je boril z državnim prvakom iz leta 1948, Arpašijem. Simpatični Slovenec je pokazal odlične kvalitete in je bil zelo borben, za kar so ga gledalci tudi burno pozdravili. Samo zaradi večje rutine
Vivod je bil Šovljanskercu trd oreh
le v tem srečanju zmagal po točkah Arpaši.
Trboveljčan Borušak je gledalcem v srečanju s Totom pripravil presenečenje. Vsi so pričakovali, da bo dvakratni prvak države Tot na kratko opravil s Slovencem. Toda borba je bila zelo trda, tako da so bili beograjski gledalci zelo navdušeni. Na presenečenje vseh je Borušak z levim upercutom poslal na tla Tota do osem. Na žalost pa Borušak zaradi pomanjkanja kondicije ni vzdržal do konca in je izgubil srečanje po točkah.
Vivod je dobro oznojil našega najboljšega boksarja Pavla Šovljan-skega. Ako bi kdo zaslužil na tem prvenstvu nagrado, bi pripadla Vivodu, ki se je junaško boril proti renomiranemu nasprotniku., Gledalci so ga burno pozdravili ob zaključku dvoboja.
Tomažič se je predstavil v borbi ; Koenigom kot zelo borben boksar. Toda pomanjkanje tehnike mu ni dopustilo, da bi se lahko uspešneje zoperstavil.
Na velikih kolesarskih dirkah
e—~ OMAGAL LULBK
Kakor smo videli, Slovenci na tem prvenstvu niso imeli sreče. Že v prvem kolu so dobili za nasprotnike naše najboljše boksarje, ki so jih po hudih borbah premagali. Vse prvenstvo je bilo brez presenečenj, vsi nastopajoči pa so pokazali tehnično dovršen boks. V finalne borbe se je plasiralo 15 boksarjev iz Srbije in 5 iz Hrvatske.
BEOGRAD, 5. avg. Boksarsko državno prvenstvo, ki bi moralo biti nocoj, so morali zaradi hudega naliva preložiti in bo jutri ob 20. uri.
PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU
Krim : Nafta 1:1 (0:0)
V Ljubljani je bila danes ponovna prvenstvena nogometna tekma iz pomladanskega dela tekmovanja med Nafto iz Dolnje Lendave in Krimom iz Ljubljane. Prvo tekmo, ki se je končala 2:0 za Nafto, je NZS na protest Krima razveljavila.
Sodnik Kukanja iz Murske Sobote je svojo težko nalogo razmeroma dobro opravil. Vsak poskus surove igre je s takojšnjo intervencijo že v kali zatrl.
V soboto, je bilo na Primorskem ko. lesarsko tekmovanje, na katerem so sodelovali najboljši kolesarji iz vseh znanih kolesarskih klubov in sekcij iz vse države, kakor tudi kolesarji iz STO. Ker pa so bila včeraj kolesarska tekmovanja tudi v Zagrebu in Mari. boru seveda ni bila udeležba tolika, kakor bi jo bilo želeti. Kljub temu pa smo videli na startu.ki je bil na prostranem trgu v Šempetru pri Gorici, naše znane vrhunske dirkače kot Lulika, Perneta, Sironija, Petroviča, Coljo, Polaka, Mišiča, Ješiča, Corettija itd. tako, da je začelo to težavno borbo nekaj nad 20 dobrih in borbenih dirkačev. Prevoziti je bilo treba 120 km dolgo progo, ki je peljala iz Šempetra skozi Ajdovščino, Predmejo, Lo. k v e, Cepovan, Sv.* Lucijo, Tolmin, Volče, Ročinj, Kanal, Deskle, Plave in Solkan, nazaj skozi Novo Gorico v Šempeter, Kaj pa pomeni za kolešarja ta proga na predelu med Ajdovščino in Cepovanom ve le oni, ki jo je kdaj prehodil ali prevozil.
Ze takoj v začetku je s silnim sprintom prevzel vodstvo Tržačan Colja, kateremu se je takoj pridružil tudi Goričan Mozetič. Ta dvojica je tako s četrkilo-metrsko prednostjo vozila skozi Ajdovščino, kjer si je vmesni cilj priboril Colja. 2e takoj v prvih kilometrih je p-ostal kot prva žrtev okvare na verigi naš Polak, ki je mo.
ral zaradi tega odstopiti in slediti v kamionu. Tudi Godnič je pred Ajdov, ščino moral popravljati na gonilniku. Pravi pekel za dirkače pa je bil kmalu za Ajdovščino, kjer se je začela cesta vzpenjati 15 km proti Predmeji, z drugim vmesnim ciljem. Godnič je že v začetku vzpona ujel bežeče, ki niso bili več v skupini, temveč raztreseni eden od drugega na razdalji kakih 2 km. Spredaj se je vzpenjal Colja, za njim Mozetič, dalje Godnič. Lulik, Perne itd. Sosič je tu imel manjšo okvaro na menjaču prestav. Vzpon je postajal čedalje bolj strm. 3 km pod vmesnim ciljem na Predmeji se je vrstni red dirkačev že tako spremenil, da je v ospredje prišel Godnič, za njim Perne in Lulik. Mozetič se je precej zakasnil, medtem ko je Coljo tako zdelalo, da je komaj še prispel na predme j skl cilj. Silna hitrost po dokaj slabi cesti je tu za htevala tudi več okvar. Trije dirkači Partizana in Lulik so imeli okvare na gumah, Perne na verigi. Sireni ju pa valeč vmesnega cilja v Kanalu, kjer je trajala neusmiljeno dalje in dirkači so se spet z vrtoglavo hitrostjo spuščali več kilometrov navzdol proti c^v. Luciji, kjer je bil tudi vmesni cilj. Tesa sta si priborila Lulik in Perne. Zmagovalec predmejskega cilja Godnič je
omagal in odstopil. Lulik. Perke. Petrovič in Coretti so se od tu dalje po lepi in široki cesti, kakršna je skoraj do same Nove Gorice, približali četrtemu vmesnemu cilju in okrepčevalnici v Tolminu, kjer so se razvrstili takole: Lulik, Perne, Coretti, Zmagovalec vmesnega cilja v Knalu, kjer je bilo tudi mnogo občinstva, je bil spet Lulik pred Corettljem v Solkanu pa ponovno Lulik. Zadnji kilometri so bili v znamenju smole", pri spuščanju navzdol skoči Corettiju veriga. Perne pa se je umakni] na cesti stoječim otrokom tako, da je zavozil v kup gramoza. Lulik, član SSD Železničarja Nova Gorica se srečn, oddalji in bur. no pozdrvljen privozi v cilj na Sempe. trskem trgu, 7 sekund pred Coretti-jem članom »Proleterja«, Koper. Progo 120 km je prevozil v času 4.02.7.
3.	je bil Perne (Železničar, Lj) :03.23.
4.	Petrovič (Partizan) 4:12.16, 5. Gar. doz (Proleter, Koper) 4:21.20, 6, Ješič Drago (P) 4:21.20, 7 .Mašlč (P) isti čas, 8. Mozetič (Zel. NG) 4:21.41, 9. Go. sairič (Zagreb) 4:83.6, 10. Blakšič (Za greb) 4:30.7 itd.
Naslednji dan, t, j. v nedeljo popol. dain so dirkači cestne rjirke nastopili po Ajdovščini, o kateri bomo še poročali.
Pravilne rešive 38.! ola	
,.ŠPORTNE STM£“	
Dinamo : Vojvodina	1
Sarajevo : Napredak	l
Borac : Lokomotiva	X
Mačva ; Hajduk	X
Spartak : Partizan	1
Vardar : Odred	1
Budučnost : Proleter O.	2
Radnički : Rabotnički	X
Proleter Z. : Tekstilac	1
Rudar : Željezničar	X
Bokelj ; Kvarner	X
Metalac : Velež	X
^DA v finalu ameriške	cone
tekmovanja za Davisov pokal
New York, 5. avg. Ekipa ZDA se je kvalificirala v finale ameriške cone za Davisov pokal, ker vodi v srečanju z Mehiko 3:4.
Atletski dvoboj Anglija : Francija
London, 5. avg. V atletskem dvoboju med Anglijo in Francije vodi po prvem dnevu Anglija 60:42.
Železničar (Lj) : Železničar (Mrh) 45:34 (15:11)
Koše za Ljubljančane so dali: Vozelj 15, Brumen 11, Bezek 6, Radmilič 4, Dvoržak 4 in Brdnik 5. Za Mariborčane pa: Rudi Vračko 17, Frelih 6, Mraz 4 ter Sosič, Takač in Cirer po 2.
Gojenci fizkulturne šole v Rovinju
Doživljamo prvi večer v Rovinju. iVsi smo ob obali, gledamo ribiške svetilke v daljavi in poslušamo enakomerno valovanje. Telo uživa v prijetnem hladu, duh miruje, obdaja te čustvo lepote. Spomin na dragega člo, veka te obišče le bežno, potem gledaš v mrak potapljajoče se mestece na griču in premišljuješ o starih časih ko so tod gospodarili morski roparji in beneški velikaši. Vrh griča je bazilika kjer že stoletja počiva truplo Sv' F ume. Morje jo je prineslo v težkem sarkofagu iz Konstantinopla kjer so jo z 39 kristjani vred vrgli sestradanim levom.
Ne smemo čakati noči, dijaki morajo v svoje šotore. Cez noč bodo stražili in nekatera dekleta bo strah, kakor jih je bilo lani in predlanskim. Škržati so utihnili, y mestu ugašajo luči; s pokopališča sem se oglašajo čuki in sove. Zemlja je še topla in prija bosi nogi. S prof. Skrbinškom sva si uredila ležišči; potrpela bova drug z drugim in uživala dober zrak. Malce bom nevoljen, ko bo ponoči kadil in tik pred šotorom zmerja! dežurnega, ki bo zaspal, on pa bo potrpel z menoj, kadar bom sredi noči prenašal ležišče na prosto.
Jutranja telovadba v gozdu
Kmečki ljudje so marljivi. Vstani, kolikor hočeš zgodaj, vendar boš vselej za tistimi, ki obdelujejo polje. Prvi na nogah "v naši okolici je prile5 ten možiček, majhen kakor otrok in pohabljen od rojstva. Govori pol italijansko, pol hrvatsko, njegovo področje dela pa je zalivanje vrtov. Ko vstajamo, že vidimo polno naložen voz ra, diča, ki ga peljejo iz kmečke zadruge v mesto.
Mi pričenjamo s pravim delom šele Ob pol osmih. Najprej je ura telesne vzgoje v naravi. V ta namen smo po brali v našem gozdiču vse ostre pred mete, ostali so samo bori in skale. Telovadimo brez umetnega orodjia, vendar so ure zelo pestre in živahne: tek, skok čez vrvico, [prepleteno osatom, igre, štafete, plezanje po drevju, akrobatika in podobno. Včasih se lotimo tudi koristnega dela: poprav, Ijanja zidu ob njivi, pospravljanja slame, urejevanja prostora okrog ku hinje itd.
Z nami so nia praksi nekateri uči telji telesne vzgoje iz Kopra, Trsta Slovenije, Nekateri so pri delu zelo iznajdljivi. Po urah telesne vzgoje vselej diskusija: ugotavljanje telesnega napora, storilnosti in živahnosti, pa tudi ugotavljanj napak in dobrih pedagoških prijemov. Naš namen je, da b1 se učitelji izpopolnjevali v delu v na ravi in da bi pri gojencih vzljubili za Rimanje za metodiko.
Naš profesor matematike in j njegova špartanska vzgoja
Marijan Skrbinšek je tudi ob morju od nog do glave profesor. V oguljeni trenirki presedi ure in ure na skali tik nad skakalno desko in drži belež nico v rokah. Skakanje v vodo ni lab. ka zadeva, zlasti ne za Maro in Sla, vico, ki sta neplavačici. Toda profesor zahteva popolno zaupanje in popolno pokorščino.
Vsakdo se mora potruditi, vsakdo premagati neutemeljen strah, prenesti pa mora tudi morebitno bolečino, če pade na hrbet. Kozarček morske vode ne škoduje — premagati strah pa je velikega moralnega pomena. Ce ima dijak podplut hrbet in še skače, ali če mora neplavačdca z zavezanimi očmi z deske v vodo, lahko govorimo o špartamski vzgoji.
Doslej so se učili skakanja na noge ter rotacije (vrtenja'} naprej in vrtenja nazaj. Zdaj je na vrsti »doziranje« vrtenja da skočiš, če hočeš na glavo ali na ’ noge. Profesor oceni sleherni skok in je vzbudil toliko zanimanja, da gojenci in gojenke stoodstotno sodelujejo.
..................................
(Nadaljevanje)
Po uri skakanja gredo k uri plava, nja. Učijo se postopka z neplavalci, urijo se v športnem plavanju, cesto pa jih vidite, kako jo režejo v gosjem redu na odprto morje. Doslej so bili že skoraj vsi ocenjeni v pobiranju aluminijastih krožnikov, ki jih meče profesor v 2 m globoko vodo. Kdor pobere vseh deset krožnikov, dobi naj' boljšo oceno. Nedavno so tekmovali v tem, kdo bo prinesel iz globoke vode težjo skalo. Zmagal je Bosanec Pašič. 80 kg težko rk-!o si je nadel na pleča, hodil po dnu obale, od tam pa je zavalil breme na suho. Za take in podobne storitve navadno razpiše direk, tor posebno nagrado — lastno malico.
Popoldne je obvezen počitek, vendar ne za vse. Profesorji navadno delajo — mlade učitelje telesne vzgoje pripravljajo na dopolnilne izpite, Dijaki, ki imajo ponavljalne izpite iz matematike, se zberejo ob najhujši vročini pri šotoru strogega profesorja, ta pa pride in jih potrpežljivo poučuje.
Veliko plavamo in hodimo bosi
Štirinajst dni smo že v Rovinju. Koža je utrjena in zdrži tako sončne žarke, kakor tudi drobno kamenje po cesti. Teden dni že nisem imel čevljev na nogah. Veliko plavamo; veselimo se na spirometer v Lubljani, k; bo prav gotovo pokazal znaten napredek pljuč, ne kapacitete. Mara in Slavica že plavata in pobirata aluminijaste krožnike iz vode. Sramota, če ne bd!
Kdaj pa kdaj dobimo obisk. Direk-
tor bolnice, dr. Tine Horvat, nam je posodil podvodno masko, puško in gu, mtjaste plavuti (stopala) za lov pod vodo. To je bilo veselje za dijake, ko so prvič gledali pestro življenje" na morskem dnu!
Obiskal nas je tudi mestni gozdar z naročilom, naj čuvamo drevje; potem sanitarna komisija Rdečega križa itd. Prof. dr. Zaj, ki trenutno deluje v rovinjskem Aquariumu, nas je povabil na nočni lov v študijske namene. V čolnu, ki je prispel z »Rdečega otoka«, sem zagledal na pol poznan obraz: ženska, vsa spočita ln od sonca ožgana, se je smehljala v pozdrav. Da, saj res, to je tista Beograjčanka, ki se je stoje pripeljala v Rovinj. Njen dopust mineva zdaj se vrača na delo. Kako je spremenjena, naravnost lepa!
Današnjo nedeljo mineva drugi teden našega taborjenja, oatiali bomo še osem dni. Prvi človek, ki sem ga zjutraj srečal na cesti, je bila starejša, močno rejena ženska, ki je šla s cvet. jem v rokah in razpetim sončnikom na mestno pokopališče. Simbol starega sveta. Kmalu za tem je bilo pri nas nenavadno živahno. Tov, Bukovec iz Trebnjega je imel nalogo, da poda uro telesne vzgoje za učence I. raiz reda osnovne šole. Igrali so se, skakali, kotalili in smejali. Veselje je bil0 gledati vitka ožgana telesa in v smehu ožarjene obraze. Zdrav duh v zdra, vem telesu? Trudimo se, da bi bilo tako.	Drago Ulaga
(Konec)
Ilirija skrbi za svoje skakalce v vodo
Slovensko prvenstvo v skokih vodo je bilo odloženo, zato je plavalni klub Ilirija priredil klubsko prvenstvo za vse svoje elane. la prireditev nam je pokazala sadove požrtvovalnega dela zveznega trenerja dr. Srečka Kordelica, ki sta mu pomagala naša mlada reprezentanta Porenta in Dobrin. Čeprav^ pri mlajših nismo videli pravilne drže v zraku, uglajenosti in sigurnosti, moremo ' kljub temu biti z nastopom najmlajših nadvse zadovoljni- v mimo, da se bodo mladi skakalci pod vodstvom izkušenih trenerjev po vzpeli v nad povprečno raven, morda že v bližnji bodočnosti ce bodo poslušali nasvet svojih učiteljev.
Presenetljiv uspeh sta pokatzala tudi Dobrin in Porenta. Porenta je bil nekoliko nesiguren zaradi poškodbe na rami. Vidno je napredoval Kos, pa tudi Branko belan je še vedno pokazal svoje sposobnosti »iz
Pržen”ke ^rste so bile okrnjene. Predvsem bo treba delati tudi v jo smer namreč, da vzbudimo večje zanimanje pri ženskah, ce hočemo vsestransko napredovati. Tekmovalka Tutta bi lahko z resnejšim trenin-težjega programa dosegla Se
tudi Nevenka Keber
gom
boljši uspeh, pa ---- ---	..
jn Breda Lunaček sta pokazali solidno znanje-	...	..	.
Nastopili so	tudi pionirji	s svojimi
lepimi in dokaj težkimi skoki, ludi za njih velja:	»posnemajte mlada
Vesnaverja in Novaka!« „
Rezultati — člani: 1. Jože Dobrin 85 82, 2-Marko Porenta 68.21. J. Drago Kos 52.52; članice: 1. Tutta Biba 35.69	2. Nevenka Keber 29—., K-
Breda Lunaček 27.52; pionirji: Lbe-iY Novak 20.59, 2. Gorazd Vesna v er 19.16,__________________________JCHL_
OBJAVA
Plavalne tekme celjskega okrožja bodo 12 avgusta v Rogaški Slatini in sicer za članstvo in mladince ter mladinke v naslednjih disciplinah:	n
Člani hrbtno, prsno m prosto na 100 m, ter 2 skoka s 3 m skakalnice. Mladinci in ženski oddelki iste discipline na M nv Na sporedu so	tudi, štafete	za elane
3X66 m prosto in mešano, za ostale od-
delke 3 X33 m.
Začetek tekmovanja elutraj.
bo ob 10. uri
Sonce,
»pasjih dnevih...«
Kata) preiti na nov način
nogometnega tekmovanja
Ze dalj časa razpravljajo naši nogo metni strokovnjaki o novem načinu tekmovanja, predvsem vi in II zvezni ligi Preiti namreč iz sedanjega sistema pomlad — jesen v jesen — pomlad, je prav gotovo resna težava in ovira pri vseh debatah ki jih imajo nogometni strokovnjaki, Pa tudi številni ljubitelji nogometa širom domovine. O tem so mnogo razpravljali na letni skupščini Nogometne zveze Jugoslavije in večina je soglašala z novim načinom tekmovanja, vendar pa je ostalo odprto vprašanje kako preiti na ta sistem Ponovno in ponovno so o tem obširno debatirali, spraševali za mnenje tega ali onega vidnejšega predstavnika v nogometnem življenju, dokončno pa bodo to vprašanje rešili na prihodnjem plenumu Nogometne zveze Jugoslavije Pred nedavnim (28 julija) je o tem vprašanju precej na široko pisal »Slovenski poročevalec« in pretresal predlog sekretarja Nogometne zveze Jugoslavije Koste Popoviča in slednjič tudi predlog Nogometne zveze Slovenije. O tem danes ne bomo na široko razpravljali, temveč povzemamo glva-ne misli Nogometne Zveze Slovenije Povsem se pridružujemo mnenju in predlogu Nogometne zveze Slovenije. ki upravičeno kritizira stališče
sekretarja Nogometne zveze Jugoslavije kajti predlog Popoviča ne zadene samb kvalitete slovenskega nogometa, temveč bi pomenil velik udarec dohodkom, ki jih morejo prejeti slovenski nogometni klubi Nogometna zveza Slovenije predlaga, naj bo državno in republiško prvenstvo pomladi 1952 po enojnem točkovnem sistemu, tako da se vrstni red sodelujočih določi z žrebom razpored pa po Bergerjevi tabeli. Na tem prvenstvu morajo sodelovati vsi klubi ki imajo pravico po določilih NZJ. v odmoru pa naj bi bila kvalifikacijska tekmovanja republiških prvakov za vstop v II zvezno ligo. kakor tudi obnavljanje I ln II zvezne lige po določbah propozi. cije
Uverjeni smo. da je mnenje Nogometne zveze Slovenije prav gotovo ustvareno na podlagi izkušeni in vseh težkoč pri dvigu kvalitete za katero vemo, da je prav v Sloveniji ne moremo nikakor vidnejše dvigniti Nogometna zveza Jugoslavije mora vedeti, da se tudi v Sloveniji za n im a ni e za nogomet vse bolj širi. ter bo morala v bodoče upoštevati tudi mnenje nogometne zveze Slovenije, ki najbolj pozna rvse pereče probleme slovenskega nogometa.
Mojstri jiu-jitsa
pridejo v Ljubljano!
Za mednarodno prireditev Slovenija : Dunaj, pripravlja težkoatletska zveza Slovenije 11. avgusta pester spored, saj nastopijo mimo naših najboljših dvigačev, še štirje državni reprezentanti v rokoborbi prostega sloga; novost in gotovo največja privlačnost večera pa bodo dunajski mojstri v ju-uu in jiu-jitsu.
Dvigači vzlic vročini pridno trenirajo. Pri Jenku, državnem prvaku v peresnolaliki, smo opazili nad desnim kolenom precej veliko obrito mesto. »Kaj pa to pomeni?«
»Sinoči mi je pri odlaganju večje teže posnelo malo kože ...«
Ročka ni nežna roka ... Markovič — lahka — se je odpovedal vzlic poklicnemu delu. ki ga zaposluje pozno v večer, marsičemu, da ne zamuja treninga. Isto je s Colaričem. Šestnajstletni Rozman — lahka je stopil na morskega ježka in prekinil za teden dni trening. Zdaj, pravi, da je v redu, Avsec — srednja — se zabava, če ne more vežbi, v svoji garaži kar z rezervnim kolesom. Tudi to vodi k cilju. Prejeli smo poročilo o Goidinovem ostrem treningu in govorijo nekaj njegovem sunku nad 115 kg. Bomo videli. Da ne pride iz forme, je vzel bantamovec Maleč na orožne vaje svojo ročko: tezno 85, poteg 80, sunek 105 — tako obljublja, če bo imel dober dan. Kar precej za 56 kg telesne teže. V težki se nam predstavi Dolenc, ki trening le redko zamudi.
»Mir, pomoč, koncentracija, vdih, višje na prša, večji podskok, glavo naprej, večji vlek!« so običajna opozorila trenerja. Treningi so vsestranski. Gimnastika, vztrajnostna vaja dvema 5 kg ročkama 50 X, 100 X, 200 X leže v odročenje. Poteg in sunek z malimi težami, da izpopolniš tehniko. K visokim in najvišjim težam le po nekajkrat na večer. Posebno napravo imajo z,a krepitev nog. Iz hrbtne lege dvigajo postopoma od 50 kg navzgor. Danes dosegajo nekateri po večkrat že 180. 200 in 220 kg.
Dviganje je čisto svojstven šport. Velika volja in stalno izpolnjevanje sta nujni zahtevi. Večkrat obupuješ, ker se ne premakneš z mrtve točke. Cez noč se ti pa odpre in napreduješ za 10, 20 in tudi za več kg. Precizna tehnika je potrebna. Pridobiš jo le z veliko, vztrajno vajo — kakor povsod v športu. Dvigači prejemajo francoske in ameriške športne revije, da so stalno na tekočem. Mednarodna zveza dvigačev ima svof sedež v Parizu. Včlanjenih je nad 40 držav. Tudi naša. O dunajskih dvi-gačih nimamo podrobnejših podatkov. Vsekakor so dobri, saj nam je znano, da je Dunaj zibelka tega športa.
V rokoborbi prostega sloga se nam bodo predstavili: večkratni državni prvak, olimpijec Moguljafc — pe-resnolahka — odličen tehnik z veliko brzino. Državni prvak v lahki, izredno močni Kožuh. Večkratni slovenski prvak — peresnolahka — med najboljšimi v državi, hitri, elastični Jezernik. Od mlajših nastopi lahki nadarjeni slovenski prvak Breznik.
Prvič v Ljubljani bomo videli tudi japonski športni dvoboj ju-do in japonsko samoobramlro jiu-jitsu. Prikazali nam bodo obe športni panogi dunajski judoisti — mojstri. Seznanili nas bodo v teku večera z osnovami: padci, prijemi, držami. V dvobojih si bodo sledili bliskoviti meti, neubranljivi prijemi in drže. Dunajčani so nam zagotovili pester, zanimiv spored. Prav nič ne dvomimo, da bi nas razočarali, saj si je že vsak od njih v številnih bojih priboril mojstrstvo.	Tone Kos
Ljubljanski košarkarji pripravljeni
za ligaški boj
Se dobrih 10 dni nas loči od pričetka drugega dela (jesenskega) tekmovanja zvezne košarkarske lige. Vse sodelujoče ekipe iz Beograda, Zagreba, Zrenjanina, Novega Sada in Zadra se pripravljajo, toda tudi ljubljanski fantje ne ostajajo za njimi. Vsi se zavedajo: čim manj treningov, tekem in resnosti, tem manj možnosti za boljši plasma. Tako so imeli ljubljanski košarkarji v gosteh v ponedeljek in torek ekipo A YA iz Dunaja. V prvi tekmi je ASK zmagal z 59 :47, v drugi pa Železničar z 51 : 30. Z obeh tekem objavljamo nekaj zanimivosti,
NAJLEPŠE JE GLEDATI S KOSTANJA IN HRUŠKE
To je bila skoraj senzacija za 12—16 letno otročad. Ker dajo ti vrli mladeniči raje denar za cigarete in podobne reči, so si hoteli košarkarsko tekmo v Tivoliju ogledati pač zastonj. Dosti premišljevati ni bilo treba. Prireditelj ni poskrbel za prevleko in jute, s katero bi zaprl stranski ograji. Tako se je zbralo že tukaj dovolj zastonjkarjev, drugi pa so zasedli svoje »položaje« v krošnjah hrušk, pa tudi vis-a-vis, na kostanjih, jih je bilo mnogo. Pravijo, da se z dreves lepo vidi. Tako je bil prireditelj ob marsikateri tisočak, ki posebno sedaj, ob veliki finančni športni suši prav pride-
BRAVO RADMILIC!
Imeli smo kar tri, ki so v obeh tekmah z AYA prestali košarkarski krst. To so bili Radmilič in Bezek (oba Železničar) ter Kovačič (ASK). Dočim Bezek sploh ni igral, Kovačič pa samo nekaj minut, je bil Radmilič celo »košgeter« v svoji ekipi. Dosegel je 8 zelo lepih košev, pa tudi igral je zelo lepo. Umestna poteza Železničarja, ko je v svoje vrste uvrstil dva mlada igralca, ki bosta gotovo — vsaj po našem mnenju — lahko uspešno zastopala njegove barve.
AVSTRIJCI SO BOLJŠE IGRALI V PRVI TEKMI
Tri dni zaporedoma igrati naporne tekme, človeka zelo utrudi. Kaj pa,
če se je treba med tem še voziti i vlakom! Zato smo bili tudi v torek presenečeni nad slabo igro Dunajčanov, ki so se v ponedeljek zelo uspešno borili proti ASK. V tekni) proti Železničarju je zatajil srednji napadalec Polansky, ki je drugače glavni strelec in poleg branilca Schobra, steber ekipe- Železničar je pridobil hitrost na posebnem treningu v Kranjski gori, vendar igralci zelo grešijo v metih izpod koša, tudi v kazenskih metih niso sigurni.
MALEGA FILIPINCA NI BILO
Škoda, da ljubljanska športna pil', blika ni videla malega in simpatičnega Filipinca, ki igra v ekipi AYA. Je branilec, izredno hiter, duhovit kombinatorik in tudi dober strelec. Je še v ameriški vojski in ni dobil pravočasno dopusta, tako da je morala na turnejo po Jugoslaviji AYA odpotovati brez njega.
NOVO KOŠARKARSKO IGRIŠČE
Že nekaj let so bile vse prvenstvene tekme samo na igrišču Želez; ničarja v Šiški, sedaj pa bodo igralci ASK nastopali na novem igrišču pod Cekinovim gradom, kjer je tudi ve; liko bliže za gledalce. Če bi upravi igrišča uspelo povečati tribune, bi košarka dobila v Ljubljani še vec pristašev, kakor jih že ima. Videz je, da bo košarka postala zelo popularna, saj imamo v ligi kar dva kvalitetna predstavnika.
NAJZANIMIVEJŠA TEKMA V LJUBLJANI
Najzanimivejše srečanje v Ljubljani bo vsekakor jesenski derbv Železničar : ASK- Prvo srečanje se je končalo neodločeno 52 : 32. Ker bodo trije igralci iz obeh ljubljanskih klubov — Kristančič, Škrjanc in Dvor-žak — odšli na trening državne reprezentance, točnega datuma še ne moremo povedati. Med najstrastnej-šimi ljubitelji košarke že danes vlada za to srečanje veliko zanimanje. Kdo bo boljši, bomo videli meseca septembra na igrišču pod Cekinovim gradom.	V. Šerbec
¥mi*aašcBxif@3 xqb fiflslcrasifo
Hitrost, problem našega športa
Klima precej vpliva na rezultate sprin-terjev. Znano je, da imajo Švedi in Finci že nekaj let težave pri svojih sprinter j ih. Ce pa gremo bolj proti jugu, tem bolj ugodne prilike vladajo za sprinterje. Tako je znana na primer za sprinterje idealna klima sončne Kalifornije. Kakor daje hladno podnebje vztrajnost, tako daje toplo podnebje hitrost.
Dean Cromwell, šef trener ameriških atletov posebno visoko ceni moč. Cez zimo vadijo njegovi gojenci pretežno vaje za moč in koordinacijo. Njegovi učenci morajo plezati po vrvi, z glavo naprej rinejo v aparat, ki je narejen tako, da so jeklena peresa napeta od tal do stropa. Na ramah imajo blazine in potem odrivajo z rameni peresa. Dnevni program ameriških sprinterjev obsega starte na strel z revolverjem in ne na plosk z rokami. Prav tako dnevno vadijo tehniko teka v cilj. Odlično staro sredstvo je stopnjevanje, ki se je uvedlo v atletiko pred kakšnimi 30 leti. Stopnjevanje je pravzaprav vaja za harmonično igro mišic proti zakrčenosti. Oster »skipping« ie vaja za moč. Pod »Sikippingom« razumemo hitro dviganje kolen pri teku na zelo kratki razdalji. Hvaležne metode za sprint so tudi in tervalni teki, n. pr. 4x50 m s potreb n im odmorom Dalje 60 do 80 metrski teki z letečim startom. Sprint treni ramo tudi tako, da tečemo ostro kakih 30 m, nato se pustimo nesti in nato zopet pritisnemo itd. V Frankfurtu so se vzgojili sprinterji s štafetnimi predajami. Ce je tekališče dolgo 400 m, po stavimo na tekališče osem atletov v razdalji 50 m. Ko vsak preteče prvih 50 m, se lahko igra ponavlja naprej in tako dobimo večno štafeto. Trikratni tek v takšni štafeti je že zelo naporen trening. Trener lahko tudi uporabi piščalko. Na dan žvižg reagira atlet s hitrim
tekom kakšnih 150 m. Ti žvižgi si slede v ritmičnem ponavljanju na dolžini kakšnih 30 m. Francozi polagajo mnogo važnosti na tako zvano živčno delo. To je nekaj metod, katere uporabljajo sp rini er ji po svetu. Napačno bi bilo, če bi bili mnenja, da samo določena metoda vodi do uspeha. Vsaka metoda vodi končno do cilja, katero pa izbere trener po svoji uvidevnosti zaradi individualnosti atleta. S tem, da kopiramo trening Harbiga ali Owensa, seveda n® bomo postavili njihovih rezultatov.
Ce hočemo poboljšati naše rezultate v sprintu, moramo najprej skrbeti za primeren odnos tistih iger, ki dajejo, sprinte rje do atletike in drugič, poboljšati moramo metode treninga. Seveda to hi delo enega meseca, temveč dveh aii treh sezon, če začnemo takoj, se bodo prvi uspehi pokazali šele čez dve leti. Takrat ne bomo več priča rezultatom na naših atletskih mitingih, kjer vlada veliko nesorazmerje tako, da na istem tekmovanju vidimo met diska 46 m ih tek na 100 m 11.8.	Janez Špindler
Putnik v Ljubljani
organizira v nedeljo 12. avgusta 1951 več Izletov na mednarodne motorne dirke na Ljubelj. Od hod iz Ljubljane ob 4,10, 5.10 in 7,00 uri z direktnim prevozom v Tržič. Za prevoz od železniške postaje do tekmovalne proge je preskrbljeno! Prijave sprejema od ponedeljka 6. avgusta dalje poslovalni ca PUTNIK.a v Ljubljani!
Kakšne so bile telovadne svečanosti v Lausann*
Lehmann s 97.70, 3.
97.2,
V prvi polovici julija je bil v Lausanni 63. telovadni zlet švicarske telovadne zveze, imel je dva dela, in sicer so bili od 3. do 6. julija »ženski« dnevi. Švica je poznana s svojo visoko razvito telesno kulturo in v tem pogledu prednjači v zahodni Evropi. Temu se ima zahvaliti predvsem dejstvu, da ji je hilo v zadnjih dveh svetovnih vojnah prizaneseno in ni okusila vojnih grozot 'n opustošenj.
Kakor že povedano, so bile telovadne svečanosti v prijaznem mestu Lausanni ob Ženevskem jezeru. Ker leži mesto na malen pobočju, se ti povsod odpre diven pogled na planine. Na tem, že po prirodi lepem kraju, so se zbrali vse Švice bataljoni telovadcev, da pokažejo sadove svojega tihega in dolgotrajnega dela. Ze sama okrasitev mesta je dala človeku slutiti, da je telovadni zlet velika in vsesplošna ljudska prireditev. Mesto samo je bilo praznično in kar razkošno okrašeno. Poleg morja najrazličnejših zastav, so imele posamezne ulice • še posebno svojevrstno okrasitev kakor da bi ulice med seboj tekmovale. Nekatere ulice so bile pokrite celo s tenko mrežo, na kateri je viselo v pravilnem razporedju nešteto malih zastavic.
V okviru zleta so bila razna tekmovanja in množični nastop, Ker »ženskih« dnevov nisem videl, se bom v opisu omejil samo na »moške«. Vsa pozornost je bila osredotočena na tekme, katere so bile razdeljene takole: a) tekme društev, b) vrhunska telovadba, c) ljudski mnogoboj, d) atletika, e) tekme starejših in f) plavanje. Kakšen obseg in pomen so imela vsa ta tekmovanja, najbolj zgovorno povedo številke, V tekmah društev je nastopilo 1210 društev z nad 27.000 tekmovalci. Ta tekme so se delile potem po številu tekmovalcev v 8 razredov Najmočnejši razred je zahteval, da je društvo postavilo na tekmo 80 ali več tekmovalcev. Takih društev je bilo 23. Zahteve po udeležbi tekmovalcev v ostalih razredih so se zniževale do 8 tekmovalcev. V najnižjem razredu je tekmovalo 331 društev. Tekma društev se je poleg razdelitve na razrede delila še nadalje na skupine A. B. C. D. A skupina je imela vaje na dveh orodjih; B skupina dve panogi atletike; C skupina eno orodje in eno panogo Iz atletike; D' skupina pa je imela dve orodji in dve panogi iz atle-
tike. V tej skupini je en del vrste lahko tekmoval v vajah na orodju, a drugi del v atletiki. Doseženi uspehi vseh tekmovalcev vrste so se sešteli.
Tekmovalni red za tekme je ‘obsegal naslednic panoge:	redovne in proste
vaje, hkratne vaje na bradljah, krogih in preskokih čez konja in šir; metanje kamna; skok v višino in tek na 100 m. Hkratne vaje na orodjih so se po težini stopnjevale. Ze program tega tekmovanja pove. da švicarska telovadba ne pozna ozke specializacije in da je njeno težišče v splošni telesni vzgoji, V pogledu discipline in kolektivnem borbenem dunu tekmovalcev bi se mogla tudi naša društva marsikaj naučiti.
Samo po sebi je razumljivo, da iz te ogromne množice tekmovalcev ni bilo težko Izbrati najboljše kvalitetne telovadce. V vajah vrhunske telovadbe je tekmovalo nad 500 tekmovalcev. Tekmovali so v obvezni vaji na drogu ln preskoku v višino ob palici ter v poljubnih vajah na bradlji, konju na šir z ročaji, krogih, v vajah na tleh in v preskoku čez konja vzdolž. Tu se je še posebno vidno pokazala visoka stopnja švicarske telovadbe. Najboljši tekmovalci so se takorekoč igrali s svojim telesom. Biio je užitek gledati, s kakšno lahkoto so obvladal! posamezne težke prvine, kakor tudi cele sestave. Moč, koleb In elastičnost so bili pri njih v medsebojnem pravem razmerju. V vajah ni prevladoval samo koleb, marveč je bila tudi moč tista, ki je dajala kolebu potrebno sigurnost in eleganco. Nekateri pa so izvedli najtežje vaje že s takšno sigurnostjo in lahkoto, da gledalec kar ni imel vtisa, da je to sploh težko. Tudi sestava vaj «amih je bila taka, da so se prvine ,eoo prelivale druga v drugo. Mora se priznati, da so Švicarji danes v telovadbi pravi mojstri svetovnega slovesa Prvak v vrhunski telovadbi je bil J. GOnthard s 98.50 točkami. Z malenkostno razliko so mu sledili: 2. W.
men,
tudi
J. Tschabold s 97.40, 4. J Stalder s 97.2, 5. E. Gebendinger s 96.80, 6. M. Thalmann s 96.20 točkami itd. Kako tesno so si vrhunski telovadci blizu., se vidi iz tega, da je med prvakom ln 30.-tim tekmovalcem samo 5-40 točke razlike. Poleg že poznanih imen so se v vrste najboljših prerili novi mlajši »zvezdniki«.
V	olimpijskem deseteroboju Je tekmovalo nad 600 tekmovalcev. Tudi ta številka pove, da ima švicarska telesna vzgoja svojo osnovo v splošni telovadbi, sicer ne bi bilo mogoče za tovrstno atletsko tekmovanje postaviti toliko de-seterobjcev. Na teh tekmah je zasedel prvo mesto A. Scheurer s 671.4 točkami.
Posebna privlačnost so bile tekme v ljudskem mnogoboju. Program teh tekem je obsegal: dviganje 20 kg težkega kamna (z desno in levo), metanje kamna z mesta in z zaletom, skok v višino, skok v daljino, tek na 100 m in prosta vaja. Razen v navedenih vajah so se tekmovalci pomerili tudi v rokoborbi. Ta panoga je tipično švicarska. Tekmovalca imata oblečene posebne kratke hlače. Z oprijemom za pas ali za hlačnice poskuša sotekmovalec vreči svojega nasprotnika na hrbet. Tovrstno boren,? zahteva dosti moči, tehnike in seveda tudi spretnosti. Skupaj je v narodnem mnogoboju tekmovalo 350 tekmovalcev.
V	plavanju se Je med seboj pomerilo 62 tekmovalcev In 5 štafetnih moštev. Tekmovali so v skokih v vodo, v hitrostnem plavanju na 100 in 200 m ter v štafetnem plavanju.
bilke.
Cepr;
i-o
av so Še viseli črni deževni
Slavnostne telovadne svečanosti so bile zaključene s telovadnim nastopom in razdelitvijo vencev zmagovalcem, prejšnjo noč je deževalo, v planinah je padel sneg, ozračje se je močno ohladilo. V jutranjih urah je naliv sicer prenehal, ali vreme se je še komaj držalo. Vkljub temu se je program zletnih zaključnih svečanosti odvijah po določenem načrtu. Na zleti šču se je ta dan zbralo okoli 70.000 gledalcev iz vseh krajev Švice. Glavno tribuno so zasedli predstavniki oblasti, telovadnih organizacij in gostje. Na tribuni Je bil tudi predsednik repu-
razpoloženo.
Po končanem odlikovalnem obredu je 43 kolon telovadcev napolnilo zletišče. Po prostem razstopu z dvajsetpettisoči telovadcev popolnoma napolnjeno telovadišče je nudilo gledalcu divno sliko — Pelo polje na zeleni podlagi. Ob glasbi je ta množica izvedla tri proste vaje z nekaterimi ponovitvami.
Gotovo se bo vsakdo vprašal, kakšen pa je bil prostor, da je na njem moglo hkrati nastopiti 25.000 telovadcev v prostem razstopu. Prostor je bil kaj preprost. Velik travnik, ki služi hkrati za zasilen aerodrom, ki ni niti popolnoma raven, marveč malo vegast, ograjen z leseno ograjo. Tribune so bile postavljene s*;mo na čelni strani. Garderob in raznih posameznih mest za zbirališča, kakor smo jih bili vajeni na praških
R0J3FENIJI

Beograjski nogometaši BSK so se ves zadnji čas vestno pripravljali za jesen-sko ligino tekmovanje. Tako je preživelo julijske dni nogometno moštv0 BSK v Sloveniji in odigralo nekaj prijateljskih tekem s slovenskimi nogometnimi klubi. Po zmagi nad Rudarjem in Kladivarjem in po porazu z ljubljanskim Odredom, so beograjski gostje nastopili že v Mariboru in odigrali zadnjo tekmo na svojem gostovanju po Sloveniji z mariborskim Železničarjem* Gostje so pokazali modem nogomet m zasluženo premagali domačine s 4:0 (2:0)* Tudi domačini so imeli več priložnosti za dosego golov, vendar, kar je že k^r nekam lastno slovenskim nogometnim napadalcem, niso znali zaradi oklevanja in prepočasnosti izkoristiti in tak® doseči vsaj častni gol. Sodnik inž. Božičev je sodil dobro.
Nogometna sekcija TD. Krško je edino moštvo okraja, ki sodeluje v prvenstvu poverjeništva za nogomet v Trbovljah in je doseglo presnetljive rezultate proti ostalim, ki sodelujejo v tem tekmovanju. Eden naj večjih uspehov je P1* čel poraz 4:5 v Trbovljah in zmaga v Krškem proti Rudar B 4:3. Drugi rezultati proti Litiji v Krškem 8:0, v LiW* 2:1, Bratstvo B : Hrastnik 10:0, Svoboda : Zagorje 4:1. Kakor izgleda si bo v kvalifikacijskih tekmah priborilo vstop v II. slovensko ligo-zahodno, ki po iSj-in disciplini tudi zasluži. Moštvo je delovalo v tekmovanju za pokal tnaršm Tita in se je sedaj prijavilo za P°k Jugoslavije. Sekcija ima tudi mladins-t moštvo, ki je doseglo proti močnim h3 sprotni ko m dobre rezultate.
prišli na zbirališča
zletih, ni bilo. Telovadc iso zbirališča že preoblečeni, a sama so bila tik za zletiščem. Samo po sebi se razume, da je moralo biti zletišče opremljeno z ojačevalnimi napravami, ki so bile nameščene v zemlji. Čeravno z vsemi takimi improviziranji v celoti ne soglašamo, vendar je bilo za nas poučno to, da za velike množične nastope niso neobhodno potrebne prevelike investicije za gradnjo velikih tribun in ostalih prostorov.
Stroške za vožnjo, prehrano in prenočišča so morali nositi telovadci sami. Vkljub temu pa je imela zveza mnogo drugih izdatkov. Za njeno delno kritje 1e bila uvedena zletna. loterija. V ta namen so se na uličnih stojnicah prodajale srečke po pol franka. Ce ti je bila sreča mila, si mogel dobiti 1, 5, 10, 15 ali 20 frankov. To si ugotovil takoj, ko si odprl srečko. Vsaka srečka je imela svojo številko, a zadnje tri, odnosno za nekatere dobitke zadnji dve, sta bili odločujoči za srečo. Katere številke je bilo treba za dobitek izvleči, je bilo vnaprej določeno in so bile objavljene na tabli vsake stojnice. Tak način loterije se je telovadni zvezi dobro obnesel. Ljudie so radi kupovali svojo srečo in verjetno je bil tudi donos tega srečolova precejšen.	yc
ŠOŠTANJ. Tudi v Šoštanju se je no razgibala in razživela košarka. Fr nedavnim so domačini nastopili P1^ Železničarju iz Celja, ki je član sl0Y.re-ske lige. V tej tekmi so zasluženo Po magali goste 56:53. kar je prav^ guto zelo lep uspeh za marljive košarka iz Šoštanja Želeli bi pri poživitvi športne panoge v tem predelu Sloven j j da tudi gledalci pravilno spremljajo v tek igre in disciplinirano vzpodbui J tekmi namreč-
svoje moštvo. Na tej
oznava-
nekateri posamezniki zaradi nepoz- „ nja košarke z neumestnimi klici vzlcg mirjali igralce in sodnike. Za jn pa velja, v bodoče še več pridnosti . discipline, tako pri treningu, kakor v sami tekmi!
V svoji drugi tekmi so košarkarji štanjskega Usnjarja imeli v gosteh c , na slovenske lige Rudarja iz Tr Tudi v tej tekmi so zmagali domač s 55:26 Ta rezultat nam kaže, da košarkarji Usnjarja na pravilni p°“‘

POHORJE. Prejšnjo otvoritev planinske koče	..
katere se je udeležilo nad 70 PlsIi>gSKU iz Maribora. Po otvoritvi koče na r je bila pred kočo odkrita spom pa plošča gozdarju Tonetu Melliwa. .n, imamo danes na Pohorju novo P’1 ^disko postojanko, je velika zasluga s »a kalne podružnice LIP in tov. d.ireK Juraka, ki je vložil ves prosti cas ^ gradnjo novega planinskega doma Pohorju.
komentar k
Kolo
II. KOLU ZVEZNE ATLETSKE LIGE
slovenskih atletov
Zadnie kolo bi lahko imenovali »kolo slovenskih atletov« kajti brez posebnega truda lahko ugotovimo da so napredovali najbolj od vseh To pa ti e velja samo za celjskega Kladivarja. ampak prav tako za Odred, ki se je
(Posebno poročilo za »Polet« od Rudija Kurzreiterja, predsednika Štajerske atletske zveze)
»Največji športni dogodek leta je bil vsekakor troboj ženskih ekip Jugoslavija : Nemčija : Avstrija 14. julija 1951 v G razu. S posebno napetostjo smo pričakovali nastop nemških atletinj, ki so dosegle že zopet svetovno kvaliteto. Na vsak način pa nas je posebno zanimalo, kako se bodo odrezale atletinje iz Jugoslavije, s katero nas posebno zadnje leto vežejo prisrčne športno-tovari-ške vezi- Nemška ekipa je izpolnila pričakovanja — kar se tiče uspehov, toda kot ekipa sama nas ni zadovoljila.
Drugače Jugoslovanke! S posebnim veseljem moramo ugotoviti, da so bile kljub svojemu dvakratnemu porazu najbolj disciplinirana ekipa, ki je z redkim tovarištvom stopila v borbo. Proti Nemkam so izgubile že vnaprej, prav tako kakor avstrijska ekipa. Toda proti Avstrijkam so lahko računale na minimalno razliko v točkah, čeprav smo mi Štajerci računali na zmago avstrijske ekipe-Kje je bila napaka jugoslovanskih atletinj? Po moje so se za ta težki troboj premalo pripnavljale. Kot merilo avstrijske ženske atletike so vzele dvoboi lanskega leta, niso pa upoštevale, da je bila takrat avstrijska ekipa močno oslabljena. Za to drugo srečanje pa se je naša ekipa dobro pripravljala in je bila sestavljena že tri tedne pred srečanjem. Nasprotno pa smo zvedeli, da je bila jugoslovanska ekipa sestavljena šele tik pred srečanjem — dejstvo, ki nam da misliti- Posebno so nas razočarale metalke, ki se jim je poznalo, da so premalo trenirale. Napačno je bilo tudi to, da so nekatere atletinje zaradi težav s potnimi listi prišle na srečanje zelo pozno. Tekmovalke na kratke proge so pa temu nasprotno zapustile odličen vtis, posebno B litja, prav tako pa tudi Knezova, ki se je morala boriti še z Utrujenostjo po potovanju. Vzrok slabim rezultatom pa vsekakor ni bi1 dež, ki je med tekmovanjem nenadoma začel padati, saj je močil vse atletinje in je kljub temu dosegla Nemka Miillerjeva nov nemški rekord v metu kopja. Dekleta so se borila hrabro in so pustila pri publiki in pri strokovnjakih najboljš' vtis.«
Predsednik Štajerske atletske zveze, g. Rudi Kurzreiter, je torej ugotovil približno isto, kar je pisal o troboju v Grazu že urednik naše atletske rubrike tov- Janez Špindler v 30. ševilki »Poleta«.
Milakov not rekord
Ob priliki 50-ietnice obstoja Avstrijske atletske zveze je bil miting v Fratru, kjer so startali poleg ameriške ekipe tudi švedski in naši atleti. Avstrijski atleti so postavili Sekaj najboljših rezultatov sezone, Uaš skakalec s palico pa je preskočil 4 m — rezultat, ki smo ga že tako dolgo čakali. Matejeva je zmagala v metu diska, dočim Pavlovič ni zadovoljil. Ostali dobri rezultati so bili: Dunajčanka Kladensky 800 ttietrov 2:16.8 (tretja na svetu), skok v višino Schenk Solms 1.63 m. Mihalič je bil prvi na 5000 m.
Ženske — disk: 1. Matej (J) 40.78. 2. Tiltsch (A) 40.77; SOO.m: Kladen-sky (A) 2:16.8 (avstrijski rekord), 2 Sefar (J) 2:20.3; višina: Schenk Solms (A) 1.63 m.
Moški — 400 m: 1. Rhoden (ZDA) 48.2; 800 m: I. Browne (ZDA) 1:508: milja:	1. Schneider (A) 4:19.4,	2.
hrosniag (A) 4:20.4, 3. Pavlovič (J) 4:23.0; 110 m ovire: 1. Attlesey (ZD) 14.5; 100 m: 1. Golliday (ZDA) 10.5, 2. Gassner (A) 11.0, 3. Štručki (A) ll-0; višina: 1 dr. Pilhatsch 1.90 m; 2- Webb (ZDA) 1.90; 5000 m: 1. Mihalič (J) 14.44.8: palica: 1. Jensen (ZDA) 4.10, 2. Milakov (J) 4.00 m.
brez posebnih težav, kl.1ub oslabitvi zaradi nenastopa nekaterih najboljših tekmovalcev, uspel plasirati v finale ligaškega tekmovanja; prav tako pa tudi za ostale tri predstavnike iz Slo. venije. ki so napravili od lani neverjeten napredek Ljubljanski in mariborski Železničar sta dokazala, da bosta prihodnje leto lahko uspešno tek. movala za obstanek v ligi, Triglav pa je ekipa, ki je na pravi poti. da jima sledi
Podoben podvig je uspel tudi atletinjam. pri čemer imajo zopet levji delež tekmovalke Kladivarja dočim so članice Odreda nekoliko nazadovale, kar jim pa ne manjša izgledov za dober končni plasma v finalnem kolu. Po obeh kolih so ob upoštevanju rezultatov 1. kola atletinje iz Slovenije na 2 in 3 mestu prednost tekmovalk Mladosti pred Kladivarjem pa je tako majhna, da praktično ne pomeni ni-kakega naskoka in imajo Celjanke na ta način veliko izgledov, da si ponov. no osvo.je državno prvenstvo, ki so ga lani izgubile
Prognoze se niso uresničile
Pred tekmovanjem v 2 kolu je bila objavljena v našem časopisju vrsta prognoz o izgledih posameznih ekip Bile so si skoraj vse edine v napovedi da bodo glavni kandidati za drugo mesto Zagreb. Mladost in Crvena zvezda. Kladivar. Odred in Spartak pa naj bi se borili za šesto mesto in tako za obstanek v ligi Iz-gleda. da so bili tisti, ki so dajali prognoze zelo slabo poučeni o pripravah in naporih, ki so jih vlagali celjski atleti že mesec dni za to tekmovanje. Izvrstni rezultati vsega kolektiva dokazujejo. da ni prinesel uspeha samo nastop Hanca, ampak da so vsi razen redkih izjem v izvrstni formi
Razmerje moči društev , v posameznih republikah, ki so vodilne v športni panogi v naši državi, se je po tem kolu precej izpremenilo. Vsa leta po osvoboditvi smo se v Sloveniji ozirali nazaj v predvojna leta ko je slovenska atletika dominirala v Jugoslaviji in skoraj obupani gledali v prihod; njost spričo velikega napredka, ki smo ga imeli priliko iz dneva v dan zasledovati posebno na Hrvatskem in v Srbiji. Rezultati naših atletov so bili posebno v letih 1946 in 1948 tako slabi, da smo se upravičeno s. skrbjo spraševali, ali jih bomo sploh še kdaj dohiteli Tako stanje je bilo . pravzaprav še tudi letos spomladi in vse do tega kola zvezne lige, saj so slovenskima ligašima napovedovali v najboljšem slučaju obstanek v ligi in prav nič več. Cela vrsta izvrstnih rezultatov ki So jih še poleg republiških rekordov dosegli slovenski tekmovalci vseh petih društev, ki so nastopila v tem kolu. pa nam odpira vrata v novo obdobje, če bomo le znali izkoristiti sedanje uspehe Nas posebni uspeh pa je končno tudi v tem, da imamo od vseh republik v zvezni ligi največ ekip. in sicer pet ki so vse dosegle predpisani minimum 22.000 točk.
Še nekaj podrobnosti
Tek atletinj v Mariboru na 80 m čez ovire lahko v resnici imenujemo rekorden tek Ena od tekmovalk je obilno izboljšala komaj pred kratkim postavljen državni rekord, drugi dve pa sta ga izenačili Rezultati 12.2 in 12 4 so za naše prilike, posebno še na enem samem teku. res izvrstni. .
Slovenija je bila posebno pred vojno, po tradiciji pa tudi dolga leta.po vojni brez dobrih tekačev cez ovire. Stanje pa se je zadnji dve leti popolnoma spremenilo. Ze na lanskem dr-
žavnem prvenstvu so zaprekaši iz Slovenije imeli vodilni položaj posebno v tekih na 200 in 400 m cez ovire. Sedaj So si zagotovili vodilne pozicije tudi na 110 m. Z nedeljskimi rezultati so razbili vse dvome v sestavo jugoslovanske reprezentance v tekih čez ovire Kai mislite, kaj bi vam kdo rekel, če bi mu pred vojno ali tudi samo pred tremi leti prerokovali, da bodo zastopali barve Jugoslavije v tekmi z Anglijo v tekih čez ovire samo tekači iz Slovenije? Zelo verjetno bi vam potipal žilo. če vam normalno bije. in vam morda vljudno pojasnil da o atletiki nimate pojma. Danes pa slovenski tekači čez ovire nimajo resnih nasprotnikov in so v veliki premoči na vseh progah teka čez ovire razen na 3000 m Zenska ekipa Odreda je dosegla v tem kolu komaj 4 mesto za Slobodo iz Varaždina, najslabše so bile atletinje Crvene zvezde iz Beograda Njih mesto ne bi bilo v tem kolu dosti boljše tudi v slučaju, da jim štafeta ni bila diskvalificirana
9 novih slovenskih rekordov
Moški : 400 m: Zupančič (Ki) 49.9. 400 m ovire: Zupančič (KI) 54.8, 4x100 m: Kladivar 44.3. kopje: Kopitar (KI) 55 40 m, disk: Žerjal (KI) 48.50 vi. šina: Zgalin (O)	185 (izenačen re-
kord). palica: Cerpes (Z. Mrb) 3.46 Zenske:	80 m ovire:	Knez (Ki)
12.4 800 m: Blaž (O) 2:23.3 krogla: Kotlušek (O) 13.05 (tudi mladinski rekord FLRJ)
Mladinski rekordi
Moški : 110 m ovire: Lorger (KI) 15 7, 200 m: Lorger (KI) 23.1.
ženske : 80 m ovire: Petauer (KI)
12.1
Vahtar Zdenko
Prihodnjo nedeljo prvenstvo LRS v atletiki
Na šiaviu: Žerjal, Hanc, Zupančič, Miler, Koituškova, Knezova . . .
Ze več let ni bilo v Ljubljani atletskega prvenstva, zaradi tega, ker ni bilo igrišča. Končnoveljavno ga tudi sedaj še nimamo in bo prireditev na zasilnem igrišču v Tivoliju, kjer so na tekališču samo štiri proge, namesto šestih. Prireditelji pravijo, da bo finalni tek tekačev določen po najboljših časih, kar je proti praksi v atletiki. Drugega izhoda tu ni. Finale, odmerjen po časih je napačen, kajti lahko se zgodi, da tekači različnih skupin nimajo enako močne konkurence, Ljubitelje atletike v Ljubljani ježi dejstvo, da ima Ljubljana že zgrajen športni stadion Železničarja, kjer pa so naprave za skoke in mete žal še zelo pomanjkljive.
Na slovenskem prvenstvu ne more nastopiti vsakdo. Pogoj za natsop je namreč izpolnitev norme, ki so letos precej visoko postavljene (11.6 na 100m); prvič zato, ker mora biti prvenstvo kvalitetno, drugič zaradi varčnosti. »Outsiderjev« ne bo na startu, priliko pa bodo imeli pokazati svoje znanje, poleg ligaških atletov, tudi tisti, ki 'so tretji ali četrti v syojih društvih. Pri tem se nehote spomnimo, da zvezno ligaško tekmovanje v atletiki ni popolnoma idealno. Ker nastopata v ligi samo po dva tekmovalca v vsaki disciplini (razen v tekih čez ovire), se društva trudijo, da zasedejo vse discipline z dvema možema, za tretjega pa je že zelo trda. Tako ima na primer močno društvo Odreda v glavnem dva metalca, tretjega pa poiščejo med deseteroboje! ali priložnostnimi metalci.
Drugi važen činitelj je tale: na prvenstvu pridejo atleti vsi skupaj in ne tekmujejo tako kot v ligaškem tekmovanju vsak zase, na svojem terenu. Vagner n. pr. skače v Ljubljani, Zagorc v Celju, Cerpes v Mariboru, vsak na drugačnem skakališču. Pri prvenstvu pa je važno dejstvo, da se pomerijo vsi istočasno na istem terenu, pod istimi pogoji in napravami (kar je ideal atletike) in to nam da šele dokončno realno sliko.
Kakšne s0 prognoze za letošnje prvenstvo? Po rezultatih pretekle nedelje bo celjski Kladivar igral prvo violino — 29.000 točk je zbral na ligaškem tekmovanju v Zagrebu. Kako visoka je ta številka in kako jo moramo ceniti, naj pove tole: pred dve-mi leti se je Partizan zanjo še močno trudil, čeprav je bil znan kot moštvo evropske vrednosti. Najboljša nemška moštva pred vojno, ko je bila atletika v Nemčiji res na visoki stopnji, so Imela po 30.500 točk. Malo je velikih društev v Evropi, ki se morejo pohvaliti s tako izenačenimi močmi v vseh
disciplinah, kakor se lahko naš Kladivar. Njego konkurent Odred je tipično študentski klub, ki ima trenutno težkeče v sestavi ekipe; študentje so bili na praksi, na delovnih akcijah in so se šele pred kratkim vrnili. Upajmo, da nas bodo ugodno presenetila nova imena iz Domžal, Novega mesta, Slovenjgradca. V sprintu bodo Lorgerju in Mlajču konkurirali Furlan, Kopše in Žerjav. 800 m bo paradna disciplina s Hancem na čelu. Na 5000 m bo glavni Kranjc, morda Grabar? Pri skoku v daljino bomo gledali dvoboj Vagner — Zagorc, oba seveda precej pod Španovim rekordom. Pri skoku s palico je siguren zmagovalec Cerpez, tako kot v troskoku Zagorc. Skok v višino: jasno, Zgalin. Z Zgalinom je menda tako kot z vinom: čim starejši
postaja, tem boljši je. V metu diska je glavni favorit Žerjal, ki pa ne bo tako lahko ušel njegovi vedno temnejši senci Milerju. Pravijo, da bo Miler
Pred atletskim dvobojem
JUGOSLAVIJA: ANGLIJA
Zadnjo nedeljo meseca avgusta bo v Beogradu meddržavni dvoboj med reprezentanco Velike Britanije in Jugoslavije. Angleži so na lanskem evropskem prvenstvu v Bruslju bili najmocnej.-a nacija. Trenutno izgieda, da so najmočnejši v Evropi, seveda je to odvisno tudi od tega, koliko so v formi švedski tekači m kazsne izglede za eventualen dvoboj imajo francoski atleti. Velik vzpon angleške atletike po vojni pa ni zgolj slučaj, ampak je plod smotrnega. načrtnega treninga. Anglija in Škotska nastopata na meddržavnih atletskih dvobojih skupno, ne tako kot v nogometu zato moramo pogledati, kakšne so razmere v Angliji in pa pri Škotih-
Največje zasluge za dvig angleške atletike ima trener Dyson in zato^ si bomo ogledali njegove metode, njegov sistem treninga in rezultate.
Američani in Angleži imenujejo trenerja »coach« in sistem treninga coaeliing sistem«. Za Dvsona lahko rečemo, da ni uvedel nobene nove metodike, pač pa da se zelo naslanja
pomočniki so nastavljeni od prosvetnega ministrstva, njihova naloga je najprej, da vzgoje kader trenerjev, ob prostem času šele pa se naj posvete treningu vrhunskih atletov. Kot vidimo, pridejo vrhunski atleti šele takrat v poštev, ko je izpolnjena prva naloga- S tem so Angleži postavili široko bazo. Ta politika orga-

Hildret (prvi) eden najboljših angleš kih tekačev čez ovire bo tudi nastopil
y Beogradu
na preizkušene evropske in ameriške metode, ki jih prikroji za angleške
mlajši nekaj pokazal v metu krogle. razmere. Novo pa je bilo to, da je "	Tjr ~	1 r	■ uvedel v Angliji sistem trenerske
službe. Zada! si je nalogo, da vzgoji Angliji dobre trenerje za šole in klube. Istočasno je bilo ugodno rešeno vprašanje enotnega učnega načrta, tako da v glavnem vsi angleški atleti trenirajo po najmodernejših enotnih metodah. Kakšen pa je ta sistem? Cilj tega sistema je, da privzgoji čim večje število dobrih trenerjev po vsej deželi. Na čelu te organizacije stoji Dvson- Njemu so podrejeni štirje športni učitelji. Eden za sever, drugi za jug in po eden za Midland in Wales. Dyson in njegovi
Bomo videli. Končno bodo Ljubljančani videli Žerjala, ki je letos peti na svetu v metu kladiva. Pri ženah bo na startu polovico državne reprezentance: Sima, Kotlušek, Knez, Majcen, Blaž. Pri dekletih pa je vprašanje prvakinje dostikrat odprto in presenečenja niso izključena.
Se enkrat: videli bomo torej takšno atletiko, kakršno si želimo, gledalci pa se bodo prepričali, kako slovenska atletika napreduje. In še nekaj prirediteljem: poskrbe n.aj, da ne bo po igrišču nepotrebne promenade raznih »važničev«.	Špindler Janez
Razgovor našega dopisnika s Pero m Cestnikom
,V Švici nismo bili tako slabi..
Pred nekaj dnevi se je vrnila iz Zuricha naša strelska reprezentanca, ki je nastopila na velikem tekmovanju najboljših švicarskih, finskih, francoskih, italijanskih in nekaj grških strelcev. Ker nas je zanimalo, kako so tekmovali; smo prosili najstarejšega jugoslovanskega reprezentanta Pora Cestnika, naj nam odgovori na nekaj vprašanj.
»Iz tiska, pa tudi radijskih oddaj, je bilo razbrati, da se naši strelci v Švici niso nič kaj dobro odrezali. Prosimo vas. povejte nam vi. kaj menite o plasmaju jugoslovanskih strelcev in dobrih, odnosno slabih rezultatih.«
»To sem vam hotel povedati že takoj, od vsega začetka. Bili smo nekoliko presenečeni, ko smo brali poročila v našem tisku. »Polet« n: prav nič zaostajal in nas je kljub temu, da naši uspehi v Švici niso bili tako slabi, precej »ozmerjal«. Edino v vojaški puški smo se slab se odrezali, saj smo zasedli četrto, to je predzadnje mesto pred Francijo Pred nami ea bili obe švicarski ekipi in finska, torej državi, ki smo jih na svetovnem prvenstvu v Buenos Aire-so pustili za seboj. In to je ravno. d» so ljudje imeli pred očmi neprestano naš sijajni uspeh v Argentini in niso
pomislili, da je v Švici ogromno strelcev, ki ne delajo skoraj nič drugega kakor trenirajo in so njihovi rezultati in uspehi prav zato tako odlični. V Buenos Airesu so morda imeli malo smole. Tudi Finci slove ko sijajni strelci, kljub temu pa mislim, da bi jih z malo več pazljivosti lahko pustili za seboj, saj znaša celokupna razlika med njimi in nami samo 14 krogov.«
»In kako ste streljali v drugih disciplinah?«
»V težki precizni in malokalibrski precizni puški smo tekmovali prvič-V obeh disciplinah so bili doseženi novi državni rekordi. Kratohvil ga je postavil s težko precizno — 1081 krogov, Prauhart pa z lahko 1155 krogov. Naši rezultati so bili z ozirom na to, da smo s tem orožjem tekmovali prvič, precej dobri. V težki precizni smo se kot ekipa uvrstili na četrto mesto. V vojaški pištoli je bila konkurenca zelo velika. Naši strelci so se z ozirom na to kar dobro odrezali. Prvi Jugoslovan je bil osemnajsti, zadnji pa petindvajseti med 33 tekmovalci. Jugoslavija je kot ekipa dosegla peto mesto pred Francijo in Grčijo«
»Kako so streljali posamezni in kdo izmed naših strelcev se je najbolje odrezal?«
»Odlično je streljal Kratohvil, ki
je v vojaški puški s 509 krogi zasedel šesto mesto, v težki precizni pa trinajsto mesto Pran harf je v la h K precizni zasedel enajsto mesto, De-lorenzo pa v vojaški pištoli osemnajsto. Pu moje je bil najboljši Kratohvil. Manjkal nam je tudi najboljši slovenski strelec Franc Planinc, ki v Švico ni mogel potovat:. Če bi bil on tam, bi se v vojaški puški verjetno plasirali pred Finsko. Trije smo se prijavili za značko »mojstra strelca« —- Mihorko, Kranjc in jaz. Dobili smo jo vsi trije- V splošnem pa je bilo naše moštvo najbolj izenačeno.«
»Kakšne napotke in izkušnje ste dobili na tekmovanju v Ziirichu?«
»Videli smo, da je treba za tekmovanje v tako težki konkurenci še več trenirati. Mi smo sistematično in do volj trenirali le v vojaški puški, za težko in lahko precizno pa smo imeli mnogo premalo municije. Poleg tega smo videli, da imamo pri nas vse premalo tekmovanj. Seveda je tudi to vprašanje povezano s pomanjkanjem orožja in municije. Silno koristna »o za naše strelce tekmovanja v inozemstvu, saj je tudi uspeh strelcev v mnpgočem odvisen od rutine. Prav te manjka našim strelcem-Tehniko streljanja imamo isto kakor najboljši. Vprašanje uspeha leži torej samo v treningu in rutini.«
nizacije atletike v Angliji je planirana tako, da bo šele čez_ leta dala optimalne rezultate. Ti štirje trenerji, ki so podrejeni Dysonu, imajo ogromno dela. Potujejo iz mesta v mesto, iz vasi v vas, predavajo, uče, prikazujejo filme itd- Takšen sistem pa je samo takrat uspešen,^ če so krajevne prilike ugodne in če šole to podpirajo, kar je tu samo ob selu razumljivo. Pri teh tečajih pa so bili poleg telovadnih učiteljev po šolah udeleženi tudi drugi vzgojitelji mladine. Tak obisk trenerja traja štiri do pet dni in se deli na praktično in teoretično delo. Jasno je, da ne moremo zahtevati od atletskega trenerja, da bi bil v vseh disciplinah stoodstotno doma. Zato se dele trenerji v pet skupin: a) sprinti, b) srednje proge, c) ovire, d) skoki, e) meti. Seveda pa se vsakdo ne more imenovati trener. Ta naslov dobi samo tisti, kj izpolni določene pogoje. Mlajši trener postane tisti, ki opravi izpit, ki je vsako leto enkrat po. posameznih okrajih. Mlajši trener lahko trenira klub, šolo ali cross ekipo. To lahko z uspehom opravljajo trenerji, ki imajo nekaj izkušnje kot bivši aktivni atleti, zato je tudi izpit razmeroma lahek. Za starejšega trenerja pa so zahteve izredno ostre. Takšen trener mora že vzgojiti atlete mednarodne vrednosti- K izpitu za starejšega trenerja so pripuščeni »a; mo oni, ki so že delali kot mlajši trenerji več let. Atletska organizacija skrbi potem, da so posameznim društvom trenerji pravočasno na razpolago.
Ali so se že danes pojavili kakšni uspehi takega dela? Že! Anglija je zmagala v meddržavnih dvobojih in dosegla odličen plasma ekipe v Bruslju. Izgieda, da vlada sedaj povsem drugačna volja do treninga- Če pogledamo rezultate okrajnih prvenstev, vidimo, da so prav tako dobri kot univerzitetna prvenstva. Nekaj primerov: Anglija ni imela metalcev krogle mednarodnega razreda do Savidga. Bannister se je sedaj odlično odrezal v Helsinkih pred samim Nurmijem. Milja, njihova klasična distanca, je zasedena z Nauke vili om in Evrem. Sprinti so domena Baileva in Shentona, avropskega prvaka na 200 m. 400 m Wint z Jamajke in evropski prvak Pugh. Slabe točke imajo Angleži edinole v troskoku, na 3000 m z ovirami in v metu diska.
Nadaljevanje na 4. strani
Mika:	QB OŽIVITVI LJUBLJANSKEGA NOGOMETNEGA DERBVJA
Dsa Ljubljana SE VZNEMIRJA ...
Izbruh prve svetovne vojne julija 1914. je zatekel »Ilirijo«, ki se je bila združila iz »mladih« in >starih< že na novem igrišču, to je na prostranem prostoru nekdanjega »dirkališča«, oziroma kasnejša letnega telovadišča ljubljanskega Sokola.
Po končani vojni se je z razsulom Avstrije in 2 novim državnopolitičnim ustrojem naše ožje domo-Tine tudi v športu marsikaj spremenilo. Predvsem Je izginil iz športne arene oni zlokobni, nepomirljivi. ?a Šport tako škodljivi narodnostno-šovinistični riva-Jl*etni duh ki pa je bil nujna posledica takratnih Notranjepolitičnih razmer habsburške Avstrije.
Z vseh bojišč so se nekdanji nogometaši vračali N jugoslovansko Ljubljano, zdaj slovensko prestolno, v kateri naj bi nekdanjemu »nemskutarstvu«
Z&	odklenkalo.	.	. . ...
i	Bivši Ilirijani so se seveda takoj spet strnili v
fr°& in obnovili »Ilirijo«. S spretno propagando in [Niotrno agitacijo so se vrzeli v nogometnih vrstah 5'Nnlu zamašile, število članstva je naraščalo in Sštvena uprava se je odločila, da si poišče do-
NP?čno za nameravano širše in neodvisnejše športno „,Zlvljanje novo, ustrezneje in — kar je bilo zdaj
wX^mSČ5X uresničila. D,»dl™. Ji1,0 Prostrano Koslerjevo štirikotno travniško par-yl0. vzdolž Unionske pivovarne, med Javornikovo, ^dvedovo in Celovško cesto ter Malgajevo ulico -■ ■ ki je danes seveda že temeljito zazidan.
^ krepkim prostovoljnim delom so Ilirijani ta stor ogradili, ga udarniško uredili in ze je tod
v znamenju novih, boljših športnih perspektiv, zopet
zabobnela nogometna žoga.
Ob tem zgledu je tudi ostala slovenska mladina pričela gledati na šport z drugimi, svetlejšimi očmi. Sledeč Ilirijinemu zgledu, so v predmestjih, kakor "■obe po dežju, jela rasti nova igrišča, a ob še vedno prevladujoči' nogometni panogi, so se vsepovsod začele tudi že porajati nove športne discipline lik pred vojno v Ljubljani ustanovljena nogometna društva »Vzajemnost«, »Slovan« in druga, so obnovila svoje med vojno usahlo delovanje, porajala pa so se tudi nova Nogometne ekipe iz vseh jugoslovanskih prestolnic, a nekatere tudi iz inozemskih središč. so, prav tako prerojene in poživljene, vnovič obiskale Ljubljano. Njih obisk je v glavnem seveda veljal Iliriji kot moštvu z že iz prejšnjih časov utrjenim slovesom. Nekdanje nacionalno politična revaliteta je izginila, toda na njeno mesto se je že vrivala druga, nič manj nezdrava — medklubsko politična.
Ta grozeči simpton izprva ni bil še tako jasno opazen Mladi ljubljanski klubi so imeli še preveč začetno organizatorskih težav in premalo strokovnega znanja, da bi se mogli baviti s kakšno »konkurenčno« miselnostjo, a suvereni Iliriji se niti še sanjati ni moglo, da bi ji v doglednem času utegnil iz teh športnih »pritlikavcev« dorasli kak resen, kamoli nadmočen tekmec.
Drugače pa je bilo. ko se je iz sosednje Italije začel umikati pred tamošn jim vedno ostrejšim in neznosnejšim fašističnim zatiranjem in preganja-
njem naš slovenski primorski živelj in se zatekati v Ljubljano.
Povprečni ljubljanski meščan, ki sam dotlej ni nikoli praktično okusil fašističnega škornja in ricinovega olja, za primorske begunce ni imel dosti smisla. Gledal jih je postrani, kot nekakšne »nebodijihtreba«. V svoji tipični, hladni rezerviranosti jih je smatral kot »pritepence«, ki mu prihajajo odjedat kruh. Ni mu bilo po godu, da uživajo od oblasti privilegirano zaslombo in podporo, da zasedajo v oblastnih in upravnih ustanovah položaje in mesta, ki bi jih lahko sam s pridom zasedal. Trgovski, podjetniški in obrtniški patrijarhalni sloji so se zbali konkurence — skratka — z dokaj malomeščanskimi, vase zaverovanimi očmi gledajoča slovenska prestolnica je pričela godrnjati.
Tudi na športnem področju je takšno gledanje naletelo na odziv in to s trenutkom, ko je pribežala iz sončne Gorice v Ljubljano skoraj celotna ondotna slovenska nogometna »Jugoslavija« prav tista, s katero sta bila nekdanji ljubljanski »Hermes« in predvojna njegova naslednica, mlada »Ilirija«, navezala prve prijateljsko-športne stike.
Goričani, ki so z ostalimi, v Ljubljani že od nekdaj živečimi in še zdaj pribegajočimi Primorci čutili ta prikriti odpor, so se, kajpak, tudi po svoje »izolirali«. Svojega čisto drugačnega, živahnejšega, od prejšnjega okolja pojužn jačenega temperamenta iti pa svojih povsem drugačnih družabnih običajev, kar niso in niso mogli vskladiti z lokalno-patriotič-nimi navadami mnogo treznejšega in realnejšega ljubljanskega, še vedno malomeščanskega ali bolje »dolgovaščanskega« rojaka.
Pa so tako v maju 1920. leta ustanovili — po nekaterih prejšnjih brezuspešnih zbliževalnih in kompromisnih poizkusili — svoje lastno športno društvo, pod imenom »SK Primorje«. Njegova ustanovitev pa je pomenila važen mejnik v slovenski športni zgodovini — a prav posebej še v razvoju
ljubljanskega in slovenskega nogometa.
Novo ustanovljeno društvo je kmalu zbralo okrog sebe lepo število aktivnih športnikov, podpornikov in prijateljev. Izprva le kot gostujoča solastnica mladega ljubljanskega povojnega nogometnega kluba »Šparte« ki je že imelo v najemu obširno travniško parcelo ob Dunajski cesti, onkraj Stadiona, je društvena uprava Primorje s spretno taktično potezo že iz vsega početka uredila tudi svoj prvi najbolj pereči problem: — vprašanje igrišča. Izvedla je fuzijo s »Šparto« in z dolgoročno pogodbo, sklenjeno s tedanjo mestno občino, prenesla parcelo v svojo najemniško last. Parcelo je zravnala, jo ogradila in jo ob požrtvovalnih delovnih akcijah članstva uredila v eno najidealnejših športnih igrišč našega mesta.
Tu so zdaj iz nogometnih vrst nekdanje goriške »Jugoslavije« izbrani »Primerjani«, pomnoženi s člani bivše »Sparte« in še z nekaterimi odličnimi begunskimi akademiki iz primorskih in istrskih mest, pričeli marljvo vaditi in se sistematično pripravljati za trenutek, ko se bodo prvič predstavili ljubljanski športni javnosti.
Že kmalu naslednje prvo srečanje med Ilirijo in Primorjem je pokazalo, da je zrasel dotedanjemu suverenemu nogometnemu domačinu Iliriji — Primorjem takorekoč čez noč — po moči in izkušnjah enakovreden tekmec. Ta ugotovitev ni niti izne-nadila toliko ožjih športnih krogov in upravnih funkcionarjev obeli društev, ki so s približno izenačenimi silami obeh moštev računali že od vsega početka.
Zato pa je to dejtsvo z mnogo večjim presenečenjem sprejela širša športna javnost predvsem pa oni, že ustaljeni roj ilirijanskili športnih »navijačev« ki se nikakor ni m o.vel sprijazniti z dejstvom. da bi kdorkoli, in celo še iz domačih vrst, mogel omajati njegovi mil jetiki. Iliri ji, njen dotlej neomajni nogometni prestol, (Konec prihodnjič)
Kdo |s Koblet— $magovaCec tltoma
rtai fiata	° KoMet’ 3.e vprašala | ga pričeli smatrati za enega resnejših
krtir Si l nepoznani švicarski kandidatov za naslov svetovnega prvaka.
El£HiT"-=>K= **sr JSL f jsuis Bsa*3?Fr‘fE™ r.»
razream vozač, si je Koblet priboril sve- -	u
lovno slavo, ker je kot prvi tujec po 17 letih zmagal na dirki »Giro d»Italia«.
Toda vsi niso verjeli v njegove sposobno-sti, ker so mislili, da je bila zmaga v Italiji le slučaj. Toda, ko je zmagal Hugo se na veliki dirki »Tour de Suisse«, so
Malmo pokalni nogometni zmagovalec Švedske
Stockholm. FF Malmo je premagal 2:1 ekipo Djurgaarden in tako osvojil švedski nogometni pokal za leto 1951.
Dunaj. Avstrijska nogometna zveza je prejela te dni od nemške nogometne zveze brzojav, v katerem Nemci sporočajo, da bi radi igrali proti Avstrijcem 23. septembra na Dunaju, B-moštvi obeh ekip pa bi igral predtekmo.
Dunaj. Te dni so se vrnili na Dunaj nogometaši Vienne, ki so prebili svoj dopust v Jugoslaviji in sicer v Makar-ski. Njihov trener in aktivni igralec Karel Decker pa je poleg tega prisostvoval še Hajdukovemu jubilarnemu tumiriu in se je vrnil pozneje v do movino.
Dunaj. FC Wien je gostoval v Italiji, kjer je izgubil srečanje z Bologno 2:3. z nogometno ekipo Rimini pa je igral neodločeno 2:2. Po povratku iz Italije bodo nogometaši FC Wien odpotovali na gostovanje v Nemčijo.
Rio de Jaretro. Brazilska nogometna zveza je izjavila, da bo na olimpijske igre 1952, k; bodo v Helsinkih, poslala amatersko reprezentanco.
Berlin, V zadnjih 25 srečanjih je ob iskalo ekipo nemškega državnega prvaka Viktorio 875 000 gledalcev. Finalni tekmi pa je prisostvovalo rekordno število 93.000 gledalcev.
Oslo. V prijateljskem nogometnem srečanju je Norveška premagala Island 3:1 (1.0).
Dunaj. Nogometna ekipa Admira je včeraj odpotovala v Nemčijo, kjer bo nastopila v Munchnu, Bremenu, Stuttgartu in še nekaterih drugih krajih.
Pariz, l. novembra bo v Parizu mednarodno meddržavno srečanje med nogometnima reprezentancama Avstrije in Francije.
Dunaj. Snortklub iz Dunaja bo igral 8. avg. v Beogradu proti Crveni zvezdi.
Dunaj. Znani igralec dunajskega Ra-pida in član drž reprezentance Dienst je bil operiran na slepiču in dalj časa ne bo mogel igrati.
Rezultati
dvoboja Heinrich : Clausen v deseteroboju
V Parizu sta se srečala deseteroboj ca svetovnega razreda, Francoz Heinrich in Islandec Claussen. Rezultati dvoboja so sledeči:
11 — 10.8, 7.00 — 7.12, 12.72 — 13.42. 1.85 — 1.80, 50.7 — 50.5, 16 (padec) — 14.7 (rekord Islandije), 44.13 — 40.84, 3.60 — 3.20, 51.12 — 45.44. 4:45.4 — 4:42.2. Končno stanje — Heinrich 7476 točk, fracoski rekord. Clausen 7453 točk. islandski rekord.
Dunaj. Znani avstrijski atleti Forstner, Tunner in Jennijeva bodo od 20. avgusta do 2. septembra gostovali na Finskem.
Bruselj. Na prvenstvu Belgije v atletiki je tekel Reiff na 5000 m 14:52.4, Schaterel pa je dosegel na 800 m čas 1:52.2.
bila tudi borba v letošnjem »Tonr de Suisse« med njim in Ferdinandom Koblerjem, lanskoletnim zmagovalcem »Tour de France«. Koblet je imel na tej dirki izredno veliko okvar, tako da je pred pričetkom zadnje etape vodil Kti-bler s 3 minutami prednosti. Tik pred startom je prišel Koblet h Kublerju in mu rekel: »Ferdi, pazi, ti še nisi zmagal.« Toda, ko sta ga dva ponovna gumitie-fekta zopet zaustavila, je pred ciljem zaklical Kiiblerju: »Ferdi, ti si le zmagal!« To je vsekakor velik dokaz izredne Kobletove borbenosti. Tako je prišel na vrsto »Tour de France« 1951. Tu pa se je pokazala velika vzdržljivost in sposobnost Kobleta. Znani belgijski vozač van Stecnbergen, drugoplasirani z »Gira« 1951 in svetovni cestni prvak 1949. je zaprosil svojo zvezo, da ga zaradi utrujenosti ne pošlje na »Tour«. Koblerju je zdravnik prepovedal voziti v tej veliki dirki. Koblet na je vozil obe dirki. “ \e _ »Giro« In »Tour de Suisse« ter oasel se na »Tour de France«, čeprav je imel že 6000 prevoženih kilometrov v nogah. Toda tudi 4692 km dolga proga ga
ni premagala. Mladi Švicar je diktirat tempo v dirki od začetka do konca. V začetku je pazil, da je prišel vedno v skupini na cilj, nato pa je v 14. etapi prevzel rumeno majico* katero mu ni nihče več odvzel. Italijani so upali, da ga bodo v Alpah ujeli. Toda Koblet je presenetil, ko se je izkazal tudi kot odličen gorski vozač, v obeh etapah na kronometer pa je nadmočno zmagal. Na koncu pa je vozil tako hitro, da je svojo prednost od ene minute povečal na koncu v dvajset. Za zaključek pa še nekaj statistike: Bartali je rojen 1914, Magri 1918, Coppi in Ktibler 1919, Hugo Koblet pa je star šelg 26 let. Po poklicu je pekovski pomočnik pri svojem očetu v Zurichu.
Miler nemški boksarski prvak v srednji kategoriji
KSln. Nemški državni boksarski prvak v srednji kategoriji Muller je premagal pred 25.000 gledalci Staroscha in si tako obdržal naslov prvaka.
Dunaj. Te dni bodo gostovali na Dunaju finski boksarji, ki se bodo srečali s kombinirano ekipo Dunaja,
New York. Joe Maxim, svetovni boksarski prvak v poltežki kategoriji, se bo 22. avgusta srečal z Bobom Murphijem v New Yorku.
Sekunde odločajo! Zato se ne sme izgubiti niti ena. Iznajdljivemu kolesarju so na nedavni dirki »Okoli Avstrije« brizgali sodo v usta kar med vožnjo. Seveda je moral tisti s steklenico v roki kar dobro meriti
Nov svetovni rekord francoske štafete v plavanju
Marseille. — Pred kratkim je Filip Menville, znani francoski trener izjavil: francoska štafeta bo vsak čas izboljšala famozni rekord Japoncev na 4X200 m prosto. Izjavo so strokovnjaki kljub odličnim rezultatom Boiteuxa sprejeli z rezervo. Toda v četrtek zvečer so v m&i-seillskem hitrem bazenu (25 m — morska voda) Francozi postavili odličen rezultat 8:33.0, kar je za 7.6 sekunde boljše od japonske štafete (evropski rekord Madžarska 8:45.9). V tej štafeti so plavali Bernardo 2:09.2, Blioch 2:10.5, Boiteux 2:06.5 in Jany 2:06.8.
Pariš. — Z odličnimi plavalkami in wa-terpoiisti se je Nizozemski posrečilo premagati pretekli teden Francijo v plavanju s 74:62. Rezultati: moški —- 100 m prosto: Jany (F) 58.8, Bijlsma (N) 59 4, Tjebbes (N) 59.6; 100 m hrbtno: Gozon (F) 1:09.2, Zins (F) 1:10.2; 200 m prsno: Lusien (F) 2:45.4, Bonte (N) 2:46.4; 4X200 m prosto: Francija 8:57.7; waterpolo: člani — Nizozemska : Francija 6:2, mladinci — Nizozemska : Francija 4:1. Zenske — lOOm prosto: Schumacher (N) 1:06.9; 100 m hrbtno: Wielema (N) 1:13.5; 200 m prsno: Bonnier (N) 2:59.8;	3 X 100 m mešano:
Nizozemska 3:48.4.
Niirnberg, — Neumorni Herbert Klein je dosegel v Nurnbergu na 200 m prsno s časom 2:33.0 najboljši rezultat v odprtem bazenu, 100 m prsno na istem tekmovanju pa je plaval v času 1:11.7.
Milano. —- Najboljša rezultata na tekmovanju italijanskih piavainih klubov sta dosegla: Massaria na 100 m hrbtno 1:09.0 in Grilz na 200 m prsno 2:47.7.
Linkoping. — V Linkopingu sta bili dve srečanji v waterpolu med Švedsko in Nemčijo. V prvem srečanju so zmagali Švedi 8:4, v drugem pa 8:7. V plavanju so bili doseženi tile boljši rezultati — 100 m prsno moški: Klein 1:09.3, 200 m prsno moški: Klein 2:40.5, 100 m prosto zenske: Fredin (S) 1:10.5.
Detroit. — Na prvenstvu ZDA v plavanju so bili doseženi tile boljši rezultati — 100 m prosto: Cleveland 58.0 (v predtekmovanju 57.5),	1500 m:	Konno
18:30.0, Marshall 19:26.6 (Marshall je večkratni svetovni rekorder). 100 m prsno moški:	Davies 1:08.4, Bravvner 1:09.3,
200 m prosto:	Moor 2:08.4, Mac Lane
2:09.2.
Bermuda. — Marshall je po končanem prvenstvu ZDA v plavanju v tukajšnjem mestu postavil nov svetovni rekord v plavanju na 440 yardov s časom 4:30.6 (prejšnji rekord 4:31.2).
Barcelona. — V plavalnem dvoboju Nemčija : Španija so Nemci pokazali odlično formo in dosegli odlične rezultate. Boljši rezultati so — 100 m hrbtno: Schuster 1:10.4, 1500 m prosto: Lehmann 19:54.6, 200 m prosto:	Guera (S)	1:00.1,
štafeta 4X200 m prosto: Španija 9:22.6.
Dunaj. — Močna ekipa Schwimmunion kluba iz Dunaja bo od 9. do 21. avgusta gostovala v Jugoslaviji. Plavalci te ekipe, v kateri je tudi znani hrbtni plavalec Koppelstatter, bodo nastopili na Reki, v Crikvenici, Opatiji in Zagrebu.
Dunaj. — Znani avstrijski plavalec prsnega sloga Pawlicek (klasičar) je postavil nov avstrijski reko d v tej disciplini s časom 2:42.8.
Plavalno prvenstvo Francije
Marseille. — Na plavalnem prvenstvu Francije v Marseilleu so bili doseženi tile rezultati — 100 m prosto: Janny 58.8, 200 m prosto: Boiteux 2:10.5, Janny 2:12.0, Bernardo 2:12.1, Blioch 2:17.3, 400 m prosto: Boiteux 4:41.2, Bernardo 4:47.4, Janny 4:57.9, 1500 m prosto:	Bernardo 19:45.5,
Boiteux 19:47.0,	100 m hrbtno:	Bozon
1:08.8, Vallerey 1:11.2.
Poletni slalom v Mallnitzu
Mallnitz. Naš znani smučar Hans Nogler je zmagal v Mallnitzu v poletnem slalomu, katerega se je udeležilo 56 tekmovalcev.
Iz Maribora poročajo
Nogometni turnir Kovinarja
Na čast 10. obletnice ustanovitve JA in V. obletnice ustanovitve društva je Kovinar iz Teznega pri Mariboru priredil nogometni turnir, na katerem so sodeloval: Drava iz Ptuja, Mura iz Murske Sobote, Fužinar iz Guštanja, Studenci, Aluminij iz Strnišča, Železničar (Maribor), Je-dinstvo (Čakovec) in Kovinar. V finalni igri je premagala Drava Muro z 1:0.
Kovinar : Tekstilne 3 :1
V	prijateljskem srečanju je član zvezne odbojkarske lige, Kovinar iz Teznega pri Mariboru premagal Tekstilca iz Varaždina s 3:1 (16:14, 15:8, 11:15, 15:13). V predtekmi pa je drugo moštvo Kovinarja premagalo drugo moštvo Tekstilca s 3:0.
Atletski troboj Zagreba, Kla-divarja in Železničarja
V	Mariboru je bil atletski troboj med moškimi ekipami Vojvodine iz Novega Sada, Kladivarja iz Celja in domačega Železničarja ter ženskimi ekipami Zagreba iz Zagreba, Kladivarja iz Celja in Železničarja iz Maribora. Doseženi so bili tile boljši rezultati: met kladiva: Žerjal 54,58 m; krogla: Žerjal 13.41 m; disk: Žerjal (KI.) 48.32 m, Krnajič 46.25 m in Golc 44.54 m; štafeta 400 krat 3000x2000x100: Kladivar 2:04.8; ženske — višina: Posinek (Z) 145 cm; krogla: Knez 10.41 m; 200 m: Petauer 27.6; 80 m zapreke: Knez 12.6, Petauer 12.7; disk: Medveš 32.90; daljina: Knez 4.92 m; štafeta: 4x100: Kladivar 54.1.
Kolesarske dirke Branika
Kolesarki klub Branik je priredil na stadionu SD Studenci kolesarske dirke na dirkališču. Poleg pionirjev, članic in turistov so tekmovali tudi mladinci in člani. Med
mladinci in člani je zmagal Silvo Zanoškar (Železničar Lj.), med mladinci sta zasedla drugo in tretje mesto Slanič in Zupančič (oba Branik), pri članih pa Podmilščak in Kostanjevec (oba Branik). V vožnji na izpadanje pa je zmagal Podmilščak pred Rozmanom in Slaničem.
Prvenstvo Slovenije v streljanju
Maribor, 5. avg. Od petka pa do danes se je v Mariboru borilo okrog 170 strelcev za najvišje naslove. V posameznih disciplinah so bili doseženi tile rezulta. it:
vojaška puška 300 m; 1. Sojič (M) 407, 2. Mejavšek (C) 387, 3. Beg (M) 386. Izven konkurence Planinc (Lj) 436; malokaliberska puška ženske: 1-Zidarič (M) 256 (nov slovenski rekord), 2. Saje (Lj) 244; zračna puška (pionirji); ekipe — Ljubljana 1104, posamezniki: Verbančič (Lj) 246; hitro streljanje člani: ekipe — 1. Ljubljana,
2.	Maribor, 3. Celje, posamezniki: 1. Jere, 2. Centrih (M); vojaška pištola: 1. Dular (Lj) 140, 2. Kržan (C) 135,
3.	Peršič (Lj) 118; vojaška puška žen. ske: ekipe — 1. Ljubljana, 2. Koper, posameznice: 1. Škapin (Lj) 71, 2. Zidarič (M) 68; vojaška puška mladinci: ekipe — 1. Ljubljana 1548, posamezniki: 1. Soič (M) 407, 2. Milič (M)>354, 3. Dular (Lj) 351; Titova tarča: 1. Maribor 1856, 2. Ljubljana 1784; narodna tarča: L Mejovšek (C) 79, 2. Beg (M) 78, 3. Mlinar (M) 76.
PLAVANJE
Branik : Lokomotiva 78,5 :52,5
V srečsnju II. plavalne zvezne lige so mariborski plavalci zelo dobro plat vali in dosegli tudi tri nove mariborske rekorde,
V water polo srečanjih je prvi dan Branik premagal Lokomotivo z 10:1 (5:0), drugi dan pa 9:2 (6:1). V skokih je zmagal Ošlak pred Cirilo Majer in Majdo Muraus.
mm ZVEZDA ZMAGOVALEC
mladinskega nogometnega turnirja v Splitu
SPLIT, 5. avg. Včeraj in danes je bil v okviru proslave Hajdukove 40-letnice turnir mladinskih nogometnih moštev, na katerem so sodelovali Crvena zvezda, Partizan, Hajduk in Dinamo. Prvi dan so bili naslednji rezultati: Dinamo : Partizan 1:0 (0:0), Crvena zvezda : Hajduk 1:1 (0:1). Crvena zvezda se je z boljšim izvajanjem enajstmetrovk plasirala za finale z Dinamom. V borbi za tretje mesto je Hajduk premagal Partizana 3:2 (1:2), finalna tekma med Crveno zvezdo in Dinamom pa se je končala brez gola. Po propozicijah tega turnirja sta nato oba finalista streljala po pet enajstmetrovk. Z boljšim izva janjem enajstmetrovk je Crvena zvezda
Krotke o športnikih
Najslavnejši in najpriljubljenejši francoski športnik Marcel Serdan, bivši svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji, ki se je pred dvemi leti smrtno ponesrečil na poti v Ameriko, je imel pravi vražji temperament. O njem krožijo neštete anekdote in postal je prava legendarna oseba francoskega ljudstva. Pozna ga vsak Francoz od Marseilla do belgijske meje verjetno bolj, kakor recimo predsednika vlade. Kako je bil vitalen nam pove tole: na počitek je potoval v Afriko, ko je bilo najbolj vroče (kakšen počitek!). Tam je igral nogomet pri svojem društvu »Ideal Casablanca«, ga reševal s svojo »dinamično metodo« — kakor so temu rekli in pridno zabijal gole. Takoj se je vsedel v avto in s polnim plinom zdrvel na start mednarodne kolesarske dirke. Tam je obžaloval samo to, da je lahko sprožil le startni strel in ni mogel dirkati zraven. Potem je pognal avto v mesto in kupil dve kavarni, »da bo lahko svojim otrokom kaj zapustil«. Tik pred startom velike kolesarske dirke Tour de France se je spomnil, da mora tudi tam dati startni strel. Letel je v Pariz, dal znak za start in iskreno obžaloval, da ni slaven kolesar, za kar bi imel pravzaprav največ smisla. Ko je to rekel, se je vsedel na kolo in spremljal kolono nekaj kilometrov daleč. In tako je drvel skozi življenje vse do tragičnega konca.
V Franciji je nogomet, prav tako kakor pri nas, silno priljubljen šport. Posebno radi pa ga igrajo ognjeviti provencalci, ki jih je Alphonse Dandet — posebno v svojem »Tartarinu iz Ta-raskona« — tako nesmrtno ovekovečil. Igra ga staro in mlado, debelo in suho in duhovniki prav nič ne zaostajajo za ostalimi. Tako se je nekoč zgodilo, da je pri ostri borbi dveh provincialnih moštev v St. Adorju prišlo do pretepa. Srednji napadalec slabšega moštva, duhovnik, se je zakadil v gnečo in s treniranimi rokami deiil udarce na desno in levo. Klofute so padale kakor toča in končno je pognal z igrišča zadnjega nasprotnika s strahotno brco v tisti del telesa, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime. Njegovi klubski tovariši so mu priredili prave ovacije, on pa je mirno šel v kabino, slekel športno obleko, oblekel duhovniško suknjo in stekel proti mestu. Mudilo se mu je namreč v cerkev, kjer je moral brati mašo. Njegova pridiga je bila kakor za nalašč za to priliko. Govoril je namreč o temi: »ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe ...«
Nurmi je menda najbolj skromen športnik na svetu. Leta 1947 so mu v Helsinkih postavili spomenik. S tem v zvezi je bilo mnogo proslav brez konca in kraja in vse v čast največjega tekača vseh časov. Toda en dan pred začetkom proslav je Nurmi izginil. Funkcionarji so si brezupno pulili lase. nihče ga ni mogel najti
__ izgubil se je v labirintu finskih gozdov in jezer, kakor da bi
se pogreznil v zemljo. Praznovati so morali brez njega in šele takrat, ko je bilo vse pri kraju, se je Nurmi zopet prikazal. Zadovoljen, osvežen in lahno se smehljajoč je prišel iz svojih goz-
C*°VNurmi je tudi danes prav tako molčeč, kakor je bil nekdaj. Neki Američan je hotel izvleči iz njega z vsemi finesami ameriških icurnalistov nekaj besed za kratek intervievv. Prišel je v Nurmi-jevo trgovino in začel nakupovati. Kupil je to, kupil ono in na koncu vseh koncev je nakupil blaga za pet kovčkov.
Imel je uspeh.
Ko je poravnal račun, mu je Nurmi vljudno rekel:
»Hvala lepa!«
• • •
Znana angleška skakalka v vodo Peggy Winterton je tako strašno kratkovidna, da ne vidi konca deske, kadar stoji na njenem začetku. Vodno gladino? Po njenih izjavah skače v popolno
neB°»Skačem samo z občutkom«, pravi. »In prav zato sem tako neodvisna od zunanjih vplivov. Ne moti me deska, ne moti me premalo ali preveč gledalcev, stvari, ki bi lahko optično delovale na mene. me sploh ne morejo spraviti iz ravnotežja. Prav lahko bi skakala z zavezanimi očmi «
To se pravzaprav ne slisi tako slabo. Posebno ce vzamemo v obzir, da ženske običajno največ dosežejo, če se zanašajo samo na občutek ...
Naroeaiie se na „POLET
“S
m
Naprijed : Omladinac 88 : 45 v plavanju
ZAGREB, 5. avg. V petek in soboto je bil na Šalati ‘plavalni dvoboj med Naprijedom in Omladincem za prvenstvo II. zvezne plavalne lige skupine A. Z visoko zmago 86:45 je Naprijed osvojil prvo mesto, ki mu ga tudi morebitni poraz v tekmovanju z Lokomotivo v Vinkovcih, ki bo v torek, ne more odvzeti.
Proleter Z. : Ilirija 43 : 27
Po prvem dnevu plavalnega dvoboja v Zrenjaninu vodi Proleter proti Iliriji s 43:27 točkami.
Sever : Mornar 35 : 25
Hlaši najboljši iahisii v borbi za nai višji naslon
Minulo sredo se je začelo v Domu sindikatov ob Miklošičevi cesti v Ljubljani šahovsko prvenstvo Slovenije za posameznike, na katerem sodeluje 20 udeležencev. Prireditelju, ŠZS, je uspelo pridobiti za ta turnir naša vrhunska mojstra Pirca in Puca, mojstra Germeka :n Preinfalka ter ostale najboljše mojstrske kandidate in prvokategornike iz kiuoskih turnirjev. Značilnost tega turnirja je, da se z našimi renomiranimi šali isti uspešno bore tudi 7 mladincev, med katerimi sta najmlajši Grosck in Trampuž. Ti mladi šaliisti so v dosedanjih kolih dokazali svoje sposobnosti in s svojo zrelo igro opravičili zaupanje. Večina teh mladincev se je do nedavna uveljavljala na državnem prvenstvu, in ostalih pomembnejših prireditvah kot demonstratorji, danes pa že sami merijo svoje sposobnosti za šahovskimi mizami.
Sistem letošnjega tekmovanja oziroma prvenstev je tak, da morajo iti vsi najboljši šah isti najprej skozi klubska prvenstva na republiško tekmovanje m naprej na državno prvenstvo, kamor se bosta razen Puca (slednji ima že itak di-
Kako bomo stavili
za 39. kolo „ŠP0RTNE STAVE"
1 Spartaik — Crvena zvezda. Tekma med desetoplasiranim Spartakom in četrloplasirano Crveno zvezdo v Subotici bo vsekakor zanimiva Toda slab lasma Crvene zvezde na turnirju v Splitu ne daje velikih nad ekipi beograjskih študentov, tako da bo po našem mnenju najboljša prognoza X.
2. Partizan — Mačva. Tesna zmaga Partizana v pomladanskem delu tekmovanja 1:0 nad Mačvo je bila vse. kakor presenečenje toda sedaj bo tekma v Beogradu Stavili bomo na Partizana 1.
3	Hajduk — Borac. Ekipa državnega prvaka bo to pot pred svojimi gledalci nastopila proti Borcu, ki se je kljub temu da prvič nastopa v ligi. kar uspešno uveljavil V prvi tekmi, ki je bila v Zagrebu je zamagal Hajduk s 5:1. Ker so Hajdukove) v odlični formi, računamo na gladko zmago Splitčanov ter bomo stavili 1.
4	Lokomotiva — Sarajevo. Boj med sedmo in osmoplasirano ekipo ki bo v Zagrebu bo vsekakor zanimiv. Prvo srečanje se ie končalo 0:0 in tudi o drugem srečanju mislimo da bo neodločeno Zato bomo stavili X
5. Napredak — Dinamo. Srečanje prvega in zadnjega s prvenstvene lestvice ne bo posebno zanimivo. Stavili bomo 2.
6 Vojvodina — BSK Vojvodina bo igrala to pot doma z BSK. ki je trenutno na devetem mestu prvenstvene lestvice Ker se nam zdi. da so nogometaši Vojvodine trenutno v boljši formi kakor BSK, ki ima vedno slab start in dober zaključek, bomo stavili 1
7. Odred — Velež Ce bodo nogometaši Odreda zaigrali dobro se jim bo gotovo posrečila revanža za poraz v Mostarju Ker se igra v Ljubljani pred domačo publiko računamo na zmago Odreda in bomo stavili 1.
8 Kvarner — Radntčki To bo za. nimivo srečanje na Reškem igrišču, ki bo odločilo kdo od obeh kandidatov bo zasedel boljše mesto na prvenstveni lestvici R a dni č ki je trenutno na petem. Kvarner na na šestem Prvo srečanje v Beogradu se je končalo.s
težko izgubi tekmo, bomo zaradi izenačenosti obeh ekip stavili X.
9.	Rabctnički — Dinamo V tem srečanju, ki bo povrh vsega še v Skop. lju. računamo na gladko zmago drugega skopljanskega predstavnika Ra-botničkega v zvezni ligi in bomo stavili 1.
10.	Tekstilac — Vardar Kljub temu da bo tekma v Varaždinu smatramo Vardarja za sigurnega favorita in bo. mo stavlii 2.
11.	Zagreb — Proleter Z. V tem srečanju, v katerem bo igral Zagreb na domačem terenu, ie težko predvideti kdo bo zmagal. Ker sta ekipi izenačeni in na prvenstveni lestvici zelo blizu skupaj bomo stavili nendln. ceno. to je X.
12 Beograd — Frankfurt (rokoborba)
To bo srečanje, v katerem ne poznamo gostujoče ekipe Toda kljub temu bomo stavili na zmago Beograda, to je 1
13.	Proleier O — Rudar Enajsto plasirana ekipa Proteterja iz Osijeka bo imela v gosteh drugega slovenskega Ugaša iz Trbovelj Prvo srečanje v Trbovljah se ie končalo z zmago Proleter ja s 4:1 Ker pa igra Rudar slabše na tujih terenih, bomo stavili na zrn; go Proleteria t0 je 1
14.	Železničar ---- Bokelj V tem
srečanju mislimo, da ne bo presenečenja in bomo stavili na sigurno zmago Železničarja, to je I.
15.	Metalac — Budučnost. Budučnost sedaj ni v prav dobri formi in ker bo srečanje v Zagrebu, lahko raču-nairnf na zmago zagrebškega Metalca Prognoza 1
NAGRADE ŠPORTNE STAVE
V 37. kolu športne stave pride v poštev za I. nagrado ,23 dobitnikov ki prejmejo z ozirom na 12 pravilnih rešitev po din 23.356.— Za II. nagrado pride v poštev 396 dobitnikov z 11 pravilnimi rešitvam,i. Vsak prejme po 2.034.— dim.
Po roku za reklamacije v 36. kolu je prva nagrada din 115.356.—. druga 9.103.— din. Nagrade se bodo izplače.
rekten vstop v finale državnega prvenstva in sodeluje na republiškem prvenstvu le prostovoljno) uveljavila direktno v tinale dva najboljša, trije naslednji plasirani pa v polunaie državnega prvenstva. Na tak način obstoja možnost, o a bo Slovenijo zastopalo na letošnjem državnem prvenstvu lahko 6 tekmovalcev. Ta sistem tekmovanja pa ima prav gotovo svojo veliko pozitivno stran, kajti le-ta omogoča mladim, nadebudnim sadistom, da uveljavijo svoie znanje.
Kljub dobri organizaciji in kakovostni prireditvi, obisk gledalcev ni tak kot se je pričakovalo. Vzrok temu ni nezanimanje med občinstvom- temveč pasji dnevi, ki so nastopili prav ob začetku tega prvenstva. Ogorčene m zanimive borbe, ki se stopnjujejo dan za dnem, pa bodo prav gotovo privabile v prihodnjih dneh vse tiste številne ljuaitelje šahovske igre, ki so ob vseh večjih prireditvah vedno docela napolnjevali dvorane.
V V. kolu so bili doseženi tile rezultati:
Puc : Mešiček 1:0, Grosek : Krnic 1:0, Stupica : Mlinar remi, Pirc : Pogačnik 1:0, Preinfalk : Sikošek 1:0, Levačič : Slokan remi, Trampuž : Konič remi, Kržin : Smoljanovič 0:1; partiji Ger-mek : Vošpernilt in Ketiš : Bajec sta prekinjeni v izenačenem položaju. V prekinjeni partiji iz III. kola se je Pogačnik vdal Groseku brez borbe. Stanje po V. kolu je tale:
Pirc in Grosek 4 in pol točke, Puc 4 (1), Stupica, Preinfalk 3 in pol, Trampuž, Levačič, Smoljanovič 3, Konič 2 in pol, Ketiš, Bajec 2 (2), Mlinar 2 (1), Kržin 1 in pol (1), Iirulc 1 in pol, Germek 1 (3), Slokan 1, Mešiček pol (1), Sikošek, Vo-špernik 0 (1), Pogačnik 0 točk.
Jutri, v ponedeljek, je prost dan. Ob 17 bodo igrali prekinjene partije.
Mednarodni kolesarski kriterij v Zagrebu
ZAGREB, 5. avg. V organizaciji zagrebškega Jedinstva je bil v soboto in nedeljo v Zagrebu mednarodni kolesarski kriterij, na katerem so sodelovali kolesarji Italije, STO in Jugoslavije. V sobotnem kriteriju je presenetljivo zmagal Milivoj Bat (Jedinstvo) z 21 točkami pred Osrečkim, Malobrocco, Rožičem itd. Baroniti in Poredski sta odstopila že po prvih krogih. V iuniorskem kriteriju je zmagal Bzik (Jedinstvo). V skupnem plasmanu nedeljske dirke na stadionu Dinama pa j,g zmagal Šolman f Jedinstvo).
postala zmagovalec tega turnirja In si osvojila pokal.
Šibenik zmagovalec turnirja vodilnih klubov' hrvatske lige na proslavi 40-letnice Hajduka
V nadaljevanju sporeda proslave 40-letnice Hajduka je bil v sredo in četrtek turnir vodilnih klubov Hrvatske nogometne lige. V prvi tekmi ie Zmaj iz Makarske premagal Zadar 3:1 (0:0), v drugi pa Šibenik Hajduka II 2:0 (1:0).
V	tej tekmi je bila igra v prvem polčasu enakovredna, vendar je imel Šibenik več priložnosti za dosego gola. V drugem delu je bil. Hajduk boljši in je imel priložnost za gole, vendar jih njegov neučinkovit napad ni znal izkoristiti. V prvi tekmi drugega dne je Hajduk II premagal Zadar 5:1 (4:0), ker je bil v prvem polčasu precej boljši, dočim je bila igra v drugem delu enakovredna.
V	finalni tekmi pa ie Šibenik premagal Zmaja 2:0 (2:0), čeprav je le-ta začel z močnimi napadi že v samem začetku, tako da je prisilil Šibenika, da se .brani. Vendar ta pritisk ni dolgo trajal in je Šibenik počasi prevzel iniciativo, ki io je obdržal do konca. Šibenik je bil boljši in je zasluženo postal zmagovalec tega turnirja ter je prejel pokal Mestnega odbora Ljudske fronte Splita.
Pred turnirjem so stari igralci Hajduka v torek premagali Sodniški odbor Splita 5:3 (3:1). V moštvu Hajduka so nastopili igralci od naistarejših generacij do najmlajših, ki so pred kratkim nehali aktivno nastopati. Igra ie bila zelo lepa, odlikovali pa so se pri Hajduku stari reprezentant Krac:č, Veliko Poduie in Alujevič, pri Sodniškem zboru pa Lemešič, ki je da! vse tri gole in Pe-rro-šič. Gole za Hajduk so dosegli Rosic, Zanetič, Alujevič, Alfirevič in Tozo Marošič.	Zvonko Barišič
tesno zmago Radničkega 2:1 Ker ie '	»A:	19 .
značilno, da Kvarner na svoiem terenu vaie v s°hoto med 12. m 13. uro.
Izjava Odreda
Ker prihajajo na društvo pismena ln telefonska vprašanja, zakaj v moštvu Odreda ne nastopa več Stjepan Keržan in ker slednji razširja govorice, da za to nosi odgovornost uprava društva, dajemo k temu naslednje pojasnilo:
Po končanem pomladanskem delu prvenstvenega tekmovanja v II. ligi je dobil Keržan dopust in odšel domov v Banja Luko. Z dopusta se je vrnil s pet dnevno zamudo in je zato vodstvo društva zahtevalo od njega pojasnilo. Na zaslišanju je tovariš Keržan izjavil, da se je vrnil prepozno zaradi tega, ker je bil njegov oče težko bolan, kar pa ni ustrezalo resnici. Tovariš Keržan je prekoračil dopust s tem mtmenom. da bi lahko odigral dve tekmi za nogometno društvo Borac iz Banja Luke. ne da bi za
to imel dovoljenje od vodstva Odreda. _________	___ _______ ________
Zaradi teh dveh prekrškov je disciplin-	V+l v;vi*	SnrirtU*
ski odbor S. D. Odreda kaznoval Ker-	atletiki, temu klasičnemu
Žana z dvomesečno prepovedjo igranja, tudi na Škotskem-
Pred atletskim dvobojem Jugoslavija : Anglija
Nadaljevanje s 3. strani Sedaj pa še malo poglejmo Škotsko. Škotska intenzivno goji svojo značilno atletiko, ka bi jo lahko imenovali atletika nasprotij. Tako se na primer lahko na Škotskem dogodi, da izredno močni klubi v tekih nimajo atletov v tehničnih disciplinah (skoki in meti). Nasprotno pa je težišče dela po univerzah ravno v tehničnih disciplinah, Paterson, oče evropskega prvaka, je eden izmed najboljših trenerjev za skoke v višino, dela na primer v Glasgoivu- Poleg svojega sina trenira tudi Wil!iamsa, ki ima izglede, da se bo približal 8 m pri skoku v daljino. Ta črni študent iz Afrike je naravni talent in ima veliko skočno moč. Kljub temu pa ne preskoči dosti več kot t.80 m, kajti tehnike še nima- Kolikor so skoki dobri, tako so teki čez ovire slabi-Tako dosedaj še noben Škot ni pretekel krajše zaprekaške proge pod 15.5 sekund, daljše pa pori 56.4-Kljub tem ugotovitvam pa lahko zaznavamo zadaj široko bazo, ki jo je ustvaril trener Chapmann. ki dela podobno kot D vso n v Angliji. Chap' mann pa ima neprimerno težje stališče. kajti dela v deželi tradicije iQ to ni lahko, posebno če ljudje verjamejo še v kakšne čarovnije-Škotska nima dvobojev proti An' gliji ali njihovim univerzam, prireja pa vsako leto dvakrat velik internacionalen miting, na katerega povabijo samo izbrane a tlel e. Takrat pride 50 do 80 tisoč gledalcev. Organizatorji takšnega tekmovanja pa glasgmvska policijska društva. Poznavalci atletike na Škotskem upaj®; da se bo Chapmann n posrečilo utreti
—i,’l ■ i__ l.i. ..:-__ S-vM-tU.


na tttkarn# »MlovensKega poročevalca« « ljudi 1*m — Dngmnimj uradni* Igoi PreSem — Uredništvi) m uprav. LJUDI lana, Likozarjev« utica — rete (oa 82MM,
efc aedeU*u popoldne 45-23 de M. Čekovni račun uprave tv 602-90331-0 o Celoletna naročnica 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din.