fritnima platana v getsTUii. IZHAJA VSAK TOREK, CBTRTBK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din l'K0 TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Jtfaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za leta 45 Din, aooeečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.965 LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 1. decembra 1927. Telefon št. 2552 Štev. 138. Koliko stanejo državo ministri. Pod tem naslovom čitamo v >Trgo-vinskem glasniku« z dne 25. novembra t. L, št. 267, zanimiv članek, ki nam jasno priča, čemu se vlada s tako žilavostjo bori proti redukciji ministrstev, odnosno kje bi bilo v interesu državne blaginje najprej pričeti s temeljitim štedenjem. Aktivni minister ima mesečno plačo Din 8000-— in Din 6300-— draginj-ske doklade, skupaj torej dinarjev 14.300-—. Poleg tega dobiva vsak minister za vzdrževanje avtomobila Din 8000’— na mesec, za reprezentanco s cigaretami pa Din 4500-—. (Preje •o dobivali za cigarete po Din 3000-— in za avtomobile, kolikor so potrošili, vozili so se po celi državi in porabili včasih tudi po Din 100.000-— mesečno.) Tako prejemajo torej ministri na mesec Din 26.800-—, pri čemer ne vračunamo latentnih dohodkov, ker ne plačujejo ne železnice in ne avtomobilov, saj plača država celo šoferje, ter raznih komisij in potnih stroškov, ki jim istotako pripadajo. Ministri pa so obenem tudi narodni poslanci in dobivajo kot taki dinarjev 9000-—, odnosno Din 9300'— na mesec. Ako pa kateri izmed njih ni poslanec, je javni funkcionar (n. pr. general) s še večjimi dohodki v gotovini in naturi. Iz navedenega sledi, da prejema aktivni minister vsak mesec Din 36.000-— iz državne blagajne, odnosno Din 1200-— na dani Vsak minister prejme dnevno toliko, kolikor srednji šolnik mesečno, na mesec pa toliko, kolikor najvišji uradnik na leto. Pred vojno so dobivali ministri Din 12.000-— na leto, najvišji uradniki (n. pr. državni svetnik) pa dinarjev 10.000---. Razmerje je bilo ’. ’ se?ai Pa ie 1 : 6. Najnižji uradniki so imeli pred vojno Din 1500-— na leto, sedaj pa Din 2000 na mesec. Vse to pa bi se še moglo tolerirati ako ministrski dohodki v stvarnosti’ ne bi bili še večji. Vsak minister se stavi po odstopu na razpoloženje in v tem ostane 2, 3, 4, 5 in še več let. Predpostavimo, da je aktivno služil eno leto in da je na razpoloženju 3 leta. N Kot minister na razpoloženju ne dela nič, a vendar prejema celo ministrsko plačo in še Din 3000-— dra-grnjskes doklade, mesečno torej di- »p hf/ —• To dobiva zato, ker je bil aktivni minister. V i^eda torej, da dobiva aktivni minister poleg Din 432000 — letnih dohodkov v tem slučaju q leta po Din 130.000-— za svdje »razpoloženje«. Iz tega izhaja dalje, da vseiema stvarno aktivni minister za iv i°e8ec svojega ministrovanja okoli Din 70.000--, polovico takoj y gotovim na početku meseca, polovico pa v enakih obrokih tekom 3 let. , 1 ® te® vsota ministro- vih dohodkov m izčrpana. Po ra loženju pride pokojnina. Ta pripada vsakemu ministru, četudi je mini-•troval samo en dan. Kajti leta na ™zPoloženju se štejejo v pokojnino po finančnem zakonu, pa bodisi, da je ai-zavni svet zastopal nasprotno stališče. /ja prejemanje penzije zadostu-ie’ ^e* *^ebil minister 2 leti bodisi aktivni službi, bodisi na razpolože-P° ^ 7 let. Ostali državni pa .“»orajo ^ istem finančnem zakonu imeti 15 iet državne službe za delno penzijo, za p^o pa 35 let (po novi uredbi d<£a podaljša celo na 38 let). Preje pa so tudi ministri kakor ostali uradniki morali imeti 10 let državne službe za počet-no pokojnino. Z ozirom na to, da postanejo pri nas ministri mladi ljudje in le redko umirajo, moremo reči sigurno, da bo vsak minister užival svojo penzijo najmanj 10 let. In to uživa samo zato, ker je bil nekoč v aktivni službi. Velikost penzije je v istini različna, toda gotovo znaša z draginjsko doklado povprečno dinarjev 6000-— na mesec. Na leto dinarjev 72.000-—, za 10 let pa Din 720.000-—. Če se tudi ta vsota porazdeli na mesece aktivnega službovanja, vidimo, da dobiva minister za vsak mesec približno Din 150.000-—, nekaj takoj, ostalo pa v bližnji in daljnji bodočnosti. Če vse navedeno upoštevamo, nam postane jasno, zakaj politiki tako odlašajo z izdanjem zakona o centralni upravi in izbegavajo vsako mero, ki bi imela za posledico redukcijo ministrstev. Kajti biti minister ni samo častno mesto, temveč rentabilno, bolj kot v vsaki drugi evropski J državi. Zato imamo vedno dovolj ministrskih kandidatov. Da pa je mogoče vse zadovoljiti, je potrebno veliko število ministrstev in pogoste ministrske krize. Nekaj časa je eden, potem pa zopet drugi, saj nadoknadijo »razpoloženje« in penzije časovno kratkost v aktivni službi. Tako smo približno izračunali, koliko stane državo posamezen minister. Ne smemo pa pozabiti, da ima vsak minister (če abstrahiramo ministra brez portfelja) svojega pomočnika, šefa kabineta, osebnega tajnika, načelnika občega odelenja, šefa per-zonalnega odseka itd., da ima cel niz služiteljev, šoferja in žandarja ter bogate apartmaje zase in za vso to družbo. Pripomniti je, da vsi njegovi pomočniki in osebni organi obremenjujejo državno blagajno s pokojninami. Sicer so mnogo manjše, a v svoji celokupnosti predstavljajo precejšnjo vsoto. Medtem pa drugi »navadni« uradniki, kar znači strokovni uradniki, ne dožive skoro nikdar prava na pokojnino, kajti polna penzija predpostavlja vsaj 60 let življenja. Zgoraj navedeni organi ministra se smatrajo za politične osebnosti in padejo z njim. Razume se, da ima vsaka izmed njih pravo na pokojnino; katera leta se jim štejejo v pokojnino, odločajo same, vštevajoč si redno razna leta »narodnega dela«, vojne službe itd. Navaden uradnik praviloma ne dočaka polne penzije, ker je povprečno življenje pri nas izpod 45 let. Pa četudi dočaka to pravico, je ne uživa dolgo. Sicer pa mu država samo vrača denar, ki mu ga je odtegovala od plače zavarujoč ga za pokojnino. Če ?? bi bilo čisto političnih upokojitev, bi država manj izdajala za penzije kot je odvzemala. Kajti tri četrtine urad- °Y n® bi doživelo starosti, ki daje pravico do pokojnine. Za vdove in sirote pa uradniki sami dotirajo fonde. Pri ministrih pa je vse to popolnoma drugače in istotako tudi pri njihovih pomočnikjh. In zato stane pri nas minister državo, aktuelno in vir-tuelno, kolikor stotina dobrih uradnikov skupaj. Ali si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika? konferenca tajnikov vseh ZBORNIC TOI. 4. decembra t. 1. se vrši v Beogradu sestanek tajnikov vseh zbornic v državi, da se določijo vprašanja in referati za konferenco z narodnimi poslanci iz pridobitnih krogov. Njen cilj je, vzpodbuditi imenovane poslance, da bi se aktivneje zainteresirali za gospodarska vprašanja. Na njej se bo tudi fiksiral datum xa konferenco zborničnih tajnikov s poslanci - gospodarji. Ravnotako se bo ugotovil tudi dnevni red za medzbomično konferenco v Osjeku, ki se bo vršila leta 1928. In končno bo konferenca razpravljala o izdaji skupnega letnega iz-vestja o gospodarstvu in pridobitnih prilikah v naši državi, ki ga bodo izdale vse zbornice v našem in francoskem jeziku. * * * TRANSPORTNA IN CARINSKA KONFERENCA V OPATIJI se je z uspehom za vršila in so podpisali zapisnik, ki se tioe sledečega: 1. Izraža se želja, da se železniško tranzitne in carinske formalitete poenotijo in standardizirajo; 2. medsebojno naj se priznajo žel. oz. carinske plombe; 3. prav posebno naj se olajšajo carinske formalnosti za tranzite v velikih množinah; 4. vsi delegati so se izrekli za to, naj se prevozne formalnosti v mejah možnosti prilagodijo avstrijskemu tranzitnemu redu, ki je najbolj enostaven, seveda pod gotovimi pogoji. Odgedili so prvotni italijanski predlog za vpeljavo skupnih carinskih tranzitnih deklaracij in za poenotenje formalnosti pri izvozu in uvozu. Posamezne udeležene države naj v določenem času druga drugi sporočijo, kaj so glede dogovora faktično izpeljale. * * * TARIFNA POLITIKA RUMUNSKIH ŽELEZNIC. Pri izdelovanju proračuna za leto 1928 je šlo stremljenje deloma za tem, da bi ee proračun skrčil; a tej zahtevi niso mogli ustreči. Proračun za leto 1928 govori torej o 715 milijonih lejev napram 700 milijonom 710.000 lejem v letu 1927. Kljub temu povišanju pa upa vodstvo državnih železnic, da se dohodki ne bodo znižali, čeprav bodo železniške tarife manjše. Upajo pač na toliko večji pro-met. Sicer je pa znižanje tarif, ki se bo pričelo po novem letu, samo poskus; če se bo poskus obnesel, se lahko računi še e nadaljnim znižanjem osebnih in blagovnih tarif. Tarifna politika rumunskih železnic je zgrajena sedaj na čisto pravem in zdravem načelu, da dosežemo z nižjo tarifo vočji promet. To je staro na-ki se je še zmeraj obneslo. Ljubljanska borza. Tečaj 29. novembra 1927 DEVIZB: Berlin im.... Curih 100 Ir. . . . 1 Šiling . . London 1 funt . . Praga 100 kron . Povpra- ševanje Din 13-555 1094- 7-9975 276-70 168-05 Ponudbe Din 13-585 1097--. 8-0275 277-50 168*85 žrebanje loterije Društva »Trgovska akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termi! 27. oktobra, preložila nepreklicno na 5. decembra. Prodaja srečk ▼ trafi-trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra. Pri društvu naročene srečke se pošiljajo naročnikom samo proti plačilu. Srečka 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din. K. Tiefengruber: Ali je bilo tega treba? Da popolnoma ne ushane dotok gradiva za stvarno kritiko, je nedavno preskrbela direkcija carine z odlokom, ki zahteva v gotovih slučajih pred ocarinjenjem poštnih pošiljk položitev gotovinske varščine z obvezo, da bo naslovnik blago tudi res prevzel. V konkretnem slučaju gre za poši-ljatev užigalnikov, ki so podvrženi posebni monopolni taksi ter se carinijo za Slovenijo samo v Ljubljani. — Ko pride pošiljka za ocarinjenje na vrsto, kar se ne zgodi vedno baš v skladu s predmetnim predpisom, obvesti cari-njalna pošta potom naslovne pošte s posebnim »katom« prejemnika, da je treba v smislu citiranega odloka za došlo pošiljatev v roku petih dni položiti varščino, ki krije povprečno carino; sicer se pošiljka smatra za odklonjeno. Naj se ta duhovita odredba, o kateri se šele v konkretnem slučaju izve, tolmači kakorkolisibodi, učinka občinstvo gotovo ne bo posebno vese- lo. Na dotični poziv, v katerem je pošiljka samo s predajnimi podatki navedena ter manjka pošiljatelj, vsebina, teža itd., založi naslovnik zahtevano svoto in se obveže za prevzem. Dober teden pozneje dobi pošiljko, in šele sedaj izve odkod in kaj. Riziko je brezdvomno jako velik za stranko, da prevzame nezaželjeno blago, In utegne utrpeti nezaželjeno škodo. Kaj pa riskira carinska uprava? Edino poslovanje za carinjenje, kajti vse druge stroške se zaračunava v poštno-paketnem prometu inozemski upravi v breme, če se nedostavljiva pošiljka vrne. Sicer pa se doseže isti namen, namreč zagotovitev prevzema, s tem, da se za take slučaje naslovnik neposredno kratko obvesti s povabilom, se z ozirom na približno višino carinskih pristojbin o prevzemu obvezno izjaviti; seveda je treba navesti pošiljko po vseh podatkih, ki so za naslovnika odločilni. Tak-le postopek je mnogo enostavnejši, prihrani upra- vi dosti časa, stranki nepotrebnih skrbi, blagovnemu prometu pa itak ne prepičlo odmerjene zamude. Vzemimo slučaj, da stranka ocarinjeno pošiljko odkloni ter povzroči s tem škodo brezuspešnega dela pri ocarinjenju ampak tega ozkosrčen referent carinske uprave gotovo ni premislil, da odrejen postopek najmanj v toliko obremenjuje poslovanje, v kolikor je namišljenega prihranka na carinski manipulaciji. V naprej plačana gotovina pomeni pa še vrhtega občutno obrestno škodo za stranko. Priznati se mora, da nastajajo ovire v gladkem poteku poslovanja s carinskimi pošiljkami, če jih pošta dostavi naslovniku na dom, ta pa tre-notno ne razpolaga s potrebno, včasih prav visoko vsoto; toda za take slučaje bi moral biti v zadnjem pravilniku predviden postopek na način, ki je obojestransko sprejemljiv. Do izdavanja to-varnog lista primaocu vlastan je poši-ljalac podnositi vansudska potraživanja zbog gubitka, manjka ili oštete robe ili zbog prekoračenja roka za isporuku. Ka-da se pak tovarni list izda primaocu, to pravo prelazi na njega,« upravičeni Taz-polagač, nikoli pa ne prejemnik, četudi prevzame tovorni list in izpolni obveze, ki mu jih sicer nalaga prevozna pogodba. To sledi tudi iz § 79., 1.) in 2.) 2. S. U., ki pravi: 1- 0 prispeču robe izveštava se primalac itd. Pri izveštavanju označiče se primaocu rok, u kom se roba mora odvesti. 2. Primalac se mora izvestiti o dolasku sporovozne robe po njenom pri-speču, no najkasnije odmah, čim se pri-premi za izdavanje, o dolasku brzovozne robe pak u roku od dva sata po prispeču«, ker sicer ni mogoče določiti, kdaj naj železnica obvesti prejemnika. Isto-tako ni mogoče določiti, kdaj prenehajo odpošiljateljeve in kdaj prično prejemnikove pravice in prevozne pogodbe. Gre tedaj za faktičen, ne pa samo za fiktiven prihod, kakor to trde nekateri teoretiki, ki se upirajo zgolj na člen 405. trg- zak., ki se glasi: :Nach Ankunlt des Frachtfiihrers am Orte der Ablieferung ist der im Frachtbriefe bezeichnete Empfanger berechtigt, die durch den Frachtvertrag begriindeten Rechte ge-gen Erlullung der Verplichtungen, wie sie der Frachtbrief ergibt, in eigenem Namen gegen den Frachtfiihrer geltend zu machen,« ker ne more niti železnica, niti prejemnik v naprej natanko določiti, kdaj prispe voznik, t. j. v tem primeru vlak, s katerim se prevaža pošiljka v namembno postajo. Zgornje naziranje si je prisvojila brez-dvomno tudi železniška uprava, ki določa v členu 48., točka 5. pravilnika II. o manipulaciji pri prevozu robe, mrtva-ca i živih životinja, da se -prejemnika »ne sme izvestiti, ako nedostaje cela pošiljka*. Izvršno uredbo I., 2.) je treba le pravilno, t. j. v zvezi s § 99., 1.) 2. S. U. tolmačiti, ker sicer lahko zavede v zmoto in ž njo združene posledice (n. pr. da zastara v času, ko čaka prejemnik na rešitev svoje neupravičene odškodninske zahteve, odpošiljateljevo pravo do odškodnine). Najbolje bi bilo, da se navedena izvršna odredba črta iz tarife, kakor so storili Nemci, ker je nepotrebna in zavaja samo v zmoto. Pač pa je dolžna namembna postaja, da obvesti odpošiljatelja potom predajne postaje v smislu § 81. 2. S. U. o vzroku, zakaj se pošiljka ne more izročiti prejemniku. Če pa je železnica obvestila prejemnika o izgubljeni pošiljki in je prejemnik prevzel tovorni list in plačal zneske, ki so razvidni iz tovornega lista, je dolžna, da mu povrne inkasirano to-vornino in ostale stroške (zamuda časa, dovoz, dostava ljudi) po pbčin zakonitih določilih, ker ga je neupravičeno pozvala, da plača omenjene zneske in prevzame pošiljko, ki sploh ni prišla v namembno postajo. Ogrsko gospodarsko pismo. Kljub vsem uradnim demantijem je bilo že vnaprej jasno, da potovanje •ogrskega finančnega ministra Buda v London in njegovo posvetovanje z vodilnimi angleškimi finančnimi krogi ni bi o samo platoničnega značaja. Sedaj priznavajo oficijozno, da so obravnavali v Londonu v bolj ali manj konkretni obliki celo tri posojilne načrte. Posojilni načrt za financiranje agrarne reforme misli na posojilo v znesku 100 milijonov pengC. Ker je b“° Potom agrarne reforme razdeljenih 600.000 katastralnih oralov, kojih vrednost cenijo na 350 milijonov penil’.0 ™ .za, katere je treba plačati odškodninsko vsoto, vidimo dobro, da f«f-ipri ure?ni^enju omenjenega po-rps;t^egr n^t.® 8amo za prvo etapo ,. Ve hnancmh problemov, ki so nastali v zvezi z agrarno reformo. Be-• r£®°’ aJ'I1?a vlada v tej zadevi že več ponudb m da je bila najbolj sprejemljiva Rothschildova ponudba. Skoraj samo ob sebi se je zdelo gospodarskim krogom umljivo, da se vršijo v Londonu pogajanja za železniško posojilo. Rekonstrukcijo državnih železnic smatrajo že več let za nujno potrebno. V okviru državnih investicijskih načrtov so bile državne železnice v razmerju njih pomena in njih glavnične potrebe zelo skromno obdarjene. Resna rekonstrukcija se kar ni dala vdelati v splošni investicijski program, velikost te naloge zahteva posebno finančno transakcijo. V trgovskem ministrstvu so izdelali rekonstrukcijski načrt, ki naj se uresniči povrstoma, po razmerju finančnih možnosti. Finančni temelj za izvedbo prvega dela rekonstrukcije naj bi dalo najetje železniškega posojila v znesku 140 milijonov pengo. Preden bodo pa to posojilo najeli, morajo odstraniti s pota še eno zapreko. Proračun državnih železnic je izredno obremenjen s penzijami prejšnjega velikega železniškega omrežja; pen-zije znašajo 50 milijonov pengo, to sta pa dve tretjini plač aktivnih nastavi jencev. Govorijo, da bodo razbremenili železniško ministrstvo v tem vprašanju na ta način, da bodo del zneska prenesli v splošni državni proračun. Tretje posojilo hočejo najeti z emisijo industrijskih obligacij. Ta načrt je bil v vseh podrobnostih izdelan že pred približno enim letom. Za najetje tega posojila je bil potreben poseben zakonski načrt, ki bo postal zakon, brž ko se bo izkazala potreba. V načrtu so tudi že določbe za izvedbo emisije. Organizacija je taka, da si bodo mogla za izvedbo investicij potrebna dolgoročna posojila nabaviti tudi ona industrijska podjetja, ki se ne morejo obrniti neposredno na glavnične trge inozemstva. O pogojih ob najetju teh treh posojil se še nič ne ve. Vsa tri posojila bi privedla v Ogrsko dotok glavnice v znesku 300 milijonov pengo, koji znesek bi skupaj z drugimi sredstvi, ki bodo v bodočih mesecih dotekala na glavnični trg, zadostoval za alimentacijo industrijske konjunkture. Konjunktura se razen majhnega sezij-skega nazadovanja dobro drži, a položaj borze pravi, da mora dobiti glavnični trg ojačenja od zunaj, da bo industrija produkcijskih sredstev še nadalje primerno založena z naročili. Za dolgoročna posojila na Ogrskem ni denarja na razpolago. Spremembo v ta razvoj more prinesti dotok sredstev iz še sklenjenih in še nameravanih posojil. Placiranje zastavnih pisem v Newyorku v znesku sedem milijonov dolarjev, Talbotovo posojilo, še v inozemstvu se nahajajoče in doslej do polovice neporabljeno posojilo budimpeštanskega mesta in državne investicije znesejo skupaj 350 do 370 milijonov pengo. Investicije države igrajo še pomembno vlogo, ker je preostal iz posojila Zveze narodov še kreditni ostanek ca. 80 milj. peng6; ta znesek je bil deloma že dan na prosto, deloma ga bodo pa dali na razpolago povodom prvega bodočega zborovanja Zveze narodov. Dalje bodo tekom finančnega leta uporabili tudi iz prebitkov preteklega proračunskega leta za investicijske namene preostale zneske ca. 105 milijonov pengo. Vplivanje državnega in iz posojil izvirajočega denarja na ko-njunkturni razvoj je naravno odvisen od časa, kdaj bodo te zneske vcepili v obtok gospodarstva. O času, kdaj bodo izvedli posojilne načrte, ter o posameznostih posojilnih pogojev niso doslej še nič razglasili. Sliši se pa, a nočejo posojilo za agrarno reformo spraviti kolikor mogoče hitro pod Ali sto že član »Trgovskega društva Merknr v Ljubljani«? — Ce ne, prijavite čimpreje svoj pristop! Iz naših organizacij. Trgovski grcmij za okolico Maribor naznanja vsem članom, da morajo ostati vse trgovine .celi dan zaprte na državni praznik, dne 1. decembra t. I. Trgovina. Nemške borze. Po ugotovitvi nemškega Statističnega državnega urada so znašale pripustitve vrednostnih listin na nemških borzah v prvem letošnjem polletju 728,200.000 mark za delnice in 3370.400.000 mark za zadolžnice. To so najvišje številke po stabilizaciji. Na-pram prejšnjemu polletju se je skupni znesek pripustitve zvišal za 33 odstotkov; znesek pripuščenih obligacij se je dvignil za 86%, znesek pripuščenih delnic je pa padel za 42%. Zunanja trgovina Avstrijo. Oktober-sko bilanco smo že omenili. V prvih desetih mesecih je dosegel uvoz 2510‘6 mil. šilingov, v istih mesecih lanskega leta 2269'8 mil. šil. Izvoz je znašal 1652 in 1403'2 mil. šilingov. Bilančna pasivnost je bila v obeh desetmesečnih dobah približno ista; lani je znašala 866‘6 mil. šilingov, letos pa 8586 mil. šilingov. Industrija. Izvoz avstrijske rude v Nemčijo. Posledice dogovora med Vereinigte Stahl-werke in Alpine Montan o dobavi nemškega koksa za avstrijsko železno rudo se kažejo v velikem naraščanju koksne-ga importa v Avstrijo in v velikem naraščanju izvoza rud iz Avstrije. Nemčija je sedaj prva dobaviteljica koksa za Avstrijo. Avstrijski izvoz rude se skokoma dviga. Produkcija železne rude, ki je znašala v lanskem oktobru 77-000 ton, se je dvignila v letošnjem oktobru na 16.000 ton. Češkoslovaški emajl. V Češkoslovaški je 17 večjih in srednjih tovarn emajla, ki zaposlujejo okoli 10.000 delavcev in ki delajo večinoma za eksport. Letošnji eksport je bistveno boljši kot je bil lanski; gre pa večinoma v Britansko Indijo, Nemčijo, Egipt, Italijo, Rumunljo in v prekomorje. Zaposlenost je zadovoljiva, zlasti odkar se je češkoslovaška industrija emajla pogodila z nekaterimi inozemskimi konkurenčnimi podjetji o razdelitvi prodajnih trgov; prim. naše poročilo o dogovoru s Poljaki. Carina. Evropska avtomobilska carinska unija. Vršijo se pogajanja, da bi se taka Zveza ustanovila. To stremljenje ima izvor v posvetovanjih o mednarodnem sodelovanju evropske avtomobilne industrije na konferenci v Milanu, 'ki se je vršila v začetku tekočega leta. Tedaj so sprožili Francozi misel, naj bi se napravilo združenje, kartelu podobno. Tudi na Angleškem so vse vršili nedavno pogovori v tej smeri in so bili navzoči zraven tudi nemški strokovnjaki. Zdi se nekako, kot da bi stremljenje evropskih avtomobilnih producentov, da z racionalnim obdelovanjem evropskega trga uspešneje nastopijo proti ameriški konkurenci, že precej napredovalo in da morda ni več daleč do definitivnih zaključkov. Zmeraj bolj nam prihaja na misel mnenje, da misel Pan-Evrope ne bo ostala samo prazna govorica, kakor smo v začetku mislili, temveč da dobiva konkretne oblike. Tu notri je naša rešitev in tu notri je tudi najboljši odpor proti vsaki vojski. RAZNO. Ivanjkovci. Za vinski sejm in razstavo, ki se vrši tukaj dne 7. decembra t. 1., so prijavili številni vinogradniki ormoško - ljutomerskega vinarskega okoliša svoja vina — med temi mnogo najodličnejših producentov. Zahtevane cene so primerne blagu, tako da bode vsakdo lahko svojo potrebo kril. Prireditev tra-je le en dan. Za 50% popust na železnicah je zaprošeno. Kdor se za vina iz tega vinskega okoliša zanima, naj te prireditve ne zamudi. Poljedelske žgalnice špirita v Avstriji. Avstrijsko poljedelstvo se trudi, da bi dvignilo kuhanje špirita povsod tam, jS£2žlžii»JjJičg]o^Jen^lcey^med trgovci na deželi, Jgorajo_ Inserlratl v »TRGOVSKEM LISTU«! kjer so dani pogoji za to. S špiritno novelo iz leta 1926 je dana avstrijskemu kmetijstvu možnost, da krompirjeve pre-viške primerno uporabi. Odkar je izšla omenjena novela, so ustanovili v Avstriji 22 novih žgalnic 'špirita, med njimi 14 na zadružni podlagi. Sedaj je vseh kmetijskih žgalnic špirita v Avstriji 39, od teh 17 zadružnih. Pri ustanovitvi novih žgalnic je bilo investiranih ca 4 mil. šil. glavnice, znesek, ki je v celoti prišel v dobro domači industriji in domači obrti. Ruski hmelj. Letošnji pridelek ruskega hmelja bo po podatkih trgovskega komisarijata za 25% večji kot lani in ga računijo na 3000 ton. Ta količina ne zadošča samo za porabo ruskih pivovarn, temveč preostane še nekaj hmelja za izvoz. Glede kvalitete pripada 20% pridelka k najboljšim vrstam, 40% k prvi kvaliteti, 25% k drugi, 15% k slabši. Letos bo prišel ruski hmelj po več letih spet na inozemske trge, pod svojo lastno znamko pa sploh prvič. Sčasom bo postal ruski hmelj nevaren tekmec drugim deželam. Poljske gospodarske številke. Število brezposelnih je padlo od avgusta na september od 158.700 na 140.500. V septembru so producirali 3,260.000 ton premoga (v lanskem septembru 3 milijone 530.000), Gl .800 ton petroleja (64 tisoč 100), 110.700 ton jekla (76.100), 59.200 ton železa (28.600) in 12.900 ton cinka (10.100 ton). Veletržni indeks je od lanskega septembra precej narastel; takrat je znašal 189*1, v letošnjem avgustu 207'1, v septembru pa 2057. Zaposlenost industrije trajno narašča; to se vidi že iz zmanjšanega števila brezposelnih. Produkcija avstralske volne. Avstralska vlada je sporočila Mednarodnemu poljedelskemu zavodu v Rimu, da bo znašala produkcija volne v sedanji kampanji (1927/28) 358 milijonov kilogramov napram 408 milijonom v prejšnji kampanji in 337 milijonom kilogramov v povprečnosti zadnjih petih let. Volna izkazuje letos dobro kvaliteto. Avstralija je z Argentino vred največji merodajni producent volne na svetu. Ogrski železniški pragovi. Toliko časa so govorili o tem, kje bodo ogrske železnice naročile pragove za nove in popravljene proge. Gre za 600.000 pragov in za 8500 ms premikalnih pragov. 300 tisoč pragov in 5.400 ma premikalnih pragov so oddali domačim lesnim tvrdkam, ostalo pa češkoslovaškim, rumun-skim in jugoslovanskim tvrdkam. Ogrski nabavniki so dobili glede na večje izdelovalne stroške priznano za 15 odstotkov višjo ceno. Na dobavi je udeleženih 27 domačih in 19 inozemskih tvrdk. Razvoj in razvrstitev svetovno-trgov-ske pomorske tonaže. Sledeči podatki 60 posneti po poročilu statističnega urada pri Društvu narodov. Objavljen pregled svetovne tonaže trgovskega brodovja nam kaže v zanimivih številkah, kako se je tozadevno predvojno stanje do danes spremenilo. Koncem junija 1913 je imelo angleško trgovsko brodovje 18 milijonov 696.237 ton, štirinajst let pozneje so istega dne ugotovili 19,309.022 ton; porast v tej dobi je bil dokaj neznaten napram trgovski mornarici U. S. A., ki se je v istem času učvrstila od 5,427.336 ton na 14,670.275 ton, torej skoraj na trikratno višino. Vojni dogodki, osobito konečni potek, so naravno neugodno vplivali na razvoj nemške trgovske mornarice, ki je izgubila v računski dobi od prejšnjih 5,082.061 ton kar 1,719.015. Uvaževati pa je treba, da je Nemčija p* zmanjšanju trgovske tonaže v smislu mirovnih pogodb neumorno delovala na pomnožitvi brodovja ter v razmeroma kratkem času dosegla v gornjih številkah izraženo posest. Izdatno je napredovala Italija in sicer od 1,521.942 ton na 3,483.383, Japonska od 1,500.014 na 4 milijone 33.304, Francija od 2,201.164 na 3,469.980. Nazadovalo je brodovje sovjetske Rusije in to od 974.178 ton na 308 tisoč 882. Povprečni mesečni porast se je računal leta 1926 v Nemčiji za 15.046 ton, v Zedinjenih državah S. A. za 12 tisoč ton, v Angliji za 53.297 ton, v Italiji za 18.355 ton, na Japonskem za 4367 ton, na Francoskem za 10.112 ton in v Rusiji za 1.377 ton. Celokupni porast svetovno-trgovskega brodovja je razviden iz sledečih številk: 30. junija 1913 je plavalo po morju trgovskih ladij' skupne topaže 46,971.000, 30. junija 1927 pa 68,192.910 ton. — K. T. Bona dela t Mariboru. Od 20. do 26. novembra je pri tej borzi dela iskalo dela 93 moških in 46 ženskih oseb, prostih mest je bilo 81, delo je dobilo 31 moških in 16 ženskih, odpadlo jih je 372, odpotovalo pa 47 oseb. Od 1. januarja do 26. novembra pa je dela iskalo .5105 moških in 2753 ženskih oseb, prostih mest je bilo 4570, delo je dobilo 1678 moških in 13 ženskih oseb, odpotovalo jih je 1411, odpadlo pa jih je 3199. Pri borzi dela t Mariboru dobi delo: 3 majarji, 2 hlapca, 4 pečarji, 1 čevljar za šivanje, 1 mlinar, več vajencev (natakarske, mizarske, mlinarske, kleparske, slikarske, pekovske in krojaške obrti) in tudi 3 dekle, 4 kuharice, 3 služkinje, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 kuharica v hotel, 1 sobarica v hotel, 4 štepa-rice za gornje dele čevljev, 1 poslovod-kinja s kavcijo, 12 šivilj za belo perilo, 1 natakarica za kavarno, 1 pletarska vajenka. Zrakoplov s štirimi nadstropji. Angleški minister aviatike Hoare si je ogledal 5 milijonov kubičnih čevljev vsebujoč novi ogromni zrakoplov, ki je dvakrat tako velik kot največji doslej zgrajen »Zeppelin«. Imel bo 'štiri nadstropja. Spodaj bodo voditelji in kontrolorji. Drugo nadstropje je pripravljeno za posadko 50 mož, tretje in četrto je namenjeno popotnikom, ki jih bo 100. V tretjem nadstropju bo kuhinja in obed-nica; obednica bo služila tudi kot ple-salna dvorana. Okoli in okoli tretjega nadstropja bo široka pokrita veranda, da se bodo mogli popotniki prosto sprehajati. Po svetu. — Na Ogrskem bodo ob Blatnem jezeru zgradili veliko tovarno papirja, ki bo razen brezlesnega in rotacijskega papirja izdelovala vse vrste papirja. Glavnica družbe bo znašala 3 milijone pengo. — Poljska trgovska bilanca je bila v oktobru zopet pasivna; uvozili so za 260 mil. zlatov blaga, izvozili so ga pa za 237 mil. zlatov, pasivnost torej 23 mil. zlatov. Nazadovanje je sezijsko, izvoz jajec je ponehal; nasprotno se je pa dvignil uvoz strojev, kemikalij in preje. — Od januarja naprej bo uradni tečajni list Pražite borce izhajal tudi v nemški prestavi. — V Varšavo je prispel Mr. Charles Dewey, ameriški finančni opazovalec pri Poljski banki. Kakor vemo, je kooptiran za tri leta kot član upravnega sveta banke in bo gledal, kako se bo ameriško posojilo porabilo. — Poljaki in Nemci so podpisali pogodbo o izvozu poljskega lesa v Nemčijo; stopila bo v veljavo s 1. decembrom in velja za eno leto. Kot protiuslu-go je dovolila Poljska uvoz več vrst nemških industrijskih izdelkov v Poljsko. Vsi so veseli, Nemci in Poljaki, in smatrajo to pogodbo kot začetek bodočega gospodarskega sporazuma med obema deželama. — Poljski sindikat kovinske industrije so podaljšali do 11. julija 1928. — Pronicajo vesti, da se bo petrolej podražil, in sicer vsled produkcijskih omejitev v Ameriki. Konkurenčni boj že večkrat omenjenih družb Amerike in Evrope pa govori ravno nasprotno. — Statistični podatki pravijo, da kupi Italija največ jugoslovanskih proizvodov; od izvoza Jugoslavije pride 26'4% na Italijo. — V začetku decembra se bodo pričela pogajanja za revizijo trgovske pogodbe med Nemčijo in Italijo. V teh dneh se pa pričnejo pogajanja za trgovsko pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo; vršila se bodo deloma v Pragi, deloma v Belgradu. Ves material imajo tozadevna ministrstva že zbran. — Leta 1926 je znašala premogovna produkcija Jugoslavije 4,140.753 ton in se je napram zadnjemu predvojnemu letu 1913 pomnožila za ca 30 odstotkov. Takrat je znašala produkcija premoga na sedanjem jugoslovanskem ozemlju 3 milijone 95.065 ton. — V avstrijskem trgovskem ministrstvu ter v dunajski trgovski zbornici se vršijo neprestano posvetovanja, ali naj se elektrifikacija zveznih železnic nadaljuje ali ne. — V oktobru, drugem mesecu poslovnega leta 1927/28, je izvozila Češkoslovaška 47.130 stotov hmelja, uvozila ga je pa 1259 stotov. Največ češkoslovaškega hmelja je šlo v Nemčijo (23.378 stotov) in v Avstrijo (7634 stotov); v Jugoslavijo je šlo 312 stotov. — V grškem delu Makedonije so naleteli na najdišča zlata. Najbolj se zanimajo zanje angleški kapitalisti. — Merodajni rumunski ikrogi proučujejo vprašanje stabilizacije valut v zadnjih letih. To smatrajo kot pripravljalno delo za stabilizacijo leja. — Pisali smo o rumunskih izvoznih trgih za živino. Kmetje niso mislili, da bodo šle vsled tega cene živine nazaj. Izkazalo se je pa, da so izbrali eksporterji samo najboljšo živino in da so jo plačevali po nizki ceni. — Turški poljedelski zavod je svoje delovanje razširil in obsega sedaj bakteriološki oddelek, kemični laboratorij in laboratorij za študij ovčjih in rastlinskih bolezni. Kemični laboratorij oskrbuje tudi analize zemlje. — Češkoslovaški železni trg izkazuje še nadalje dobro zaposlenost. V prvih treh letošnjih četrtletjih je 'bila produkcija za 25 do 35% večja kot v isti dobi lanskega leta. Tudi kvalitetna industrija zaznamuje prav dobro zaposlenost. — Nemške državne železnice računi jo za tekoče leto z dohodki v znesku pet milijard mark, za 306 milijonov mark več kot lani. — Tate and Lyle, največja angleška sladkorna ralineri ja, ki ima .3 milijone 312.000 funtov delniške glavnice^ bo izplačala vsega skupaj za 1. 1926/27 9 odstotno dividendo; lani 6%, leta 1924-1925 pa 13'25%. — Za 1 borzni sedež na newyorški borzi je bilo plačanih nedavno 300.000 dolarjev. — S 15. t. m. so določili v Rumuniji novo izvozno carino za govejo živino in za prašiče. Drobne ve9ti. — Rumunski lesni industrije! zahtevajo od vlade, naj jim pomaga z olajšavami pri eksportu. Rumunski lesni industriji se vsled neugodnega gospodarskega položaja slabo godi, eksport je težaven, transportni stroški so veliki. Produkcija mehkega lesa je padla za 20%, produkcija drv za 40%. — 23. novembra 1927 je znašal obtok bankovcev v Češkoslovaški nad 6.921 milijonov Kč, kovinsko in devizno kritje pa nad 3.121 mil. Kč. — Hranilne vloge v Avstriji so znašale na koncu oktobra 847 K- mil. šilingov. — Potreba po kapitalu pri I. G. Farben je zelo velika in zelo nujna; govorijo o 400 milijonih mark. Tako vsoto bi nemški domači trg zelo težko prenesel, inozemski denarni trg pa za nemška posojila nima posebnega zanimanja. — Italijanska vlada je razpustila sindikat Borznih agentov in ga je nadomestila z vladnimi komisarji. Ta odredba je v zvezi s pogrešenimi borznimi špekulacijami borznega agenta Jacchia, ki so povzročile italijanskim borzam veliko škodo. — Donos javnih dajatev in monopolov v Avstriji je dosegel v oktobru rekordno višino 93 milijonov .šilingov, kakršne ni dosegel doslej še noben mesec .po vojski; oktOber-ski dohodki so presegli septemberske za nič manj kot za 16 mil. šilingov. — Produkcija piva v Avstriji, ki je že v gospodarskem letu 1926/27 nazadovala, pada sedaj še naprej. — Namesto odsto-pivšega dr. Guntherja kot predsednika srednjeevropskega železnega kartela je bil izvoljen za predsednika dr. Sonnen-schein. — Švedski trust vžigalic je pto-dal svojo edino tovarno v Češkoslovaški družbi »Solo«. — Naše poštno in brzojavno ministrstvo je sestavilo načrt, po katerem bi prešla pošta in brzojav deloma ali popolnoma v zasebne roke, pod pogoji, ki bi jih ministrstvo določilo. Vzorec je sestavljen po angleškem, francoskem, italijanskem in ameriškem vzorcu. TRŽNA POROČILA. Vinski trg v Banatu. Preteklo nedeljo se je vršilo v Vršcu (Banat) veliko zborovanje pridelovalcev vina, ki so se ga udeležili zastopniki iz vsega Banata. Poučili so producente o položaju na vinskem trgu in o vinski trgovini v inozemstvu. Na razgovor so prišla strokovna vprašanja (ravnanje z novim vinom, zadružništvo, ustanovitev zveze vseh vinskih pridelovalcev v Jugoslaviji, propagandna predavanja). Sedanje cene so: 9% 3‘50 do 3’70, 10% 4, 11% 4’50. Vsled letošnjega pičlejšega pridelka v Jugoslaviji in tudi v inozemstvu pričakujejo naraščanja cen. Skupno množino vina v Banatu cenijo na 1700 vagonov in pravijo, da ga ni 3400 vagonov, kakor so nekateri listi poročali. Od lanskega vina Je v zalogi So lOO do ISO vagonov. Mariborski trg, dne 26. novembra 1927. Trg ni bil tako dobro založen kakor pretečeni teden. Tudi slaninarjev je bilo samo 65, s krompirjem in drugo zelenjavo naloženih voz je bilo samo 18, s sadjem pa celo samo 2 voza. Tudi perutnine je bilo okoli 300 komadov manj kakor pretečeni teden. Cene se bistveno niso spremenile, samo jajca so postala cenejša, sadje pa nekoliko dražje. Slaninarji so prodajali meso in slanino po navadni ceni. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 400 komadov. Cene so bile piščancem po 20 do 35, kokošim 30 do 50, racam in gosem 40 do 100, puranom 60 do 100, pitanim po 125 ali še celo 150 Din komad, domačim zajcem 5 do 25, divjim zajcem 30 do 50 Din komad, oziroma 20 do 28 Din za 1 kg. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 6 do 7 Din za mernik (7 ‘A kg) oziroma 0.50 do 1.50 za 1 kg, glavnati solati 1 do 3, zeljnatim glavam 0.50 do 4 Din za komad, kislemu zelju 3.50 do 4, kisli repi 2, maslu surovemu 36 do 44, kuhanemu 46 do 48, čajnemu 50 do 55 Din za 1 kg, čebuli 2.50 do 7 Din, česnu 8 do 10 Din za venec. Sadju: jabolkom in hruškam 5 do 12, grozdju 20 dinarjev za 1 kg, kostanju 2 do 4 Din, pečenemu 6 Din liter, limonam 0.75 do 1.50 Din komad. Suhim hruškam 10 do 12, orehom luščenim 40 do 52 Din za 1 kg. Cvetlicam 0.50 do 6, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po l do 100 dinarjev komad, brezove metle 2 do 0 dinarjev komad, koruzna slama 25 do 130 Din vreča. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 23. novembra je bilo 16 voz sena in 6 voz slame, v soboto 26. novembra pa 9 voz sena in 6 voz slame na trgu. Cene so bile senu 60 do 82'50, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg. Radi goste megle v okolici Maribora so kmetje pripeljali vozove 1 in pol ure pozneje kakor ponavadi. Univ. prof. dr. M. Škerl]: II Študija izredne koristi za vsakega^ jurista in praktičnega gospodarja. Stane 15 Din. Dobiva se v . upravi »Trgovskega lista«. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave okenskega železa (Fenstereisen), strojnih jermen in žar- nic. — Direkcija, državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave medenine in stekla. — Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave jamskih telefonov, barve in firneža. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 14. decembra t. 1. ponudbe glede dobave stauferjevih mazalic; do 16. decembra t. 1. pa glede dobave azbesta, gaso-lina, klorovega apna in raznih kovin. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kartonskih voznih kart; dne 21. decembra t. 1. glede prevoza premoga; dne 23. decembra t. 1. pa glede dobave orodnega jekla. — Dne 12. decembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave večje množine vreč od jute. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina | Pristni „ Pristni is pravi KairtltoV im pravi v Ljubljani Špecerijsko blago rniowi noko In dedce. • rudninsko vodo. Lastne preleme ae ke- vo In mlin ae dHsvo s olektrKntm obrelon. c ' ^Ceniki ne reapotegot Rastlinski ielodini liker man In preizkušen kat zanesljiva doma ta zdravilo ta nad M lat, izdeluje ta dobavlja EDINOLE RaetMiuka deetllaelja »FLORIAN« (Izdelovalec Edmund Kavtl«) druiba z o. z. * Ljubljani Oeepeeveteka aaata It. 11 (KoNaoP Vaaka priataa iteklanlea Ja opr liana z originalnim podpiaom: Za pristnost JamCl: ^/d-rr-i UT'-* m varujta M »eaarailk, ki m prodaMo .namaata prlatnoca KavCICevega jnoriana*! Vse vrste trgoveke knjige kot: amerlkan* ahi journall, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne S trače, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske sveike Vam nudi s sv9Jlml prvovrstnimi tedelkl najugodneje D. JANEŽIČ, Ljubljana Flor D anska ulica St. 14 knjigoveznica, Industrija SoJ*Klh aveskov In trgovskih Mm • Na znalo! Tiskarna MERKUR, Ljubljane trg.-ind. d. d. - Sim on Or®gortt«wa ulic« 23 M pri porote se tisk vsakovrstnih tiskovin se trgovce, obrtnike, Industrij« m urade. .. Lastne kajlgovoantca Veletrgovina kolonljalne ,n Špecerijske ro*>e I LJUBLJANA ZALOGA sveže pražen® kave, mletih dlBav In rutf »minske vode. ToCna In solidna postrežba! Sahtevajt# cenik 1 Vnjs AHT0M PODGORŠEK. Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR< kot itdajatelja ta tiskarja: A. SBVER, Ljubl}ana.