. ~ .

fF f .,.F.._:e±:
::
:: .FFi. .. {`• F .FrFFFix: Fes:%/'•F c' . { .:r}+f.: ..;F:. f r :. •. n.. r. ... f. Ff 

..F% F. FF {{FF {F FF{ }:

.•}•" .F.'.f••.':.'F:•r.<':i.F 2{;::~.'.`:/.!%i` ' :/{•':~f•+YIY

{%; •i;
;;:r,.S:>.4{~FF .`
.
. 
.. //.;:•.N'.
...'•.•n;//..offi

:. F . -. Iif'~~.FF F ..

ki mladini &z, z l 


F .. _i. 
..FF{ 
	 	 ... ... rFf•..f:,.
...
...-. . .. .
...
..: .
....n ..F.. m.. v.:.nrMv::; ^: .. :FF:x :f.{:::.{{m: • ::. 
.. .r. .
..: :: •::.' : . } F .. :Fii::,

f3, f :f... FF... %. nF /f 'i~i F{ f.:F . Ff?	 ...:	 .-:.: •


..F . ::::: .-:.

{ . :..
.... $rr	rn. .F. :.F 
FFF .r~F F . :Fj . r. F	 : ..:F....F... n	.. ...nr.. x ..:.F	FF	w: . n	 ::.: •: .. 3.:	 FF F•

..O FMFiFfF F:F:. Fx .~F :x..r .
.... 
... Ff. n .. :	 {•::..
... n .'

. 
				 rfr:...f.F..{.f~ ffFf	rF}` F
FF
	 .
...r	.r		 r: {	: .	 .
.... 
.. 	 :
::		F F:		 F.. F..: F..:.... .	:.....:{. {{

.r.
...~	 ~	 {;	r .... ... 	 +, : .F.
..::.i'•i:::.	 `'.:fr•..:?~ :?n::.~:4}i'v}i::`::i•:f:!{+}:;i'{'}Y:ii .:;r ;?;.f{F,.•:F.i~r4:


Tal) . 

1oteka plemen 

o uredbi svojega telesa se da človek sicer primerjati višjim živalim, a njegov 
in jezik ga nad vse živalstvo povzdigujeta ter ga določata za gospodarj a 
vsega stvarstva. Toda tudi po vnanjih znakih se razlikuje od najbližjih in najpodobnejših 
mu živali. Ima pokončno hojo, dve jako gibki, za vsako, tudi najumetnejše 
delo pripravni roki ter dve od rok mnogo krepkejši in daljši nogi s 

ploščatim, širokim stopalom, gladko, mehko, veleobčutno kožo in jako velik e 
možgane z mnogoštevilnimi zavoji. Ta razloček je tako znaten, da je celo med 

najsurovejširni , na najnižji stopnji telesnega in duševnega razvitka stoječimi. 

ljudmi in med najbolj razvitimi živalimi, namreč velikimi, brezrepim človek u 
podobnimi opicami, še zmerom široko zevajoč prepad. 

A tudi med človekom in človekom je velik razloček, ki se po vnanjem kaže 
zlasti v obliki glave . Primerjamo li lobanje različnih ljudi in narodov, zapazim o 
kmalu dve poglavitni obliki in razločujemo po njih dolgoglavce ali doli .hocefale 
in kratkoglavce ali brahicefale . Pri prvih je črepina od desne proti 
levi stisnjena ter stegnjena in ozka, in njena dolžina (od spredaj navzad) se 
ima proti širini kakor 9 proti 7 . Pri drugih je pa črepina od spredaj navza d 
stisnjena ter kratka in široka, in dolžina se ima proti širini kakor 8 proti 7 . 
Najočitnejši dolgoglavci so afriški in avstralski Zamorci, Hinduji in Eskimojci , 
najdoločnejši kratkoglavci so pa Laponci in mongolski narodi . Pri drugih narodih 
se nahajata obe obliki, kakor tudi mnogo prelaznih oblik, druga pol e 
druge. Med dolgoglavci in kratkoglavci pa razločujemo dalje ravnozobe ali 
ortognate, ki imajo le malo izpod obraza moleče čeljusti in navpično stoječ e 
zobe, in kosozobe ali p r o g n a t e z bolj ali manj štrlečimi čeljustmi i n 
napošev stoječimi. zobmi. Ravnozobi so n. pr. evropski narodi kosozobi afriški 
in avstralski. Zamorci. 

Primerjajoč zunanjost telesa, zlasti obliko glave, barvo kože in kakovost 
las, moremo okoli tisoč milijonov poj edincev broječe človeštvo deliti v šest 
glavnih pasem ali plemen, namreč : 

l..Kavkaško pleme (die kaukasische Rasse), ki je bele ali rjavkaste Kavkaško 
kože in zardelih lic, gladkih ali kodrastih, obilnih las in močne brade, somerne pleme. 
okroglaste glave, ozkega, podolgovatega obraza, ravnega, ploščnatega čela, 
velikih, bistrih oči, precej ozkega nosa, majhnih ust in navpično stoječih zob. 
1 


Po naših pojmih je to najlepše in duševno najzmožnejše pleme, h katerem u 
prištevamo evropske narode, iziraši Laponce in Fince, zapadne Azijce do Oba, 

Hvalirtskega morja in ranga, ter severne Afričane. 

Malajsko 2. M al aj s k o pleme (die malayische Rasse), ki ima rjavo kožo, errt e 

pleme. 
gladke, dolge in strumenaste lase, slabo brado, malo stisnjeno glavo in širok 
obraz z natesno omejenimi., precej vzpetimi deli. Čelo je nekoliko vzbočeno, oč i 
so bolj na ozko razcepljene, nos je precej širok, usta so velika in ustnice nabuhle. 
K malajskemu plemenu, ki je sicer jako raznovrstno ter po svojih svojstvi h 
nekako prehodno pleme, spadajo Novozelandci in drugi otočani Južnega morja , 
izimši Nigrite, dalje pravi Malaji po Sundskih in Filipinskih otokih in na Malak i 
ter deloma tudi prebivavci otoka Madagaskar . 

Mongolsko 3. Mongolsko pleme (die mongolische Rasse), ki je bledorumene al i 
pleme, nekoliko rjavkaste kože, črnih, gladkih, strumenastih in redkih las in prav slab e 
brade. Glave je bolj četverooglate, obraza širokega in ploščnatega, čela nizkeg a 
in zelo kipečih, skoro robatih lic. Oči so peševne in zelo naozko razcepljene , 
nos je majhen in top, zobje stoje navpično. Tega plemena so v srednji in vzhodni 
Aziji bivajoči narodi, kakor Kalmuki, Kirgizi, Mongolci, Kitajci, Japonci i . dr. , 
potem prebivavci polarnih krajev v Evropi in Ameriki, namreč Finci, Laponci 
in Eskimojci ter v Evropi tudi Ozmani in Madj ari. 
Ameriško 4. Ameriško p l e m e (die amerikanische Rasse), ki se odlikuje p o 
plemen bakrenordeči koži, ima črne, precej trde, gladke, strumenaste, redke lase in slab o 
brado. Obraza je bolj širokega, čela nizkega in precej kipečih, a okroglastih lic. 
Oči so globoko vtisnjene in motne, nos je bolj ozek in vzpet, ustnice so polne , 
a stisnjene. Sem prištevamo prvotne prebivavce Amerike, takozvane lndijane , 
ki vedno bolj ginejo. To pleme se v mnogih svojstvih približuje mongolskem u 
plemenu. Nekateri narodopisci tudi menijo, da so hdijani mongolskega pokolenja 
in da so iz Azije prišedši obljudili najprej Severno Ameriko ter se poznej e 
preko Panamske ožine izselili tudi v Južno Ameriko . 
Etiopsko 5 . Etiopsko pleme (die athiopische Rasse), ki ima črno kožo, črne , 
pleme. volnate, kratke in kodraste lase in prav slabo brado . Glava je od strani stisnjena 
in ozka, čelo je nizko in precej vzbočeno, lica so kipeča, oči so bolj izbuljene , 
nos je kratek in top . Ustnice so nabuhle, podbradek je prisekan . Čeljusti štrle 
nazven iz obraza in imajo poševno stoječe zobe . V to pleme štejemo Zamorce, 
ki bivajo po vsej Afriki, izimši severni del, ter takozvane Papuane ali . Negrite 
ki žive na Novi Gvineji in po nekaterih sosednih, proti vzhodu ležečih otokih 
noter do Nove Kaledonije. Tudi vže izumrli Tasmani so bili tega plemena. Sicer 
se pa pozamezni afriški zamorski rodovi, kakor Kafri, Hotentotje in dr. med 
seboj, kakor tudi od Papuanov precej razločujejo, tako da jih nekateri dele v 
več plemen. Zlasti krvoželjne, ljudojede Papuane smatrajo za posebno prehodn o 
pleme med etiopskim in naslednjim plemenom . 

Avstralsko 6 . Avstralsko ali novoholandsko pleme (die australische oder 
Pleme• neuhollandische Rasse) slednjič je črnorjave kože, črnih, navadno kodrastih i n 
precej dolgih, a ne volnatih las ter mnogokrat prav močne brade . Glava je od 
zadaj skoraj peterooglata, lica so močna, nos je , širok, ustnice so jako mesnate , 
a ne nabuhle. V zelo iz obraza štrlečih čeljustih stoje zobje napošev. Tega 
plemena so le izmirajoči prvotni prebivavci Nove Holandije, takozvani avstralski 


Zamorci, ki stoje duševno na najnižji stopnji. Avstralskim Zamorcem o po 

nekaterih svojstvih sorodni dekanski in hindostanski Hribljani ter stare Egipča n 
oziroma njih potom c 


Tu navedena razdelitev je bistveno ona, katero nam je podal že konce m 
predpreteklega stoletja narodopisec B 1 u . m e n b a c h, samo da je ta raziskovave c 
tudi avstralske Zamorce združil z afiiškimi Zamorci v jedno in isto, namre č 
etiopsko pleme, ter tako razločeval le pet glavnih človeških plemen. 

Tab. 

Opce. 

Sesavei (die Sáugethiere imajo trdno okostrtico (ogrodje) in rdečo, topl o 
kri, dihajo s pljuči in koté (izimši kljunaše) žive mlade, katere sprva hranij o 
z mlekom. Njih telo je navadno pokrito z dlako. Večjidel imajo raznovrstn e 
zobe in štiri ude, ki so jako različno upodobljeni, kakor so namreč namenjen i 
za prijemanje, letanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje . K sesavcem 
spadajo : opice, prhutarji, žužkojedi, zveri, plavutonožci, glodavci , 
trobčarji, lihoprsti, tekmoprsti, ribaki, redkozobi, vrečarj i 
in kljunaši. 

Med vsemi živalimi se opice (die Affen) po vnanji postavin po notranj i 

'uredbi najbolj približavajo človeku. Imajo gol obraz in naprej obrnjene, bliz u 
vkup vsajene oči. Tudi njih zobovje je človeškemu zobovju slično, a vendar 
imajo krepkejše, včasih zelo velike, štrleče očnjake Posebno jih pa odlikujej o 
prednji, človeški roki prav podobni udje, na katerih morejo palec stikati z 
ostalimi štirimi prsti ter ž njimi kakor človek oprijemati. Njih zadnji udje se 
pa razločujejo od človeške noge zlasti po tem, da morejo tudi na njih pale c 
sklepati z drugimi prsti. Zato so njih slabe in šibke noge tudi bolj pripravne 
za oprijemanje in plezanje, nego za hojo. Ako se torej tudi kaka opica vzpn e 
kvišku, hodi le težavno in omahlo, zlasti ker pri tem zmerom prste podvije i n 
ker jej kolena klecajo. Opice prebivajo po gostih gozdih in na strmih pečinah 
samo v vročih deželah Azije, Afrike in. Južne Amerike. V Evropi živi samo ena 
vrsta, namreč turška opica ali m a g o t na gibraltarskem skalovju . Hranijo se 
večjidel s plodovi in koreninami, toda ne zametajo, zlasti v sužnosti, nobenega 
živeža, pecivo- posebno in jajca jim gredo v slast. Mnoge pobirajo žužke, nekater e 
love tudi ptice. 

Največja in najmočnejša opica je g o ril a (der Gorilla). Visok je črez Gorila. 
l % meter ter jako krepkega, z dolgo, 'érrtorjavo dlako obrastenega telesa . Na 
temenu ima kocinast greben, katerega lahko privzdigne. Celo ima nizko, lice 
izbuljeno, nos potlačen. Gorila še ni dolgo znan, kajti šele leta 1846 . smo dobili 
prve zanesljive podatke o njem . Živi na reki Gabun v Dolnji Gvineji v primorj u 
zapadne Afrike. Tu prebiva v gostih lesovih na drevesih. Tako je gibek i n 

1 


4 

močan, da je celo leve, leoparde in slone strah pred njim, a tudi ljudje se g a 

po pravici boje. V Evropi je bilo doslej videti živih le malo. Prvega so sem 

pripeljali šele leta 1876 . ; živel je nekoliko let v berolinskem zverinjaku . 

Š~mpars. Gorili podoben, toda manjši in slabši je š i m p a n s (der Schimpanse) . 
Njegov kratki in debeli život je z gladko, povsem ertakodolgo, črnorjavo dlak o 
porastem Tudi šimpans se nahaja v primorju zapadne Afrike po gozdih Gornje 
in Dolnje Gvineje, pa njegovo bivališče je mnogo bolj razprostranjeno kako r 
gorilovo. Živi v družbah na drevesih, kjer si iz nalomljenih vej napravi nekak o 
gnezdo. Ni tako divji kakor gorila, sicer pa jako živahen in čil. V mladosti se 
da ukrotiti, in večkrat so že žive pripeljali v Evropo . — Še manjši kakor širnpan s 
Orana- je o r a rt g- ut a n (der Orang-Utang) ali divji mož. Visok je le malo črez mete r 
utan. in z dolgimi, rjavimi kocinami pokrit . Ima jako dolge, skoraj do gležnjev segajoč e 
roke. Orang-utan samotari po gozdih na otokih Borneo in Sumatra . Stanuje tu 
po drevesih, katera le redkokdaj zapusti. Počasen je, oprezen miren. V sili 
se brani z dolgimi rokami in močnimi zobmi . — Orang-utam podobni, toda precej 
Gibon. manjši so dolgoroki giboni (die Gibbons) po vzhodnoindijskih otokih. Plezajo 
in skačejo jako spretno ter se lehkotno 10 do 15 metrov daleč za:ženo z drevesa 
na drevo. Kakor vse doslej omenjene opice tudi giboni nimajo niti repa niti 
ustnih mošnjic . 
Precej velike, a večinoma jako divje, grde in hudobne opice so pasjeglav i 
pavijani, katerih se več vrst nahaja v Afriki, kjer žive družno po skalovju . 
Najbolj ostuden, prava pošast med opicami, je zloglasni, kratkorepi m a n dr i l al i 
gozda i hudir (der Mandrill), katerega vidiš skoraj v vsaki menažeriji . Spoznaš 
ga lahko po škrlatastem nosu sredi modrih, podolžno brazdastih lic . Tudi tu upo -
Pavijana dobljeni, dolgorepi rumeni pavijan ali b a b u i n (der gelbe Pavian oder Babuin) 
je precej stalen gost po zverinjakih . Ker je poslušen, naúéen in prebrisane glave , 
je navadno med prvimi umetniki v opičnih gledališčih . Doma je v Sudanu, v 
Abesiniji, v Kordofanu in v drugih deželah Osrednje Afrike. — V Afriki doma s o 
Morska tudi razne takozvane morske m a ček e (die Meerkatzen), večinoma dolgorepe, 
mačka. majhne, jako skočne in urne opice, ki imajo kakor pavijani ustne mošnjice . Pod 
vodstvom starih, izkušenih samcev se te sicer prijazne in smešne živalce družij o 
v cele tatinske drhali ter opustošijo mnogokrat razsežne nasade, zlasti turščice . 
Zato jih tudi ondotni domačini strastno preganjajo . Pri nas jih prav navadno 
kažejo po menažerijah in zverinjakih . 
Vse doslej imenovane opice imajo ozek nosni pretin in navzdol obrnjen e 
nosnice. Zovemo jih zategadelj ozko n osne o p i. c e. Imajo kakor človek 32 zob 
in med temi na vsaki strani zgoraj in spodaj po pet kočnjakov. Nekatere so 
repate, druge so brezrepe, nikdar se pa ne obešajo za rep, niti ž njim ne posezaj o 

po stvareh. 

Od teh opic starega sveta se pa razločujejo opice novega sveta ali amerišk e 
opice v tem, da imajo širok nosni pretin in vstran obrnjene nosnice . Imenujem o 
jih zato Šironosne opic e. Njih zobovje šteje večinoma ria vsaki strani p o 
en kočnjak več, imajo tedaj 36 zob . Dolgi_ rep jim služi kakor roka za oprijemanje . 

Vriskač. Sem spada rj a v i vri ska'é (der rothe Briillaffe), ki živi družno po južno ameriških 
pragozdih na drevju ter se hrani z listjem in sadjem. Na jezični 
kosti ima čudovit mehur, s katerim lahko svoj glas ukrepi. Njegovo nekako 


posebno tožno rjovenje se zato po samotnih gozdih, zlasti v tihi noči, daleč n a 
okrog razlega. Ima pa še to navado, da začne z vso družbo ob enem vriščati in s e 
dreti in da potem zopet hipoma preneha. — Manjši, približno tretjino metra visok 

je živahni e v ile ž ali zvitorepec (der Tinsel- oder Rollsehwanzaffe), ki pa Cvilei . 
nima glasilnega mehurja. Nahaja se po gvijanskih gozdih, kjer živi v večjih 
dražbah. Ker se da lahko ukrotiti, ga preneso serntertja v Evropo . Indijanci ga 
jedo. — Majhna in posebno mična živalca iz te skupine je le vič (das~ven~ffchen), Levič. 
ki se ponaša z lepo, gosto grivo. Od prejšnjih se razločuje, da ima le 32 zob 
in na prednjih udih Šapice, na katerih ne more palca sklepati z drugimi prsti . 

Tab. III. 

Prhutali zveri 

P r h u t a r j i ali n etap i.r j i (die Flatterthiere oder Handfliigler) se raz


ločujejo od drugih sesaveev, da sta njih predrtja uda ustvarjena za letanje p o 
zraku. V to svrho sta znatno daljša od zadnjih in imata štiri jako podaljšan e 
prste; palec je pa kratek in kavelj čast. Med dolgimi prsti in ob telesu je razpeta 
tenka letavna mrena, ki sega do zadnjih udov in ki pri nekaterih tudi re p 
objema. Kratki prsti na zadnjih nogah so pa prosti . Prhutarji so ponočnjaki . 
Podnevi se obesijo z zadnjima nogama z glavo navzdol in zganejo mreno o b 
sebi ter spe. Naši domači netopirji prespe tako v skriviščih tudi celo zimo, sp e 
tedaj zimsko spanje. — Največji. med prhutal-ji je leteči pes ali kalong (der Leteči pes. 
Flederhund oder Kalong), ki je vranine velikosti. V glavo je podoben psu, in 
odtod mu je tudi ime. Leteči psi žive družbeno po velikih vzhodnoindijski h 
otokih. Podnevi počivajo, zvečer pa na stotine prhutajo okoli in žro sočno sadje . 
Po vrtih so zbog tega škodljive, sicer pa prav nedolžne živali . Domačini ji h 
tudi jedo. — Mnogo manjši, približno tolik kakor krt, je vampir ali krvoses Vampir. 

der Vampyr), Njegova jako velika, povprek nabrana ušesa imajo špiéaste zaklopce . 
Na nosu ima kožnato, listasto krpo. Doma je v Južni Ameriki, posebno v Gvijani , 
ter se hrani z žuželkami in s sočnimi plodovi . Pije pa tudi govedom in konje m 
in včasih celo človeku kri, prisesavši se na nje z ustnicami in z bradavičasti m 
jezikom. Rane, katere tako povzroči, so pa le majhne in brez vse nevarnosti . 

Pri nas prav navadna netopirja sta uhati netopir in podkovnjak . Uhat i 
netopir (die Ohrerrfledermaus) je manjši od hišne miši, ima pa neprimern o 

velika, za dve glavi dolga ušesa s špičastimi zaklopci . Na nosu nima nikakršnega 
nastavka. Prištevamo ga zato kakor letečega psa h g l a d k o n o s o m . Nekoliko 
večji podkovnjak (die Hufeisenn.ase) nitna na ušesih zaklopcev, pač pa ima 
na nosu čuden kožnat nastavek, namreč široko, v podobi podkve vrezano krpo , 
vrh nje pa koničast rogljiček . Spada zategadelj kakor vampir h k r p o n o s o m . 
Uhati netopir in podkovnjak se podnevi skrivata v staro zidovje, pod strehe , 
po jamah in v dupla, po n.o'éi pa letata okoli, loveč si vsakovrstnih žuželk. 


6 

Tedaj sta kakor druge pri nas se nahajajoče vrste jako nedolžne živalce, k i 
nam koristijo s požrešnim pokončevanjem škodljivega mrčesa . 

K zverem (die Raubthiere) prištevamo kune, cibetovke, medvede, 

h i j ene, mačke in pse. Vse te živali napadajo navadno druge živali, jih 
razmrcvarijo ter použijejo. V ta namen je njih popolno zobovje posebno močn o 
in ostro. V vsaki čeljusti imajo po šest reznih sekavcev, za njimi štrle čre z 
vse druge zobe močni očnjaki., potem je nekoliko vrzeljakov za njimi se vrst i 
veliki. Berač z več roglji in končno nekaj grbačev. 

V k u n j e pleme spadajo sicer najmanjše, a vendar zelo krvoločne zveri . 
Vse prave kune so vitkega, zleknjenega telesa, kratkih nog in močnih, negibkih 

Mala krempljev. — Najmanjša zver je mala p o d l a s i c a ali lasica (das gemein e 

podlasica . Wiesel), ki je po letu in po zimi zgoraj rjava, spodaj pa bela. Živi v grobljah , 
v duplih in v luknjah pod zemljo . Pogumna in krvoločna je ter napada včasi h 
tudi živali, ki so mnogo večje od nje, kakor domače in divje zajce in kuretnino . 
Navadno pa davi le miši, podgane in krte in je zato koristna . — Nekoliko večj a 

Hermelin,. je velika podlasica ali h e r m el i n (das grofe Wiesel oder Hermelin), k i 
je pa sicer mali podlasici prav podobna ter tudi živi in se vede kakor ta . Pri 
nas je hermelin bolj redek, nahaja se pa pogostoma v severni Evropi in Aziji , 
kjer ga na zimo, ko popolnoma pobeli., prav pridno love zaradi kožuha. — Prav 
čislano krzno nam tudi da koža plemenite in domače kune . Rumenorjavkasta 

Plemenita plemenita kuna ali kuna zlat i c a (der Baum- oder Edelmarder) ima na 
kuna° prsih rdeekastorumeno liso in biva po gozdih, kjer kolje gozdne kure, zajce , 

Domača 
veverice, miši. Sivorjava, na prsih bela domača kuna ali kuri a b e lica (der 

kuna. Haus- oder Steinmarder) pa živi v mestih in vaseh po hišah, po grobljah, v 
duplih in v starem zidovju in je strah in trepet vsej kuretini, kakor tud i 
Dekor. nekoliko manjši, črnorjavi dekor (der Iltis), čigar kožuhovina pa nima posebn e 
cene, ker smrdi . — Prav na dobrem glasu zaradi dragocenega krzna je sibirsk i 

Sobo] . s o b o l (der Zobel), ki je v postavi in velikosti plemeniti kuni podoben, samo 

da nima na prsih očivi.dne lise. Prebiva samo po najpustejših sibirskih gorah , 
kjer ga po zimi love z velikimi težavami, in nevarnostmi. 
Od pravih kun se vzlasti po široki, ploščnati glavi in po zaokroženem gobcu 

Vidra. razločuje plaha in zvita vi dr a (die Fischotter), ki ima majhna, zaporna ušesa , 
dolg ploščnat rep in z golo plavno kožico zvezane prste. Živi v luknjah na 
bregovih voda. Potaplja se in plava izvrstno ter se hrani vzlasti z ribami. Ker 
je zelo požrešna, je ribištvu jako škodljiva. Zato in zaradi temnorjavega kožuh a 
in užitnega mesa jo povsod preganjajo. Mlada vidra se da lahko ukrotiti in 
postane začuda domača ter se da celo izučiti na ribji lov . 

Kunam podobne so cibetovk e, ki se nahajajo v južni. Aziji in v Afriki. 
Cibetka. Nekatere cibetovke kakor upodobljena azijska cibetka (die asiatische Zibethkatze) 
izločajo v neki žlezi posebno, močno dišečo snov, takozvani cibet, katereg a 

Ihnevmon. so poprej uporabljali v zdravilstvu. — Sorodni, v Afriki 'živeči i h n e v m o D. (der 
lchneumon) je obče znan, ker pokončava krokodilova jajca . Ker jé tudi miši , 
podgane, kače in kuščarje, ga imajo v njegovi domovini pogostoma po hiša h 
da uničuje to golazen . 


Tab. IV . 

Zve r 


Medvedje pleme šteje deloma največje zveri. Medvedi so večinoma 
bolj neukretnega telesa in hodijo po širokih podplatih (podpatarji . Na prstih 
imajo dolge, ostre in močne kremplje . 

Tu nam je na prvem mestu omeniti rj a v e g a medveda (der Braune Rjavi 
Bár), ki je največja in najtežja evropska zver . Kadar je dorastel, meri v dolgost medved . 

malone 2 metra in tehta 150—200 kilogramov . Pokrit je z dolgo, jasno- al i 
zamolklorjavo dlako. Čelo ima jako vzbočeno, gobec pa kratek in špičast . Medved 
prebiva v južnih deželah le po visokih gorah in planinah ; v severni in vzhodni 

Evropi se pa nahaja sploh po samotnih in skalovitih jarkih . Pri nas se klatij o 
vzlasti po prostranih gozdih, ki pokrivajo svet okoli Snežnika, od koder zahajaj o 

v bližnje kočevske in ribniške gozde . V hrani medved ni izbirčen ; jé sadje, med, 
žuželke in druge male živali. Če pa pritisne lakota, se spravi tudi na večj e 
živali, kakor govedo in ovce . Prigodilo ' se je vže, da je v enni noči zaklal dvajse t 
do trideset ovac. Na lovu ga vodi največ dobri nos ; pravijo, da človeka izvoha 
že na 200—300 korakov daljave. Človeka pa napade navadno le, kadar je 
ranjen ali razdražen ali silno gladen, a takrat je nevaren . Ker urno teče, ker 
dobro plava in spretno pleza, mu je težko uiti. Ta mrmrač napada z velikimi 
sprednjimi tacami, vzpenši se na zadnje noge. Pred zimo ga odebeli obiln a 
hrana, potem se zavleče v brlog in prespi najhujšo zimo . Mlad se udomači in 
se nauči plesati in drugih umetnosti. Koža jesenskega ali zimskega medved a 
da dobro kožuhovino . Meso je užitno, posebno tace so neki sladčica prve vrste . 

Po severnih polarnih krajih prebiva beli medved (der Eisb~r), ki je Bel i 

večji in nevarnejši od našega medveda . Dlake je srebrnasto-rumenkaste, glave medved . 
bolj plo§čnate in bolj zleknjenega telesa . Beli medved izvrstno plava in kljubuj e 
tudi največji polarni zimi. Hrani se s samim mesom, vzlasti s tulnji in ribami . 
Prebivavcem onih pustih krajev, Eskimojcem, Samojedom in Grenlandcem, del a 
sosebno s tem veliko škodo, da izvoha in požre njihove zaloge živeža, naj ji h 

tako dobro zavarujejo z ledenimi ali skalnatimi zidovi. Zato, pa tudi zavoljo 
mesa in kože ga strastno preganjajo . Mladiči se lahko ukrote in se tudi marsi u 
priuče. 
V severni Ameriki živil našemu medvedu podobni, a manjši *črni medve d 
ali baribal (der Baribal) in precej večji, strahoviti sivi medved ali grizl i 

(der Grislib~r) . Tudi upodobljeni dolgorepi rakun (der Waschbár) je v severni Rakun. 
Ameriki doma. Rakun je kakih 60 cm dolg in spominja po svoji postavi nekolik o 
rt?, jazbeca. Hrani se z raznim sadjem, pa tudi z žuželkami, mišimi, jajci i n 
pticami . Ima to čudno navado, da vsako stvar v vodo pomoči, predno jo pojé . 
Rakunova koža da precej dobro krzno. — Po svojem v rilec podaljšanem nosu in 
po bolj zleknjenem, dolgorepatem truplu se razločuje od rakuna medved Medved 
ril ék ar (der Riisselb*á Živi v Braziliji družno po gozdih na drevesih in rilčkar. 
se hrani kakor rakun . 



8 

Jazbec. S svojo hojo po širokih podplatih se približuje medvedom jazbec (der 
Dachs), katerega pa sicer prištevamo kunam . Njegovo neukretno truplo je porastlo 

z grobo dlako, ki je zgoraj rumenkastosiva, na glavi skoraj čisto bela, spoda i 
pa črnikasta, tudi vprek oči in vprek kratkih ušes mu sega temna proga. V 
neki žlezi se mu nabira rumenkasta, zoprno dišeča mast . Ta lena, čmerikava 
žival prebiva najrajši blizu njiv, vinogradov in kraj gozdov, kjer si z močnimi , 
zakrivljenimi kremplji izkoplje na solnčni strani jazbino, to je, prostorno jam o 
z več predali. Po dnevi spi v jazbini, pod noč jo pa zapusti, da si išče plodov, 
korenin, žuželk, mladih zajcev, poljskih miši ., kač, žab, ptičjih jajec i . dr. za 
hrano. V jeseni populi mah okrog jame, ga znosi v njo in prespi na njena cel o 
zimo. Kakor medved tudi on ne otrpne, ampak se večkrat prebudi ; leži pa 
skrčen tako, da ima glavo med zadnjimi nogami . Love ga s psi jazbečarji. Iz 
kože delajo lovske torbe, ž njo prevlekajo kove'ege i. t, d. Iz dlake izdelujejo 
čopiče za slikarje . 

Smrduh. Jazbecu v rodu je južnoameriški, okoli 40 cm dolgi smrduh (das Stinkthier) . 

Tudi smrduh je ponočnjak, ki presanjari. dan v duplih ali jamah ter se kakor 
jazbec hrani s plodovi in majhnimi živalimi . Razdražen ali v nevarnosti brizg a 
iz posebnih žlez neko rumeno, oljnato tekočino, ki smrdi kakor živa kuga in 
onemogoči bivanje v njegovi bližini . — V severni Evropi, Aziji in Ameriki živ i 

Rusomaho nesitni r u s o m a h (der VielfraB), ki je podoben majhnemu, en meter dolgem u 
rjavemu medvedu, samo da ima precej dolg, košat rep. Prebiva po gozdih, po 
skalovitih gorah in po pustinjah. Lovi snežne jerebice, postrušnike in drug e 
miši, krade lovcem ubite ali in v pasti zašle živali ter napada tudi pižmarj e 
severne jelene in lose . Človeka se navadno izogiblje. Njegova koža da dobro 
krzno, meso pa ni užitno . 
Ostudne in gnusne zveri bolj pasje podobe so hi. j ene. Prednji konec njih 
neukretnega trupla je višji in močnejši od zadnjega, zato se grivasti hrbet 
spušča strmo proti repu. Hodijo s pobešeno glavo in hromim korakom. Jako so 
požrešne in samogoltne, a bolj bojazljive nego srčne. Hranijo se večjidel z 
mrho ter so zato nekoliko koristne . Glad jih pa včasih tudi ohrabri do neverjetne 
drzovitosfi, in potem napadajo grozno rjoveč domače živali in celo otroke . 
Progasta Progasta h i j ena (die gestreifte Hyáne), ki je sive dlake s črn.orjavi.rni , 
hijena, povprečnimi progami, se nahaja v Afriki in južni Aziji, večja in močnejš a 
Lisasta lisasta hijena ((obe gefleckte Hyane) ki je rumen.osiva z rjavimi lisami, živ i 
hijena. pa le v južni in vzhodni Afriki. 

Tabo V . 

Zter i 

Cvet vseh zverin so mačke. Vse mačke so ponočne roparice zleknjenega 
telesa, okroglaste glave in kratkega, brkatega gobca . Zakrivljene, ostre kremplje 
po volji lahko skrčijo, zato ostanejo zmerom ostri . Jezik imajo raskav. Zenica 


v očeh je bolj podolgasta nego okrogla in se v temi lahko razširi . Sploh imaj o 
tako ustvarjene oči, da tudi po noči vidijo , zato se jim v temi svetijo . Love 
žive živali, katere navadno oprezno zalezujejo ter jih potem v skoku ugrabijo . 

Najmogočnejša in najveličastnejša zver je 1 e v (der Lowe), katerega po Lev. 

pravici imenujemo kralja vseh živali, Dorastli lev samec je pravi vzor možat e 

sile, drzne srčnosti in lahke gibičnosti . Velika, bolj četverooglata nego okrogla, 
pa nikakor ne grda glava z gosto, kakor ostala dlaka rumeno grivo, ki g a 
pokriva od glave do pleč, zastavne prsi, gladko, gibie'no, do dva metra dolgo 
telo, krepki, dolgi, na koncu čopasti rep, silne noge, grozno leskeče oko, kater o 
v svesti si svoje moči mirno upira v sovražnika, — vse to priča o njegove m 
junaštvu in plemenitem rodu. Vseh teh prednosti pač nima levinja. Pri njej ni 
ponosne, strahotne grive, zato pa spominja glava s kratkimi, špič'astimi ušes i 
bolj na mačji rod. Celi spredek trupla izgubi s tem znak neizmerne sile prs i 
so ožje, vse truplo je bolj stisnjeno in za celo tretjino manjše . 

Lev, ki je v prejšnjih časih živel tudi na Grškem, se nahaja sedaj v ve č 
pasmah po Afriki in jugozapadni Aziji. Kot kralj v puščavi pa seveda rte prebiv a 
po .golih peščinah, ampak na lepih zelenicah v obrastenih dolinah in gozdih . 
Po dnevi leži skrit v hosti in šele pod noč zapusti ležišče ter strašno rjove č 
naznanja, da gre večerjat, pozno kakor ima velika gospoda navado . Da bi nobeden 
ne preslišal silnega glasu, se še enkrat ponavlja. Kakor bi strela udarila , 
nastane sedaj med čredo največja zmešnjava : zebre, antilope in žirafe, domače 
govedo, velblodi, ovce in koze, staro in mlado, vse plane kvišku, vse se gnete 
in stiska v kot, strah in groza jim spreletava kosti. Med tem se odpravi puščave 
mogočni gospodar na lov. Ako zunaj na lovu ne najde plena, prilomasti v 
selišča, zakolje in odnese domačo žival in je zato jako škodljiv. Nikdar pa ne 
davi kakor druge zveri mačjega plemena iz same krvoločnosti, ampak samo tedaj , 
kadar želodec terja svoj neodbitni davek . Ko si je izbral svojo žrtev, se ji 
približa na kakih 10—12 korakov, leže in skoči potem nanjo. Grozno grče 
leži na svojem plenu, čim dalje globlje mu zasaja ostre kremplje v meso, naposle d 
ga vzame med silne zobe in izgine ž njim v nočni temi. Ce mu prvi skok 
izpodleti, pravijo, da ne skače rad v drugo. Močan je pa tako, da z enim udarom 
lahko konja na tla pobije in da s teletom v žrelu po več ur daleč beži. Človeka 
napada neki le, ako ga draži ali če pred njim beži . Sploh se tudi z drugimi 
nevarnimi sovražniki nikdar ne spušča nepremišljeno v boj, ampak vselej le p o 
zrelem preudarku, a tedaj z največjim pogumom . Napaden in ranjen se brani , 
strašno rjoveč, tudi proti večjemu številu ljudi. Posebno srčno brani tudi svoje 
mladiče. Mlad se v sužnosti še dosti hitro ukroti in se marsičemu priuči ; svojega 
strežaja pozna in mu je vdan. 

Po svojem lepem, rdečkastorumenem in povprečno črnoprogastem kožuh u 
prekaša leva tiger (der Tiger), ki je tudi bolj vitke in višje postave, a brez Tiger. 
grive in brez kite na repu . Tiger prebiva samo v Aziji, sosebno Vzhodni Indiji ; 
največ jih je v Bengaliji, nahaja se pa tudi na otokih Javi in . Sumatri. Sicer 

se pa klati še daleč na okrog, na severovzhodu pride tja do Amurskih pokrajin 
in na severozahodno stran tja do I-Ivalinskega morja. Tiger je najgrozovitejša 
zver, ker je v njem združena silovita moč in brezmerna krvoločnost . Obvlada 
največje živali, napada črede ter pokolje v svoji krvoločnosti mnogo več, nego 


10 

more požreti. Sosebno nevaren je tiger zaradi drzovitih napadov na ljudi , 
katere mnogokrat odnese iz srede vasi ali pa izmed potnikov na cesti .. Umevno 
je tedaj, da tega strašnega krvoloka neizmerno preganjajo . Love ga na slonih , 
kjer je strelec na visokem hrbtu še precej varen. Mlad tiger se da sicer ukrotiti, 
a tudi takemu ni nikdar zaupati., kajti svoje drzne in krvoželjne nravi i ukroče n 
ne zatajeva. 

Leopard . Precej manjši od tigra je leopard (der Leopard), ki se tudi ponaša s 
prekrasnim kožuhom. Na trebuhu bel, sicer rdeekastorumen ima na vsaki stran i 

šest do sedem vrst okroglastih lis, katere so sestavljene iz treh do šest črnih . 
peg. Tudi dolgi rep, glava in noga so črnopegaste . Leopard živi po gozdih 
Afrike in Azije. Pleza jako spretno po drevju in skače na opice, antilope, ovce , 
ptice in tudi na ljudi. — Enobarvna, belkastoruraena mačka manjše postav e 

puma. je puma ali k u g u a r (der Puma oder Silberl~we), ki biva po vsej Ameriki , 

v vroči Braziliji in v mrzli Patagoniji, po gostih pragozdih, kakor po travnati h 
stepah. Ta spretni plezavec napada le manjše živali, davi pa brezmerno posebno 
ovce in je zato jako škodljiv. Človeka se boji. Mladiči se lahko udomačijo in 
so potem popolnoma krotke, nenevarne živali . 

Domača Domača ma č k a (die Hauskatze) ima tenko, mehko, raznobarvno dlako , 
mačka. ki se v temi sveti, ako jo nazaj gladiš, Njen od polovice telesa daljši rep se 
proti koncu stanj šuje. Mačka je razun polarnih krajev povsod domača žival. 
Izvira brzčas iz nubijske divje mačke . V Egiptu vsaj je znana vže iz starodavni h 
časov. V Evropo je prišla šele v srednjem veku in se je odtod razširila dalj e 
po svetu, Ker je jako snažna, gibka in igre željna, jo goje ljudje semtertja za 
veselje, večjidel pa le, da jim lovi miši in podgane . Dasiravno je udomačena, 
se vendar bolj drži hiše nego človeka . Kadar ji je po godu, prede in gode, razdražen a 
pa puha in pljuje, pa tudi rada praska in grize. Svoje roparske narave sploh 
nikdar popolnoma ne zataji . Pri priložnosti ukrade mesa iz shrambe in zalezuj e 
tudi manjše ptice po vrtih in lozah . Mnogokrat popolnoma podivja ter se klat i 
po gozdih v veliko škodo manjši divjačini . Taka podivjana mačka je včasi h 
divji zelo podobna, a po nekaterih znakih se vendar lahko razločuje od prave 
Divja divje. — Divja ma 'é k a (die Wildkatze)' je navadno večja in težja, glave je bol j 
mačka. debele, trupla je bolj tršatega in zajetnega . Dlake je vedno rumenosivkaste s 
temnimi povprečnimi progami in ima tudi na repu pred koncem tri črne, širje , 
proti korenu pa tri črne, ožje kolobarje . Sicer jo pa najlaže spoznaš po kratkem , 
povsem enako debelem repu, ki je tudi na koncu zmeraj črn. Divja mačka 
sameva v evropskih gozdih, posebno na Ruskem. Najrajši biva po temnih jelo vicah, 
zlasti ondi, kjer je svet pečinast in skalnat. Svoje ležišče ima navadno 
po starih, zapuščenih jazbinah in lisičinah, kjer pa takih ni, v kakem podmol u 
ali duplu, včasih pa tudi kar na tleh sredi nepristopne gošče . Po zimi pritihotap i 
celo do samotnega, ob gozdu stoječega selišča ter se nastani na svislih al i 
skednjih. Hrani se z mišimi, podlasicami, vevericami in polhi. Rada zalezuje tud i 
gozdne kure ter napada o priliki zajce in srniče, in prav zato je lovstvu jak o 
škodljiva. Cloveku se sicer umiče, a vendar se lovcu ni šaliti ž njo. Obstreljena 
ali drugače razkačena se zapraši v človeka in ga s kremplji in zobmi strahovito 
obdeluje. Njena koža da dobro krzno . 


11 

Druga evropska zver mačjega plemena je r i s (der Luchs) . Po hrbtu ie :Ris 
rdečkastorjav in semtertja temnolisast, proti trebuhu jasnejši . Oči ima velike i n 
bistre in na koncu ušes črne šopke ; rep je kratek, Živi po goratih gozdih , 
zlasti na Ruskem in Švedskem . V naših krajih je dandanes malone zatrt, kajt i 
le v razsežnih kočevskih in snežniških gozdih se še morda posamič nahaja . 
Zadnjič so na Kranjskem ubili risa leta 1880 . na Opatovi gori v Gorjancih . 
Ris čez dan lenari v kakem duplu, pod kako pečino ali v mladem smrečju, V 
mraku pa oživi in gre na lov, na katerem ga vodi največ čuda tenek sluh 
izredno bister vid, Lovi manjše gozdne živali, posebno rad pa preži na jelene, 
srne, severne jelene in lose, Ako je ugledal bistrovidec svoj plen, se plazi p o 
mačje do njega in se mu potem v drznem, do pet metrov daljnem skoku vrž e 
na hrbet, mu zadere ostre kremplje globoko v meso ter mu pregrizne vratne 
žile. človeka s čistega mira ne napada, toda razdražen ali ranjen mu pa j e 
prav tako opalen kakor medved ali volk. 

Tab. VI . 

Zven p1avttonožci 

Zveri pasjega plemena so visokih nog in imajo podolgasto glavo, glade k 
jezik ter na prstih tope, negibke kremplje . 

Največji med divjimi psi je volk (der Wolf), ki je podoben velikemu Volk . 
ovčarskemu psu. Pokriva ga rurnenkastosiva, tu in tam nekoliko črno namešana, 
po trebuhu jasnejša dlaka . Glavo ima špičasto, čelo ploščnato, ušesa pokončna . 
Metlast rep nosi pobešen. Volk živi v krdelih, vzlasti po poljskih, ruskih i n 
norveških gozdih. Tudi v naših krajih jih je še zmeraj več kakor preveč, sosebn o 
v snežniških in kočevskih šurnah, kamor prihajajo iz sosedne Hrvatske . Volk je 
bolj ponočrta zver. Po dnevi se skriva po gozdih, kjer navadno v najgostejšem 
mladovju preleži in predremlje ves dan do večernega mlaka, samo v tihi samoti , 
kjer se mu ni bati človeka, se vzdigne vže popoldne in gre na prežo . Na ravnem 
se po dnevu potika tudi po žitu, zlasti po koruzi in včasih še celo prav blizu 
človeških startovališč. Po noči pa dirjasti okrog in prehodi hribe in doline, d a 

napolni vedno prazni in kruleči želodec. Žre pa vse, kar mu pride po d 
zobe, bodisi da je to miš, jež ali lisica, hrošč, kuščar, kača ali žaba . Ako najde 
mrhovino, se je nažre do sitega, in če ni tega niti onega, krene v polje ter si 
potolaži glad z bučami, s koruzo ali celo s krompirjem. No, to škodo bi mu 
človek še rad pregledal, ko bi požeruh ostal pri tem, Ali bolj od krompirja in 
ježa ga mika srna in zajec, ovca in svinja . In ako zajde med nje, se ne zadovoljava 
požrešni krvolok z eno živaljo, temveč kolje in davi in mesari, dokler 
*čuti kaj živega okoli sebe. In ravno zato mu je človek tako neusmiljen sovražnik, 
Človeka se strahopeti in boječi: grdogledni.k sicer navadne ogiblje že na daljavo, 
Toda kadar pritisne glad, takrat se ujunaei in pograbi otroka ter napada tudi 


12 

odrastle. — Na Grškem, Turškem in v Mali Aziji prebiva volku podobni, toda manjš i 
šakalj. rumenorjavi šakalj (der Schakal), ki po noči tuleč v krdelih napada manjše živali . 
Lisica. Bolj pogostoma kakor volk se pri nas nahaja lisica (der Fuchs), ki s e 

odlikuje s podolgasto-okroglo zenico v očeh. Dlake je rjaste, gobca jako §pi'éastega. 
Košati., skoraj kakor telo dolgi rep se ji vleče po tleh. Lisica prebiva po vsej 
Evropi, Aziji in severni Ameriki. Stanuje v luknji (lisičini), katero si sama 
izkoplje, ali se naseli v kaki zapuščeni jazbini. Lovi miši, kobilice, hrošče in 
drugi mrčes, kar bi ji človek vse rad privoščil . Ali kaj, ker rajši sega p o 
zajcih in srničih, po jerebicah in drugih gozdnih kurah . Zato jo lovec sovraž i 
in preganja na vse kriplje . Na rovašu jo pa imajo tudi gospodinje, ker ji m 
odnaša njih ljubljene kokoši, race in gosi . Na samotnih seliščih, vilasti u a 
takih, kjer nimajo dobrih pasjih varuhov, iztrebi malo po malem vso perutnino. 
Tu postane tako prešerna in drzovita, da se o belem dnevu prikaže na dvorišče 
in večkrat ljudem izpred oči izmakne pišče ali kokoš. In če se ji lepa prilika 
nudi, pokolje iz zgolj krvoločnosti pa tudi na enkrat mnogo več, kakor potrebuje . 
Ta v cenjen kožuh oblečena malopridnica ni tedaj le drzna tatica, ampak tud i 
krvoločna roparica, zraven pa zvita in premetena, kakor malokdo . Lokavost j e 
njeno osobito svoj sivo , katero se ji nikoli ne izneveri, bodisi da sama lovi , 
bodisi da njo kdo preganja. 

Med tem, ko se lisičja prekanjenost in zvijača slavi v pregovoru, nam je 
pa domači pes vzor vdanosti in zvestobe . Pes se od svojih sorodnikov, o d 
volka in lisice, posebno razločuje po vzbočeni glavi in po kvišku na levo zasukanem 
repu. Glede velikosti in postave so psi prav različni, tako da štejem o 
mnogo jako raznovrstnih pasem . Tu naj omenimo le lovskega in ovčarskega ps a 

Umi( in špiclja. Lovsk i psi (die Jagdhunde) so srednje velikosti, bolj topega 
pes. gobca in velikih, zaokroženih, mahadravih ušes . Dlake so gladke, bele ali rumen


kaste, včasih imajo rjave ali črne lise . Ti psi imajo jako dober voh, poleg tega 
so razumni, urni in. močni ter zato posebno spretni pri zasledovanju in priganjanj u 
Mar m. divjačine. Ovčarski pes (der Schaferhund) in njegov bližnji sorodnik špice lj 

. 

,Pes (der Spitz) imata špičast gobec in majhna, pokončna ušesa. Navadno sta črne , 

spicelj sivkaste ali rjavkaste, dolge dlake. Srčna in živahna sta, rada lajata, sta dobra 
čuvaja in se marsičemu priučita . Pes je' edina domača žival, ki je šla z a 
človekom po vsem svetu . Divji se nikjer ne nahaja, pač se pa klatijo cele trop e 
podivjanih psov po Egiptu, po Vzhodni Indiji in po stepah Južne Amerike, kjer 
družno love in ropajo. Pes se privadi vsakovrstni hrani, v Grenlandiji n. pr. jé 
le meso, in sicer skoraj samo ribe, na otokih Velikega oceana pa uživa sam o 
rastlinsko hrano, pri nas pa to in ono . Psa prištevamo po vsej pravici našim 
koristnim domačim živalim, kajti on nam ni le zvest in vdan tovariš, ampa k 
tudi dober in prideri, na migljaj poslušen pomočnik pri mnogem delu . Varuje 
in brani svojega gospodarja in njegovo premoženje . Odpodi tatu in najde morivca . 
Čuva čredo in jo drži v redu. Reši človeka iz vode ali iz plazov po planinah . 
Ker je poúčen, uren, močen in ker zna dobro slediti, je posebno koristen na 
lovu. Sledi, goni in lovi divjačino in zganja perutnino . Išče tudi gomoljike. 
Večje pse oprezajo v severnih krajih v sani, pri nas pa pred male vozičke . Na 
otokih Velikega oceana ga pitajo, kakor pri nas prešiča. Pes nas pa tudi razveseljuje 
s svojim obnašanjem in z marsikaterimi burkami in umetnostimi katerim 


se lahko priuči ; zato ga_ mnogokrat imajo le za veselje . Nevaren je človeku sam o 
zaradi strahovite bolezni, pasje stekline, ki, preide tudi na *človeka ali na živali , 
od steklega psa oklane. 

Po svojem zobovju se zverem približujejo plavutonožci (die FlossenftifMer) , 
a njih valjasto, proti zadnjemu koncu zoženo truplo je ustvarjeno za bivanje v 
vodi. Na zelo prikrajšanih nogah -imajo prste tja do krempljev zvezane s plavno 
kožo; zato so noge, izmed katerih so zadnje zmeraj nazaj obrnjene, bolj al i 
manj plavutaste . Jako urni in gibiéni so v vodi, precej neukretni pa na suhem . 

Sicer pa na kopno redkokdaj pridejo, kadar se solnčijo ali pa da podoje svoj e 
mladiče. Hranijo se z ribami in drugimi morskimi živalimi. — Jako velika, včasih 

do 10 metrov dolga žival iz te skupine je mrož (das Walross), ki je pokrit s Mrož s 
trdo, rjavorumenkasto dlako. Gornjo ustnico ima nabuhlo in s ščetinastim 
brkami porastlo. Iz zgornje čeljusti mu molita dva velika očnjaka (okla), k i 
mu služita deloma za brambo, deloma pa za to, da si na suhem ali na led u 
naprej pomaga. Mroži žive v severnem Ledenem morju včasih na stotine skup . 
Zarad oklov, kože in masti jih preganjajo in love . Okli se namreč uporabljajo 
kakor slonova kost, cenijo jih pa še bolj, ker ne zarumene . — Mnogo manjši j e 
pasjeglavi. t u l e n j ali morski pes (der Seehund), ki je porasten z gosto, Tulenj a 
umazanozeleno dlako. Prebiva navadno v družbi sorodnih vrst v severnih morjih 
od Vzhodnega in Severnega tja do Ledenega morja. Tulenj prav za prav živi 
prebivavee polarnih krajev, zlasti v Grenlandiji, kajti od njega uporabljajo vse : 
kožo, mast, meso, kri, čreva, kite in kosti . Vzlasti tolšča, meso in koža so z a 
Grenlandca tako imenitne stvari, da mu brez njih ni mogoče živeti . V kožo se 
oblači, z mesom se brani, izcvrto tolščo pa pije in polni ž njo tudi svetiljko, 
ki mu razsvetljuje brlogu podobno kočo in ki v njej nikoli ne ugasne . Tulenj 
je živahna, bistroumna a prav miroljubna žival. Lahko se udomači in marsičemu 
priuči. 

Tab. VII. 

Zu koiedi in glodavc i 

Žužkojedi (die Insektenfresser) so majhni sesavei s popolnim, ostri m 

zobovjem in v rilček podaljšanim gobčkom. Imajo kratke, a krepke noge, k i 
so posebno pripravne za kopanje, in hodijo po ploščnatih, golih podplatih . — 
Po svoji bodičasti obleki se med njimi odlikuje j e ž (der Igel) . Po hrbtu in po jež. 
straneh je namreč porasten z dolgimi bodicami, po trebuhu pa z mehko, rjav o 

dlako. Bodljivo kožo potegne lahko prek sebe ter se, skrivši glavo in noge , 

zvije v klobčič. Ponočnjak je, ki H čez dan skriva po grmovju, po noči p a 
lovi žuželke, polže, miši, žabe in kače, a tudi sadja in korenin ne zameta. Na 
pozno jesen si izkoplje -ugodno ležišče, se zvije in prespi vso zimo. — Manjši 
od ježa je k r t (der Maulwurf), čigar valjasto, kratkorepo truplo pa porašča Krt. 
mehka in gosta, modročrnikasta dlaka. Ima posebni, krepki, lopatasti prednji 


nogi, s katerima jako spretno razmetava prst pod zemljo . Predrobni očesci i n 
ušesi ima skriti v dlaki . Krt je podzemljak, ki stanuje v kotlički], okoli katereg a 
gresta dva kolobarasta rova, drug nad drugim, Iz tega stanovanja hodi p o 
gladki., včasih 30 do 50 m dolgi poti vsakdan trikrat na lov, rijoč za ličinkam i 
in črvi. V svoji požrešnosti uniči mnogo škodljivega mrčesa ter je zato koriste n 
nadležen je pa po vrlih in travnikih, ker nameče krtine, Zime ne prespi, ampak 
se le globokeje zarije v zemljo, — Sem spadajoče rovke so mišje postave , 
razločiš jih pa lahko od miši po dolgem, brkatem rilčku, po popolnem zobovj u 
in po kosmatem repu, Dlake so zgoraj temnorjave, spodaj jasnejše in imajo 
velika, gola ušesa ter razločne oči . Rovke prebivajo v podzemeljskih luknjah , 
so jako požrešne in se hranijo z žužki, črvi, mladimi pticami, mrtvimi milini i. t. d. 
Ker izločajo neko zoprno dišečo tekočino, jih mačke in psi ne jedo . Precej 

Rovka . navadna je le 4 cm dolga mala rovka ali hrčica (ene Zwergspitzmaus), k i 
je najmanjši sesavec v naših krajih . 

Gl o d av ci (die Nagethiere) so večjidel majhne živali z nepopolni m 
zobovjem. Imajo v vsaki čeljusti dva dletasta prednja zoba, glodača, s katerima 
glojejo svojo hrano. Med glodači in kočnjaki je velika vrzel, ker nimajo očnjakov . 
jšna miš. -Najškodljivejši glodavci so miši, Sploh znana, temnosiva hi§rt a mi š 
Ilausmaus) ima velika, gola ušesa in kakor telo dolg, luskav rep. Ta 

majhna kvarnica spremlja človeka povsod . Kjerkoli si postavi dom, bodisi na 
gori ali v ravnini, kmalu se pokaže poleg njega nepoklicana gostačka miška . 
Tu prebiva po luknjah in zakotjih ter prevrta lesene stene in celo zidovje . 
Ker ogloje vsakovrsten živež in sklesti in zgrize tudi druge stvari, kakor papir, 
knjige, usnje i. t. d., je prav nadležna. — Od hišne miši se po širokem, topem 
~Ijska ,gobčku in kratkem, dlakavem repu razločuje rjavkastosiva poljska mi š 
(die Feldmaus), ki prebiva po peščenih njivah in senožetih. Preriva zemljo na 
vse strani in razgloda rast ter je zato jako škodljiva . — Zelo ostudne živali 
mišjega plemena so golouhe, luskorepe podgane, izmed katerih se pri na s 
Siga nahajata črnikasta hišna ali *črna podgana (die llausratte) in večja siv a 
'otipna, podgana (die Wartderratte), ki je rjavkastosive dlake . Podgane so togotni, 
predrzni in grizljivi požeruhi, ki žive dandanes skoraj povsod, po vaseh i n 

mestih, po kočah in palačah ; in v hiši ga od podzemeljske kleti do podstrešja 
ni prostora, kjer se ne bi vtihotapila ta nesnaga . Po volji so jim celo najnegnusnejši 
koti po zahodih, greznicah in smradotokih. Njih se ne ubraniš, zapira j 
se, kolikor ti drago pred njimi, prej ali slej si narede pot do tvojih shramb. 
Podrujejo in prevrtajo ti najdebelejši zid, in ni je tako debele deske, da bi j e 
ne preglodale. In kjer se enkrat vgnezdijo, zasežejo glodive grdobe vse, kar 
človek spravi hrane sebi in svojini, uničujejo pa tudi usnje, knjige in drugo . 
Pri priliki napadajo i žive živali, koljejo piščeta po kurnikih in gredo za mladimi 
račicami in goskami v vodo ter jih potegnejo od spodaj za noge pod gladino . 
Poloté se pa tudi pitane svinje, in dogodilo se je celo, do so objele in umoril e 
majhne otroke, V starem veku najbrž v Evropi ni bilo nobenih podgan, šel e 
pozneje se je pritepla iz Azije črnica, ki je pri nas gospodovala sama d o 
polovice predpreteklega stoletja. Ta čas se je prikazala sivka, ki je do tedaj 
živela v Indiji, poplavila Evropo in se odtod z ladjami razširila po vsem svetu . 
V sivki je črnica dobila hudo nasprotnico ; takoj se je med njima začelo očitno 


sovraštvo, boj na življenje in smrt. In ker je sivka močnejša, predrznejša i n 
silnejša, je podlegla črnica v neenakem boju ter se je povsod morala umikati 
zmagoviti. pritepenki. Zato je črnica sedaj vže precej redka in se največ še 
nahaja po gorskih vaseh in samotnih seliščih, 

Po deželah severne in vzhodne Evrope, a tudi v nekaterih južnejših krajih , 

kakor na Saksonskem in v Turingiji, dela poljedelcem veliko preglavico hrček Hrček . 
(der Ilamster). Velik je kakor siva podgana, a dlake je zgoraj rdečkastorumene, 
spodaj pa črne. Ima tudi širok, top gobček, kratek, kosmat rep in v usti h 
velike mošrtjice. Ta nespravni in grizljivi togotnež samotari v podzemeljskih 
luknjah, katere si sam izkoplje po rahlih njivah, Hrani se z raznimi poljskim i 
pridelki, kakor z žitom in grahom, z bobom in lanom, ter jih nanosi v ustni h 
mošnjicah tudi v svoj stan za pozno jesen in prvo pomlad. Čez zimo spi, in 
takrat ga z nakopičeno zalogo vred izkopavajo, — Miha in prijetna glodavk a 
je naša v e v e r i c a (das Eiehhornchen), ki ima na ušesih dlakave čope in dolg, Veverica , 
košat, na dve strani razčesan rep, Dlake je navadno zgoraj rjaste, po trebuh u 
pa bele. Veverica živi v gozdih, najrajši v smrečju, kjer začuda spretno plez a 
in skače po drevesih. Jé semena in plodove gozdnih dreves ter sedi pri tem n a 
zadnjih nogah, s prednjima pa nosi hrano v usta. Po zimi' prebiva, toda brez 
pravega zimskega spanja, v mehko nastlanem gnezdu, katero si napravi v kake m 
duplu. Mlada ujeta, postane popolnoma domača in krotka. Njeno meso jed~, i z 
kože pa delajo krzno . — Po listnatih gozdih, posebno po bukovju prebiva veverici 
podobni, pepelastosivi polh (der Billich), ki se pri nas, zlasti na Dolenj-Polh, 
skem, v dobrih žirskih letinah prikaže v veliki množini . Polh je ponočna žival ; 
dan predremlje v duplih, v votlih skalah ali v podzemeljskih luknjah in presp i 
v takih skriviščih tudi vso zimo . Zvečer se pa vzdrami in si išče žir, želode , 
lešnike in drobnice, katerih neizmerno mnogo zaužije. Na jesen jako odebeli , 
in takrat ga zavoljo užitnega mesa in zavoljo kože strastno zalezujejo stari in 
mladi polharji. Lové ga po noči v samostrine, to je, v lesene, majhni škatlj i 
podobne pasti, katere nastavljajo po drevesih . Iz kože delaje polhovke, ž nj o 
podlagajo tudi kožuhe, — Po najvišjih planinah v Alpah, Karpatih in Pireneji h 
živi rumenkastosivi svizec ali m a rm o ti ca (das Alpert-Murmelthier) . Velikosti Svizec. 

je zajčeve, toda trupla je neokretnega in zatrepanega, glave široke in ploščnate, 
majhnih ušes, kratkih nog in kratkega repa. Svizci stanujejo poleti posamezn o 
ali paroma v podzemskih luknjah, za zimo pa si izkopljejo na prisojnih mesti h 
večje brloge, da v njih družno prizirnijo, Od maja do septembra se pasejo po d 
milim nebom. Jako so plašni in oprezni; kadar le prinajmanjši nevarnosti jeden 
iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo na mah vsi v svoje luknje . Na jesen po strižejo 
travo, jo posuše in znosijo v brlog, zamašé vhod ter prespe na mehk i 
postelji šest do sedem mesecev dolgo, hudo zimo. — Znamenit in velik glodavec je 
b o b er (der Biber) . Njegovo neukretno, včasih do meter dolgo truplo, ki se Bober. 
konča v širok, ploščuat, luskav rep, pokriva dvoj vata dlaka : daljša je debelejš a 

in rjava, krajša (podlanka) je ramenkastosi.va. in volnata. Med prsti zadnjih 
nog ima plavno kožo . Bobri bivajo ob rekah in jezerih v severni Aziji in v 
Severni Ameriki ter tudi v Evropi, a tu so že precej redki . Poleti žive posamezno, 
po zimi se pa združijo in grade iz debel, vej, kamenja in blata skupn a 

velika, prav umetna, kopičasta stanovanja, ki imajo vhod zmerom pod vodo . 


Hranijo se z lubjem mladih dreves in z listjem in se s tem zalagajo tudi za 
zimo. Lové jih zaradi dragocenega krzna in zaradi zdravilne bobrovine, nek e 

rjavkaste, močno dišeče snovi, ki se njim v dveh žlezah nabira. — Največji 
Vodni med glodavci je rdečkastorjavi vodni prasec (das Wasserschwein), ki je po 

pralec. postavi in velikosti podoben srednje velikemu domačemu preši'éu, Ima jako to p 
gobec s preklano gornjo ustnico in na prstih, ki so zvezani s plavno kožo, kopitaste 
kremplje . Ta izvrstni plavač živi v Južni Ameriki družno kraj rek, jezer 
in močvirij ter se hrani z vodnimi rastlinami . 

Tab. V I 

Glodavei troar j

-ti 

Divji zajec . H glodavcem spada tudi obče znani, dolgouhi strahopetec, d i vj i al i 
polj s k i zajec (der Feldhase), ki je zgoraj rjavkastosiv, spodaj pa bel . Im a 
kakor drugi glodavci zajčjega plemena močne zadnje noge, ki so daljše o d 
prednjih. Ozke trepalnice ne pokrivajo velikih oči, zato spi z odprtimi očmi . 
Zajec prebiva po polju in po gozdih skoraj v vsej Evropi in nam koristi z 
mesom in s kožo . Škoduje pa tudi, ker se na zimo poloti mladih sadnih dfevese c 
Kraj jjk, in jim ogloje njih lubje. — Sorodni k r a l j i k ali domači zajec (das Kaninchen) 
je manjši in raznobarvne dlake . Kraljiki se divji nahajajo po srednji 
in južni Evropi, pri nas jih rede zaradi mesa in kože kot domačo žival. Živé 
družno v podzemeljskih rovih, katere si sami izkopljejo, — Majhen in za l 
Egiptovsk e glodavec posebne postave je rumenkastosivi egiptovski skakač (die ~gypskakač. 
tische Spri'.ngmaus), ki ima dolga, pokončna ušesa, krepak, od telesa daljši re p 
ter močne skakalne noge, ki so šestkrat daljše od prednjih. Skakači žive družno 
v podzemnih luknjah po puščavah in stepah severne Afrike in Arabije in se 
hranijo s koreninami in plodovi. Jako so plahi in urni ter delajo začudi, dolg e 
Ježevec, skoke. — Prav lena in počasna žival ie pa nasprotno ježevec (das Stachelschwein) 
ki je po hrbtu in po repu porasten z dolgimi, belo in *črno kolobarastirn i 
bodicami, Ježevec samotari v južni. Evropi in severni. Afriki po votlinah, katere 
si z močnimi kremplji izkoplje . Hrani se z lubjem, s koreninami in plodovi , 
Meso jedo, bodice pa rabijo za držala. — Od pravih glodavcev se razločujej o 
po svojih topih, skoraj kopitastih nohtih vže omenjeni vodni prasec, z a -
Zamorski morski prasiček in jazbec pečinar. Zamorskemu prasi.čku (das 
prasiček. Meerschweinchen) je prvotna domovina v Južni Ameriki, a dandanes se nikjer 
več divji ne nahaja. Pri nas goje to nedolžno, miroljubno in dobrovoljno živalc o 
Jazbec pogostoma zlasti otrokom v veselje. — Jazbec peči n a r (der Klippdaehs) je 
Pe činare velik kakor kraljik in z gosto, sivo dlako porastert . Pohleven in bojazljiv j e 
ter živi družbeno po razsedenih pečinah v gorovjih od Kaplandije prek vzhodn e 
Afrike do Arabije, hraneč se z rastlinam Njegovo meso čislajo posebno Beduini . 


17 


Trobčarji ali sloni (die Ril.sselthiere oder Elephanten) so dandanes Slon . 
največje živali na kopnem. lrnajo neokretno, z debelo, skoraj golo kožo pokrit o 
truplo, kratke stebraste noge, debelo glavo, kratek vrat, velika ušesa, a prime roma 
majhne oči. Gornja ustnica in nos sta raztegnjena v dolg, jako gibe k 
rilec (trobec), ki ima na koncu en ali dva prstasta rogljička . Skozi rilec dihaj o 

in pijejo, ž njim posezajo po stvareh in nosijo hrano v usta ; služi jim pa tud i 
v brambo. Zobovje je prav jednostavno ; na vsaki strani imajo namreč zgoraj in 
spodaj en sam velik, sestavljen kočnjak in v zgornji čeljusti še dva iz ust 
štrleča, včasih čez l 1/2 meter dolga okla, katera dajeta dragoceno slonovo kost. 
Sloni žive družno po vlažnih gozdih blizu voda in se hranijo z rastlinami . 
Miroljubni in razumni so, lahko se udomačijo in priuče raznih umetnosti te r 
učakajo visoko starost. Rabijo jih sedaj zlasti za tovorjenje in za lov . Slonov 
razločujemo dve vrsti. Upodobljeni i n d i j s k i slon (der indische Elephant) 
postane do 4m visok in čez 5 m dolg. Na prednjih nogah ima pet, na zadnjih 
štiri prste in koncem rilca en sam rogljiček . Živi v jnžni Aziji. in na sosednih 
otokih. Afriški slon (der afrikanische Elephant), ki prebiva sedaj le še p o 
notranjih deželah Srednje Afrike, je manjši od indijskega, ima pa večja ušesa , 
na prednjih nogah štiri, na zadnjih le tri prste, na koncu rilca pa dva rogljička . 

IX. 
Lihopr s 

L i h. o p r s t i (die Unpaarhufer) so kopitonožci, ki imajo liho število v rožen e 

črevlj e obutih prstov. Sem spadajo k o n j in njegovi sorodniki o s el, zebra in 
k v a g a, ki imajo na vseh štirih nogah po en prst, dalje nosorogi s tremi 
prsti na prednjih in zadnjih nogah in t a p i rj i, ki pa imajo na prednjih nogah 
po štiri in le na zadnjih nogah po tri prste. 

Konj (das Pferd) se odlikuje vzlasti po lepem stasu in izborni skladnosti ponj. 
svojih udov . Ponosno ziblje kostnato, v visoko ploščnato čelo podaljšano glav o 
na labodjem, od strani stisnjenem vratu, katerega krasi malo vitolasa, skora jstrumena griva. Velike, iskrene oči mu igrajo v prečudnem blesku, kratki , 
pokončni ušesi mu pa pazljivo migata zdaj naprej, zdaj nazaj. Zalito truplo, 
katero nosijo visoke >in šibke, a vendar čvrste in skočne noge, pokriva kratk a 
in gladka, raznobarvna dlaka, rep je pa že od korena z dolgo žimo poraste % 
Konj živi še dandanes divji po srednjeazijskih stepah ; imenujejo ga tarpan. 
Človek ga je udomačil že v starodavnih časih ter ga razplodil po vsem široke m 
svetu, izvzemši najmrzlejše in najbolj vroče kraje. Po zelenih planjavah Južn e 
Amerike ob reki La Plata žive tudi podivjani konji, takozvani c i m a r o n i in 
mustangi. potomci onih konjev, katere so Španjolci svoje dni vpeljali v te 

2 


8 

kraje. Konj je izmed najkoristnejših domačih živali, ki opravlja človeku najtežj a 
opravila. Konj v o z e c orje kmetu njive ter mu spravlja pridelke, trgovc u 
prevaža blago in mu ga prenaša iz kraja v kraj ; urni tekač pa preteče z 
gospodo mesta in dežele in predirja z jezdecena velike daljave. Oba služita , 
vsak po svoje, vzlasti tudi v vojski. Vrh tega n.am še koristi z grivo, žim o 

kožo, ki se za marsikaj uporablja . A tudi meso je užitno ; jedo ga posebno 
revnejši ljudje v velikih mestih. Ni se nam tedaj čuditi, da človek to lepo i n 

.koristuo žival od nekdaj visoko čisla in da je konjereja povsod važen del 
razumnega gospodarstva . Pri nas se s konjerejo pečajo vzlasti na Ogrskem , 
kjer sta tudi dve veliki državni kobilarni, ena v Mezóhegyesu, druga v Babolni . 
Tudi v Radavcu v Bukovini, v Kladrubih na Češkem in v Lipici blizu Trst a 
so velike kobilarne, 

Izmed mnogih konjskih plemen so posebno imenitna : arabski konj, ki 

je uren in jako vztrajen, zraven pa skromen ter s slabo in pičlo hrano zadovoljen ; 
Konj tekač, angleški tekač, ki je visokih nog in prav šibkega, zleknjenega vratu, n i 
Konj vozen . sicer posebno trpežen, a slovi kot najurnejši brzec ; p e r š e r o n s k i konj v o z e e, 

ki spominja po velikem, zatrepanem truplu in siloviti moči skoraj na slona, i n 
škotski poni, ki pa nasprotno ni mnogo večji od močnega psa. Konj pa ni 
le zala in koristna, ampak tudi umna in rtaučna žival. Svojega gospodarja 
pozna po obleki in po glasu ; veselo mu zarezgeče nasproti, ako ga le oddale č 
čuti. Pot, ki jo je hodil, pozna čestokrat boljše od svojega voditelja, katereg a 
tudi spečega srečno pripelje na dom. Izučen ti naznani s kopitom, koliko je na 
uri ali koliko je ljudi v družbi, rešuje zastavice, odgovarja na vprašanja, t o 
je, z glavo prikima ali odkima. Na migljaj se ti dela žalostnega in klavrnega, 
kakor bi bil bolan, pobesi glavo, se vleče še nekoliko korakov, naposled s e 
zvrne na tla in leži kakor mrtev . Ako ga zdaj tudi vlečeš za rep, ako mu poka š 
z bičem nad glavo, se ti ne bode ganil. Ko pa zakličeš konjederca, ti skoči 
kot strela vesel in čil zopet na noge . Skače in pleše v jahališčih po taktu godbe , 
se suče zdaj na levo, zdaj na desno in zvršuje še razne druge umetnije. A tudi 
ponosen in srčen je konj . Kako veličastno prestopa in otresa glavo, kadar nos i 
v okrašenem sedlu imenitnega gospoda. S kakim ponosom prestavlja noge pred 
leskečo kočijo, kako klavrn pa krevsa s pobešeno glavo pred umazanim vozom 
siromaškega kmeta, kakor bi ga bilo sram gole preproščine in uboštva! Kak o 
mogočno in moško se kreta na tekališču, če je prekosil svoje tovariše v divje m 
diru ter si stekel hvalo in slavo zbranega občinstva! In dasi konja včasi h 
najmanjša reč lahko tako prestraši, da skoraj zavest izgubi, mu moramo venda r 
priznati tudi pogumnost in srčnost, lastnosti, s katerima se izkazuje posebno 
v vojski. Ko zadoni klic trombe „v boj”, mu vzkipi srce in se kakor blisk 
spusti s konjikom v dir. Kakor vihra jo drevi čez plan, toliko da se kopito 
zemlje dotika. Brez strahu se vrže na ljute sovražnike, jih grize in tepta i n 
njihove konje. Nič ga ne plaši, ne hrup in vpitje vojakov, ne prasketanje pušek 
in grmenje topov, ne jok ne stok ranjenih in umirajočih . In ako jezdec ranjen 
ali mrtev pade raz njega, obstoji pogumna in zvesta žival pred njim, pobes i 
žalostno glavo, ga gleda in voha ter noče iti od njega . Če je pa samega zadela smrtonosna 
krogla, umira tiho in mirno ; ni čuti ne glasu ne stoka : juuak ti je bil, 
junak ti ostane do poslednjega vzdihljaja . 


19 

1asproti ponosnemu in razumnemu konju je pa zaničevani dolgoušec osel Osel. 
(der Esel), v ponižni sivi obleki s črnim križem na hrbtu, živa podoba skromnost i 
in brezumnosti.. Ta počasna in trmasta, sicer pa delavna in trpežna žival s 
divja nahaja po tatarskih in perzijanskih stepah ; a divji osel je večji, šibkejš i 
in čilejši od našega domačega. Osle rede bolj po južnih krajih vzlasti za jež o 
in tovorjenje. Iz kože delajo pergament in safijan. — Lepa, skočna, a jak o 

plaha in divja žival je pa belo- in rjavoprogasta zebra (das Zebra), ki živi, Zebra. 
kakor tudi podobna k v a g a (das Quagga), v malih tropah, navadno družno z 
noji po Srednji Afriki. 

Sem spadajoči tapirji so oslovske velikosti in imajo gornjo ustno in no s 
podaljšan v kratek, a prav gibek rilec. Upodobljeni a ni e r i §ki tapir (der ame- Tapir. 
rikanische Tapir) je po vsem telesu z rjavo, gosto dlako porasten, samo o d 
glave do pleč se mu vleče majhna, pokončna griva. Prebiva po gostih gozdih 
vroče Južne Amerike. Zelo je plah in se skriva po dnevi v gošči, po noči s e 
pa pase in napravi včasih tudi po obdelanem polju veliko škodo . Rad hodi v 
vodo in plava prav spretno. Love ga zaradi mesa in tolšče . 

Velika in neukretna žival jako čudne postave, pravo strašilo med Lihoprst i 

je i n d i.j ski nosorog (das indische Nashorn) . Njegova gola, rožena in Nosorog . 

razpokana koža je po globokih gubah razdeljena v ščite ter tako debela, d a 

jo krogla iz puške komaj prebije. Na nosu ima močan, včasih čez pol metr a 
dolg rog, ki mu služi kot strahovito orožje. Nosorog se nahaja po močvirjih 
Vzhodne Indije. Hrani se največ z listjem, po katerem lahko posega z zožen o 
gornjo ustno. Miroljuben in len je, razdražen pa z neznansko silo lomasti z a 
svojim sovražnikom. Iz posušene njegove kože delajo ščite, palice in jermene , 
iz rogov pa pitne kupice. 

Tal). X. 

Tekmoprsti. 'Kamele pžmar 
rafa. 


T e k m o p r s t i (die Paarhufer imajo na nogah po dva v kopita obut a 
prsta, na katera stopajo ; navadno imajo še dva manjša, više stoječa parkelje a 
(krr1asta parkeljca), katera se pa večinoma tal ne dotikata . Delimo jih v pre Žvekovav 
ce in v neprežvekajoče tekmoprste. Prežvekovavc i 
(die Wi'ederk"auer) imajo nepopolno zobovje . V gornji *čeljusti jim manjka večinom a 
sekavcev in očnjakov, pač pa imajo v spodnji čeljusti osem enakih, lopatastih zob 
(šest sekavcev in dva očnjaka) . Ko'énjake imajo v obeh čeljustih, in sicer na vsak i 
strani po šest. Od drugih sesavcev se prežvekovavci razločujejo vzlasti v tem 
da pogoltnjeno hrano še enkrat prežvekujejo. Njih želodec sestoji iz štirih 
oddelkov, namreč iz vampa, kapice, devetoguba in siriščnika . Večinoma živ e 

2* 


20 

družno in se hranijo z rastlinami, posebna s travo in listjem . Sem prištevam o 
kamele, pižmarja, žirafo, jelene in rogarje. 

Kamele (die Kameele) nimajo nikakršnih izrastkov na čelu . Njih gornj a 
ustnica je gibka in razcepljena. Na nogah imajo samo dva majhna parkeljea , 
po katerih pa ne hodijo, kakor drugi dvoparkljarji, stopajo temveč na žuljav e 
podplate, ki so mesnatim blazinicam podobni. in vzlasti prikladni za hojo po 
pesku, ker se ne vdirajo . Od drugih prežvekovavcev se še razločujejo, da imaj o 
tudi v gornji čeljusti dva sekavca in zgoraj in spodaj po dva velika očnjaka. 

Enogrba — Upodobljena e rt o g r b a kamela ali dromedar (das einh~ckerige Kamee l 
kamela, oder Dromedar) je višja od vsakega konja in ima sredi hrbta tolšéerto grbo, k i 
se pri hoji serrttertja premika . Na dolgem, ukrivljenem vratu se ziblje majhna, 
skoraj ovčja glava s trobastim gobcem, majhnimi ušesi in velikimi, a mrtvim i 
očmi. Na prsih in na kolenih ima vže v mladosti trde *žulje . Razun teh žuljev j e 
truplo povsod porasteno z razmršeno, rjavkasto ali sivkasto dlako, ki je n a 
temenu, na podvratku, na plečih in na grbi daljša, nego po drugod. Enogrba 
kamela, po svoji vnanjosti sicer grda pokaza kopitnožcev, je zaradi velik e 
zmanosti in zadovoljnosti v hrani in pijači, zaradi moči, hitrosti, vztrajnosti 
in potrpežljivosti najvažnejša tovorna in jezdna žival v puščavah in stepa h 
Južne Azije in Severne Afrike. S tovorom, 7 do 10 stotov težkim, prehodi n a 
dan čez 70 km in preteče z jezdecem c 'o180 km daljave ter je s pičlo, najslabejš o 
hrano zadovoljna. Po ves teden se hrani le z najpustejšim dračjem, bodeči m 
trnjem in najreznejšim osatom in dobi le na dolgih potih na večer kako prgišč e 
ječmena, fižola ali datljev. Za potovanje v malovodnih pustinjah je pa še posebn o 
ustvarjena, ker more po več dni biti brez vode, kajti tako dolgo se ji potrebn a 
voda lahko ohrani v želodcu . Izmišljeno je pa, da bi bila ta voda, ki se hitro 
usmradi v vampu, užitna tudi za ljudi . Kamela pa ni le prevažna tovorivka , 
ampak hasni tudi z mlekom in mesom, z dlako in s kožo, in celo gnoj ve Arabec 
porabiti, da si ž njim na večer zakuri . Če uvažamo vse te prednosti in lastnosti , 
tedaj lahko razumemo, kolike vrednosti je kamela prebivavcem puščavnih dežel . 
Brez te živali bi bila puščava sploh nepristopna človeku. Kakor bi brez ladj e 
pogrešali vsakršne zveze z deželami, od katerih nas ločijo morja, istotako b i 
ovirale razsežne afriške in azijske peščene pustinje sleherni promet po teh pokrajinah, 
ko bi jim ne bila skrbna priroda rodila trpežne in skromne kamele. Po vsej pravici, 
imenuje tedaj resni in preudarni Arabec to prekoristno žival ladjo v puščavi . 

Kakor je enogrba kamela ustvarjena za vroče, peščene puščave, takisto 
služi dvogrba narodom na hladnih in visokih planotah Srednje Azije . Kalmuki , 
Baš'kiri, Kirgizi, Tatari in Mongolci bi skoraj ne mogli živeti brez te živali , 
.ki jim po neobdelanih potih po letu in po zimi neutrudoma prenaša vse kupčijsk o 
blago med Kitajsko in Rusijo. 

Mnogo manjše in brezgrbne so ameriške kamele lama, vikunja i n 
alpak a, ki žive po visokih gorah (Andah in Kordiljerah) Južne Amerike . 
Lama. Lama (das Lama oder Schafkameel) je jelenove velikosti, tankega vratu, podolgaste, 


špičaste glave in velikih pokončnih ušes . Dlake je bolj dolge in navadno svetlo rjavkaste. 
Nahaja se, g v a n ak o imenovana, divja po najvišjih vrhuncih, a 
Peruanci jo ve izza starodavnih časov goje kot domačo žival, da jim prenaš a 
tovore. Vrh tega koristi tudi z mesom, mlekom, s kožo in volno. Krotka in 


21 

prijazna je, razdražena pa bljuje proti neprijatelju neko smrdečo slino . Razen 
lame rede v Južni. Ameriki tudi manjšo alpak o, ki daje kakor podobna divj a 
vikunj a prav tenko, svilasto volno rjavkaste barve . 

Vsakršnih izrastkov na čelu pogreša tudi pižmar (das Moschusthier), ki Pižmar . 
je srnje velikosti in postave, a dolgih, tal se dotikajočih krpastih parkeljcev. 
Samec ima velike, iz gornje čeljusti štrleče očnjake in neki mošnjiček, v katere m 
se nahaja znani, jako dišeči pižem ali mošek . Plahi, urni in skočni pižmarj i 

prebivajo po najvišjih planinah Zadnje Azije, kjer jih love zaradi dragocenega 
moška. 

Najvišja četveronoga žival krotka in miroljubna ž'i r a f a (die Giraffe) . Ž~rafa. 
Od prednjih parkljev do vrh glave meri 6 m, kratkogrivati vrat sam je 2 m dolg. 
Rumertodlakasto, rjavolisasto truplo je pa neprimerno kratko in jej vsled krajši h 
zadnjih nog od pleč strmo visi proti črno čopastemu repu . Suho, lepo izrezano 
glavo krasita kosmata, stalna rogljička, med katerima se pri samcu kaže š e 
tretji krajši rogelj. Žirafa živi v majhnih tropah po planjavah Srednje in Južne 
Afrike. Hrani se vzlasti z listjem, katero po mladikah osmuče z dolgim, jak o 
gibkim, raskavim jezikom . Kadar kaj od tal pobere ali če pije, razkorači prddnj i 
nogi tako široko, da more z gobcem do zemlje ali do vode . Gredoč se ziblje, 
ker stopa kakor sloni in kamele ob enem na obe nogi iste strani, bežeča p a 
skače prav neukretno in zgiblje vrat zdaj naprej, zdaj nazaj . 

Tal). XI 

Tekmoprsti. Jeleni 

Jeleni (die 'Hirsche) se odlikujejo od drugih tekmoprstov, da nosij o 

samci rogljato, koščeno, neotlo rogovje, ki se vsako leto obnovi . Rogovje sed i 
na okroglih roženicah ter ima spodaj, kjer se drži roženice, grčav obroček , 
takozvani venec. Tik pod vencem se začne rogovje vsako leto sušiti, se t u 
odlupi in odpade . Kmalu potem se pa začne nova snov iz roženice izločevati , 

drugo rogovje poganja. Mlado rogovje je sprva polno krvnih žilic in s puhasto 
kožo pokrito. Prvo leto dobi mlada žival le enojnat rogelj, v drugem letu je 

.rogovje viličasto, in vsako leto potem priraste večinoma en rogelj ali parožek 
ve' Jeleni so mirne, a jako plahe in skočne živali, ki nam koristijo z mesom , 
s kožo in tudi z rogovjem . 

Najkrasnejši ' tega plemena je navadni ali pleme n i t i j e l e n (der Navadn i 

Edelhirsch), čigar lepo in zastavno, kratkorepo truplo porašča po letu rdečkasto-jelen. 
ava, po zimi pa rdečkastosiva dlaka. Podolgasto glavo krasi samcu velik o 
rogovje, ki dobi pri vsaki obnovi po en parožek več. Pod očesom ima podolgast o 

i co (solzno jamico}, v kateri se nabira neka rjavkasta mast, Jeleni prebivaj o 
žrlo vzlasti po gorskih gozdih Evrope in Srednje Azije . Hranijo se z raznimi 



2 

zelišči, z gobami, z listjem in brstjem. Zahajajo pa tudi na polja ter povzročij o 
včasih znatno škodo. Nekdaj je bilo jelenov mnogo po vsej zmerni. Evropi, a 
sedaj so jih v nekaterih deželah, kakor rti pr. na Kranjskem, že popolnom a 
iztrebili. Ker je lov na jelene jako priljubljen, jih goje semtertja v velikih 
zagrajenih gozdih, tako v novejšem času tudi pri nas na Zelenici in Košuti v 
Karavankah. Tu pa tam jih imajo tudi po zverinjakih, tako n . pr. pri nas v 
Iški graščini in v Planini . V gozdu živeči je1en je miren in boječ, ujet in zaprt 
pa je hudoben in nevaren. Najmanjša stvar ga lahko razdraži, zato mu člove k 
nikdar ne sme zaupati. Hipoma začne krčiti nos, sicer lepe oči se mu zlobn o 
zasvetijo, zdajci pobesi glavo, plane na človeka in ga grozno razmesari . — Po 

Srna. naših lesovih nadomešča jelena manjša, lepa in vitka srna (das Reb), ki j e 
po letu zamolklorjasta, po zimi pa rjavosiva. Srnjakovo rogovje je kratko in 
navadno trirogljato, redkokdaj nastavi srnjak še četrti ali peti parožek. Srna 
živi v družbah po vsej zmernotopli Evropi in ljubi zlasti gorske listnate gozde . 
Srniči in srnice imajo rumen.opegaste kožuške <

in so posebno brhke in ljubke 
živalce, ki se človeka tako privadijo, da ne gredo od njega . 
Edina koristna domača žival, katero si je človek izmed jelenov vzgojil, 

Severni je s e v e r n i jelen (das Rertrtthier), ki živi pa še dandanes tudi divji po polarni h 
jelen. krajih severne Evrope, Azije in Severne Amerike . Severni jelen spominja po 
velikosti in postavi na navadnega jelena, a vendar je bolj zajetnega trupla, 
nižjih, tršastih nog, telebaste glave s trobastim gobcem in debelejšega, dolgogrivatega 
vratu, katerega ravno drži. Parklji so mu široki in globoko razklani , 
krpasti parkeljci se pa dotikajo tal. Dlake je po letu rjave, po zimi pa bele. 
Oba — samec in samica — nosita rogovje, na katerem je vsak rogelj prot i 
koncu ploščat, nadočesni je pa prav lopatast. Divji severni jeleni, ki prebivaj o 
v velikanskih čredah vzlasti v Sibiriji in v polarnih pokrajinah Severne Amerike , 
so planinske živali . Po letu se najrajši pasejo po višavah blizu snega in ledu, 
kjer jih pikajoči mrčes toliko ne nadleguje, jeseni se pa zopet pripasejo z gor á 
v nižavo. Glavna hrana divjim in domačim severnim jelenoni je mah in lišaj , 
vzlasti takozvani pravi j eleno v ee (die Rennthierflechte), ki po severni h 
krajih pokriva tla na dolgo in široko in katerega si po zimi žival s parklji 
sama koplje izpod snega. Prebivavcem polarnih krajev je severni jelen največj e 
bogastvo in razun psa edina domača žival, ki jim rtadomestuje našo ovco , 
govedo in konja. Od njega dobiva Laponec meso in mleko, kožo in kite, kosti 
in rogovje vrh tega mu jelen prinaša tovore in prevaža v saneh gospodarja z 
družino in z vsem drugim imetkom . Brez tega jelena bi bili ti severnjaki največj i 
siromaki, celo živeti bi ne mogli — vsaj v teh krajih ne . Umevno je potem , 
da smatrajo ti skromni preprosteži človeka na zemlji samo tedaj srečnega, ako 
ima vsaj sto jelenov. — Po močvirnih gozdih severne Evrope, Azije in Severn e 
Los. Amerike se tudi nahaja nelepi velikan med jeleni, namreč l o s (das Elenthier) , 
ki pa ne sega tako daleč v polarne kraje, kakor severni jelen . Njegovo debelo , 
do dva metra visoko in čez poltretji meter dolgo, neukretno truplo pokriv a 
temnosiva, kocinasta dlaka, ki je na vratu in podvratku podaljšana v gost o 
grivo. Kazi ga vzlasti kratek, mesnat vrat, zabuhla, skoraj oslovska glava, velik, 
trobast, podolžno brazdast gobec in dolga ušesa . Do 20 kg težko rogovje j e 
široko-lopatasto in na robeh rogljato. Manjša samica nima rogovja in tudi ne 


23 

tako dolge podvratne grive. Los objeda brste in mladike raznega drevja, posebn o 
spretno pa zna z zobmi guliti lubje z mladih dreves . Nekdaj je bival s severnim 
jelenorn skupno po vsej srednji in severni Evropi, ali dandanes živi le še p o 
samotnih ruskih in skandinavskih gozdih . Na Nemškem je ostal samo v Ben


hortskem lesu na Vzhodnem Pruskem, kjer ga strogo čuvajo ter le o posebni h 
redkih prilikah love. Lasi je los plah in boječ, je lov nanj dosti nevaren ; razdražena 
žival se zažene v človeka, ga podere z rogovjem in srdito potepta z 
nogami . 

Tal). XI I 

Tekinoprsti. Rog 

Rogarji ((ho Hornthiere) imajo stalne, neodpadljive, vedno nerazdeljen e 

rogove, ki so otli in nasajeni na čelne roženice . Navadno jih imata samec i n 
samica, včasih so pa samice brez njih . Sem spadajo koze, ovce, antilop e 
in govedo, tedaj najkoristnejše domače živali . 

Domača koza (die Hausziege) je zatrepanega trupla, močnih, ne pre-Domača 
visokih nog in suhe glave z dolgimi, špičastimi ušesi. Po vrhu ima dolgo, grob o koza. 
in strumeno dlako, ki pokriva krajšo, mečjo in volnato podlanko, od doljnj e 
čeljusti ji pa visi strumenolasa brada. Oba, samec in samica, imata srpaste, od stran i 
stisnjene, robate rogove, ki so samo rta sprednji strani povprek brazdasti. Koza 
je že zdavnaj domača žival ; sedaj je v jako mnogih pasmah razširjena po 
vsej zemlji ter nam koristi z mlekom, mesom in s kožo . Ustvarjena je za gore ; 
posebno rada se pase na prisojnih rebrih, po skalinah in pečinah, kjer me d 
razsedenim kamenjem poganja kak grmič ali kaka druga sočna rastlinica . 
Kamor nobena druga domača žival ne more, ondi ona veselo poskakuje in plez a 
po ozkih robovih in ostrih grebenih. Zato jo tudi največ rede po kamenitih 
pokrajinah, kakor pri nas na Krasu, posebno pa v primorju in v Dalmaciji . 
Blizu gozdov in nasadov pa koze ni pasti, ker se najrajši vzpenja ob grmih in 

nizkih drevescih ter objeda brstje in smuče mladike . Koza je krotka, srčna, a 
nemirna, nagajiva in radovedna žival . Vsak trenutek ji šine kaj drugega v 
glavo; po poti ti ne poj de, rajši kolovrati in praska po grdih strminah, povsod 
bi bila rada zraven, vse bi rada videla. Zato se koze na paši ne drže vkup 
kakor ovce ; vsaka gre svojo pot, in zbog tega ima kozar ž njimi veliko preglavico. 
S _soljo jo pa spraviš, kamorkoli hočeš, kajti na sol ti je koza mrtva . 
Zategadelj potrese kozar na planinah vsak teden vsaj enkrat svojim kozam 
nekoliko soli pri določeni skali, kjer se potem vse koze zbero . Brez soli b i 
pastirju bilo nemogoče te lahkoumne živali držati vkup . Koza je pa tudi razumna 

in naučna žival ter se priuči vsakršnih umetnij . Semtertja privadijo tudi kozle, 
da vozijo majhne otroške vozičke . 


24 

Kozorog, Večji in krepkejši od domače koze je divji kozel ali kozorog (der 
Steinbock), ki se ponaša z velikimi, težkimi, polmesečasto nazaj zakrivljenim i 
in povprek klobasasto grbastimi rogovi . Dlake je gladke, kratke, zgoraj sivkastorjave, 
spodaj belkaste. Ta bistrovida, čuvita in izvrstno vohajoča žival se j e 
nekdaj nahajala pogosto povsod po Alpah, ali dandanes prebiva družno samo š e 
po najvišjih in po najnepristopnejših krajih piemontskih planin, na južni strani. 
Montblanka in Monte Rose, kjer je lov na nje strogo prepovedan. Oprezni in 
boječi kozorogi leže po dnevi mirno, zvečer se začno pasti navzdol, proti jutr u 
se ja umaknejo zopet na varnejše višave . Kakor je videti okoren in neokreten , 
je vendar neznansko skočen in gibičen, spreten in uren . Po najgrših strmcih 
leti naglo kakor blisk, skače s skale na skalo, črez široke prepade in v globok a 
brezna ter pleza po najostrejših grebenih. Čudovito spretnost ima posebno v 
skakanju, na las premeri prostor in ne izgreši najmanjše skalice, najmanjšeg a 
roba. Mlad kozorog se lahko ukroti in živi prav složno v družbi z domačim i 
kozami. Druge vrste kozorog .' žive na Pirenejih, na Kavkazu, Tavru in v 
Sibiriji. Kavkaške kozoroge so pred nekaj leti naselili po strmem pečevju nad 
Drago blizu Gotnice na Kočevskih tleh . 
Kakor kozo rede dandanes po vseh delih sveta kot domačo žival tudi 
Ovca . ovco (das Schaf), ki nam daje mleko, meso, pred vsem pa prekoristno volno . 
Ovca je bolj valjastega, z gosto, kodrasto dlako (volno) porastenega trupla , 
kratkega vratu, mršave glave z vzbočenim nosom in robatimi, polžasto zavitimi , 
grbastimi *rogovi . Navadno so le samci (ovni) rogati, a pri nekaterih pasmah 
nosijo tudi, samice manjše rogove . Tudi ovca je Borjanka, kateri ugaja paša n a 
suhih hribih in prisojnih rebrih mnogo bolj, nego po mokrih dolinah. Kakor j e 
pa sicer ovca v truplu podobna kozi, toliko bolj pa zaostaja po slabouroju. 
Ovce so sicer krotke in miroljubne, a malomarne in poleg tega tudi bedaste i n 
bojazljive živali, V nobenem položaju si ne znajo pomagati vsaka tudi najmanjša 
nenavadna stvar jih lahko tako preplaši, da brez zavesti same silijo v nevarnost . 
Ako se vžge ovčja staja, ne beže ovce iz nje; le z največjo silo jih je mogoč e 
izvleči iz dima in plamena, in ako le morejo, pobegnejo zopet nazaj v ogenj . 
V nevarnosti se včasih stiskajo tako, da se mnoge od njih zaduše. Najbolj se 
boje groma in bliska. Pri nevihtah se stiskajo in gn.eto, in z nobeno silo jih 
ni moči spraviti iz nevarnega mesta v zavetje. Ako trešči v tak klobčič, oblež i 
jako mnogo mrtvih. Za prvim ovnom, ki navadno vodi čredo, gredo ti kar slepo . 
Kar stori vodnik, taisto store za njim na istem mestu vse po redu. Ako vodnik 
na kakem mestu malo poskoči, poskoči za njim vsaka ovca, kadar pride na on o 
mesto. Ako se on preplaši in brez glave lomasti dalje, peketajo zbegane vse z a 
njim ne glede na to, kam jih vodi. Naj se vodnik prestrašen zapraši v vodo , 
pojdejo vse za njim, naj se vodnik prekucne v globok prepad, poskakale bodo vs e 
za njim, dasi tudi bi mogle videti, da so vse mrtve obležale, ki so skočile pre d 
njimi, Ako je tedaj kateri živali, to je gotovo naši domači ovci treba človeške 
pomočile roke in skrbnega očesa, da jih varuje pogube. - Tudi od domače 
ovce imamo mnogo plemen in pasem, ki se razločujejo vzlasti po obliki rogov i n 

Ovca 

po dolgosti in tenkosti volne. Med evropskimi pasmami sta najirnenitnej''~i : ovc a

merino s

Angleška m e ri n o s, ki je že zdavnaj udomačena na Španskem in Portugalskem, kamo r 
ovca , so jo brzčas naselili iz severne Afrike, -- in angleška ovca ki se skoraj 


25 

rta pol divja pase po goratem Walesu na Angleškem . Kakor nekaterim 

drugim domačim živalim, tako tudi ovci rte vemo gotovo rodu . Nekateri mislijo , 
da je naša ovca udomačeni zarod živahnega in skočnega m ufl o n a (der Muf1on), Muflon . 
ki še sedaj žive divji po strmih in visokih gorah na Korsiki in Sardiniji. 
Muflon je zatrepanega, krepkega trupla in velikih do 6 kg težkih zavitih rogov . 
Po hrbtu rjava, sicer pa belkasta dlaka je po letu gladka in kratka, po zi m 
pa kodrasta in volnata. Pred nekoliko leti so to divjo ovco pri nas naselili na 
Gorenjskem po višinah okoli Ljubelja . 


Izmed antilop, ki žive vzlasti v toplejši Aziji in Afriki, se nahaja v 

Evropi le ena vrsta, namreč divja koza ali gams (die Gemse), in sicer v Divja koza. 
Alpah, Pirenejih in v Kavkazu . Divja koza je domači kozi po postavi in velikosti 
podobna, nosi pa na golobradi glavi — in sicer samec in samic a 
pokončne, okrogle, gladke, zgoraj kljukasto nazaj zakrivljene rogove. Dlake j e 
po zimi zamolklorjave, spomladi pa belosivkaste . Divje koze, ki tudi po naši h 
planinah niso redke, pohajajo v malih družbah po najvišjih in najnepristopnejši h 
višavah ob večnem snegu, kjer jedo sočna zelišča in obgrizavajo različn e 
planinske grmiče. Po zimi se pomaknejo v nižje doline. Plahe so, a oprezne in 
začuda urne, gibične in skočne . Kadar se pasejo, izpostavijo stražo, ki ji m 
glasno zabrlizga, če preti kakšna nevarnost. Namah se potem v beg spusti vsa 
prestrašena družba, in poedinka izkuša uteči, kakor le more. Tu ti ena leti po 
skrajno nevarni, le dlan široki stezi, kakor bi jo nesel vihar, druga pleza p o 
skoro navpični steni, tenke nožice varno zastavljajoč na najmanjšem prostorčk u 
najtršega kamenja, in še druga se bliskovito požene čez strašni prepad, al i 
predrzno drči v globoko zevajoči brezden. Da se pri takem silovitem drevenju 
marsikatera ugonobi, je pač lahko umevno . Znatno večje pa je seveda ono število, 
katero uniči smrtonosna krogla trdosrčnega človeka, ki strastno ljubi vratolomni 
lov na te ljubeznive živali. — Več ko šestdeset večjih in manjših vrst antilo p 
oživlja ravnine in puščave azijske in afriške, po tisoč jih je včasih v eni čredi. 
Večinoma so krotke, a plahe živali tenkega, gibkéga trupla in gladke dlake, 
Po teh svojstvih se približujejo jelenom, toda imajo kakor drugi rogarji otle , 
stalne rogove. Precej znana je lepa, vitka gazela (die Gazelle), katero so Gazela . 
zaradi brhke postave, krasnih, živahnih oči in ljubkega vedenja opevali že 
pesniki starih Arabov. Gazela je srnje velikosti ter zgoraj rumene, spodaj bele 
dlake. Na glavi nosi lirasto ukrivljene, spodaj obročkaste, zgoraj pa gladk e 
rogove. Prebiva v velikih družbah po severoafriških in arabskih puščavah, — 
Od drugih antilop se pa precej razločuje upodobljeni gnu (das Gnu), ki je po Gnu. 

svoji postavi in po svojem zdaj divjem, zdaj smešnem kretanju čudno obojč e 
goveda in konja. Živi v južni Afriki, vzlasti po deželah Hotentotov in Kafrov. 



26 

Tal:). XIII . 

Tekrnoprsti. Rogari, ee ar i 
n debelokožci 


Zadnja dru-žina prežvekovavcev je govedo (das Rind), ki živi, izimš i 
Avstralijo, prvotno v vsel;,, delih sveta v več vrstah . Govedo je debelega, zatrepanega 
trupla, posebno težak in zajeten je prednji del. Zato je videti, kakor 
bi bila vsa moč zedinjena v prsih, plečih, v tilniku in v kratkem vratu, po d 
katerim mu večinoma mahedra ohlapni kožnati podvratnik ali ožrelje . Podolgasta 
bolj četverooglata glava nosi na plošénatem čelu bolj ali manj okrogla rogova . 
Debeli gobec je gol in moker, nosnice so široke, oči velike, ušesa precej dolg a 
in mahadrava, dolgi rep se konča v dlakav čop . Vsled posameznih teh svojste v 
je govedo bolj neokretno, štorkljasto in leno, poleg tega pa vendar jako krepko , 
vztrajno in potrpno . 

Izmed divjih zastopnikov te družine je upodobljeni ameriški tur ali 

Bizón . bizon (der Bizon} največja ameriška žival na kopnem . Bizon ima neprimerno 
veliko glavo, široko čelo in prav velike oči, ki imajo nekaj posebno divjega . 
Na plečih nosi precejšnjo tolščeno grbo, tako da je znatno močnejši in zastavni 
prednji del trupla višji od mnogo šibkejšega zadnjega konca . Rjava dlaka j e 
na glavi, vratu, tilniku, plečih, prsih in prednjih nogah dolga in kocasta te r 
na podbradku in podvratku podaljšana v močno brado, sicer je pa kratka i n 
gladka. Precej kratki, privihani rogovi so kakor gobec in kopita svetločrni . 
Bizoni so se nekdaj pasli v neizmernih čredah po tisoče in tisoče po travnatih 
stepah ali prerijah Severne Amerike. Sedaj gi.nejo od dne do dne, ker jih zaradi 

okusnega mesa in cenjene kože strastno love . Posebno hdijanom je bizon naj 


..

Imemtnejsa divjačina. 

Domače Domače govedo (das zahme Rind) je najmočnejša in najkoristnejš a 

govedo. domača žival, ki je dandanes v več vrstah in v mnogih pasmah in plemeni h 
po vsej zemlji, izimši najmrzlejše kraje, razširjena. Mnogoštevilne pasme, katere 
goje v Evropi, moremo razvrstiti v štiri velike skupine. Prva skupina obsega 
zahodnoevropske dolinske pasme, izmed katerih je najvažnejše lisast o 
holandsko pleme, ki je vilasti na Holandskem, v Bretaniji in Normandiji , 
na severnem Nemškem, na Danskem in semtertja tudi pri nas razširjeno. V 
drugo skupino spadajo srednjeevropske pasme notranjih dežela , 
med temi enobarvno rdečkasto dolinsko pleme, katero pri nas največ rede . 
V tretjo skupino prištevamo razne lisaste planin s k e pasme, katere red e 
posebno na Švicarskem, na Tirolskem, Koroškem in po drugih planinskih dežela h 
ter deloma tudi pri nas. Po teh krajih se pase živina vse poletje po planinski h 
pašnikih in je po noči in po dnevi pod milim nebom . Akoravno tedaj vedno n a 
prostem, je živina jako rada na planinah . Čisti planinski zrak ji mnogo bolj 
ugaja, nego smradni in zaduhli hlevi. Tukaj jé, kadar se ji ljubi, tudi je t u 
tolikanj ne mučijo kakor v dolinah sitne muhe in krvosesi obadi . Zato je pla



27 

ninsko govedo tudi bolj čvrsto, zdravo in veselo, pa tudi pametnejše in razumnejše 
od dolinskega. Žival, ki mora sama zase skrbeti, je bolj pazna in previdna in 
si vse bolje zapomni, nego orta, ki je vedno pri jaslih privezana in k i 
je navajena, da človek za njo skrbi . Zato je tudi mogoče, da oskrbuje prav 
pičlo število planšarjev tako zavemo ljudi, ki na planinah pazijo na živino 
in se zraven pečajo z mlekarstvom — mnogobrojno čredo na nevarnih planinski h 
tleh. Četrta skupina slednjič obsega vzhodnoevropske dolinske ali 
stepne pasme, ki se nahajajo na južnem Ruskem, na Vlaškem in Tuškom , 
v Bukovini in na Ogrskem, in romansko pleme v južni Italiji in na Francoskem. 
Stepno govedo, pri nas tudi ogrsko imenovano, je enobarvno sivkasto 
in se ponaša z velikanskimi, široko razkrečenimi rogovi . Tudi stepna živina 
ostane večjidel noč in dan zunaj v varstvu pastirjev, ki stanujejo v siromašnih, 
včasih samo iz trstovja spletenih kolibah . Domača goveda, ki so vedno sam a 
sebi prepuščena in se vedno zunaj pasejo, pa tudi lahko podivjajo . Tako se v 
Južni Ameriki na takozvanih pampasi.h in lijanosih pasá nepregledne črede 
podivjanih goved. Kakor pri ovci in kozi, tudi na govedu ni stvari, katere človek 
ne bi sebi v korist obrnil . Pred vsem pa dobivamo od nje dobro, tečno meso 
in mleko, a tudi koža, dlaka, loj, rogovi in kosti so nam obilne koristi . Vrh 
tega je pa še govedo jako trpežna in močna vprežna živina, ki nam pomag a 
obdelovati zemljo in prevažati pridelke, blago in tovor. Vzlasti po hribih je z a 
vožnjo mnogo pripravnejša nego konj . V Aziji in še tudi pri nas semtertja' vrš e 
voli žito, v mnogih afriških in azijskih deželah nosijo tovore in jih tudi za ježo 
sedlajo. Hotentoti v Južni Afriki krotijo najmočnejše bike ter jih vadij o 
celo za vojsko. Ti biki jim tudi čuvajo njihove črede in pazijo, da se posamezn e 
živali predaleč ne razkrope ; ako je treba, jih branijo tudi proti krvoločnim' 
zverem. Naj sramotnej ši in rtajžalostnejši posel pa opravljajo goveda pri Španjolcih . 
Kakor so nekdaj stari. Rimljani najrajši gledali zverske igre in krvavo mrcvarjenje, 
tako so še dandanes španjolci zaljubljeni v boje z biki. Na veliko sramoto 
našega omikanega stoletja se te sirove in divje igre še dandanes obhajaj o 
povsod na Španskem. Španjolcn so ti boji, pri katerih ubogo žival s premeten o 

brezsrčnostjo trpinčijo, najugodnejša zabava, in nobena večja slavnost se n e 
obhaja brez njih. 


V skupino neprežvekaj o'éih tekmoprsto v (die Niclltwiederkauer 

prištevamo ščetinarje in debelokožce . 

Ščetinarji (die Borstenthiere) imajo neokretno, od strani stisnjen o 
truplo, ki je porastlo z grobo, debelo, na robatem hrbtišču podaljšano dlako , 
ščetine imenovano. 'G-lava je podolgasta in mršava, pri ušesih debela, proti gobc u 
priostrena. Gobec je podaljšan v gol, hrustančast rilec, s katerim žival rije po 
zemlji. Močno zobovje sestavlja v vsaki čeljusti šest sekavcev in na vsaki stran i 
en očnjak in sedem kočnjakov. Posebno krepki so robati, navzgor zakrivljeni , 
bolj ali manj iz ust moleči očnjaki, ki jim služijo v brambo. — Izmed ščetinarjev 
je naš domači prasié (das zahrae Schwein) izmed najvažnejših domačih Domači] 
živali, ki nam koristi z mesom, vzlasti pa s slanino, ki se mu pri obilni hrani prasié. 
kot debela plast nabere pod kožo . Tudi ščetine se za marsikaj uporabljajo, Zal , 
da moramo to prekoristno žival označiti kot najnečistejšo in najpožrešnejšo. 
Rada se valja po najgršem blatu, in ni je tako smradne in gnusne stvari, da 


28 

bi je njen rilec ne preril z največjo slastjo. Vrhu tega je še strašansko požrešna 
in pohlasta vse, ako se le da prebaviti . Samogoltrto použije vsaki šne kuhinjsk e 
odpadke in pomije in žre tudi mrho in drugi smrad. Celo svoj lastni zarod 

večkrat požre in tudi otroka v zibeli se loti, ki ga je neskrbna mati sameg a 
pustila doma. Na paši si išče miši, ličinke, črve, gliste in korenine. Ker pri tem 
zemljo na vse strani prerije, je hlastežna nesnaga po obdelanem svetu jak o 
škodljiva. Pri nas pitajo prasiče v svinjakih, drugod, kjer imajo velike hrastov e 
gozde, kakor n. pr. na Hrvaškem, v Slavoniji, na Srbskem, Rumunskem in Ruskem , 
so pa svinje celo poletje, v nekaterih krajih tudi vse leto v gozdih in se jeseni , 
ko je želod dozorel, dobro izpit*. Svojih umnih zmožnosti ni prasič v dotik i 
s človekom rtič kaj posebno izbistril. Ostal je neumen, uporen in potuhnjen , 
morebiti največ zato, ker ugaja človek, ozirajoč se na svojo korist, le njegovemu 
požrešnemu vampu . Sicer je pa tudi topoglavega in trapastega prasca mogoč e 
kaj naučiti, ako se človek z njim peča. Prasiči, katere je človek od mladega k 
sebi privadil, gredo povsod za gospodarjem, kakor psi, poznajo njegov glas i n 
priteko, ako jih kliče po imenu. Ker ima jako dober nos, se lahko privadi, d a 
išče po gozdu razne gobe, posebno gomoljike in smrčke. Celo posameznim umetnijam 
se priuči, kakor pričajo izučeni prasci, katere semtertja kažejo. — Kakor 
druge domače živali se je tudi prasič izprevrgel v raznovrstne pasme, a pr i 

Divji prasrč.vsem tem je dognano, da izvira od divjega p r a s i č a (das Wildschwein), k i 
je v postavi in rasti precej podoben domačemu prasiču. Razločuje se pa vendar 
od njega po krajšem, bolj zatrepanem truplu, po krepkejših nogah in po daljš i 
glavi s pokončnimi ušesi. Tudi irna veliko večje okle, ki so vzlasti pri stare m 
mrjascu strašno, tudi človeku jako nevarno orožje. Divji prasič je bil v prejšnjih 
asih po vsej Evropi, izvzemši polarne in gorate planinske kraje, povsod p o 
gozdih navadna žival. Ker dela v gozdu, še bolj pa na polju veliko škodo, pa 
tudi .zaradi okusnega mesa so ga povsod hudo preganjali, in v mnogih kraji h 
srednje Evrope je sedaj popolnoma izginil . Pač se pa še nahaja na južnem 
Ruskem, vzhodnem Nemškem, Poljskem, Ogrskem, Grškem, Španskem in Francoskem. 
Semtertja, kakor na Češkem, jih imajo v posebnih, zagrajenih gozdih , 
da se z lovom na te divjake zabavajo. Divji prasiči žive družbeno v goščavah, 
kjer so močvirna tla, ker se radi valjajo po mlakah . ,Jedo gobe, korenine, želod , 
žir, kostanj, lesnike, črve, ogrce in drugi mrčes, z eno besedo, vse, kar j e 
užitno, celo mrhovino in nesnago. Z rilcem in z okli rijejo po zemlji, iščoč 
hrane, in pridejo po noči tudi na obdelano polje, kjer narede veliko škode . 
Divji prasič je urna, previdna in oprezna žival, ki jako tenko sliši in dobr o 
voha. Ako ni razdražen, je še dosti pohleven in se za človeka, ki gre mirn o 
po svojem potu, še ne zmeni . Psa pa, kakor domači, tudi divji prasič strašno 
sovraži. Ce je pa divji mrjasee razkačen ali ranjen, je tudi človeku silno nevaren . 
Kakor besen plane na človeka, zamahne z glavo in ga izkuša z oklom raniti . 
Ako ravsne v stegno, mu prereže meso do kosti, in ako ga zadene v trebuh, ga 
navzdolž razpara. Divja svinja ni tako togotna in tudi ni tako nevarna, ker 
nima tako velikih oklov kakor samec . Jako srdita in opasna je pa svinja takrat, 
ako ji je človek vzel mladiča. Mladiči, pujski, so jako živahne, nemirne in šegave 
živalce, katerim prav dobro pristoja pisana suknjica. Pujski namreč niso črni, 
ampak rdečkasti in podolžno rumenoprogasti . 


K debelokožcem (die D.iekh~uter) spada najneokretnejši sesavec n a 

kopnem, namreč povodni konj (das Flusspferd), čigar varnpasto, do štiri Povodni 
metre dolgo in do 50 stotov težko telo počiva na nizkih, štorastih, *četvero-konj. 
prstih nogah. Grda glava s premajhnimi očmi in ušesi je skoraj četverooglata , 
ker je zabuhli, čobasti gobec skoraj tako širok, kakor ploščnato čelo. Rjava, 
malone gola koža je jako debela in pokriva še debelejšo, tolšéeno plast . Zobovj e 
se odlikuje z močnimi, zakrivljenimi očnjaki, izmed katerih sta spodnja dv a 
prav velika okla, vendar pa ne molita iz ust . Ta gorostasni teleban živi družn o 
po velikih rekah Srednje in Južne Afrike. Nekdaj je bival tudi v Nilu, zato s o 
ga imenovali nilski konj . Hrani se vzlasti z vodnimi zelišči in je po dnevi 
skoraj vedno v vodi. Po noči pa zahaja tudi v gozd ali na bližnja polja, kjer 
povzroči veliko škodo, posebno ker desetkrat več potepta, nego požre . Hudoben 
je, in najmanjša stvar ga lahko razdraži . Mirnega človeka sicer navadno n e 
napada, ako ga je pa s čim razdražil, zakipi divja togota v njem . Strahovita 
pošast popade, podere, potlači, pomandra in zdrobi potem vse, kar vidi in ka r 
more doseči. Zato je lov nanj zmeraj težaven in nevaren. Love ga zaradi 
okusnega mesa, zaradi tolšče, kože in oklov . Iz kože režejo biče jermene , 
okle pa uporabljajo kakor slonovo kost . 

Tab. XIV. 

baki, redkozobi, rec iiin 
kljunaši 

R i b a k i ali ki t (die Fischs 


áugethiere oder Wale) imajo večinoma golo , 
ribi podobno, za bivanje v vodi ustvarjeno telo, ki se proti zadnjemu konc u 
zelo zožuje. Prednje noge so izpremenjene v prsne plavute . Zadnjih nog nimajo, 
pač pa imajo veliko, vodoravno, za veslanje pripravno repno plavuto . — V Srednjem 
in Atlantskem morja precej navadni zastopnik te družine je dva do tri metr e 

dolga prava pliskavka ali d e l f i n (der Delphin), ki je povsem gole, zgoraj Prava 

črne, spodaj bele in kakor svila svetle kože . Glava mu je podaljšana v §pičast pliskavka. 
gobec in ima v vsaki *čeljusti 42 do 47 enakih, ostrih zob. Razun drugih plavut 
ima še neparno hrbtno plavuto . Živahni delfini so družne živali in se hranijo z 
ribami in drugimi morskimi živalimi. Radi se motajo okoli ladij, loveč ribe, ki 
preže na ostanke iz ladje. — Sem spada tudi velikan vseh velikanov, največj i 
med živalimi, kar jih premore široka zemlja in globoko morje, namreč prav i 
ali g r e rt' 1 a n d s k i kit (der eigentliehe oder grónlándisehe Walfiseh). Sama Kit 
glava je tretjina telesa, ki meri v dolgost do 20 metrov . Majhne oči ima na 
strani glave prav blizu prsnih plavut ; zavite nosnice, skozi katere brizga kako r 
vodomet zgoščeno vlažno sapo, se mu odpirajo sredi na temenu . Dasi ima tako 


velikansko žrelo, da je v njem za čolnič z brodniki dovolj prostora, je goltane c 
vendar tako ozek, da bi človek komaj pest porinil skozi njega. Spodnja 'Čeljust 
je brezzoba, od gornje čeljusti mu pa mesto zob v usta visi 'rez 300 vzporednih 
roženih plač, 10 so tri do štiri metre dolge in do . 30 cm široke. Kože je zgoraj 
črne, spodaj bele. Kit prebiva posamezno• ali paroma v severnem Ledenem morj u 
in se hrani z mehkužci, raki in drugimi majhnimi morskimi "živalimi . Love ga 

zaradi roženih plač, ki dajo takozvano ribjo kost, in zaradi ribje masti, ki s e 
dobiva iz tolšče, katera za četrt metra na debelo obdaja vse telo . Cela brodovj a 
ladjajo vsako leto na težavno in tudi nevarno kitovo lov. Približlavši se v 
majhnih čolničih, napadajo kita z ostmi in sulicami tako dolgo, da izkrvavi in 
pogine. V Evropi se pečajo s kitolovstvom največ Angleži, Holandci in Danc i 
Severni Američani pa pošiljajo vsako leto več sto ladij v južno Ledeno morje , 
kjer živi drug grenlandskemu kitu podoben ribak . 

Redkozobi (die zahnarmen Sáuger) imajo močne, bolj ali man' ukrivljen e 
kremplje in nepopolno, le iz kočnjakov sestavljeno zobovje, ' ali so pa kar do 
cela brez zob. Sem spadajo lenivci, pasanci, mravljinčarji in luskavci. 

Lenivec. Lenivci (die Faulthiere) so počasne, tužne, tope in bedaste živali, k i 
samotarijo po gostih, temnih lesovih vroče Južne Amerike. Vsi imajo okroglo 
glavo, naprej obrnjene oči in dolge prednje noge ter so po teh svoj stvih nekolik o 
opicam podobni. Dlake so suhe, grobe in rjavosivkaste. Njih zobovje šteje na 
vsaki strani zgoraj pet, spodaj pa štiri valjaste kočnjake . Zaradi dolgih, srpasto 
zakrivljenih krempljev so na tleh jako neukretni. Žive tedaj skoraj izključn o 
le po drevesih, kjer se s kremplji lahko prav na tesno oklenejo vej . Hranijo se 
z listjem in s plodovi in razun rose brzčas nikdar ne pijejo druge vode . Po 
noči ali kadar so utrujeni, objamejo vejo z vsemi štirimi in viseč ob veji spe 
in počivajo . Ker morejo dalje časa stradati, vise včasih kar po več dni na ene m 

Pasanec . in istem mestu, kakor bi bili mrtvi. P a s a n c i (die Giirtelthiere) se razločujejo 
od vseh do sedaj omenjenih živali po tem, da je njih truplo po hrbtu i n 

po straneh pokrito s koščenim oklopom . Oklop sestavljata prednja ali plečna i n 
zadnja ali križna črepina, med njima so pa trije (celo do devet) gi .bični pasovi al i 
obroči, da se more žival gibati in obračati. Črepina kakor tudi pasovi so 
zloženi iz oglatih, roženih, v kožo vzrastlih pločic . Tu.di noge, teme, čelo in rep 
pokrivajo take pločice, trebuh pa porašča ščetinasta dlaka . Na nogah imaj o 
močne, za kopanje pripravne kremplje in v ustih na vsaki strani osem kočnjakov . 
Plahi in topi pasanci žive v Južni Ameriki in samotarijo po dnevi v podzemeljskih 
luknjah, katere si sami izkopljejo. V mraku zapuste brlog in stikaj o 
vso noč za črvi in žuželkami., vzlasti za mravljami, jedo pa tudi mrhovino. Ker 
niso urnih nog, ne beže v nevarnosti, tem hitreje si pa izrijejo luknjo, v kater i 
se popolnoma skrijejo. Nekateri se tudi zvija kakor jež. hdijanci jih iščejo v 
mesečnih nočeh s psi in jih pobijajo zaradi mesa, ki tudi Evropejcem ni zoprno . 

Mravljinčar. — V Južni Ameriki živi tudi znatno večji m r a v l j i néar (der groBe Araeisenfresser), 
ki je pa popolnoma brez zob. Njegovo čez meter dolgo truplo in tud i 
blizu meter dolgi rep porašča dolga, ščetinasta dlaka, ki se po vratu in po 
hrbtu podaljša v grivo. Zleknjena glava se okončava v dolg, tenek gobec z 
neznano majhnimi usti . Kremplji, vzlasti na prednjih nogah, so močni in ukrivljeni . 
Mravljinčar je počasen miren in teh samotarec brez stalnega doma . S privzdig



njenim repom tava nerodno po skrčenih krempljih čez dan po polju in po gozdih 

stikajoč s pobešeno glavo za mravljami . Z velikimi kremplji razkopava mravljišča 
in lovi z lepljivim, glistastim, skoraj poldrugi meter dolgim jezikom prestrašen e 
žuželke, ki se srdito zagrizejo v jezik . Pri tem mu pa jezik tako hitro igra, 
da ga more v eni minuti petdesetkrat pomoliti v razkačeno družbo in zope t 
nazaj potegniti. V nevarnosti se vzpne na zadnje noge in se brani z močnim i 
kre'mplji prednjih nog. lndijani ga love zaradi mesa in kože. Drugi mravljinčarji 
so ponočnjaki. Nekateri plezajo tudi kakor lenivci po drevesih. — Po postavi , 
rasti in v vedenju so mravljinčarjem podobni brezzobi luskavci (die Schuppen-Luskavec. 
thiere), samo da so po vsem telesu pokriti z rjavimi, na robih ostrimi, roženimi 
luskami, katere leže kakor strešniki druga vrh druge . Luskavci se nahajajo v 
Vzhodni Indiji in v Afriki. Po dnevi se skrivajo po luknjah, po noči si pa lov e 

žuželke, vzlasti tudi mravlje. 

Vreča rj i (die Beutelthiere) imajo na trebuhu neko posebno spravo , 
takozvano vrečo,' v kateri se gode jako majhni in negodni mladiči . Nekateri 
vrečarji so sicer brez te sprave, toda vsem sta lastni dve posebni kosti za 
podporo te vreče (vrečni kosti) . Glede vnanje telesne postave se pa sem spadajoča 
plemena jako razlikujejo med seboj . Vrečarji se nahajajo le v Avstralij i 
in v Južni Ameriki. Nekateri se hranijo z rastlinami, drugi z manjšimi živalimi . 

Prav čudne postave je v e lik artski kl o k a n ali kenguruj (das Riesen-Mehu. 
k~nguruh). V glavo je najbolj podoben srni , a prednji del života je majhen 
in slab, zadnji del pa nenavadno močan in zastaven . Tudi v nogah je nerazrnerno 
velik razloček, prednji sta kratki in tenki, drobnim ročicam podobni , 
zadnji sta pa petkrat daljši in debeli, vzlasti v mesnatih bedrih . Tudi meter 
dolgi rep je precej debel in jako močen . Samica ima na trebuhu prostorn o 
vrečo, v katero tudi vže dorastli mladiči v nevarnosti radi pobegnejo . Dlake 
je zgoraj sivkastorjave, spodaj belkaste. Kenguru] prebiva v manjših družbah 
po travnatih planjavah južne in zapadne Nove Holandije in Vadijemove zemlje, 
kjer• ga evropski naselniki strastno love zaradi okusnega mesa in zaradi kože . 
Pasoč se spusti kenguruj na prednji nogi in prav nerodno kobaca po vseh 
štirih ter muli travo . Ako je našel dober zalogaj, ga prime s prednjima nogam a 
ter ga, sedeč na zadnjih nogah, zložno pohlasta. Hoditi in teči po vseh štirih 
ne more, pač pa skače prav spretno in hitro z zadnjima nogama, upirajo č 

. se pri teni na močni rep . V enem samem skoku skoči šest do sedem metrov 
daleč in se po več ur ne utrudi . V sili se tudi brani in brca z zadnjima nogama . 
Raznovrstni manjši vrečarji od mišje do mačje velikosti žive po gozdih 

južne Amerike. Vsi so bolj ali manj odurni ponočnjaki, ki love ptice, kuščarje, 
žabe in večje žuželke. Nekateri nimajo prave trebušne vreče, ampak sam o 
kožnate gube in nosijo svoje na pol odrastle mladiče na hrbtu kakor upodobljeni Surinamsk i 
surinamski h r b t o n o s (die surinam ische Beutelratte). hrbtonos. 

Razun vrečarjev ima Avstralija med svojimi živalimi še druge prav čudne 
in nenavadne prikazni, namreč kljunaše (die Schnabelthiere), ki spominjajo Čudoviti 
po notranji telesni osnovi na ptice. — Č rt d o v i t i kiju na ''~ je po telesni postavi kljunaš . 
podoben majhni vidri, a ima brezzoba, račjemu kljunu podobna usta in za ostm i 
mošnjice. Iz goste, sivkastorjave dlake se svetijo majhne črne oči, uhljev p a 
nima; rep je kratek in ploščnat in služi kot veslo. Na vsaki nogi ima pet 


2 


ostrokremp atih, s glavno kožo zvezanih prstov ; samec ima na zadnjih nogah 
tudi dolgo, otlo ostrogo. Samica ne koti živih mladičev, ampak leže jajca, 
katera v gnezdu vali. Kljunaš živi v južni Novi Ilolandiji in v Vadijeraov i 
zemlji po luknjah kraj vode. Vsa njegova gibanja izpričujejo pravega povodnjaka ; 
brez najmanjšega upora plava semtertja sedaj z vodo, sedaj proti vodi . Vsak 
čas izgine pod vodo, brodi s kljunom po blata in med vodnimi zelišči, kako r 
raca prebrbra in prežveka blato in grez, kjer žive mnoge žuželke, "črvi, polž i 
in druge majhne živalce. 

Tab. X 

ede, plezave~ vpi a 

Drugi veliki red vretenčarjev tvorijo ptice (die Vogel), katerih telo je 
pokrito s perjem. Njih prednja uda sta kreljuti in le zadnja dva nogi. Na nogi 
imajo navadna štiri, redkokdaj samo tri ali celo le dva prsta . Mesto zob imajo 

rožen kljun, uhljev pa nimajo. Ptice neso jajca apnene lupine, katera izvale 
v gnezdu s svojo telesno toploto. 

Velike in krepke ptice so bistrovide ujede (die Raubvogel), ki se hranijo 
z mesom drugih živali . V to svrho imajo močen, bolj ali manj kljukasto 
zakrivljen kljun in močne, tršaste, četveroprste noge z velikimi, krivim i 
kremplji, — Koristni so samogoltni, mrhojedi jastrebi (die Geier), katerim sta 
glava in vrat mnogokrat le z mehkim puhom porastla . Njih debel kljun j e 
raven in šele na koncu kljukasto zavit. Kremplji so slabo zakrivljeni in topi . 

Kondor,, Največji jastreb je kondor (der Con.dor), ki. živi samo po najvišjih grebenih 
v Andah in. Kordilijerah Južne Amerike ter se vzdigne 6000 metro v 
visoko v zrak. Iz te neizmerne višine zapazi z bistrim očesom vsako večj o 
mrho, se spusti na njo in se je v svoji neizrečeni požrešnosti včasih toliko 
nažre, da se ne more od tal vzdigniti. — S o k o (die Falken), katerim prištevamo 
tudi orle (die Adler), imajo z glavo vred pernat vrat, že od koren a 
zakrivljen kljun in ostre, zakrivljene kremplje. Love večje in manjše živali te r 
planinski so večinoma jako škodljivi. — Izmed orlov se pri nas tu pa tam nahaja p l a orel 
, n in s k i orel (der Steinadler), ki pa sicer prebiva po gozdnatih gorah vs e 
Evrope, Azije in Severne Amerike . Svoje neumetno, iz vej in dračja zloženo 
gnezdo si stavi najrajši v strmih in. nepristopnih pečinah, redkokdaj si izber e 
v gnezdišče vrh kakega visokega, starega drevesa. Planinski orel spada me d 
najdrznejše in najmočn.ejše zračne roparje in je strah in groza za gamse, srnié e 
ovce, koze, zajce, gosi, kure in druge enake živali . Pripodilo se je pa tudi vže, 
da je pograbil in odnesel otroka. — Prej koristna, nego škodljiva je pa lena 

Kanja. in bojazljiva kanja (der 1[~usebussard), tudi m i š a r imenovana, ker lovi veči. -
Postolka. noma le škodljive poljske miši. — Tudi majhna postolka (der Thurmfalke), 
pri nas pogostoma gnezdi v podstrešjih in po zvonikih, je koristna roparica 


8 


ker se večjidel hrani z manjšimai, škodljivi Živali vzlasti z žuželkami. — 
Jastrebom in orlom so oči na stran obrnjene, perje se jim na tesno prilega , 
in letalna peresa so močna in trda. Nasprotno pa imajo po noči loveče sove Sova . 
(die Eulen) naprej obrnjene, z vencem tenkih peresec okrožene oči., mehko, bolj 
našopirjeno perje z vitkimi letalnimi peresi. Največja sova je velika uha- Velika 
r i c a ali v i r (die groBe Ohreule oder der Uhu), ki se ponaša s prnatima čopoma uharica . 
na glavi. Ima kakor druge sove močan, takoj od korena zakrivljen kljun in 
pernate , ostrokrempljate noge , na katerih zunanjega izmed prednjih treh 
prstov po volji lahko nazaj obrne . Uharica prebiva po skalovitih goratih 
gozdih po dnevi se skriva, ponoči pa leta tiho okoli in lovi večje in manjš e 
živali ter napravi včasih med divjačino znatno škodo . Kakor je uharica ponoč i 
velik strah vsem pticam, jo te vendar, ako jo podnevi zasačijo, brez strah u 
obletavajo in neumorno dražijo . Zato rabijo lovci to sovo za lov na vrane, podnevne 
ujede in druge ptice . Sovo priklenejo na visok drog, okoli nje pa nasade 
suha vejnata drevesa. Prihajajoče ptice, ki obletavajo sovo ali kričeč po 
drevesih posedajo, pazljivi, v majhni kolibi skriti lovci potem lahko postreljajo. 

— Prav koristna je lepopisana pegasta sova (die Schleuereule), ki lovi Pegasta 
miši, podgane in krte . Rada se klati okoli človeških selišč in se celo v sova. 
podstrešjih nahaja po mestih. 
Plezavei (die Klettervogel) imajo za oprijemanje in plezanje po drevj u 
pripravne noge , na katerih sta dva prsta naprej , dva pa nazaj obrnjen a 
(plezalne noge). Sem prištevamo žolne , kukavico, papige in p a p r i k a2 a. 

— Zolne (die Spechte) imajo dolg, raven, robat in močan kljun, priostren, 
na koncu s kaveljčki oborožen, izprožen jezik in kratek, trdopernat rep, n a 
katerega se plezajoč opirajo . Hranijo se z žuželkami, vzlasti s takimi, ki 
žive v drevesih pod skorjo in katere, razsekavši lubje, prav spretno nabadajo na 
suličasti jezik. Gnezdijo v luknjah, katere si z velikim trudom iztešejo v gnili h 
deblih. Po naših gozdih je precej navadna zelena žolna (der Gri nspecht), Zelena 
ki ima na glavi lepo rdečo kapico. — S svojim na lahko ukrivljenim kljunom in žolna. 
dolgim, mehkim klinastim repom se od žolne razločuje naša kukavica (der Kukavica, 
Kuckuck), ki kot selka prezimuje v Afriki . Ta plaha, po svojem kričečem 
dva tona obsežnem glasu obče znana, grahasta sivka si ne dela nikakršneg a 
gnezda, ampak polaga posamezna jajca manjšim pevcem v njihova gnezda te r 
jim prepušča valitev in vzrejo nikdar sitih, rumenozijalih podmetenic . Hrani se 
z žuželkami, vzlasti s kosmatimi gosenicami ter je zato jako koristna . — Mnogovrstna 
družina papig (die Papageie) prebiva samo v vročem pasu . Vse papige 
imajo kratek, debel kljun, čigar trda gornja čeljust je kjukasto zakrivljen a 
ha topo spodnjo čeljust. Jezik je debel in mesnat. Noge jim ne služijo samo 
za plezanje, temveč tudi za prijemanje hrane, katero te ptice z eno nogo 
podajajo kljunu. Večinoma se odlikujejo s posebno živimi barvami, njih glas j e 
pa hripav in kričeč . Živé navadno družno in se hranijo z raznimi plodovi te r 
učakajo veliko starost. Nekatere papige so prav razumne in naučne in : se 
nau'ée besede izgovarjati za človekom ter tudi sicer človeka razveseljujejo s Papiga, 
smešnim svojim vedenjem. — Upodobljeni dolgorepi modri ara (der blaue Ara) modri ara . 
živi v Južni Ameriki, kratkorepi, ramenočopasti k a k a duj (der gelbhaubige Kakaduj 
Kakadu) pa na Moluških otokih . Plahi samotarec je pa kakor vran velik i 
3 


34 


Toko. t o k o ali p a p r i k a ž (der Toco-Tukan oder Pfefferfresser , ki ima neprimern o 
velik, a lahek kljun zelenkastorumene barve. Prebiva po brazilijanskih pragozdih , 

hraneč se s sočnimi plodovi, posebno s papriko, a tudi z žužki in drugimi majhnimi 
živali.mi . 

Vpijati (die Schreivoge ) majo plezalnih nog kakor plezavci, nit i 

posebnega pevskega stroja kakor pevci, sicer so pa jako različne postave . Sem 

nuno- 
spadajo k ljun oro žec, vodomec, zlatovranka in na XVI. tabli s pevc i 

rozec . 
upodobljeni vdeb, lirorepec in kolibriji. — KI j urtoro ž ec (der Nashornvogel) 
je velik kakor puran in nosi na velikem, a lahkem kljunu navzgor zakrivljen , 
roženast nastavek. Živi na Filipinih, na Javi in Sumatri in se hrani po vranje z 
vsem, kar je užitno, celo z mrhovino . — Lepa stalna ptica, ki prebiva posamezno 

Vodomec . 
povsod okoli naših voda, je zgoraj modrozelenkasti, spodaj rjasti vodome c 
(der Eisvogel) . Lovi vodne žuželke in majhne ribice, za katerimi skače celo v 
vodo. Gnezdi na strmih, peščenih bregovih v podzemeljski luknji, katero si iz koplje 
z dolgim, robatim kljunom . — Lična ptica, kakršnih pri nas ni mnogo, j e 

Zlato- 
tudi plaha, svadljiva zlatovranka (die blage Racke oder Mandelkráhe), k-i 

vranka, prebiva érez poletje po ravnih gozdih, hraneč se z žužki in črvi . Gnezdo si 
napravi iz vejic, bilk in mahu v duplih. Na jesen nas zapusti in potuje daleč 
tja v Osrednjo Afriko. 

Tab. XV 

i In pevci 

Vdel). Zala, a radi smradu in nesnage slaboglasna selka je strahopetna smrdokavra 
ali vdeb (der Wiedehopf), ki se ponaša z veliko, lepo perjanico n a 
glavi. Vdeb sameva po naših lesovih, posebno blizu trat in pašnikov in si stav i 
iz govejega blata, trave in mahu zanikrno skrpano gnezdo v luknjah trohneli h 
dreves . Črvov in žuželk, katere vlači z dolgim, ukrivljenim kljunom iz blata, n e 
more zaradi kratkega jezika drugače pogoltniti, da jih meče kvišku in prestrez a 
v kljun. — Po skalovitih goščavah Nove Holandije prebiva plahi, kakor koko š 

Lirore P ecs veliki, žužkojedi lirorepec (der Leierschwartz) . Samca krasi posebno veličastn o 
upodobljeni rep. Izmed 16 repnih peres sta zunanji dve gosto kosmati in lirasto 
zakrivljeni, notranji dve po eni strani s perci porastli, ostala so pa razmaknjena 
in imajo dvostransko, a redko perjičasto kosmačo. — Najrničnejši 
Kolibri. vpijati so mnogovrstni kolibri j i (die Kolibris), ki živé samo v vroči Ameriki , 
vzlasti v Braziliji . Njihovo perje se žari in leskeče v najkrasnejših barvah ; 
blišči se kakor zlato in brušeno drago kamenje. Nekatere vrste teh zalih, prekrasno 
pisanih in živahnih ptičkov so samo 2 1/2 cm dolge in zneso kakor gra h 
debela jajčeca v bombažasto gnezdece, ki ni večje od orehove lupine. Hranij o 
se z majhnimi žužki, katere, svrčeč okoli cvetočih rastlin, pobirajo z dolgimi i n 
tenkimi kljunčki iz raznega cvetja . 


85 

Pevci (die Singvógel) imajo koncem du§nika posebno, iz 8 do 10 parni h 

obstoječo napravo, takozvani pevski stroj . Ta naprava jih usposobi, in 
sicer navadno le samce, za blagoglasno in premenljivo petje, s katerim na s 
razveseljujejo mnogoštevilne vrste. Nekateri, kakor n. pr. v r a rti, imajo pač 
pevski stroj, a vendar prav neugoden glas . Večinoma se odlikujejo s posebno 
živahnostjo in naučnostjo , pred vsem pa s čudovito spretnostjo, s 
katero si napravljajo svoja umetna gnezda . — Povsod po gostem grmovju , 
posebno blizu senožeti in pašnikov, pa tudi po vrtih prebiva r a v i srakoper Rjavi 
(der rothriickige Wiirger oder Dorndreher), ki ima to čudno navado, da ujete srakoper. 

"živali nabode na trnje ter jih potem o priliki obira . Ta krvoželjni selec ugonob i 

mnogo nadležnega mrčesa in je zato koristen, še bolj je pa škodljiv, ker preganj a 
in pobija druge manjše ptice. — Po svojem lepem, zlatem perju spominja n a 
gizdave ptice v toplejših krajih plahi in prepirljivi kobi.lar ali v u g a (der Kobilar. 

Pirol oder die Goldamsel), ki prezimuje v Srednji Afriki. Pri nas prebiva 
posamezno po nižavah v logih in na vrtih ter se hrani z žužki, poleti pa tud i 

z jagodami in črešnjami . Svoje gnezdo obesi visoko na drevo koncem šibke vej e 
v rogovilo. — Najslavnejši pevec med domačimi drozdi je eikovt ali d r o z e g Drozeg . 
(die Singdrossel), ki glasno in prijetno oživlja naše loge in 'gume. Skakljaj e 
pobira po tleh žužke in črve, jeseni ga pa posebno mika grozdje ter je zat o 
po vinogradih dostikrat zelo kvarljiv. Človek se pa odškoduje z okusnim njegovi m 
mesom. Pevec nad vse pevce je priprosto, prav navadno oblečeni slavec Slavec. 
(~tie Nuchtigall), katerega vsi narodi že' od nekdaj čislajo kot zmagalneg a 
pevskega mojstra, in to po vsej pravici, kajti njegovo čarobno petje, ki se včasi h 
vso tiho noč razlega, je polno raznih napevov in prekrasnih, nepopisnih izprememb. 
Zdaj mu iz tenkega grla krepko zveni ljubka, vroča pesem, zdaj zope t 
tožno hrepeni in milo vzdihuje . Kakor na drobni stranici se mu tresejo zategli , 
srce topeči glasovi, kmalu se pa krepé in naraščajo ter vzkipé v ljuboglasen , 
radosten vrisk. In tako ponavlja, počenši od ranega jutra, svojo milo pesem t a 
glasoviti pevec, ki prebiva poleti skoraj po vsej Evropi v gajih in po gostem 
grmovju, hraneč se z mehkimi žužki. Svoje iz vitkih koreninic in travnih bilk 
umetno spleteno gnezdo si stavi v gošči prav blizu tal, Kakor mnogi drugi pevc i 
tega rodu, se tudi slavec na jesen poslovi, iščoč si prezimovališča pod milejšim 
podnebjem. — Prav ljubezniva, vesela in zgovorna pevka je rdeča tašč i c a Rdeča 
(das Rothkehlchen), ki gnezdi povsod po grmovju in po goščah, vilasti blizu taščica, 
potokov. Na jesen se taščice pripode iz lesov na vrte in na polje in se skrivaj o 
po mejah in sečih . Ko nastopa zima, se počasi izgubljajo proti lepi, vedn o 
zeleni, a premnogim ptičicam pogubonosni Laški deželi, pomladi se pa me d 
prvimi potnicami zopet vračajo in z veselim petjem pozdravljajo stara gnezdišča . 

Manj znana je pri nas modra taščica (das Blaukehlehen), ker menda v Modra 
naših krajih nikjer ne gnezdi . Vidimo jo le jeseni ali pomladi, kadar potuje . — taščica. 
Pač pa prebiva pri nas po gorskih jelovicah nemirni, zlatoglavi kraljiček Kraljiček. 

(das Goldh 


áhnchen) . Ta naš najmanjši ptiček se jeseni v družbi s senicami 
priklati v nižave in obiskuje tudi naše vrte, kjer gibično smukajoč med vejami 
prav pridno obira razno mrčesno zalego . Ostrejša zima ga požene dalje v južn e 
kraje, dočim nas pa njegova razposajena gorska tovarišica, radovedna, hudomušn a 
in drzna sortica (die Kohlmeise) tudi po zimi le redkokdaj zapusti . — Po Senica. 

3* 


36 

dolgi, tužni zimi preželjno pričakovana oznanjevavka vesele, oživljajoče vigred i 
Lastovica. je splošno priljubljena domača .la s t o v i c a (die Raueh- oder Dorfschwalbe) , 
ki se kjer le mogoče najrajši z nami pod eno streho naseli, bodisi po vežah, 
na hodnikih ali celo v kuhinjah . Svoje gnezdo si zida iž cestnega blata , 
kateremu vplete slamo in primeša lepko slino, in to gnezdo, vrnivša se iz daljn e 
Afrike, vsako leto zopet poišče. Izvrstna in vztrajna je letavka ter pokonča 
neizmerno mnogo nadležnega in škodljivega mrčesa, katerega, leteč po zraku , 
lovi sebi in svojim mladim širokozijalnim, nenasitnim netekom v hrano . — 
Nič manj drag in veren napovednik zaželene pomladi je tudi skromno opravljen i 
Poljski poljski škrjanec (die Feldlerche), katerega veseli spomin na bujnokrasno naš e 
škrjanec. mladoletje včasih celo napoti, da prerano ostavi svoja južna, milonebna prezimika. 
Edini je, ki zdaj deloma še mrtve poljane oživlja s svojo glasnodon .ečo, 
lepo ubrano pesmico. S prvim svitom vzplava v zračno višavo, pevajoč se vznaša 
zdaj naravnost, zdaj v ovinkih više in više, da končno izgine izpred oči . Iz sinje, 
nepregledne višine gostoleva in žvrgoli, žvrgoleč tudi pada polagoma niže i n 
niže, potem preneha in se navpično spusti na tla, kjer mu v priprosti, plitv i 
jamici godi zvesta družica nežne škrljičke. bočim se škrjanec le poljan drži, 
Strnad. prebiva pa njegov bližnji sorodnik, rjavi in rumeno pisani strnad (der Gol& 
amrner) po gorjanskih tleh, in šele sneg ga prižene iz hribov v nižavo, kje r 
čez zimo z drugimi gladnjaki oprezuje okoli skednjev in kozolcev. Tu se 
miroljubnemu klatežu včasih prav slabo godi, vzlasti ker mu njegovi zimsk i 
Vrabec. pajdaši, ošabni., zabavljivi in predrzni vrabci (die Haussperlinge) odločn o 
odrekajo dornovinstvo pod zavetnim kozolcem ter ga kjer le mogoče v ozadj e 
potiskajo, — Najzalši med domačimi pevci, prav svatovsko našopirjen, je živahn i 
Lišček, in naučili lišček (der Stieglitz), katerega zavoljo prikupljivega petja prav 
pogostorna goje v gajbicah. Lišček se rad drži vasi in postavlja svoje umetno , 
lepo zaokroženo gnezdo na visoka drevesa po vdih in dobravah, ob cestah i n 
po logih, za gozd pa ne mara. Liščki niso selci, ampak takozvani klatež i , 
ki se le hudi zimi umikajo, Huje ko zima pritiska, dlje jo udarijo ; če je pa 
zima mila, ostanejo tudi pri nas. — Prav priljubljen hišni ptiček je tud i 
Kanarec. k a n a r e c (der Kanarienvogel) s Kanarskih otokov, ki je vže več stoletij pr i 
nas udomačen. Divji kanarci so sivkastozeloni, udomačeni pa bolj ali manj rumeni. 
Te izvrstne in neutrudljive pevce vzrejajo dandanes na veliko v Harcu, na Tirolskem, 
na Francoskem in v drugih krajih ter jih vsako leto razpečajo na tisoče. 
Tu pa tam goje v gajbicah zaradi prijetnega petja tudi škrlatnordečega , 
Kardinal, čopoglavega kardinala (der Kardinal), ki 'prebiva po južnih pokrajina h 
Severne Amerike noter do Kalifornije in Mehike . — Zaradi umetnih gnez d 
slove posebno razni v Afriki, topli Aziji in Ameriki živeči tkalci. Upo -
Tkalec, dobljeni abesinski tkale i (die abessinischen Weberv~geD pleto svoja stažkasta 
gnezda iz trave in site ter jih obešajo konec vej tako, da je vho d 
na spodnji strani, tako da razun ptice ne more nobena druga žival do jajec in 
mladičev. Nekateri tkalci so še posebno znameniti, ker si cela jata dela skupn a 
gnezda. Najpred si spleto iz travnih bilk na kakšnem drevesu streho, ki naj b i 
jih varovala pred dežjem, pod njo pa stavijo iz mehkih tvarin prava gnezda , 
jedno tik drugega. — V velikih družbah gnezdi v duplih, v otlem zidovju in p o 
kore , zvonikih navadno tudi naš živahni in zgovorni selec, škorec (der Star). basi 


37 

škorčeva pesem, katero prav pridno žvižga in brusi, ni posebno umetna, g a 

vendar pogostoma imajo po hišah, ker je razumen in vesel, a tudi šegav in 

prekanjen tovariš. Poln muh in zvijač je in neznano zvedav, brez njega se v 

hiši nič ne more zgoditi, povsod mora imeti svoj kljun zraven. Nauči se 

tudi izgovarjati besede in tujih napevov ter posnema vsak glas, ki mu prid e 

na uho. Mijavka po mačje, bevska kakor psiček, kvaka po žabje, kloče kakor 

kokoš, cvili kakor nenamazano kolo in hrešči kakor skobelj ob lesu . Vse pa, 

kar se je naučil : besede, živalske in druge glasove in svojo lastno pesem, to 

vse splete in zmeša v čudno kolobocijo. — Tudi oprezna, zvita, srborita i n 

jezična sraka (die Elster) se nauči žvižgati kako popevko in izgovarjati kako sraka. 

besedo ter se mlada privadi človeku in hiši popolnoma . Kakor je udomačena 

zabavna in smešna, je vendar zelo nadležna zaradi neukrotne strasti, jemati . 

in poskriti vse, kar se le blišči. Sicer je pa tudi divja nesramna in drzna tatica, 

ki krade jajca in mladiče iz gnezd manjših ptičev in odnaša piščeta in mlade 

račice z dvorišč sredi vasi . Največji med domačimi pevci, a brez vse pevsk e 

žile je svetločrni vran ali krokar (der Kolkrabe), ki prebiva paroma po vran. 

samotnih, skalovitih gozdih po vsej Evropi in severni Aziji. Krokar je moder, 

previden in pretkan lisjak, poleg tega pa drzovit, krvoločen in samogolten, o d 

nog do glave silovit tolovaj, ki napada sesavce in ptice, če jih le more obvladati . 

Žre pa tudi črve, žužke, žabe, sadje, zelenjavo in celo mrhovino. Dasi je divji 

oprezen in zelo nezaupen proti človeku, se iz gnezda vzet mladič hitro udomač i 

in postane tako krotak, kakor malokateri ptič . Nauči se izgovarjati besede in 

posnemati druge glasove ter kratkočasi človeka s svojim smešno modrim vedenjem , 

včasih mu pa tudi preseda zaradi velike hudomušnosti, vzlasti pa zarad i 

tatinskega nagnjenja. Kakor namreč vsi njegovega rodu, tudi on vse odnese , 

poskrije in zakopa, kar se le blišči in sveti . Krokar učaka jako visoko starost in 

prebije tudi v sužnosti petdeset in več let. — V Novi Gvineji in po sosednih 

otokih živi družno krasna, kakor sraka velika prava rajčiea (der Paradies- Rajeiča. 

vogel). Samci te lepo pisane ptice imajo do 400 neizrečeno tenkih in dolgih , 

zlatorumen.ih peres, ki jim vihrajo izpod kreljuti. Domačini (Papuani) jih ondi 

streljajo s topimi puščicami in jih, izruvavši jim noge, kakor dragoceno gizdo 

prodajajo v Evropo. 

Tal). VI I 

Go1obe, kure iri brzote k 

Golobje (die Tauben) imajo majhen, raven, na korenu mehak kljun i n 
ozke, dolge kreljuti. Na nogah jim stoji zadnji prst v -isti višini s prednjimi 
tremi. Rodijo korakoma, letajo pa neizrečeno hitro in vztrajno . Žive paroma i n 
vale jako negodne, gole in slepe mladiče, katere pitajo z zrnjem, ki se prej 
v grtancu zmehča v neko sirasto kašo . — Domačega goloba (die Ilaus-Domači 
taube), ki izvira iz divjega poljskega golob a, goje vže iz najdavne] ših golob. 


38 

časov sem v raznih pasmah zaradi okusnega mesa, pa tudi za zabavo. Golob 
je čista, živahna, družna in miroljubna ptica, ki, nam je podoba nežnosti, čistost i 
in ljubezni. Posebno privržen je tudi svojemu domu, vzlasti kjer je vže valil . 
Ako ujetega odneseš še tako daleč proč in ga zopet izpustiš v tujem kraju, s e 
takoj vzdigne visoko v zrak, se vrti nekoliko časa, potem jo pa hitro kako r 
strela udari proti domu. Zaradi te lastnosti ga rabijo za prenašanje pisem i n 
poročil, posebno v vojnem času . Pri obleganju mesta Pariza v zadnji pruskofrancoski 
vojski je izvrstno opravljal to službo . 

Kure (die Húhner) imajo malo prikrivljen, vzbočen, na korenu trd kljun 
in precej dolge, močne, za grebanje ustvarjene noge . Kratki zadnji prst stoj i 
više nego prednji trije, ki so zvezani s kratko kožico . Kure dobro tekajo, letaj o 
pa težko in neokretno. Večjidel živé v družbah ter so jako plodne. Samci so 
večinoma večji in krasnejši nego samice . Kure se hranijo največ z zrnjem, 
katero najpoprej v grtancu meče, pobirajo pa tudi žuželke in črve . Svoja prav 
priprosta gnezda si delajo na tleh. Mladiči se izvale že precej godni in si takoj 
Domača sami iščejo hrano. — Domača kura (das Haushuhn), ki nam koristi z mesom , 
kura. z jajci in tudi s perjem, je dandanes v mnogih pasmah razprostranjena p o 
vsej zemlji. Izvira bržčas iz b a n k i v s k e kokoši, ki živi še divja na otoku 
Puran. Java. — Poleg domače kure je najkoristnejši puran (der Truthahn oder lrtdian) , 
katerega so v Evropo prinesli Špartjolci iz Amerike . Divji puran živi še sedaj 
po srednjih deželah Severne Amerike, vzlasti v velikih gozdih ob reki Misisipi , 
Misuri in Ohio. Puran je neumen bahač in godrnjav in jeznarit trapec, katereg a 
najmanjša stvar, ne pr. srep pogled, žvižganje, posebno pa rdeča barva tako 
razdraži, da kakor besen skoči v človeka . Razdražen samec razprostre repn a 
peresa v kolo, našopiri ostalo perje ter se s skr'éenirn vratom in zardelim lice m 
nosi mastito, glasno kavdrajoč in z razprostrtimi perutnicami po tleh bruseč . 

— Kot lepotne ptice goje tu pa tam pegata, pava in zlatega fazana . Modrosivi, 
Pegat, belopegasti p e g a t i (die Perlhúhner) so doma v zapadni Afriki. Tam se pasejo v 

večjih družbah pod vodstvom starega, izkušenega samca po hostah. Love jih 

Pav. zaradi mesa. — Prekrasni, gizdavi p a v (der Pfau), katerega po pravici prištevamo 
najlepšim kuram, prebiva še zdaj divji v družbah po 30 do 40 gla v 
po gostih lesovih Vzhodne Indije . V Evropo, in sicer na Grško, so ga bržča s 
prinesli vojaki Aleksandra Velikega. Starim Rimljanom je veljal pav za slad-
Zlati čico, zlasti jezik in možgani. — Precej manjši od pava je zlati fa z a n (der 
fazan. Goldfasan), ki pa pava še prekaša glede živih barv in sijajnega perja. Zlati 
fazan živi divji po gorovjih na Kitajskem in na Mongolskem, odkoder so g a 

vže pred več stoletji vpeljali v Evropo . — Zaradi okusnega mesa pri nas splo h 

Jerebica . znana stalna putika je plaha jerebica (das Rebhuhn), ki se nahaja v majhni h 

družinah (kitah) po žitiščih in senožetih, posebno tam, kjer se njive in travniki 
vrste z goščavami in grmovjem. V hudih zimah, če sneg na globoko za pade, 
vzlasti pa če nastane poledica, se tem ljubeznivim pticam prav hudo godi , 
ker ne morejo do trave in zelene ozimine . Lakota jim tedaj tudi zaduši pri rojen 
strah pred človekom, drzno se približajo samotnim hišam in pridejo cel o 
na dvorišče smeti razkopavat . — Po visokih planinah v družbi divje koze se pase 

Beka, v rušju in po skalovju s n e ž n a jerebica ali b e 1 i c a (das Schneehuhn), ki n a 
zimo popolnoma pobeli.. Hrani se s travo, planinskimi zelišči, jagodami in brstjem, 


39 

poleti pa pobira tudi žužke in črve . V hudih zimah pogine tudi teh kur mnogo 
na zamrzlem snegu, še več jih pa podsujejo plazovi. — Tudi naša največj a 

divja kura, bradati divji p e t e l i n (der Auerhahn) je planinec ali vsaj gor-Divji' 
janec, ki se najrajši drži samotnega, z bukvami pomešanega jelovja in borovja . petelin. 
Tu ima vsak svoje izvoljeno visoko drevo, na katero najrajši seda, na katerem 

navadno tudi prenočuje in s katerega se sploh brez potrebe nikdar ne oddali . 
Po dnevi je večjidel na tleh in obira poleti jagode in kopirtje, vmes pa zoblj e 
tudi žužke in črve. Pozimi in spomladi se pa prehrani skoraj s samim borovim 
in jelovim brstjem. Petelin navadno sameva, le spomladi se druži z mnogo 

manjšimi, njemu nič podobnimi kokošmi. Za ta čas se preseli iz svojega navadnega 
okraja v stanovit les, kjer se na njegov glas začno zbirati tudi kokoši. . 
Zjutraj še pred dnevnim svitom začne s čudnimi glasovi vabiti kokoši ali „peti” , 
kakor pravijo lovci. Zdaj je petelin povsem drug. Sicer previden in nezaupen 
kakor malokdo, se zdaj tako izpozabi, da se mu človek more pri bližati 
na malo korakov, zraven se vede tako smešno in norčavo, kakor bi bi l 
prišel ob vso pamet. S stegnjenim vratom, razšopirjenim repom in razprostrtim i 
kreljutimi menca po veji semtertja in prevrača oči, kakor bi bil pijan . Slep in 
gluh je zdaj za vse, kar se godi okoli njega. To priliko uporabi lovec, da s e 
petelinu toliko približa, da ga more vzeti na muho ter sprožiti puško . Ako j e 
zadet, štrbunkne z velikim hrupom na zemljo, ako ne, zleti včasih po strelu , 
včasih je pa tako zamaknjen, da ga celo strel ni predramil, in lovec pote m 
lahko strel ponovi . 

B r z o t e k i (die Laufvogel) so močne, krepke postave in krnastih, za le tanje 
nesposobnih kreljuti . A njih visoke, močne gole noge, ki imajo večinoma 
samo dva ali tri prednje prste brez zadnjega, so predvsem sposobne za brzo tekanje , 
in v hitrosti prekose ti ptiči tudi konja . — Sem spada največji ptič, namreč dvoprsti, 
čez 21/ 2 metra visoki a fr i č a n s k i noj (der afrikanische StrauQ), ki Noj. 
prebiva v večjih družbah po puščavah Srednje in Južne Afrike . Hrani se z 
rastlinami, pogoltne pa tudi kamenčke, črepinje, žreblje i. dr. brez škode. 
Kakor otroška glava velika jajca polaga samica v plitvo jamico v pesku i n 
prepušča po dnevi valitev solnčni toploti. V Afriki noje krote in rede zarad i 
dragocenih peres v repu in perutnicah, katera jim včasih izpulijo. — V Indiji živé 
troprsti, do 2 m visoki kazuarji (die Kasuare), katere diči žimasto, črno perje . Kazuer. 
Na glavi nosijo širok, rožen greben, ob golem bradavičastem vratu jim pa visit a 
dve mesnati krpi. — Prav čudne postave j e četveroprsti kivi ali noj kljunač Kivi. 
(der Kiwi oder Schnepfenstrauf.C), ki se nahaja po močvirnih gozdih Nove Zelandije. 
Ta vže jako redki, ponočnjak je malo večji od domače kure in z rjavim , 
ščetinastim perjem porasten. Nosnic nima kakor druge ptice na korenu, ampak 
na koncu dolgega, tenkega kljuna . 


Priba. 

'ogotnik. 
'ukalica. 
Sloka. 

horklja. 

,a čaplja. 
ličarka. 

amen (m . 

Ibis. 

40 

Tal) . XVII I 

Votirniki plovci

In 

Moévirn i k i (die Sumpfvogel) imajo večjidel dolge, gole krake, d a 
lahko brodijo po močvirjih in plitčirtah . Lete jako dobro in vztrajno in mole 
leteč dolge krake naravnost nazaj . Hranijo se z žužki, črvi, mehkužci, krkoni 
in ribami, a lov jim olajšuje navadno dolg vrat in kljun. — Priba ali v i v e k 
(der Kiebitz) je selec golobje velikosti, ki prebiva po letu po močvirnih travniki h 
severne in vzhodne Srednje Evrope. V teh bivališčih tudi znese v plitko jamico 
rumenozelertkasta in rjavopegasta jajca, katera z neprestanim vriščem strahoma v 
vinkih obletava in jih s tem vedenjem sam izda . Jajca namreč iščejo in pobirajo 
po gnezdih ljudje, ker so prav okusna . — Znamenit je na morskih bregovih živeči 
togotnik ali s v a d lj i v e c (der Kampflaufer), čigar samci, katere krasi n a 
vratu privzdiglji'v pernat plašček, se meseca maja med seboj hudo bojujejo . — 
Pri ribnjakih, vzlasti pa ob vodah, s trstovjem obrastlih, stanuje plaha zele n o noga 
tukalica (das Rohrhuhn), ki se ponaša z rdečo, kožnato liso na čelu . 
Tukalica plava prav dobro in se zna tudi izvrstno potapljati . Košari podobno 
gnezdo postavlja sredi nalomljenega trstja . — Zaradi okusnega mesa sploh znana 
selka je zamolklorjava sloka (die Waldschnepfe), ki gnezdi večjidel le p o 
severnih krajih. Sloka je nočna ptica in se hrani z žužki in črvi, katere z dolgim , 
na korenu mehkim, na koncu pa s 'éutljivo kožico prevlečenim kljunom vlač i 
izpod listja in iz blata. — Velika selka, ki tudi le potuje skozi naše slovensk e 
kraje, je bela §torklj a ali roda (der &oreh). Kjer po letu prebiva, kakor 
n. pr. na Nemškem in Ogrskem, tam se naseli sredi vasi in mest na drevesa in 
strehe. V takih krajih je priljubljena ptica, in dado ji celo kako staro kolo n a 

strešno sleme, da si IoŽje napravi gnezdo . Ker se hrani z žužki, *črvi, mišimi , 
žabami in kačami, je koristna, a pri vsem tem tudi škodljiva, ker lovi o priliki 
majhne ribe, ptice in mlade zajce. — Ribištvu jako škodljiva selka je siv a 

*čaplja (der graue Reiher), ki stanuje tudi pri nas blizu ribnjakov in jezer. 
Ta plaha in oprezna selka gnezdi po drevesih na močvirnih, nepristopnih mesti h 
včasih v velikih družbah . — V Ameriki prebiva rdeča žličarka (der roth e 
Láflelreiher), ki ima kakor njena, tudi po Evropi se nahajajoča, bela sorodnica 
ploščnat, spredaj zaokrožen, izdolbeni lopatici ali žlici podoben kljun. Hrani se, 
kakor skoraj vse čaplje, posebno z ribami . — Prava spaka med pticami j e 
rožasti plamen e c (der rosenrothe Flamingo) z jako visokimi kraki, izredn o 
dolgim vratom in debelim, zakrivljenim kljunom. Plamenec stanuje najrajši ob 
pomorskih jezerih po deželah okrog Srednjega in Črnega morja, posebno v 
Severni Afriki in pa po Srednji Aziji v velikih, včasih na stotine pojedince v 
broječih družbah. — V Afriki je tudi doma sveti ibis ali gavee (der Ibis), 
ki ima tenek, dolg, srpasto zakrivljen kljun. Ibisa so stari Egipčani kot oznanovavca 
nilske povodnji po božje častili ter ga tudi pogostoma kakor mumij e 
mazilili. 


Plovci. (die Schwimmvigel) imajo kratke, večjidel daleč zadaj vsajen e 
noge, na katerih so prednji trije prsti s celo ali krpasto plavno kožico zvezani . 
Njih perje je jako gosto ; vzlasti spodaj imajo obilni puh, ki jih varuje vode in 
mraza. Na kopnem hodeči se večjidel zibljejo (racjo), mnogi prav dobro letaj o 
in večina njih jako spretno plava in se potaplja. Hranijo se kakor močvirniki 
večjidel z vodnimi ži.valimi, nekateri vzlasti z ribami. — Izmed ptic sta poleg 
kur sem spadajoča domača gos (die Hausgans) in doma 'é a raca (die Gos. 
H'ausente) najimetn.inejše domače Živali . Obe izvirata iz divjih sorodnic, iz Raca. 
divje gosi in divje rac e , katere je človek vže davno udomačil ter jih 
goji zaradi okusnega mesa . A tudi s perjem nam koristita, vzlasti gosja letaln a 
peresa so bila v prejšnjih časih važno kupčijsko blago, ker so jih rabili ko t 
pisalna peresa. — Kot lepotno ptico imajo semtertja po ribnjakih udomačeneg a 
veličastnega nemega laboda (der Hoekerschwan), ki se divji nahaja po jezerih Nemi 
Severne in Vzhodne Evrope. Labod nikoli ne lovi rib, kakor mnogi drugi labod. 
plovci., temveč se hrani le s semenjem, s črvi in vodnimi žuželkami . Učaka 
jako visoko starost in se le redkokdaj oglasi, zato so prej mislili, da je nem . 

— Jako velik plovec je p e l i k a n ali n e s i t (der Pelikan), čigar perje je, Pelikan . 
razun črnih perutnic, belo in rožasto nadahnjeno . Ob dolgem, ploščnatem kljunu 
mu visi rumen kožnat mehur, v katerem spravlja in odnaša ribe. Na kratkih 
nogah ima tudi zadnji prst s prednjimi tremi zvezan s plavno mreno . Ta požrešni, 
na kopnem jako neukretni teleban prebiva posebno okoli Črnega in Hvalinskeg a 
morja, a pride po rekah včasih tudi na Ogrsko, in celo k nam se semtertja po; edinci 
zalete. — Živahen ptič golobje velikosti je galeb ali t a n o v š č i ca (die Laehmo ve)7 Gáleb. 
ki živi družno po vseh evropskih bregovih, ki pa pride tudi ob rekah daleč o d 
morja na kopno . Galeb plava izvrstno, teka prav spretno po tleh in šviga kakor 
lastovica urno po zraku, neprestano kričeč s svojim hripavim glasom, in oživlj a 
tako ozračje in morske obali . — Po severnih krajih v Evropi, Aziji in Severn i 
Ameriki se nahaja v e liki p o t a p lj avee (der grof. e Ságetaueher), ki se od Veliki 
drugih plovcev razločuje z ozkim, valjastim, kaveljčasto zakrivljenim kljunom, potapljavec. 
čigar ostri robovi so z močnimi, velikimi zobci oboroženi . Plahi in oprezni 
potapljavei so na kopnem jako nespretni, lete in plavajo pa prav dobro, vzlasti 
se pa znajo izvrstno potapljati ter tudi dalje časa vztrajati pod vodo. — Skalnate 
bregove in otoke v mrzlih pokrajinah južne poluti zaseda v velikih družbah bliz u 
meter visoki patagonski pingvin ali t o l š č a k (der patagonische Pinguin), Pingvin, 
čigar krpaste, plavutam podobne kreljuti so brez vseh letalnih peres . Kratke noge 
ima daleč zadaj vsajene, zato stoji na suhem popolnoma po koncu . Hodeč se 
ziblje in pade lahko na trebuh, leteti pa nikakor ne more . Plavajoč je z vsem 
truplom pod vodo, samo glava gleda čez gladino. Gosto perje in obilna tolšča, 
ki jo ima ta čudni neukretnež, je za prebivavee Ognjene in. Vand ijemove zemlj e 
velike vrednosti . 

Tab. XIX . 

Plaz vel in krkoni 

Plazivei (die Reptilien) imajo trdno okostnico, rdečo, a mrzlo kri i n 
dihajo vedno s pljuči. Pokriti so z roženimi luskami, redkeje s koščenimi ščiti. 
Nest suha, večinoma mehkokožnata jajca, katera izvali solnčna toplota. Iz jajec 
izlezli mladiči so takoj podobni svojim roditeljem . Sem prištevamo želv e , 
krokodile, kuščarice in kače. 

Želve ali kornjače (die Sehildkrótert) imajo kratko, široko truplo , 
vtaknjeno med dve trdi, z roženimi pločieami pokriti črepini, ki sta tako zrastli , 
da more žival le glavo, noge in rep ven pomoliti . Brezzoba usta so podobn a 
ptičjemu kljunu ter imajo jako ostre, rezne robove. Želve se hranijo z rastlinami 
ali z majhnimi mehkimi živalimi in so počasni, jako trdoživi plazivei, ki ' 
lahko po več mesecev stradajo in hude rane prebolé . Koristijo z mesom, s tolščo , 
z jajci in nekatere tudi z roženimi pločicami, s takozvano želvovino, iz kater e 
izdelujejo gumbe, glavnike, tobačnice in druge stvari. — Po peščenih gozdnih 

Grška krajih južne Evrope prebiva grška zmij n ie a (die griechische Lartdsehildzmijnicá. 
krote), katero imajo tudi semtertja po vrtih, da pokončuje polže, črve in drugo 
tako golazen. — V toplejših krajih Atlantskega oceana, vzlasti blizu nizki h 
VelikanSka peščenih otokov živi do dva metra dolga in do osem stotov težka velikansk a 

érepaha, č r e p a h a (die Riesertsehildkrote), ki ne more ne glave ne plavutastih no g 
skriti pod črepino kakor zmijnica . Črepahe prihajajo v jasnih nočeh na kopno , 
kjer ležejo jajca in jih zakopavajo v pesek . Pri tej priliki jih ljudje love in 
jim pobirajo tudi jajca. Razun okusnega mesa rabijo tekočo tolščo in plače . 

Izmed krokodilov (die Krokodile) j e najbolj znan navad n i ali 
Nilski n i l s k i k r o k o d il (das Nilkrokodil), ki se nahaja v Nilu, Senegalu in v drugih 

krokodil. 
afriških rekah. Truplo tega velikanskega, do 6 metrov dolgega kuščarja je p o 
hrbtu pokrito s koščenimi ščiti ter se konča v dolg stisnjen, zgoraj kakor pil a 
nazobčert rep . V širokem žrelu ima mnogo raznodolgih, ostrih, raztreseno vsajeni h 
zob ; jezik mu je na spodnjo stran prirasten Kratke noge, ki imajo s plavno 
kožo zvezane prste, so slabe in ne morejo popolnoma nositi trupla zato je na 
suhem jako neukretert ; trebuh se mu plazi po tleh. Prav dobro pa plava in 
se potaplja ter je v vodi opasen človeku in največjim živalim . Na lov hodi p o 
noči, po dnevi pa leži mirno na bregu . Trdolupinasta jajca, katera znese v 
pesek, zalezuje posebno ihnevmon. Stari Egipčani so to strašno zver p o 
božje častili. 

K u š č ari c e (die Eidechsen) so zleknjenega trupla, katero počiva navadn o 
na štirih nogah, Nekatere imajo pa samc prednji ali le zadnji nogi, ali so cel o 
brez nog ter potem kačam podobne . Toda od kač se razlikujejo v tem, da s o 
njih z drobnimi, ostrimi zobci oborožene čeljusti na tesno zvezane, torej se žrel o 
ne da raztegniti kakor pri kačah . Pokrite so z luskami ali pločieami, Kuščaric e 
prebivajo vzlasti po vročih pokrajinah in se med seboj največ razlikujejo po 
obliki jezika. Hranijo se večinoma z žuželkami, črvi in drugimi manjšimi 


43 


živalimi, nekatere tudi z jajci . Najnavadnejša je upodobljena siva ku-Siva 

š č a r ie a, ga§ č eri c a ali m a r t i n č e k (die graue Eidechse), ki ima dolg, kuščarica. 
tenak in globoko rta dvoje razcepljen jezik. Ta urna in okretna, nedolžna 
živalca prebiva povsod po suhih prisojnih krajih. Stanuje v luknjici, katero si 
poišče v starem zidovju ali med kamenjem. Na jesen se globokeje zarije v svoj o 
hišico, zamaši vhod, otrpne in spi, dokler je zopet ne prebudi solnčna toplot a 
nastopne pomladi. V severni Afriki, pa tudi vže na južnem Španskem živi 
v gozdih po drevesih leni in počasni, kakor naš zeleni kuščar veliki kameleon Kameleon . 
(das Cham~leort), ki ima čudno čeladasto glavo in dolg za oprijemanje priprave n 
rep. Znamenit je tudi zato, ker lahko vsako oko zase na vse strani obrača in 
ker izpremirtja njegova koža barve. Razen rdeče barve se prelivajo vse druge p o 
njegovi koži : zelena, modra, siva, črna, bela, poltna, rjasta, -rumena in lilasta. 
Samo bela proga od glave do repa in notranja stran na nogah se ne izpreminja . 
Na to izpremembo deluje posebno svetloba in tema, zraven pa tudi vsaka 
notranja razdraženost. Kameleon se hrani posebno z muhami, katere lovi z 
dolgim, glistastim, na koncu betičastim in lepljivim, kakor strela hitrim jezikom . 

Kače (die Schlangen) imajo valjasto, zleknjeno, z luskami pokrito, brez nožno 
telo ter se zvijajo gibljejo po tleh, po vodi ali pa po drevju . Njih glava 
je drobna, a žrelo in golt sta jako raztezna, kajti čeljustne kosti niso zrastle, 
ampak le z raztezno vezjo zvezane . Zato lahko pogoltnejo kače celo živali, k i 
so širše, nego one same . Jezik imajo dolg in razcepljen in na čeljustih prirastle, 
ostre, nazaj zakrivljene zobe, ki pa ne služijo za žvekanje, ampak ji m 
le pomagajo pri požiranju. Strupene kače imajo razen teh zob spredaj v gornji 
čeljusti še dva otla strupena zoba, skozi katera se, kadar piči kača, pocedi v 
rano strup, to je prozorna, rumenkasta tekočina . Kadar se nažro, leže lene in 
prebavljajo včasih cele tedne pogoltnjeni plen . Kače se večkrat leve in ljubij o 
toploto. Največ jih živi v vročem podnebju. — Izmed strupenih kač se pri nas 
nahajata modras (die Sandviper) in upodobljeni g a d (die Kreuzotter) . G a d Gad . 
stanuje bolj po gorah in planinah in se najrajši drži nizkega grmovja ali p a 
kamenja, katero pregreva solnce. Tu ima v kaki luknji svoje stanovanje, pre d 

katerim leži ob solnčnem siju len in zaspan, po noči se pa urno in živahn o 
plazi okoli, iščoč si živeža. Najljubše so mu miši, rovke in mladi krti, pobira tudi 
mladiče iz gnezd, žabe pa lovi le v sili. Gadov pik je podoben vbodu dveh 
tenkih igel, toda je jako nevaren in včasih celo smrten . — Popolnoma neškod


ljiva je pa nestrupena b e l o u š k a (die Ringelnatter), ki zalezuje žabe, mar-Belouška. 

tinčke, miši in druge majhne živali . Belouška gre rada v vodo in plava prav 
dobro, zato ji tudi pravijo vodna kača. Jeseni zleze kakor druge naše kače v 
luknjo, otrpne in leži tako do prvih toplih pomladanskih dni. — Veliko večj e 
nestrupene kače žive v vročih krajih Afrike, Azije in Amerike . Izmed teh kažejo 
skoraj v vsaki menažeriji navadnega udava (die Riesenschlange), ki je Udav. 
debel kakor moška roka v lehteh in do štiri metre dolg. Udav prebiva v vročih 
deželah Južne Amerike, vzlasti v Braziliji in. Gvijani po goščavah in lesovih . 
Preži na kakem drevesu viseč na manjše sesavee, se z neznansko močjo ovij e 
okoli njih, jim stere kosti in jih počasi cele pogoltne . Pred človekom se pa boj i 
in ako ga le ugleda, se mu hitro umiče . Brazilijanci ga pobijajo s koli in strojijo 
kožo, iz katere izdelujejo škornje, sedla in druge stvari . 


44 

Krkoni ali dvoživke ((ne Ampbi.bien) imajo trdno okostnico in rdeč o 
mrzlo kri. Pokriti so z golo, sluzavo kožo, ki nima niti lusk niti ščitov . Od 
plazivcev se posebno razločujejo, da niso v mladosti nič podobni starim. Iz 
sluzavih jajec, katera polagajo v velikih kepah v vodo, se namreč izvale takozvani 
paglavci . Ti so brez nog, so podobni ribicam, dihajo z zunanjimi škrgami te r 
veslajo z repom . Pozneje šele dobe noge, škrge se večinoma posuše in pri nekateri h 
se izgubi tudi rep . Zdaj gre večji.del žival iz vode, diha s pluei ter menja tako 
svojo podobo, način življenja in večkrat tudi hrano . Zato pravimo, da se krkoni 

Zelena rega.preobrazujejo. — Na grmovju in drevju živi zelena rega ali božja ža


bica (der Laubfrosch), ki nosi na prstih ploščnate krpice, s katerimi se prilep i 
na listje, kjer preži na žuželke. Samec ima na grlu glasilni mehur, katerega 
pri regljanju napihne. Ker se samec oglaša vzlasti ob deževnem vremenu, g a 
imajo tu pa tam kot vremenskega proroka v steklenicah ter ga hranijo z muhami. 

— Po temnih, vlažnih, senčnatih krajih, pod kamen jeni in v duplih prebiv a 
Krastača. 
n a v a d n a krastača (die gemeine Krote), ki ima rjavkasto, bradavičast o 
kožo, iz katere spušča razdražena smraden, jedek sok. Krastača je poročna, 
samotna in neokretna žival, katero ljudje zavoljo grde postave in gnusne kož e 
navadno mrze in preganjajo, dasi je prav koristna vzlasti po vrtih, ker uničuie 
škodljive žuželke, polže in črve . — Ob deževnem vremenu srečamo v vlažrtql 

Močerad, 
senčnatih gozdih pogostima črnega in rumeno marogastega močerada (de r 
gefleckte Salamander) . Pri suhem vremenu se ta mračnjak po dnevi skriva po d 
listjem ali kamenjem, po noči pa lazi okoli in pobira žužke, črve in polže, kar 
mu ravno pride pred usta . Da bi si sam kaj ulovil, zato je prepočasen in preve č 
neokreten. Tudi močerad spušča iz bradavičaste kože gnusen sok, ki je manjši m 
živalim škodljiv, ako ga dobe v usta ali kri . — V podzemeljskih vodah n a 

Močeril . Notranjskem in Dolenjskem in v Dalmaciji živi močeril ali človešk a 
ribica (der G-rotten.olm), čigar zleknjeno truplo pokriva gola, tenka kožica 
goltne barve. Pikčaste oči ima skrite pod kožo, krnaste nožice pa daleč naraze n 
razmaknjene. Znamenit je posebno, ker diha vse življenje s škrgami . 

Tab. XX. 

Ribe. 

Rib e (die Fische) imajo koščeno ali hrustančasto ogrodje, rdečo, mrzlo 
kri in dihajo zmerom s škrgami. Škrge so kožnati, češljasti listi, polni krvnih 
žilic. Ti listi so prirastli na obločne kosti in leže ob glavi na obeh straneh 
pokriti s škržnim pokrovcem. Škrge so ustvarjene za dihanje v vodi. Voda, 
katero je riba z usti požrla, obliva škrge in se med njimi zopet odceja skoz i 
škržno razo. Na tem potu se dotika v vodi raztopljeni zrak krvnih žil, in ta 
zrak zadostuje ribi za dihanje. Ribja gibala imenujemo plavate. Plavute sestoje 
iz vzporednih ali pahalasto nabranih, bodisi koščenih, bodisi hrustančastih trakov 


45 

med katerimi se razprostira plavrta mrenica. Razen parnih prsnih in trebušni h 
plavut, ki se ujemajo s prednjimi in zadnjimi udi drugih živali, imajo rib e 


večjidel še nekoliko neparnih plavut, ki se po nameščaje imenujejo : repna, 
hrbtna in predrepna plavuta. Ribja koža je gola, ali je pa pokrita, oziroma 
posuta s koščenimi luskami, ščiti, bodicami ali zrni . Ribe se razranožavajo z 
jaj~ci (ikrami), katerih znese samica ve'éjidel neizrečeno število. Žive samo v 
vodi, največ v morju, tri četrtine namreč ; le malo je takih, ki včasih v 
morju, včasih v sladki vódi živele . Ribe so za človeka neprecenljive koristi , 
ker so skoraj vse brez izjeme užitne. — Zaradi cenjenega mesa goje po ribnjakih 
največ krapa (der Karpfen), ki je prav za prav doma po stoječih in počasi Krap. 
tekočih vodah južne Evrope. Krap se hrani z vodnimi zelišči, z glertom, s črvi 
in žužki. Raste hitro in se jako plodi, — Izmed tujih krapov imajo pogostom a 
zaradi lepote po vrtnih ribnjakih in steklenih posodah po sobah majhno kitajsk o 
zlati c o (das Goldfischehert), ki je črna in zlatomarogasta, ali tudi povsem zlato- Zlatica , 
rdeča ali srebrnobela. — Povsod po naših sladkih vodah prebiva okusna š č u k a ščuka, 
(der Hecht), ki je včasih čez meter dolga in do 30 kilogramov težka . Ščuka 
je požrešna roparica, ki popade vse, kar ji pride pred usta : podgane, povodn e 
ptice, kače, žabe, ribe, žuželke, črve in ravsne o priliki celo po nogi kopajoči h 
se ljudi. V Soči in njenih dotóki.h, namreč v Vipavi in Idrijci živi kači 
podobni, jako trdoživi navadni o gor ali j e g u l j a (der Flussaal), ki je brez Navadni 
trebušnih plavat. Jegulja potuje ob drstenju v morje, kjer se iznebi svojih iker ; ogsr, 

mlade jeguljice se pa potem vračajo v dolgih, ozkih vlakih v reke in gredo 
celo v najmanjše potoke in studence. Ker ima prav tesno in majhno škržno 
razo, vzdrži lahko vodo v škržni votlini ; prav zato more dalje časa prebiti zunaj 
vode in prihaja celo na polja in travnike . — Splošno znana morska riba, katero 

osoljeno prodajajo, je sled ali slanik (der H~ring). Sledi živé v ogromnih Sled. 

množinah po globočinah ,severnih morij, a meseca maja in junija zapuste o b 
času drstenja morske globine in plavajo na površju v neizmernih vlakih prot i 
bregovom norveškim, angleškim in severonemškim . Po drstenju zopet izginej o 
ter se vračajo v svoja navadna prebivališča. Ko se sledi prikažejo, hité i z 
Holandije, Norveške, Angleške, Francoske in Nemčije velika brodovja na lo v 
ter jih polove povprek vsako leto črez sto milijonov . Presen sled je jako dobra 
riba, a veliko več jih pa nasole ter v hrastovih sodih natlačene razpošiljaj o 

križem sveta. — Tudi trska (der echte Stockfisch oder Kabljau) prebiva v Trska, 
velikanskih množinah v severnih morjih okoli Evrope in Severne Amerike , 

največ pa okoli Novega Fundlanda . Tudi na lov te ribe se odpravijo vsako leto 
velika brodovja iz Francoske, Angleške in Severne Amerike ter jo polove n a 
milijone. Iz tolstih jeter dobivajo cenjeno zdravilo, takozvano jetrno olje. 
Nekaj teh rib pojedo presnih, nekaj pa posuše in spravijo z imenom trsk a 
ali b a k a l a r v trgovino. Nasoljena se imenuje l a b e r dan, osoljena in posušen a 
pa k li p k a. — Zaradi nepravilne telesne oblike znamenita mor§ka riba j e 

navad n a p l o ča ali jezik (die gemeine Sohle oder Zunge), kateri je telo Navadna 
pleča

od strani jako stisnjeno, a glava je tako zavita, da ima riba očesi na isti • 

strani. Ta nekoliko vzbočena stran, katero imenujemo očesno stran, je zmeraj 
rjava, druga plošénata je pa bela. Plača plava tako, da je očesna stran zgoraj , 
torej nista pri tej ribi hrbet in trebuh zgoraj in zdolaj, kakor pri drugih ribah, 


46 

temveč na desno in levo . Plača prebiva na peščenih plitvinah in ima jako okusn o 
Morski meso. — Prav čudne postave je tudi majhni navad n i morski konji é''
konjič . (das gemeine Seepferdchen), ki se nahaja pogostoma po vseh evropskih morjih . 

Glava njegova je konjski podobna, usta so pa cevkasta in brezzoba . Po smrti 

se skrivi v podobi črke — Po severnih pokrajinah živi v rekah, vzlasti kjer 

Trnovka. se te izlivajo v morje, požrešna trnovka ali z e t (der Stichling), ki nosi pred 
hrbtno plavuto tri posamezne trne. Lasi je komaj l dm dolga, je vendar jak o 
škodljiva, ker streže za ribjimi ikrami. Samec te majhne kvarnice stavi i z 
rastlinskih vlaken kakor oreh veliko gnezdo, v katero polaga samica ikre . — 
Požerun. Strahovita, včasih do sedem metrov dolga morska roparica je p o Ž e r u n al i 
morski som (der Mertschenhai), čigar žrelo je nasajeno z več vrstami trioglatih , 
na robu ostro nasekanih zob. Požerun preplava s čudovito strpljivostjo in hitrostj o 
vsa morja in sledi urne ladje po več dni, prežeč na odpadke iz ladje in pa n a 
ribe. Ta samogoltna morska pošast pograbi pa tudi kopajoče se ljudi in po topljence, 
in večkrat se je že zgodilo, da je pogoltnil celega človeka. — Druge 
Pilar. vrste tega rodu imajo čudno upodobljeno glavo, kakor p i l a r (der Sagehai), k i 
ima gobec podaljšan v dolg meč . Na obeh straneh tega meča so vsajeni ostr i 
zobje, tako da je gobec pili ali žagi podoben. Morske some love na železne 
kavlje, na katerih je nataknjena vaba. Raskava koža morskih somov se rabi 
kakor šagrirt ; iz tolstih jeter se dobiva olje, meso pa ni za rabo . — Čudno , 
Električni ploščnato, krožcu podobno telo ima marogasti e l e k t r i č n i s k a t (der marskat. 
morierte Zitterrochen), katerega pokriva povsem gola, gladka koža . Kakor somi 

ima tudi on hrustančasto ogrodje in po pet škržnih raz . Skat živi v Srednjem 
morju in je posebno zanimiv, ker ima med glavo in med velikiml prsnimi plavutami 
poseben, iz predalčastih stebričkov sestavljen stroj, v katerem proizvaj a 
elektriko. — S svojim zleknjenim, peterorobim, po robeh s sklenastimi, koščenimi . 

Pravi ščiti porastlim truplom se odlikujejo j e s e t r Upodobljeni prav i j e s e t e r 

jeseter . 
(der gemeine Star) živi v Jadranskem, Severnem in Vzhodnem morju in potuj e 
odtod v reke, ki se izlivajo v ta morja. Razun okusnega mesa dobivamo od 
jesetrov kavijar in ribji klej . Kavijar so ikre, ki se uživajo nasoljene, ribji klej 
pa da veliki plovni mehur, ki je v vreli vodi raztápen . 

Tal). XXI 

uželke. 

Telo vseh žuželk (die Insecten sestoji iz treh delov, namreč iz glave , 
oprsja in zadka, ki so zloženi iz obročkov. Na glavi opazimo oči, dve gibki , 
členasti tipalnici in pa usta, s katerimi grizejo ali sesajo . Oprsje obstoji iz tre h 
obročkov in nosi spodaj tri pare nog, zgoraj pa večjidel dva para kril . Kri 
imajo belo in hladno, dihajo pa z dušnicami, ki se odpirajo na vsaki strani 
telesnih: obročkov. Večina žuželk se večkrat preobrazuje in pri tem bolj ali man j 
izpremeni svojo podobo . Iz majhnih jajčec se namreč izvale nogate ali breznoge, 


47 

ervičaste živalce, katere zovemo ličinke (ogrce, gosenice} . Ličinke so gibke 
in jako požrešne, rastejo hitro in se večkrat leve. Nekatere ličinke dorastejo v 
nekoliko dneh ali tednih, druge pa potrebujejo v to več let . Dorastla ličinka 
preneha jesti in se gibati ter dobi zopet drugo podobo. Okoli živalce se namreč 
snuje kožnata lupina ali ovojek, v katerem mirno počiva žuželka . Večkrat 
pa pokriva ovojek še poseben mešiček, katerega si ličinka sama naprede iz 
tenke svilnate preje. V tem enojnem ali dvojnem ovojku leži žuželka. Tej 
pravimo sedaj buba, ki se manj ali delj *časa preobrazuje v popolno žival . Naposled 
razpoči ovojek, in iz njega se izmota popolno razvita žuželka . V svoji zadnji popolni 
podobi ne raste več žuželka in živi večjidel malo časa. Ako se preobrazba 
zvrši, kakor je bilo ravnokar opisano, jo imenujemo popa lrt o. Pri nekaterih 
žuželkah so pa ličinke že precej podobne popolnim živalim, samo da so manjše 
in brez kril. Jedo in se gibljejo tekom cele preobrazbe, da izostane tako mirujoča 
buba. Preobrazovanje teh žuželk imenujemo n e p o p o l n o. V tej knjigi 
upodobljene žuželke spadajo v razred h r o š 'é ev, kož e k r i le e v, dvokrilcev, 
ravnokrilcev, polukrilcev in metuljev. 

Hrošč i (die Kafer) so žuželke popolnega preobrazovanja in grizočih ust. 
Na spodnji. čeljusti in na spodnji ustnici imajo majhne, tipalnicam podobne privezke , 
takozvane pipalke. Krila imajo štiri, izmed katerih sta prednji, takozvani 
pokrovki, trdi, roženasti in neprozorni, zadnji pa, pravi krili, sta kožnati i n 
večjidel z žilicami premreženi in prozorni. Prvi največji prsni obroček je prosto 
gibek in se imenuje vratni ščit ; druga dva prsna obročka in večinoma tud i 
ves zadek pokrivata pokrovki. — Po vrtih in poljih se pogostima nahaja urni 
zlati k r e š i č (der G-oldschmied), ki napada in žre gole polže, gosenice, ogrce Zlati krešič , 
in hrošče ter je zato koristen. — Prav koristen je tudi grobar (der Todten- Grobar. 
gráber), ki se suče okoli mrtvih miši in krtov, izpod katerih grebe zemljo tak o 
dolgo, da jih naposled vse zakoplje. V zakopane živali leže potem samica 
jajčeca, da imajo izlezle ličinke takoj jesti. — Po ribnjakih in drugih stoječih 
vodah živi požrešni obrobljeni kozak (der ger~,nderte Schwiramkafer) . Ta Obrobljen i 
spretni plavač, kakor tudi njegova ličinka jé razun žužkov, črvov in polžev kozak. 
tudi majhne ribice in ribje ikre ter je zato ribištvu škodljiv. — Izmed najškodljivejših 
hroščev je pa rj a v i hrošč ali navadni k e b e r (der Maikafer), Veliki 
ki se navadno vsako četrto leto prikaže v brezštevilnih množicah. Hrošči govnač . 
obgrizujejo listje in cvetje, še bolj škodljive so pa njih požrešne ličinke, k i 
skozi tri do štiri leta prerivajo zemljo na vse strani ter razjedajo rastlina m 
korenine. — V severni Afriki živi veliki g o v n a 'é ali sveti svalj k ar 
(der groBe oder heilige Dungkafer), ki polaga svoja jajca v okrogle svaljke , 
katere dela iz govejega blata. Stari Egipčani so ga častili ter z njegovo 
podobo krasili spomenike. — Največji hrošč je južnoameriški herkul (der Norko!. 
Herkules), ki ima na čelu zobat rog, črez katerega moli' v navzdol zakrivljen i 
rog podaljšani vratni ščit. — Z velikimi., rogovju podobnimi gornjimi. čeljustmi 
se ponaša naš rogač (der Hi.rschkafer), ki prebiva po hrastih, hraneč se s Rogač. 
sokom mladik. — Na jesenu in na lipovki živi kovinskozelena španska Spansk a 
m -a h a ali prav i p r i š rtj a k (die spanische Fliege oder der echte Pfiaster-muha. 
kafer), ki ima v sebi oster, strupen sok. Posušene in v prah stolčene španske 
muhe se rabijo v zdravilstvu za priščlla . — Tudi navad n a t r a v n i c a (der Travnim, 


Oelk~fer oder Maiwurm spušča iz mehkega trupla, ako se je dotakneš neugodno 
dišeč sok, ki včasih pomehuri kožo . — Z dolgimi tipalnicami se odli-

Strigoš. kuje veliki, rjavi hrastov s t r i g o š (der Riesenbock), ki živi v hrastovih 
deblih, ne da bi bil gozdom posebno kvaren . — Izmed -najhujših gozdnih škod-
Sm rekov ivcev je pa majhni smrekov lubadar ali pisar (der Fj.chtenborkenkfer 
lubadar, oder Buchdrucker), čigar breznoge, črvičaste ličinke žive pod smrekovo skorjo . 
Tu vrtajo v lubju lepo zvite, vedno širje rove ter se na razširjenem koncu, v 
takozvani zibeli zabubijo. Drevesa, v katerih se naselijo lubadarji, se na iglah 
Topolovka, rdeče in potem kmalu posuše. — Majhna kvarnica je tudi rdeča topa lovk a 
(der Pappelblattkáfer), katera, živeč na mladih topolih in vrbah, to drevje mno -

Polonjca . 
gokrat do golega' obje. — Koristna je pa s e d m o p i k ''é a s t a poloniea ali 
božja kravica (der siebenpunktierte Kugelk~fer oder Marienkáfer), ke r 

uničuje kot ličinka in hrošč rastlinam, vzlasti vrtnicam škodljive ušice . 

K o ž e k r i le i. (die Hautfliigler) imajo štiri kožnata, prozorna, z žilicam i 

premrežena krila in grizoča usta ter se popolno preobrazujejo . Nekateri, kakor 
čebele in mravlje, so zbog družnega žitja in umetnih nagonov prav čudezn e 
živalce, a tudi druge, kakor šiškarice in najezdniki, so prezanimive zaradi 
svojega posebnega življenja. Pri mnogih rodovih se nahajajo razen samcev in 
samic še takozvane delavke, katere opravljajo razna, v zadrugi potrebna dela , 
tako n. pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo Živež in gojé zalego. — Najimenit-
Nima. nejša med kožekri.lci je b u 'é e l a ali čebela (die Honigbiene), ki nam koristi 
z medom in voskom in katero je človek radi tega že davno vzel v skrb 
in v svoje varstvo. Čebele žive v velikih, do dvajsettisoč poj edink broječih 
družbah ali rojih. V taki družbi je največ z želom oboroženih delavk, pote m 
nekoliko sto samcev ali trotov in le ena samica, kraljica ali matica imenovana . 
Pojedini roji stanujejo v posebnih hišicah, košnicah, panjih ali uljih, kater e 
jim človek razpostavi v ulnjaku. V panju si čebele stavijo iz voska vzporedn a 
satovja, ki sestoje iz dveh skladov pravilnih, šesterooglatih, vodoravnih lončko v 
ali celic. V nekaterih lončkih se odgaja zalega, v drugih pa spravljajo hrano v 
zimsko zalogo. Matice se vzrejajo v posebnih obrobnih, večjih in sodčastih 
lončkih in dobivajo tudi boljšo hrano. Hranijo se čebele z medom in cvetnim 
prahom, katerega nabirajo po cvetju. Vosek se jim pa dela iz prebavljene hrane 
ter jim leze v podobi majhnih luskic izmed zadkovih obročkov. Ker se čebele 
jako hitro plode, se od časa do časa en del zaroda pod vodstvom jedne matice 
izseli iz panja, osnovavši si novo gospodarstvo. Takrat pravimo: Cebele roje. 
Roječe čebele ostanejo večinoma blizu uljnaka in se, sprimši se v kepo, obesijo 
na kako vejo. To živo kepo lahko ogrebe čebelar, samo paziti mora, da dob i 

Rjava tudi matico. — Tudi rj a v a mravlja (die braune Waldamei .se) živi v jako 

mravlja. 
velikih družbah in dela po borovih in jelovih gozdih kapičasta gnezda (mravljišča) 
iz zanikrno natrhova'éenih tvarin, kakor iz peska, prsti, igel, listja i n 
trohnelega drobiža. Največ je v tej družbi brezkrilih delavk. Krilati samci in 
samice zapuste meseca avgusta mravljišče in letajo po zraku, a kmalu popadaj o 
na tla. Samice se potem, izgubivši krila, povrnejo v mravljišče in ležejo drobna , 
prostim očem skoraj nevidna jajčeca. Breznoge ličinke, katerim delavke 
skrbno donašajo hrano, se zabubijo v tankem mešičku. Te mešičke, katere po 
krivem imenujejo mravlji'nja jajca, nabirajo ljudje ter ž njimi krmijo žužkojede 


49 

ptice pevke. Tudi tem bubam skrbno strežejo delavke, jih nosijo pogosto na 

solnee in zopet nazaj v mravljišče in jih tudi srčno branijo, grizoč in brizgajoč 
iz zadka jedek sok (ravjinjo kislino). Mravlje najrajši ližejo sladke rastlinsk e 
in živalske sokove, a glojejo tudi plodove in manjše mrtve živali. Za zimo se 

pa ne zalagajo, temveč se le globokeje zarijejo in otrpnejo. — Majhne š i š kari.
ce polagajo svoja jajčeca v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo 
in izpremene v čudne izrastke, takozvane šiške, v katerih živi in se preobrazuje 
ličinka. Razvita žuželka izleze naposled skozi malo luknjico iz šiške. 
--Listna š i škariea (die Eiehenblattgallwespe) povzroča na hrastovem listju Šiškarica. 
okroglaste šiške, ki pa niso za nobeno rabo . — J e ž i č a r i c a -(die Knopperrtgallwespe) 
pa vsaja jajčeca ha dno skledice, kjer sede mladi želodi . nog tega 
se spači plod, in mesto želodov se snujejo nepravilne, gubaste j&žice, katere 
rabijo za strojenje volovskih kož . 

Ravnokrilci (die Geradlliigler) so žuželke nepopolnega preobraženja . 

Usta imajo grizoča in štiri jednaka ali raznolika mrežasta krila. Ako so krila 
raznolika, ondaj so prednja ozka, usnjasta in ravna, zadnja so pa širja in navzdol ž 
nabrana. — Prav navadna žuželka iz te skupine je požrešni pisani kaéj i 
pastir (die burite Wasserjungfer), katerega vidiš povsod ob senčnatih potokih Kačji pastir. 
viseti nad vodo ali počivati na vodnih rastlinah . Leteč lovi muhe in druge 
žuželke ter je zato koristen. Ličinke in bube, ki so popolni žuželki vže precej 
podobne, prebivajo v vodi. — Po vročih deželah v Afriki, Aziji in Južn i 
Ameriki živé kakor bučele in mravlje v velikih zadrugah t e r m i t i (die Termiten) . Termit. 
Razun samcev in samic se v takih družbah nahajajo še delavci, ki zidajo, in 
vojaki, ki branijo velikanske, za moža visoke, iz prsti zidane kopice . Stene teh 

kopičastih stavb so tako čvrste, da se dado komaj z železnim orodjem razrušiti. 
Drugi termiti stanujejo v drevesih ali pa pod zemljo v rovih . Ti so brezmerno 
škodljivi, ker, pridejo . včasih v hiše, zaloge in celo v ladje ter tu v kratke m 
izvotlijo in razdenejo vse, kar rti iz kamna ali kavi . — Jako nadležen kvarež 
je tudi podzemljak bramor (die Maulwurfsgrille oder Werre), ki koplje ' s 'Bramor,širokima, 
ploščnatima prednjima nogama po suhih njivah, travnikih in vrtite 
ravne hodnike ter ogloje tanjše koreninice vsakovrstne rasti . — Izmed ‘naj , 
škodljivejših žuželk je pa kobilica s elka (die Zug- oder Wanderheusehreeke), Kobilica 
ki prebiva vzlasti po stepah Vzhodne Evrope, Prednje Azije in Severne Afrike . selki 
Ta slaboglasna skakavka, ki se sicer posamezno nahaja skoraj po vsej Evropi, 

se semtertja pokaže v brezštevilnih množinah, ki potujejo uničujoč vse zelenj e 
v daljne pokrajine. Taki vlaki so včasih tako dolgi in gosti,' da kar solnc e 
zatemne. Kjer vpadejo, pokrijejo tla na debelo in požro v malo urah vse poljsk e 
pridelke, travo, listje po vinogradih in drevesih, in zemlja je videti, kakor bi 
bila požgana. Vrh tega pa tudi te žuželke okužijo zrak in povzročajo nevarne, 
bolezni, kadar v velikih množinah od truda poginejo in gniti začno . 

Dvokrile i (die Zweifli gler) se popolno preobrazujejo, imajo pa samo dv e 

kožnati, redkožilnati krili in mesto zadnjih le dva nasajena betiča, takozvan i 
utripači. Usta so izpremenjena v tenko sesalo, v tem so pri nekaterih skrite 
bodeče ščetine. Popolne žuželke sesajo ali sladke sokove ali pa kri . Sem spadajo 

razne muhe, obadi in komarji. — Splošno znan je navadni komar K rrr:. 

(die- gemeine Stechmitcke), čigar krvoločne samice vbadajo jako občutljivo i n 

4 


sesajo kri ter so ljudem in živalim velika nadlega, ,dei -se pa samci hranijo 

e z rastlinskimi sokovi. Čvč,ate ke te sit»e v .v v in plavajo 
z glavo ,pavz ,o, I.Qveč si ,rame uutgjše živaee. 

t 

Polukrilc i a l iklju,ar,i (ie Hal iigler oderBehnaheikerk) &majo 

nepopolno preobraževauje iu sesa»ča usta . jiih sesal, pod~ togemu kljunou,
ima Štiri §:éetine, katere zabadajo v rastline ali vali t« Mijo jioe sokove. 
Vee'jnoraa ima štiri jetuaka Cii rzol&a krila, nekateri imajo a samo e , 

drugi so zopet brez vseh kril. Sem prištevamo po,emue iu povodne seai.e , 
c v r k k e ali skr :z<ate in rastlinske in živals'k,e u§i. — Krami kri:at 

'Sv«tilee. suriza u;tsl i ,sv.et iLe,c (der s,uri.ua~e Laternentrager), ki je podoben 
velikew, lepo pj.saeu metulju. Ime je 4ohi1, ker ,$) apačo a se 
Riu dolga xeilurčasto napihnjena glava sveti v temi. 

Tab. XXII. 

Najle$e žuželke so metulji die ,e~erlinge), ki imajo :‘.tj.ri~ 

velika krila, posuta na obeli. straneh z drobnimi luslwai, ki se <ddo obrisati 
kdor ,prah. Njih :érvi'éaste ličinke, katere zovemo go~ioe, imajo moc eljyu i 
se braJgjo navadno z rastlinskimi snovmi, kalf„or z li$jem, ,e v,at(jeua„ plodovi i. t, 1., 
re.(Wei<e z Živalskimi tvarinami ter so ve:čilima jako jiv . Popolni etuiji. 
.or gsamo rastlinske sokove. — Po solnil

ijo z zvitim rilčkom sesati 
Laotvar. gričih se tu pa tam nahaja 1 a sto vi &ar (1v ehwalbensohwauz, i ;~' ar po raznih 
kobulnicah živeča zelena gosenica ima :črne, rdep&aste povre~e pasove. — 

Rumenjak. Prvi med vsemi metulji se pokaže pomladj znani rumenjak (del' Citron nfalt er). 
Njegova rarkozelena, bol<ib beloprogasta, črnopikasta gosenica živi na kozj i 
Kapusov črekLji ,krhliki. — Tudi , ko‘lljivi kapusov belki (citer Kolxlweffiling) j 

belin. pomladi eden prvih metuljev. Svoja jajeca lete vzlasti ua kapus (glavnato zelje), 
pa tudi ua druge rastlim -tega rodu . odrozelone, črnopikaste in podolžno rumeno-progate 
gosenice požro kapusovo perje, predno -se j ,e veha strdila v glavo 

Apolon. tako (la no ostane tič do golih reber,. — Belinu podoben je gorj»ee ap ,olozt 
(der 4pollo oder rotile Augenspigel), toda se .od njega razločuje po skoraj 
golih, prozornih„ krasuimi očmi ole$auih krilih. — Na kopriva& %živi ern 

Mali gosenica ril a lega ko px ivarja ali. rj avea (I&r Nssel-falter klimo 
kopi-var. Fuchs)„ — v topohia pa rumena, po hrbtu temnej§e progasta gosenica uče 1 a r ja 
Bučelar. (« ,Glas- oder Bienenseliwrer ki je po vnanjosti bolj asi ali ibue"eli »eg o 

metulju podoben, vzlasti ,ker ima skoraj povsem gola krila . — Precej rock j e 
Smrto- velika,, zamolkli smrtolav,e,o - (&r Todtekopfsc,hw~rme~), ki ima na ,oprsju 
glaYet. mrtvaški glavi podoben &kis. Velka, gola, zelenkastorumena gosenica tega 

somraču4a živi na krompirju in se zabubi pod zeml'o. Poleg čebele je nad



l 


ko tneja "la s vi l n- p re l e (der 3tartlbeerspinn:er oder Seidenspinrter), Svilni 
katerega v šestem stofetju- cesar ,Tstinjun' iz njegove prvotne domovine; iz prelec. 
Kitajskega, uvel' na Grško, od koder se je sviihrstvo po gasi raz§lrffo 'érez'La§lto, 

Francosko in Špansko, kjer se drt~anes mnogo' tisoč ljudi kivi s pri«elovanje m 
in izdelbvwrtjent svile . Tu& prt' nas, hi na' Nem§kerft-se semtertja pečajo s svi


lo-njo. Goeni'e-a svilnega- prelca se h'rant z' listjem bele murve; se štirikrat revi 
in; je tirih ali' petlk tedhih- dbrast% ter se potem zamota' s 300' do 40 0 
bigo svilno nitjo' v gost zapredek; takozvant kokon. Iz kokona odm'otarte'' niti 
so na-vo;dto rttmenkastobele, redkeje popornoma bele ali Živorumene' .dajo

is 

«ra'goeenw svilo. Ker je- goseni'ca tega prelen jako . občntljlva proti mrazu' in 
mokroti. ter je podvržena; krtŽ-ni'rn,boleznim; so io izkubll,rtadomestiti z drugimi, 

bol trdnimi gosenicami; tako z' gosenieamt lepega' in velikega; aj lan-t ()Te ga Ajlantov 
p e- 'e°a (der Ailttthusspinn'er ; ki se hrani' z ajlantovim listjem . — Najvecjl 

našik domačih' metuljev je veliki p o n o č rti p a v l i né'e k «as grofe Xaeht-N ni' 
pfauenauge), ki ima na vsakem' krilil okroglo oko . Velika gosenfca tega ponočnjaka pavlinček . 
je ramenkastozelena ter ima; -več 5 §b'etinanti obrastertili bradavic. ~ivi na lirtt§kah 

drug* sadnih, drevesih 5e zaprede v rjav, grobosvilúat — Pb raznih, 
nizkih- rastlin:ali: naj .eg pogostomw d'av-o, gosto kosmato goser. o-navadnega Kosmatinec. 
kosma ti rt c a'- (dr gemei'n.e aren -5pihtter)-, ki se- medi preiti odliknjo z Živimi Rdeč i 
barvami; — na vrbah ire topolih pa rjavo, a goro- gosenico r-«e-éeg-a trakwrj a trakar. 
(dhas rothe Ordensband), čigar lepordeéi zadnji. kriif sta dvakrat érnopasasti'. 

'rab. XI[. 

ajk oval, 

Stono g e (dieTansetlffi.glér)-imajo iz-mnogo obroekov sestavljeno 

členasto" telo, ki' pw ni' kakor pri' Žuk~lkah- raz'deljeno , na trl" dele. Na vsakem 
telesnem ,oijpoaa~ nosijo' en> par' 'Omastili. nog-: imajo grizoča- usta, &ve tipalnic i 

dihajo' kkor' ~elite- z dubiearni. Brez kril so' in- se' nekako preobrazujejo . 

I% temnih, vlažnih: mestih, podi listjem; pod` drevesnim' lubYe-tn in v gnilem 
len., se pogostoma nahajat n1a-1'w 5tr~i ga (d~r gemeine Seinkriecher) ; ki ima 
dolgo; ozko; plo'Knato, sedertmajs- kov sestavljeno- telo . Ta hitra Živalca 
lovi, =tujk Žtdéllie. Ujeta iz-kua grizti, a nj n .gt 'z je nevaren le nrjhtirn 
Žtval'eam'. 1 pa, Živ& v vročih dhželah tmnogo večje strige, katerih se' ljudje Navadn a 
ravnat ko boje kakor' škorpijon" kakor n.pr. n a v a d-rt a striga (di gemeiue' striga. 
Bandhosel); ki ima 1 telesnih- obro&ov- ter tu.di toliko parov nog. 

Paj k ov ei, (1ie pinnertthiere) imajo glavo in oprsje zrastlo v glavoprsje , 
katerega, se drii: podolgast- ali večinoma okroglast zadek ; le pri grinjah je tudi. 
4* 


zadek z glavoprsjem zrastel v jedno cOoto . Na oprsju so vsajeni štirje pari 
nog, tipalnic in kril pa nimajo . Dihajo -s pluči, ki so podobna kožnatim vrečicam , 
ali pa z dušnicami ter imajo belo kri kakor stonog e. Sem spadajo{ i pave i , 
pajki in g r i n j e, izmed katerih se le zadnje preobrazuj ej o . 

Ščipavei ali škorpijoni (die Scorpione) imajo majhne pikčaste oči, y 
škarje izpremenjene čeljustne pipalke in dihajo s plači. — Vže pri nas, vzlasti. 
Séipavec. pa v južnih deželah, se nahaja evropski š čip a v e c ali škorpijon (der 
europaische Scorpion), čigar tenki, členovitemu repu podobni zadek se konč a 
v mehurčast člen z ()tlim želom. Škorpijon se po dnevi skriva pod kamenje, v 
zidne razpoke ali celo v hišah pod postelje, po noči si pa lovi raznih žuželk v , 
hrano. S škarjastimi pipalkami pograbi svoj plen in ga potem umori z želom . 
Ako ga primeš v roko, bo tudi tebe pičil, toda ta pik ni hujši od čebelneg a 

Knjižni pika. — Pod mahom, drevesnim lubjem in med starimi knjigami živi popolnoma 
eélpaveo. nedolžni, le 2 .5 mm dolgi k n j i ž rt i š ip av e c (der Biieherseorpion), ki pa ima , 
širok, okroglast zadek . Lovi manjše žuželke in pršice . 

Pri pajkih (die Spinnen) se drži mehki., jajčasti ali oblasti zadek glavo-, 
prsja samo s tenkim recljem . Glava nosi osem različno razstavljenih ,oči in otle , 
kaveljčaste čeljusti, skozi katere spuščajo strupen sok v rano ujetih žuželk . Da 
je lov uspešnejši, si ti samotno živeči roparji večinoma pleta mreže iz tenki h 
niti. V to svrho imajo na spodnji strani zadka šest, redkeje štiri majlhne bradavice 
z neštevilnimi luknjicami, skozi katere se cedi lepek, vlečen sok, ki se takoj , 

Kriiavec,, 
strdi v tenke nitke. — Prav navaden Pajk je k r i ž a v e c (die Kreuzspinne) , 
ki nosi na zadku iz belih peg sestavljen križ . Plete si navpične, kolesast e 
mreže in preži sredi pajčevine sedeč na plen. — V laški deželi Apuliji prebiv a 

Tarantola. vzlasti blizu mesta Tarenta v podzemeljskih luknjah tara n.t o l a (die echte 
Tarantel), o kateri so prej mislili, da je hudo strupena in da od nje ujede n 

Ptičji pajek, človek pleše kakor besen . — Največji je p j i p aj e k (die Vogelspinne) , 
čigar truplo človek komaj z roko pokrije . Doma je v Južni Ameriki in živi v 
luknjah pod zemljo in v duplih . -Pravijo, da napada tudi male ptice-in jim 
izsesa kri. G 
r i Id e ali pršice (die Milben) so večjidel jako majhne, škodljiv e 
živalce, katerim je zadek zrastel z glavoprsjem. Usta imajo večinoma sesajoča 
Navadni in se nekako preobrazujejo. — Izmed večjih pršic je navadni klop ali 
klop. klešč (die gemeine Zecke), ki je tešč komaj 5mm dolg, napit pa ,debel kakor 
grah ali celo kakor majhen lešnik . Klop živi v mahu in po grmovju ter s e 
obeša na ljudi in živali, katerim se zarije globoko v kožo in jim pije kri . 
, K o š a rj i (die Krustenthiere) so belokrvne, glede telesne oblike jak o

! 

raznovrstne živali z dvema ali štirimi tipalnicami in desetimi ali več nogami. 
Glavo in oprsje imajo navadno zrastla v eno celoto, katero pokriva apnena, 
roženasta ali redkokdaj kožnata _ lupina, takozvani koš. Dihajo s škrgami in 
nosijo ude na vseh telesnih obročkih, celo na zadku. — Najpopolnejši košarji 
so desetonožei (die ZehnfiiBer), ki imajo štiri tipalnice, nasajene gibk e 
oči, pet parov pravih nog, od katerih se prednji par navadno končuje v škarje , 
in šest parov čeljustnih nožic. S trdim košem pokrito glavoprsje nosi. daljši ali 
'otočni rak . krajši zadek. — Sploh znani okusni potočni rak (der Flusskrebs) ima dolg, 
zleknjen, členast zadek, ki nosi spodaj kratke nožice, na koncu pa pahljačasto 


razširjeno plavuto. Živi po rekah, potokih In ri'bnjaki'h in se po dnevi skriva 

po luknjah, po noči pa stika okoli lazeč ali ritensko plavajoč za raznimi mrtvimi i n 
živimi živalimi. — Okroglastega trupla s kratkim, podvitim zadkom je rt a v a d rt a 


rakovica (die gemeine Krabbe), ki se nahaja na bregovih vseh evropskih morij . Rakovka. 
Rakovice love v velikih množinah ter jih deloma pojedo, deloma jih pa rabijo sardelam 
za vabo . — Prav čislano jed da tudi v Srednjem morju. živeči morski p aj ek Morski 
(die Meerspinne), čigar koš je posut z bodicami in grbami. — košarjem spada pajek. 
tudi p o zidni prasiéek (die gemeine Mauerassel), čigar podolgastojajčasto, Pozidni 
zgoraj vzbočeno, spodaj ploščnato truplo nosi dve tipalnici in . 14 kratkih nožic . prašiček . 
Ta majhni ponočnjak prebiva na vlažnih krajih pod kamenjem in lesom in se 
hrani z rastlinskimi snovmi . 


Črvi i n gliste (die Wiirmer) so jako mnogovrstne oblike . Mehkokožno 
truplo je zleknjeno in valjasto, trakasto ali nitkasto, ali je mehurčasto ali 
ploščnato. Mnogi so razločno členasti, pri drugih zopet pa o kaki členovitost i 
ni nikakega sledu. Nikdar pa ni truplo očivi.dno razdeljeno na glavo, oprsje i n 
zadek. Pravih nog nimajo ; nekateri so tudi brez ust in vsrkavajo tekočo hran o 
skozi kožo. Za dihanje nimajo niti plač niti dušnie. V vodi živeči dihajo s 
škrgami, pri drugih se pa krvne žilice razhajajo po zgornji kožici, katera posreduje 
potrebno delovanje zraka na kri. Večjidel imajo belo, nekateri pa tudi 
rdečo kri. Razmnožujejo se večinoma z jajci in se deloma jako čudovito preobrazujejo. 
Črvi prebivajo v vodi, vzlašti v morju, ali pa v vlažni zemlji . Mnogi 
(gliste) živé kakor zajedavci v človeku in v raznih živalih. — Prava pijavka Pijavka. 
(der medicinische Blutegel) ima nekoliko ploščnato telo, ki ima spredaj sredi globelice 
trioglata usta za sesanje, zadaj pa globelico za oprijemanje . Živi večjide l 
le v stoječih vodah ter se hrani s krvjo, katero pije ribam in krkonom. Ker jo 
ljudje rabijo v mnogih boleznih za odstrartjenje krvi, jo tudi semtertja rede v posebnih 
ribnjakih. — V človeškem črevesu stanujte ozka trakulja (der Ozka 
langgliedrige Bartdwurm oder Kettenwurm), čigar ozko, trakasto, včasih črez šest trakulja . 
metrov dolgo telo sestavljajo ploš'énati členi, ki so proti okroglasti glavi vedn o 
krajši in ožji. Končni, najširši, godnih jajčec polni členi se zdaj pa zdaj odločijo. 
Iz jajčec se izvale majhni mladiči pa navadno le, če pridejo jajčeca s hrano v 
svinjski želodec, oziroma v črevo . Ti mladiči prevrtajo potem črevo, rijejo dalj e 
ali plavajo tudi po krvi, da dospó v meso . Tu se razvijo v čudne mehurčast e 

ke, takozvane mehurnjake ali svinjske ikre (Blasenwiirmer oder Finnen) . 

Mehurnjak je vodén, kakor kortopno zrno velik mehurček, v katerem leži majhnem u 
črviču podobno telesce . Potegnemo li oprezno ta mehurček iz mesa ter ga denemo v 
mlačno vodo, opazimo, da se začne nekaj v njem gibati, in malo po malem se izplaz i 
iz njega oni dozdevni črvič, kakor vvihan prst na rokavici. S pove'čalom ugledamo, 
da ima ta črvič prav tako glavo, kakor trakulja . Mehurnjak se v svinjske m 
mesu nikoli dalje ne razvije. Ako pa jé človek sirovo ikrasto prekajeno meso, 
da pride ikra še živa v črevo, se potem tu razvije v trakuljo . Trakulja včasih 
nič ne nadleguje človeka, včasih je pa povod hudim boleznim. No zdravniki 
vedá to, kakor tudi druge gliste odpraviti, toda je treba, da gre z glavo vre d 
iz človeka, ker sicer kmalu zopet iznova narastejo členi . — Človeškemu zdravj u 

je opasna tudi majhnalasnica ali t r i h i n a (die Trichirte). Samica te živalce Trihina. 
je dolga tri milimetre, samec pa le poldrugi milimeter. Živi v črevesu različnih 


Živali, kjer rodi samica do 200 mi.adi.'éev. Ti se prevrtajo, skozte revesno kozo 
ter se potern,, deloma tudi po krvnem toku., razi ejo pa, vsem telesu; vzhodi se 
pa vdolbejo v meso. Tit se zvij() kakor male kačice- ter se zatvorib, v apnen; 
ovoj in, se, na tem mestu dalje ne izpreminjajo . Ako, pa človek ali kaka klal 
použije tako, meso, se v Želodčnem sokux raztopi apneni ovoja in oproMenw trihina 

se' razvije v črevesu. popolnoma Njeni. mla,di'ét pa potem istim naúinom zopet 
potujejo v meso. Sprvar kivi hribina brzčas v miših in podkanah. ; ak,a prasič 
prokre, trihinasto miš- ali podgano, dobi. tudi: on) trihine in po užit% trii inastt 
svinjini tudi. človek. Miljoni po črevesu- se preaoiih. im po , mesit vrtaj oeih, 
lasnic povzro'éujejg strahovite bolečine ing dostikrat tudi, smrt. Ne je, tedaj 
nikdar sirove prekajene svinjine, temveč samo kuhana,, kajti ako , so tu v mesu 
trihine, in° ikre; umori jih vročina. 

Ta . XXIV. 

Mehkttze 

Ne h ku (die eiehthiere), imajo mehko, ne bnasto telok brez- notr a 
čvrste' okostni.ce„ Telo obdajas mehka, opolzna koka, tak,ozvani. plati, katera 
večinoma izloča apneno- hišico,, obstoječo iz ene &lil dveh lupin . Največ" jih, živi" 
v vodi; dihajo večjidel s §krgami. Zunanjaoblika tepla je' prit mrtogilt la rte = 
popolno razvita, kajti mnogi,. nimajo niti glave, balu so pa njih notranji organi ' 
jako popolni- in dovr§'eni .. K mehkužcem z razlaoéno . glavo spadajo g la-v o-n;o?,-k 61 , 
in p o1 brezglavi.ro., pas § k olj ko. 

Gla,v on o ž oj. (die Kopff . aer)' imajo na glavi okoli. ust mesnate, ve'éjid l, 
s sesalci postite, ude (lovke), s katerimi grabi živali svoj plen, ali! vesla, &l lazil 
po morskem dnu, z glavo navzdol; Vsi Živ& v morju in dihajo , s ~Bi. — 

Navadna vseh, evropskih, morjih se,nahaja, n,wv wdln;a s i yw, ali..- n i ca (liefgebrtichlizhe 

sipa. Sepie oder der Tintenf sell), ki, ima, osem , krajih in, dve daljši lovki Jaj astro 
truplo. je ovito z vrečasto . koko, kil pokriva; na trebuhrtl temnorjaviin sokom 
napolnjen' mehur. Pod hrbtno, kožo im.a jaj~aste>

; plošértato apneno lupino (bero 
ribjo kost). Plava- ritensko suni orna se,poganjajo'« s tem, (la pogoltnjeno ,' vodo 
snoma brizga, iz livka, ki se nahaja podi u»tuti . V nevarnosti. pa', brizgne rjav i 
sok iz sebe in skali vodo; da sa v, tem lahka umakne sovra-

Zuiku; Njeno mesojedóf 

bela hrbtna ploča se rabi za likanje in iz temnorjwvega soka delajo., 
Papirnata barvo. — Dočim je sipa, gola,. stanuje paá papirnata, ladjica .-(daspierboot) 
ládjlca. ki kivi,v Srednjem in:Atlantskem, morju v jako tenki, beli; polžasto , zaviti hišici 


Truplo pol 0 v (die Schnecken) je , na trebuhu., razkrjeno- v kroŽ'éast, 
mesnat podplat, t)akozvano~ nogo, s- katerim se polagoma, dalje , pomikajo; zato 
jih,tuditrbo no oe(auiifiler) ,zoverno. Glavanosi dve-ali štiri tipalnice; 
katere' Žival lahko váse potegne. Oči sede na' koncu. ali pa nag korenin večjih 


55 


(kak tipalnic. Telo je v' golo, navadno pa 66 v raznovrstno upodobljeni, 
vid z uv hi iši, v katero se na prim:stea žival veejidel vsa lahko krie, 
~ In nekateri – dihajo ,s pljuči, -.drugi sladkovodni in: vsi 
morski polži pa s krgamL Polži se hranijo dlma z živalsko, Mama z rastlinsko 

hrano. Izmed golih polžev j e jedcu najvejih rjasti :go z drt i laz ar (die Gozdni 
e), ki 'bila spredaj na hrbtu podolgastookrogel, rožen azar. 
ih, vinogradih in gozdih se pogostoma nahaja veliki vrtni Vrtni polž . 

poli die roBe Weinbergsehrteeke) , hraneč se s sočnimi rastlinami . Na zimo 
zapre ustje svoje hišice z apnenim pokrovcem, in ob tem času ga ljudje nabiraj o 
in mk» prjpravljmega — Vhdij~ ,oeeanu je prav navadna majhna, 

rurenkastobel°a po ne e Ida nk a , kavr i (iri) imenovana, služi Zamorcem Kavri . 

11.indom mesto denarja. .. .Na njeni jaj&ti hišici ni opaziti ovojev, ker jih 
pokriva zunanji največji. — Izmed b o d i. xev ima trn jev kr I at ni k ali. Trnjevi 
v ole k e dorlúge urschnecke ,oder -das Brandhorn) v sebi poseben, kakor škrlatn'k. 

'krlat rdeč sok, zato so ga v starih časih nabirali in i njim ,barvali volno. Ta 
bodic kivi v Jadranskem in Srednjem morju; v Trstu in v Benetkah ga prinašajo 
v velikih množinah na ribji trg . — Po obliki svoje lepe hišice je dobila Morska 
ime morska mitra (d Bischofsmiitze), ki se nahaja v globočinah Tihega oceana . mitra. 

Brezglavno truplo :školjk ,(die Muscheln) je zavito v dvoklapasto kožo te r 
zaprto v dve fleni luái, ki sta zvezani s takozvanim sklepam. Hranitev 
banje se }pri teh žival vrši ob enem ; po posebnih razpokah ali ceveh 
voda vedno priteka in odteka, in ta voda dona ga ustom potrebne hranilne snovi 
in obliva ob enem §krge. Največ koljk prebiva v morju, v sladkih vodah jih 
je le malo. ivé navadno na dnu, kamor so nekatere tudi z lupino prirastene . 
Druge pa plavajo ali lazijo kakor polži, pomolivši iz lupine mesnat, nogi podobe n 
pod-ad,jšek. — južnoevropskih morjih je jako navadna p o kr o v a č a ali r o-Pokrovača . 
m a r s č

k;a š k o]. j k a (die ,Jakobs-Pilgermuschel), čigar gornja lupina je ploščnata, 
spodnja pa skledičasta. To školjko navadno prinašajo na klobukih in. plaščih za 

a bojo pot San Ja go d i 'C o m p os t el 1 a potujoči romarji — Nekako 
nepravilno, jako .debelo lupino ima prava bise rn Le a (die echte Perlmusc , Pravá 
,se nahaja prirastena na skale v Perzijskem zalivu in v Indijskem ,oceanu . bisernica. 
Znamenita je, ker daje najlepše bi-sere . Biseri so iz iste snovi, katera znotraj 

pokriva 1 oi j n lupino, namreč iz takozvaae biser n e mat i. c e (Perliu.utter), 
in so pravzaprav le bolehave izločenine, s katerimi žival obdaja v njo dospevš e 
tuje, njo dražeče stvari, n. pr. peščena =a. — Tudi nž it n a ostrig a (die Užitna 
essbare Anster), ki kivi na bregovih vseh evropskih morij, je priraste-na na ostriga. 
skale, kole in {kge stvari, -Ostrige, katerih na milijone polove vsako leto , 
jeh presne, to je žive. — Največja školjka je včasih do 2 m dolga in 250 kg 
težka, užitna zeva ali vel i ka n s ka školjka (di.e Rieseumusehel), ki prebiva zeya , 
v Indijskem oceanu. Njeno lupino rabijo za kropilnice in druge posode. 

Telo vseh do sedaj omenjanih živali, od s e s a v cev do meh k u ž cev, j e 
tako nstvrjeno, da je mogoče isto samo po j,edni ravnini razdeliti na jednak i 
polovici. Zato pravimo, da je telo teh živali dvostransko somerno. Telo 
iglokožcev in m vcev je pa po zunanji in notranji osnovi tako upodobljeno, 
da se da na več strani razdeliti na jednake polovice, zato imen.ujerao 
njih telo mnogosomern, o . 


56 

I g l o k o ž c i (1ie Stachelh~uter) so kroglastega, kož'castega, zvezdasteg a 
ali valjastega telesa, ki ima usta v svoji sredi. V koži imajo brezštevilne apnen e 

pločice, ki mnogokrat zrastejo v trdo, nepremično skorjo ali lupino . Pregibaj o 
se večjidel s pomočjo kožnatih, izteznih mešičkov, takozvanih sesalnih n o ž i c 
ali koračni c, katere po volji lahko napolnijo z vodo . Okoli goltanca imajo 
namreč kolobarasto cev, ki se od zunaj napolni z vodo. Iz te cevi je pod kožo 
razpeljanih pet kožnatih vodotokov, katerim odgovarja pet vrst drobnih luknji c 
v koži, oziroma v lupini. Skozi vsako :tako luknjico stopi lahko otli kožnat i 
mešiček. Ako štrkne iz vodotoka voda v te mešičke, se isti napno in pomolijo 
skozi luknjico v podobi tenkih nožic. Ako pa voda zopet odteče, vpadejo in 
skrajšajo se tudi nožice. Ker imajo te nožice večinoma na koncu sesalca, s e 
žival ž njimi lahko pričvrsti na druge stvari ter tako dalje pomika . S temi nožicami 
pa žival tudi tipa, lovi in lahko k sebi pritegne zaželjeni plen . Iglokožci 
se plode z jajci in se v mladosti preobrazuj ej o . Vsi prebivajo v morju . — V 

Morski vseh morjih okoli Evrope živi kakor pest veliki užitni morski j e ž e k (der 

ježek . 
essbare Seeigel), ki je pokrit s trdo, apneno lupino ter podoben bodeči, na 
ustni strani ploščnati krogli. > Poleg pet vrst parnih luknjic, skozi katere tn .ole 
sesalne nožice, ima namreč na lupini mnogoštevilne, majhne, pravilno razvrščene 
grbice, ki nosijo premične bodice . V velikih ustih ima jako umetno, iz pet zob 
sestavljeno, piramidasto grizalo, takozvano „Aristotelovo laterno” . Morski 
ježek lazi počasi po morskem dnu in si lovi ribe, rake in školjke . Spomladi g a 
z lupino vred kuhajo in jed~, vzlasti zaradi rdečkastih jajec . — Prav tako 

Morska navadna je tudi rdečkasta morska zvezda (der r~thliche Seestern), čigar 

zvezda . ploščnato, bodičasto telo je raztegnjeno na pet zvezdasto razvrščenih trakov . 
V vsak trak razhaja od ust globoka brazda, v kateri se v dveh vrstah nahajaj o 
sesalne nožice. Morske zvezde se med kamenjem na morskem dnu lahko precej 
hitro gibljejo s previjajočimi trakovi, ker so apnene ploeice v koži premične . 

Telo mehoveev (die Sehlauchthiere) j e enojnat ali v več prekatov raz deljen 
kožnat meh, podoben kakemu mehurju, zvoncu, krožcu ali cevi . Vsem 
vodi samo ena odprtina (usta) v notranjo telesno votlino, ki sprejema in prebavlj a 
hrano. Okoli ust imajo venec votlih, večjidel vpoteznih lovk, s katerimi vlačij o 
hrano v telesno votlino . V njihovi koži se nahajajo majhne apnene pločice , 
mnogi pa izločajo bodi si naznotraj ali nazven trdo snov, takozvani koralnik . 
Razmnož'avajo se z jajci in se pri tem čudovito preobrazuj ej o . Množe se pa 
tudi z brstenjem, to je, žival poganja iz sebe mlade živali, kakor poganj a 
drevesna vejica iz se mlade brstiče . — Izmed sem spadajočih p o lip o v so 

Morske precej velike takozvane morske vetrnice (die Seeanemonen), ki so po 
vetrnice. svojih živih barvah prava krasota na morskem dnu . Imajo valjasto, cevkasto 
ali zvonasto telo in se lahko prosto po volji pregibajo, prisesavši se z dolnjo , 

krožčasto pločo na skale ali pa druge stvari . 'zleknjene živali so z razprostrtimi 
lovkami podobne odprtim cvetlicam, n• pr . vetrnicam, in od tod jim je tudi ime . 

— Drugi, večinoma prav majhni polipi pa žive družno in so prirastli ter izločaj o 
Bela korala . iz sebe čvrst apnen ali rožen koralnik. Tako izločajo bele korale, kakor 
brsteča luknji é a r k a (die sprossende Madrepore), apneno skorjo na zunanj o 
stran in delajo družno živeč grmičast koralnik, čigar veje so gosto posute z 
majhnimi luknjicami. V teh luknjicah prebivajo posamezni polipi, ki so, med 


57 

seboj v živi zvezi po tenkih, v koralniku razpeljanih cevčicah. Zato pa tudi., 
ako se razdraži ena živalca, začutijo to v istem hipu vse sosedne živalce i n 
skrčijo mahoma svoje lovke ali se pa celo popolnoma poskrijejo v luknjice . Te 
korale gradé svoje koralnike na dnu morskih plitvin, redkeje se naselijo n a 
širokem morju okrog vrhunca kakega holma, ki , se vzdiguje iz morskega dna . 
S tem, da se živalce neprestano množe in da koralniki rastó, gradijo malo p o 
malem prostrane skalnate grebene in klečeti in nizke, kolobaraste koraln e 
otoke. — Rdeča plemenita korala (die rothe Edelkoralle) pa izloča na Rdeča 
znotraj rdeč, kakor kamen trd, drevesast koralnik, ki je zunaj z mesnato kožo korala. 
prevlečen. Koža je polna otlih bradavic, v katerih živé posamezni polipi . Plemenita 
korala se nahaja na obalih Srednjega morja, vzlasti blizu Sicilije i n 
Algira, prirastla na skale. Iz njenih koralnikov izdelujejo raznovrstne lepoče . 

Prirastla na skalnato dno se nahaja v Srednjem in Rdečem modu tudi 

rt a v a d n a s p u ž v a ali morska goba (der gebr,uchliche Badeschwamm), ki Spužva. 

dela kroglaste ali čašaste, iz tankih, roženih niti sestavljene, luknjičaste gruče . 
Površje in luknje tega roženega rebrovja pokrivajo živali v podobi zdrizaste , 
kožaste snovi, ki se semtertam odpira in zopet zapira. Po spužvi se voda neprenehoma 
pretaka. Skozi brezštevilne, majhne trepavičaste luknjice se voda 
in ž njo hrana vteka, skozi večje luknje, izmed katerih vsaka pripada jedn i 
živali, se pa zopet odteka. Spužve se nabirajo s potapljavci zaradi rebrovja, 
ki se prodaja kot morska goba .