Poštnina plačana ▼ gotovinL Leto Xm, št. 6 Ljubljana, četrtek 9. januarja 1936 Cena t Din w piavoištvo; Ljubljana, Hnafljeva ulica a. «— reielon st. al22, 3123, uLseratnl oddelek: Ljubljana, Seien-Durgova UL 3. — TeL 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IX — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St L — Telefon St I9a Računi pri pošt ček. za vodili: Ljut> 3124, 3125, 31266. Ijana St 11.842, Praga Oslo Z8080, VVien St 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Rooseveltova beseda Odkar se je Amerika odtegnila od aktivnega političnega udejstvovanja v evropskih zadevah, nemara še ni bilo od njene strani tako pomembne, tako važne enuncijacije, kakor je Rooseveltova poslanica. Pri tem ni težišče na praktični strani, saj je do sedaj še nejasno, koliko pomeni njen konkretni del, napoved »popolne nevtralnosti«. Nekateri so celo mnenja, da bi se mogel ta pasus obračati zoper intervencijsko politiko Društva narodov v primeru, da bi zaradi poostritve sankcij prišlo do kakih zaplet-ljajev na Sredozemskem morjfu. Ne glede na to, da je taka razlaga slabo utemeljena, nasprotuje celotnemu miselnemu sestavu Rooseveltove poslanice. Ravno ta sestav, idejno ogrodje Roo-sevelrtovega govora, je njegova poglavitna vrednost, je njegova najintere-Scintnejiša in najpomembnejša stran. Že dolgo se ni zgodilo, da bi kdo v medna-rodnopolitičnem svetu tako konkretno padal sintezo o sodobni situaciji., sintezo, ki je hkrati osnovno važno vrednotenje, tem bolj dalekosežno, ker prihaja iz ust odgovornega predstavnika ene prvih političnih in gospodarskih sil sveta. Kar pa daje Roosevelltovi poslanici še večjo aktualonst in do neke mere praktičen pomen, je dejstvo, da jo je svet doznal istočasno, ko se svetovna politična in kulturna javnost vznemirja in vsak dan bolj razburja nad postopanjem fašističnega vojnega rodstva napram institucijam Rdečega k.*iža na abesinslkem bojišču. S tem, da je Roosevelt postavil določno mejnico, kjer je na eni strani demokratični svet, miroljuben in odločno zoper vojna podjetja, na airugi strani pa fašistične države, predstavljajoče samo neznatno manjšino napram pacifističnim državam, toda bojevito in imperialistično manjšino, opasno za mir^ in red — z vsem tem je storil jako važno antifašistično dejanje. To pomeni namreč zelo krepko utrditev antifašistične fronte v Evropi in na svetu sploh, saj se je obrnil tako zoper Italijo kakor zoper Nemčijo in Japonsko, ali bolje, zoper sedanje režime, ki gospodujejo v teh državah. Rooseveltova poslanica pomeni potemtakem nekaj takega kot prvi korak k mobilizaciji svetovnega demokratičnega javnega mnenja. Demokratični duhovi se bodo po tej" poslanici povsod čutili vzpodbujene in ohrabrene, podobno kakor jih nastop italijanskih avionov^ zoper evropske in ameriške misije Rdečega križa podžiga k protifašističnemu razpoloženju in tudi k aktivnejšemu sodelovanju. Tu se nehote sama od sebe vsiljuje primerjava z medvojno nemško prepo-tenco, ki je bila v nasprotju s pravnim in humanističnim pojmovanjem vsega civiliziranega sveta. Tudi takrat je šlo za dejanja, ki so razburila svetovno javnost. Viljemovska klika je mislila, da se ji mora ukloniti ves svet fer priznati njene argumente. Podcenjevalla je svetovnega duha, podcenjevala demokratične in humanitarne nagibe ter zame-tavala na njih zgrajena pravila. Ali ravno ta duh, ta idejna defenziva civiliziranega sveta je spravila na noge one velike sile, ki so končno premogle brutalno orožje in dovedle do Versaja. Ne da se zanikati, da je v današnji situaciji silno mnogo sličnega. Fašizem je vajen doma na absolutno poslušnost; kaj čuda, da je napravil pogreško in jo še dela z domnevo, da mu mora iti enako gladko po volji tudi v zunanji politiki. Brezobzirni nastopi zoper inozemske misije Rdečega križa izvirajo iz izraza iste gospodovalne težnje. Podoba je, da jih je najitočneje karakteriziral oni fašistični list, ki je ogorčeno izrekel svoj stud nad onimi evropskimi oficirji, ki služijo v abesinski vojski, ter pratnjo, da bodo italijanske oborožene sile postopale z ujetimi evropskimi oficirji kot z izdajalci evropske civilizacije. V teh €inunciacijah se izraža, tako se zjdi, isti duh, ki je dovedel do bombardiranja abesinskih bolnišnic. Tu se hoče civiliziranemu svetu vsiliti volja, da se Abesi-nija prepusti usodi, pa da potemtakem SEjmaritanske misije vršijo rvrav za prav »izdajstvo«. Velika zabloda je v tem pojmovanju in velika zabloda v poskusu, izvesti transmisijo fašističnih metod iz notranje I>olitike na mednarodne odnošaje. Rooseveltova poslanica prihaja s te perspektive še prav posebno do veljave. Saj se na tem ozadju čuje povsem kot izraz istega demokratičnega javnega mnenja, ki se razburja nad metodami na abesin-skem bojišču. In kakor v letih 19x-±, 1915 in 1916 se uveljavlja tudi sedaj podcenjevanje tega na prvi pogled imaginarnega in brezmočnega duha civilizacije, demokratizma in humanosti. Kak pomen in rezultat bo mogla imeti Rooseveltova poslanica v praktičnem pogledu in neposredno, to ostane vsekakor še odprto vprašanje, na katerega se bo odgovor razvidel šele v zvezi z nadaljnjo taktiko Ženeve. Da pa se obrača v enaki meri tudi zoper metode, ki jih uporablja Japonska napram Kitajski je ob sebi umljivo. Tu se vsiljuje celo preudarek, kolikega pomena ti morda OKROG ABESINSKEGA PROBLEMA V zvezi s situacijo, ki je nastala zaradi vojne v Afriki, so se pojavila še druga vprašanja, ki delajo diplomatom mnogo skrbi London, 8. januarja, o. Danes se je vršila običajna tedenska seja angleške vlade, na katera so po informacijah tukajšnjih listov največ razpravljali 0 razširjenju 6ankcij proti Italija na petrolej in druge sirov in e. »Times«, in agencija »United Press« trdijo da je pristašem sankcij Rooseveltova poslanica sicer zelo dobrodošla, da pa so se navzlic temu mnogi angleški ministri postavili prota akciji, ki bi šla glede na italijansko-abesimiski spor do skrajnosti. Čeprav je Angliji mnogo na tem, da se čimiprej konča vojna v Afriki, vendar ne odgovarja angleškim interesom, d« bi se za vsako ceno izzval kak obupen korak Italije, ki bi gotovo povzročil vojne za-pletljaje. Zato so nekateri ministri na današnji! seji po informacijah omenjenih listov priporočali največjo opreznost. Rim — Berlin — Tokio »United Press« pravi, da je ta upoštevanja vredna skupina ministrov v angleški vladi opozorila na sicer še nepotrjene vesti, po katerih je prišlo do pogajanj ne le med Rimom in Berlinom nego tudi med Rimom in Tokiiem. Pozornost je vzbudila okoliščina, da so v italijanskem tisku popolnoma prenehali napadi proti Nem- čiji in Japonski, ki so bili Je pred kratkim zelo ostri. Italofilski ministri so za mirno ureditev italijansko-abe^inskega spora, čeprav bi zahteval celo od Anglije neke žrtve, samo da bi se omogočilo tudi v bodoče sodelovanje Italije pri urejevanju evropskih vprašanj. Čim bi namreč bila Nemčija dovolj oborožena, bi bilo povsem naravno pričakovati njeno odločno akcijo za ponovno pridobitev kolonij. Prav v tem imata italijanska in nemška politika mnogo skupnega. Na drugi strani je tudi zmerom bolj jasno, čeprav se je še pred kratkim trdilo, da so Japonci na strani Abesin-cev in da jih celo indirektno podpirajo, da japonskim interesom mnogo bolj odgo. varja, če je Anglija zaposlena v Evropi in Afriki. Po nadaljnjih informacijah bi bila Japonska celo bolj pripravljena podpirati italijansko in nemško akcijo, ker bi bila tako Anglija v vedno večji meri angažirana povsod drugod. !e na Daljnjem Vzhodu ne. Angleški vojaSki krogi baje celo že računajo z možnostjo, da se ustvari enotni itali iansko-nemško-japonski politični in vojaški blok. Zaradi tega narekujejo angleški interesa, da se vzhodno-afriški spor čimprej uredi na način, ki bi kolikor toliko zadovo- Italijanske priprave za deževno dobo v m Odhod aloske divizije v Afriko, da ojači ogrožene postojanke na fronti Rim, 8. januarja, o. Dobro poučeni vojaški opazovadci napovedujejo veliko italijansko ofenzivo na severni abesinski fronti, ki se bo pričela takoj, ko bo nanovo mobilizirana aJpinsfka divizija >Val Pusteria« dospela v Afriko in zavzela svoje položaje v najbolj ogroženih odsekih italijanske fronte Vkroavanje te divizije se je že pričelo in računajo, dk bo najkasneje do konoa januarja že na svojih Postojankah. Alpinska divizija je sestav-Ijena iz treh polkov alpincev in enega Polka gorskega topništva. Doslej so bili oddelki te divizije razmeščeni oto francoski in avstrijski meji. Nova italijanska ofenziva ne bi predstavljala posebno velikopotezne akcije, marveč bi imela samo namen zboljšati Položaj Italijanov in znova zavzeti postojanke pri Aimbi Alagi in strateško važne točke vzdolž reke Takaze, ki So jah Italijani izgubili pri zadnjem navadni Abesincev ob koncu decembra. Pri tej ofenzivi bo sodelovalo 250.000 vojakom, letalstvo pa bo znatno ojačeno s težkimi bombarderjd. Na ta način osvojene postojanke bodo nato Italijani skušali držati dio konca deževne dobe, namreč dio oktobra. Močno ojačenje Grazianijeve armade Rim, 8. januarja, d. Glede na transport nove divizije v vzhodno Afriko izjavljajo uradno, da ne gre za nadomestne čete, temveč za ojačenje vzhodno-afriške fronte, ki se je v zadnjih tednih močno razširila. Ta izjava se tiče očividno transporta divizije Trento, ki šteje 18.000 mož. Italijanski listi poročajo tudi o ukr-canju divizije alpincev, ki šteje nad 12.000 mož m katere generalni štab je s prvimi oddelki že včeraj odpotoval iz Neaplja. Dopisnik >United Pressa« je izvedel, da je italijanski vrhovni vojaški svet na svojem zadnjem zasedanju sklenil storiti vse, da se dosežejo v Abesiniji čimprej, najkasneje pa pred nastopom velike deževne dobe večji vojaški uspehi, v to svrho je bila mobilizirana alpinska divizija in ena konjeniška divizija. Vse te čete bodo odposlane na južno bojišče, kjer se pripravlja večja akcija, da bi si Italija zagotovila primemo ozemlje za kolonizacijo ter izsilila teritorijalno zvezo med svojima kolonijama Eritrejo in Somalijo. V teku akcije na jugu bi maršal Badoglio izvršil novo razvrstitev svojih čet na severu, kjer bo najbrže izpraznil Makalo ter se umaknil na obramb~ črto Aksum—Adua_ Aaigrat. Ncvi vojaški transporti skozi Sueški prekop Port Said, 8. jan. o. V času od 1. do 6. t. m. je plulo skozi Sueški prekop v južni smeri 10 italijanskih transportnih pami-kov z 8.000 oficirji in vojaki. Večina teh čet je namenjena v Mogadiscio. bilo, ako bi se uporabil dovolj resen in energičen nastop v primeru mandžurske afere in bi pri tem sodelovala Amerika tako energično kakor sedaj Anglija. V tem smislu bi se mogel na naslov USA izreči očitek, ki datira od takrat, ko je zapustila Ženevo. Tu pa je že ona točka, kjer se doktrina neha ter začne praksa. D? so se čutili prizadete tud* v Berlinu, je seveda povsem enostavno. Tamkai sicer dosedaj še samo Žide preganjajo — kar seveda, mimogrede rečeno, v Ame- Vremenske neprilike v Abesiniji Addis Abeba, 8. januarja d. Nad abesin-sko prestolnico je divjal hud vihar, na deželi pa so povsod hudi nalivi Potniki iz Desija pravijo, da so ceste v strahovitem stanju. Reke so brez izjeme narasle. Računa ti je treba s tem, da bodo kmalu neprehodne. Če bo deževna vreme še nekoliko časa trajalo, bo nastal popoln zastoj vojaških operacij na severnem bojišču, po mnenju Abesincev pa bo slabo vreme več škodovalo Italijanom, kakor domačinom. Vojno poročilo št. 91 Rim, 8. januarja. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 91: Maršal Badoglio javlja: Na fronti južno od Makale je naše topništvo razgnalo zbiranje sovražnika pri Ambianadabio. Pri spopadu med patruljami v pokrajini Tem-bien, o katerem je poročal komunike št. 89, je sovražnik pustil na bojišču 22 mrtvih. Naše letalstvo obstreljuje sovražnika v odseku pri Alambiu.- Oboroženi abesinski vojaki so takoj, ko so zagledali naša letala, razgrnili po tleh tri velika platna z Rdečim križem in legli zraven njih na zemljo. Abesinski uspeli pri Makali Addis Abeba, 8. januarja. AA.: Uradno javljajo, da so včeraj na božični praznik abesinske čete zavzele dober del Tembiena zapadno od Makale. Italijani so pobegnili, ne da bi se borili. Na bojišču so pustili en tank in en tovorni avto. Abesimska poročila pravijo dalje, da so Italijani požgali vse vasi, skozi katere so se umikali. Vojvoda Hararski med italijanskimi ujetniki Desie, 8. januarja, a. Prestolonaslednik, vojvoda Harainski. je včeraj na abesinskri božični praznik, poeetiil ujete italijanske oficirje in vojake, ka so jih pripeljali: semkaj v ponedeljek in jih obdaroval z obleko in hrano. Biilii so ujeti v pokrajini prni Gonahejjii. Incidenti na meji Angleške Somalije Berbera, 8. januarja, o. Angleška obmejna straža je aretirala drva italijanska vojaka, ki sita prekoračila mejo in prišla na ozemlje Angleške Somalije, Zadnje dni so budi italijanski letalci že ponovno letali preko angleškega ozemlja in na več krajih vrgli tudi bombe. Italijansko vrhovno poveljstvo se je na angleške proteste opravičilo ,češ, da ®o letalci izgubijo orientacijo in smatrali naselbine v angileški koloniji za taborišča Abesincev. Abesinski protest proti plinskim napadom Pariz, 8. januarja, b. Abesinski poslanik v Parizu je poslal svetu Društva narodov v imenu svoje vlade nasloitnjo noto: riki tudi mnogo tehta — toda nihče ne dvomi, da se bodo v nemški diplomatični Službi začeli uporabljati učinkovitejši argumenti, kakor hitro bo hitlerjevsko oboroževanje doseglo ono mero, ki bi garantirala uspeh. Rooseveltova poslanica bi mogla postati mejnik v zgodovini. Ker pa se še n" razvidi, ali bo ostaila v glavnem le idejna osvetlitev, a.lj pa bo 'udi navodilo za praktično politiko, noramo s sodbo o njenem uspehu še počakat i. ljril Italijo ter dia se Italija znova angažira v evropskem koncertu v svrho ostvairitve političnega programa, o katerem so se zastopniki Anglije. Francije in Italije sporazumeli v Stresi in o katerega realizaciji danes ni mogoče niti govorita. Nezaupljivost v Londonu Pod pritiskom trenutnih okoliščin je sicer Angležem uspelo skleniti vojaški sporazum s Francijo, toda v Londonu se dobro zavedajo, da ta sporazum ni iskren in da se je Laval odločil zanj samo iz S*to notranje.političnih razlogov, ker bi mu lahko levičarska ofenziva v drugačnem primeru povzročila preveč neprijetnosti. Zgodilo bi se lahko, da bi Francija kljub sporazumu v primeru italijansko-angleškega spora na Sredozemskem morju predolgo odlašala s svojo pomočjo in se skušala odtegniti konfliktu na ta način, da bi zahtevala preiskavo, kdo je spopad zakrivil. Ne glede na sporazum n skupni akciji v podu-navskem spopadu dokazuje to neiskrenost tudi že londonska pomorska konferenca, na kateri se je Francija znašla na istih osnovah skupno z Italijo in celo z Japonsko, ki ju hoče očividno pridobiti za odklonitev sporazuma z Nemčijo. Ztajijamdke vojaške oblasti nadaflfcrjejo svoj teror ter uporabljajo proti aibesln-akeffrvu prebivalstvu planske bomb©. Abe-einska vlada nujno prosi svet Društva na" rodotv, naj odredi preiskavo o kršitvah vojnih predpisov in mednarodn'h diaeovo-nov. Očividno gre za sistematičen načrt za brezobzirno iztrebljenje atoesinsloega naroda. Energična intervencija je nujno potrebna. V Ženevi pričakujejo, da ho imenovan pos-efben odlbor, ki se bo bav® s tam problemom. Ugotovitve mednarodnega Rdečega križa Adais Abeba, 8. januarja, a. Posebni odposlanec mednarodnega Rdečega križa Gu-not. ki se je z letalom odpeljal na kraj, kjer so Italijani obstreljevali švedsko misijo. je končal preiskavo in ugotovil, da je bila hudo poškodovana Švedska bolnišnica res oddaljena od vnukih taborišč in ob- Obnova streske fronte Spričo vsega tega postaja zopet vedno bolj verjetno, pravi >Undted Press, da se bo angleška vlada vrnila k Baldvrcnovd politiki, ki je za čimprejšnjo ureditev vzhod-no-afriškega spora in obnovo strelske fronte. Da bi ta politika končno lahko zmagata, dokazuje senzacionalna informacija i* Rima. da je tja pred krartfcim prispel znani Rickett in da je italijanski vdacH ponudil koncesije, ki jih je dobil v Abesiniji, in sicer po zelo povoljnih pogojih. Če se vpoštevo, da je Rickett dobH te koncesije od abesinske vlade le z indirektno pomočjo amgleške vlade, je jasno, da tudi to svoje ponudbe ni mogel napraviti brez vednosti in pristanka merodajnah angleških faktorjev. Račun bo plačala Abesinija Agleffci polrrtčnd krogi smatrajo, da je 9edanji položaj na bojiščih v vzhodni Afriki zelo povoljen za pogajanja. Če bi se italijanska vlada odločila prepustiti Makalo Abesincem, bi ne bilo ničesar vež na poti za nova pogajanja, s katerimi bi s| Italija lahko zagotovila vse gospodarske prednosti v Abesiniji. Angliji je le na tem, da Italija v zhodni Afriki v voja&em pogledu ne postane preveč močna. To bi se ji onemogočilo, če bi se v kekršnSkoB obliki še nadalje ohramHa abesrinska neodvisnost, tako da Italijani ne bi mogii vojaško organizirati neamharskah plemen na sedanjem abesinskem ozemlja. Jektov ter dovolj vfdno oznaSena z makom Rdečega križa. Odlikovanje švedskih zdravnikov Addis Abeba, 8. januarja b. AJbestarifei zunanji minister je odlikoval švedskega zdravnika dr. Hylanderja, ki fe bfl pil obstreljevanja bolnice Svedsfkega Rdečega križa ranjen, z vojaškim križem. Enako odiHkovanje je naknadno dobil tudi Švedski zdravnik dr. DundstrSm, ki je podle* gel svojim ranam. Poveljnik švedske misije Addis Abeba, 8. januarja. AA, Ker le M dni vi. glasu o poveljnik® švedske atnv botente v AlbeetoJJi dr. Aagam, ki je odpor tov«i v pokrajino severno od Doja, ae švedski letalec grof Rcectoen pripravlja* da ga pojde skal. Utrjevanje Dodekaneza Italijansko utrjevanje dodekanešldh otokov je vznemirilo Turčijo pa tudi Grčijo Carigrad, 8. januarja, o. Čeprav je italijanski poslanik v Ankari še pred kratkim zatrjeval turški vladi, da Mussolini nima prav nikakih vojnih namenov v vzhodnem delu Sredozemskega morja, gledajo turški vojaški krogi z velikim nezaupanjem na italijanske vojne priprave na Dodekane-ških otokih. Italijani utrjujejo vse svoje dodekaneake otoke in so mnoge Inke na teh otokih zaprte za vse tuje ladje. Tuje ladje se smejo približati samo na določeno daljavo, vhodi v hrke pa so zaprti z žičnimi mrežami in minami. Tujcem je vsak prihod na otoke zaibranjen, ker hočejo s tem italijanske oblasti onemogočiti vsako vohunstvo. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo turška .vlada že prihodnje dni oficielno protestirala proti utrjevanju dodekaneškega otočja, ker je Italiji po mednarodnih pogodbah prepovedano in ker ga smatra Turčija za ogrožanje svoje lastne varnosti. Angleške vojne ladje v grških lukah Atene, 8. januarja, d. Včeraj so prispeli v pirej angleški rušilen >Exmouth«, >Ex-press«, »Eleotra« in jEJscourt«, ki so bili doslej v Aleksandriji. Trije nadaljnji rušile! iz Aleksandri je so se zasidrali v pristanišču Por osa v južni Grčiji. Za prihodnje dni se pričakujeta angleški kri-žarki »Hood< in >Renown«, tako da bo zbranih v grških vodah 9 angleških vojnih ladij. Splošno smatrajo, da koncentrira Anglija svojo vojno mornarico v grških vodah zaradi najnovejših ukrepov italijanske vojne mornarice in utrjevanja dodeka- ^ neških otokov. Grški vojni minister general Papagos je izjavil, da bo Grčija v polni meri iz- ; polnila svoje dolžnosti kot članica Društva narodov, če bi prišlo do razširjenja spora. Vojaške priprave Grčije bodo čim hitreje končane. Sestanek grškega vrhovnega vojnega sveta Atene, 8. januarja, o. Kakor zatrjujejo v dobro Poučeab krogih, se bo še ta te. ■den sestal vrhovni svet za narodno obrambo pod predsedstvom kralja Jurija, da odredi vse potrebne ukrepe za varnost in obrambo Grčije v primeru konflikta v Sredozrtnskem morju Grški pomorski manevri Atene. S januarin o Ob koncu meseca bodo velike vaje grške vojne mornarice. Manevri se bodo vršili istočasno z vajami francoske vojne mornarice na Sredozemskem morja. Pri vajah bo sodelovala UkU križarka > A ve rov«, M je tila o priliki marčne revolucije poškodovana, a so jo med tem že popravili. Pripravljenost francoske vojne mornarice Pariš, 8. januarja, o. Y tukajšnjih poetičnih krogih pripisujejo veliko važnost sklepu mornariškega ministrstva, da se od-pošljeta prva in druga eskadra francoske vojne mornarice na križarjenje po Sredozemskem morju. Pri tej demonstraciji bo sodelovalo 92 najmodernejših enot francoske vojne mornarice in sicer od največjih oklopnic do najmodernejših podmornic in minonoscev. Križarjenje po Sredozemskem morju naj bi podalo nedvoumen dokaz, da je Francija trdno odločena izpolniti svoje ponovno dane obljube ter priskočiti na pomoč Angliji v primeru, da bi jo napadla Italija. Novo oporišče v Afriki Pariz. 8. januarja, g. Po obširnih preiskan vah in proučitvah v francoskem mornariškem ministrstvu je francoska vlada sklenila zgraditi pri Mers el Kebierju na upravnem ozemlju Orana novo oporišče za svoje vojne ladje. Obisk angleškega brodovja na Jadranu Split, 8 .januarja, o. Sredi februarja pri-pluje v splitsko luko del angleškega sredozemskega brodovja. Prišlo bo skupno 19 vojnih ladij. Kakor prejšnja leta se bo angleško brodovje po nekaj dni vsidraio tudi v drugih dalmatinskih hrkaii. Gospodarski svet Balkanske zveze Beograd, 8. januarja, o. Dne 10. januarja se prične v Beogradu zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze. Za našo državo bo to zasedanje še posebno važno, ker se bodo reševala poleg siplošnih gospodarskih problemov tudi važna trgovinska vprašanja, ki se tičejo zlasti Jugoslavije. Pred vsem gre za sklenitev novih trgovinskih pogodb s Turčijo. Rumunijo in Grčijo. Kakor znano s4a trgovinski pogodbi z Rumunijo in Grčijo že potekli in sta bili provizorično podaljšani do sklenitve nove pogodbe Ta pogajanja se bodo vršila istočasno z zasedanjem gospodarskega sveta Balkanske zveze. Pole« tei?a se bodo vršila tudi pogajanja s Turčijo v svrho nove ureditve izvoznih kontingentov. k PO CELEM SVITU INANO ODVAJALNO SREDSTVO" 4 - J DELUJE MILO/ S,IOURHO IN NE JKOOUJE. ~ 'j ■ f R t P. Kit A I.T-E SE S A M I ! d O B I S&I' -L E «5 A.RTi'l j Og|:>e'g.pod S.8r,2?80od 20jebr.l9JGiornale d' Italia«, piše med drugim da je Italija od 7. januarja lanskega leta delala z vso dobro voljo, da bi se dosegel mirovni cilj, po katerem stremi s Francijo sklenjena konvencija. Vendar pa niso niti Roo3evelt, niti drugi razboriti pacifisti dovoljno upoštevali prizadevanja Italije, ki ni ničesar storila, da bi se vseskozi kolonijalni spor razširil v evropskega. Ogorčenje zaradi francosko-angleškega vojaškega sporazuma Rim, 8. januarja. o. Vest pariškega »New York Heralda«, da je bil med francoskim in angleškim generalnim štabom sklenjen vojaški sporazum za primer ita-lijansko-angleškega spopada na Sredozemskem morju, je izzvala v Italiji silno ogorčenje. Po poročilih pariških poročevalcev italijanskih listov francoski služ-beni krogi te vesti ne potrjujejo, pa tudi ' ne demantirajo. Poročevalci naglašajo, da so se pogajanja vršila striktno na os- ' novi pakta Društva narodov in v skladu z obveznostmi, ki jih nalaga obema državama tretja točka 16. člena teea pakta. Vatikanska politika v abesinski vojni Zagrebško klerikalno glasilo »Hrvatska straža« se je čutilo poklicano, da vstane v obrambo Vatikana in njegove politike v italijansko-abesinskem konfliktu. Po mišljenju »Hrvatske straže« izvirajo vsi napadi na papeževo politiko iz tihe želje »komunistov, framazonov. marksistov in protestantskih sektašev, da bi s svojimi intrigami izzvali spore med Vatikanom in Italijo, ki bi spričo današnjih posebnih prilik p-omenjali hud udarec za katoliško cerkev. Ker je Vatikan s svojo modro politiko preprečil uspeh teh intrig, poskušajo sedaj ti krosi dokazati pristranost sv. stolice v korist Italije«. Dalje ve povedati »Hrvatska straža«, da So vse vesti o nekih »intimnih odnošajih in posebnih zvezah med italijansko vlado in Vatikanom« samo plod temnih intrig cerkv.i sovražnih krogov, ki hočejo kompromitirati Vatikan v očeh italijanskih katolikov. Po informacijah »Hrvatske straže« so zlobno pretirane tudi vesti o dale-kosežnosti sklepa sv. stolice, da prepusti devize, ki so dospele v sveto mesto kot Petrov novčie, Mussoliniiu za okrepitev italijanskega deviznega zaklada. Vatikan je v resnici prepustil te devize italijanski vladi, vendaT pa so za vodstvo vojske v Afriki hi plačevanje vojnih strcškov odločno premajhne da b; imele kak večji finančni efekt. »Hrvatska straža« pri tem pozablja, da so tudi prstani, ki jih darujejo TtaHiani na oltar dTn*wme. vsak za sebe kni m®1 donrinos, d« na v«^ mrstani sku-rai karr jih ie bi'o n^kl^nienih. t»?ed«v>v-lia jo /elo leno množin^ zla.ta. s katero bo moVuoit' Ti^o^-o bla<»a in «"Tovin, potrebnih zia nadalievemie voine v Abesini- ji. Isito velja za poklonitev deviz, ki jih sprejema Vatikan na račun Petrovega nov-oiča. Posebno odločno se je spravilo glasilo hrvatskih klerikalcev nad bivšega poslanika g. Zivojina Balugdžiča, ki je napisal v božični številki »Politike« uvodnik o »božičnih nadah« ter v njem ugotovil, da se Vatikan ni hote' pridružiti akciji krščanskih cerkva proti kaljenju svetovnega miru. »Hrvatska straža« se zaveda daleko^ež-nosti te ugotovitve ter očita zato Balug-džiču »ne temelji to poznavanje pravega stanja stvari, ki meče nanj zelo čudno luč«. »Vsi pomisleki radi tega. ker je odbil papež sodelovanje pri mirovni aikciji z ostalimi cerkvami, so povsem deplasirani, ker papež nikoli ne sodeluje v versko-mo-ralnih vprašanjih z drugimi veroizpovedmi, in to iz čisto načelnih vzrokov. Sicer pa ie znano, da želi papež iz vsega srca lo-kariziratii vojno Mimo na afriški teritorij ter preprečiti splošno svetovno k'anje. Zato je vatikansko glasilo že ponovno pozvalo k pravičnemu miru«. Papež pa ne more podpirati akcij »tako zvanega pacifizma, ki hoče s svojo politiko izzvati sanno nov svetovni požar.« Koga misli pri tem »Hrvatska straža«, ni jasno razvidno. Vse kakor pa ugotavlja, da »spada med t«ke pacifiste, ki hočejo izganiati hudiča z Bel-eebubom ter zadušiti lokalno vojno s splošnim vojnim požarom, tudi g. Balug-džič.« Prepričani smo, da bo g. Balugdžič primerno odgovoril zagrebškem zagovornikom vatikanske politike v abesinsko-it0'li_ jans/kem konfliktu, tako da je pričaikovati prav zanimive diskusije. Male izmišljotine in intrigice Na konferenci nekaterih odličnih članov pohorske akcije, ki je bila pretekli teden v Zagrebu, so vedeli razni listi povedati mnogo podrobnosti. To je na eni strani dokaz, koliko važnosti in pomena se pripisuje vsakemu sestanku pohorcev. na drugi strani pa potrjujejo staro pravilo gotovega poročevalskega sistema: »Ce nič ne veš, si kaj izmisli«. Zagrebška konferenca je bila, kakor se po sebi razume strogo zaupna. Navzlic temu smo čitali že drugi dan v >Politiki« poročilo, ki je ustvarjalo videz, kakor da so bile poročevalcu še v sami seji dane podrobne informacije. V resnici pa je bilo to poročilo samo izraz kombinatorične fantazije poročevalca, ki si je izmislil, kaj bi utegnilo biti na dnevnem redu zagrebškega sestanka. Seveda so drugi listi a la >Obzor«, »Hrvatska straža« in pa domači »Slovenec« imeli še svoje »posebne informacije«. V »Slovencu« toliko da nismo čitali, da je prišlo v Zagrebu do razcepa in poboja med pohorci. Treba je podčrtati, da so vse te informacije dnevnega tiska, v kolikor se tičejo podrobnosti zagrebškega posvetovanja izmišljene, in to v največjem delu s prav prozorno tendenco. Sem spada n. pr. trditev v »Obzoru«. da se je na konferenci z zadovoljstvom ugotovilo, da prevladujejo v JRZ unitaristični elementi. Čisto zaradi intrige je izmišljena tudi vest, da so na sestanku razpravljali o nekakem sporu v Neodvisnem kubu jugoslovenskih nacionalnih poslaneev, ki- da je nastal radi predsedniškega mesta. »Hrvatska straža« zopet ve natančno povedati, kaj je g. dr. Kramer govoril z g. Uzu-novičem in kaj je g. Uzunovič odbil in kar je še podrobnih interesantnih »razkritijc. Gospoda naj bo kar mirna. Pohorska akcija je tako solidarna, ne samo programsko, nego tudi taktično, in ima tako malo interesa na raznih hiperkombinacijah, ki jih sestavlja gotovi del zagrebškega in beograjskega časopisja da nobene intrige .ne morejo pokvariti njene ravne poti. Predmet zagrebškega sestanka je bil. kakor smo že svoj čas objavili, »obči položaj v narodu in v državi, stvar, ki je tako resna, da je poleg nje vse drugo postranske važnosti. In tudi ijudje. ki so se sestali, so toliko resni, da mirne duše prepuščajo osebne intrige in malenkostne prepirčke ter razne kote-rijske kombinacije onim, ki so ali lahkomiselni dovolj, da se jim vdajajo, ali pa brezvestni toliko, da ž njimi »delajo politiko«. Potrjena izključitev Desbonsa Pariz, 8. januarja, p. Kasacijsko sodišče je zavrnilo priziv Paula Desbonsa. bivšega odvetnika pri apelacijskem sodišču v Parizu ,proti odredbi porotnega sodišča v Aixu en Provence, ki ga je izključilo iz odvetniškega reda med razpravo proti mar. sejskim atentatorjem. S iem je Desbons definitivno izključen iz vrst francoskih odvetnikov. Pariz, 8. januarja. AA. V sklepu, ki je z njim apelaciijstko sodišče zavrnilo pri-tožlbo odvetnika Desbonsa, ugotavlja sodišče. da je prvostopno sodišče v Aixu sestavilo poseben zapisnik o incidentu pri razpravi zoper atentatorje v Aixu, da so bila dejstva zares karakteristična, da je državni tožilec pri sodišču v Aixu pravilno zahteval izvajanje zakona, da je Desbons dobil besedo posledlnji in da zakon ni bil kršen. Italijanske investicije za albanski petrolej Rim, 8 januarja, o »Gazzetta Ufficiale« je objavila odlok, s katerim je pooblaščen finančni minister da za dobo prihodnjih treh let dovoli po 70 milijonov Iiir kredita italijanskemu petrolejskemu podjetju v Albaniji »ALPA«. ki namerava zJavnost« tole umestno notico: >In zopet nam je drago, da lahko pohvalimo nekatere dobre duhovnike, katoliške in pravoslavne. V Kotoru je bila v prisotnosti pravoslavnega metrepelita Dožiča svečano zaključena proslava sve-tosavskega leta. Na banketu, ki so ga priredili pri tej priliki, je vzbudil posebno pozornost govor Nika Lukoviča, katoliškega župnika iz Prčnja, «i je pozdravil metropolita v imenu kotorskega katoliškega kapitlja in v imenu škofa Učelini-ja. Metropolit se je zahvalil za pozdrav in želel škofu Učeliniju, naj še dolgo živi na srečo Jugoslavije iu na ponos istokrv-nih bratov Srbov in Hrvatov. Kako se to prijetno čuje! Bi sedaj, — ako so prečastiiti Učelini, metropolit Do-žič in don Niko Lu kovic s tem zagrešili kako zlo dejanje, naj ostali duhovniki in škofje, ki ne delajo tako. pokažejo na to zlo. Ako pa je to v skladu s Kristovi-mi nauki, zakaj tudi oni pri vsaki priliki ne postopajo tako, da bi imelo ljudstvo, katoliško in pravoslavno, veselje s svojimi duhovniki in da bi njihove cerkve tekmovale v delu za slogo in ljubezen?...« Minister Cvetkovič o Radikalski zajednici Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič je imel v Zaječaru zborovanje JRZ. V svojem govoru je dokazal, da pripadajo nekdanji radikali »današnji politični formaciji JRZ, ki je skoraj isto, kakor je bila svoje dni radikalska stranka. Politično življenje v Jugoslaviji se je pričelo šele od tistega trenutka, ko je prevzel vlado dr. ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjen je črevesja in urejeno delovanje želodca. FRANZ - JOSEFOVA voda — je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg. S. br. 3IM7-4/36. Milan Stojadinovič, ki hodi po novem potu vračanja državljanskih pravic, izvajanja demokracije ter uveljavljanja svobode. Narod se mora okleniti politične organizacije JRZ, ker sicer preti nevarnost, da pojde politično življenje preveč na desno, ali pa tudi na levo.« „Prva dolžnost JRZ" »Jugoslovensiki narode, glasilo novo-sadskih radikalov, organiziranih v JRZ, objavlja članek o osnovah politike JRZ-Med drugim izvaja: »Politika narodnega in državnega edin-stva se nahaja danes pod pritiskom napadov separatistov in njihovih pomočnikov. Uspehe politike narodnega in državnega edinstva bo mogoče pravilno oceniti šele, kadar bo njen program v celoti izvršen. Menjati smernice državne politike na pol pota ni mogoče. Vsi razgovori in pogajanja o nekem sporazumu za novo državno politiko so danes brezizgledmi ter v naprej obsojeni na neuspeh. Odpor proti vnikov unitaristične politike je velik. Je pa obsojen na polom, ker so njegovi nosilci nesložni' med seboj ter sami ne vedo prav, kaj hočejo. Radi tega morajo stati na čeliu naše JRZ v prvi vrsti možje, ki so iskreno in z vero sprejeli načela politike narodnega in državnega edinstva. Biti morajo to možje, ki ne bodo krenili s te poti, niti se spuščali v kaka pogajanja o nekih novih potih državne politike, prva dolžnost vodstva JRZ mora biti čuvati narodno in državno edinstvo proti vsem in vsakomur.« Organizacija dr. Mačka Zagrebške »Novosti« objavljajo daljne poročilo o načinu organiziranja pristašev dr. Mačka. Prosvetno delo vrši kulturna organizacija »Se.jaiaka sloga«, ki se je v par mesecih razširila skoro na vse predele, kjer prebivajo Hrvati. Zadnje čase se posebno zavzema za kulturno osamosvojitev hrvatske vasi ter priporoča tudi gospodarsko osamosvojitev z oživljenjem domače hišne obrti. Gospodarska vprašanja rešuje nova. nedavno ustanovljena »Kulturno-gospodarsika in pomožna zadruga Slogu«, ki se tudi zelo širi po hrvatskih vaseh. Smatra se kot sestavni del akcije dr. Mačka, ki se osebno zanima za vodstvo te gospodarske organizacije, kateri postavlja na čelo svoje najbolj sposobne ljudi. Zadruga je pričela izdajati svoj posebni list »Gospodarska sloga«, ki izhaja dvakrat mesečno. Zanimivo je, da organizira »Sloga« tudi dale-kosežni in politično važni pokret »Svoji k svojim«, ki zahteva organizirano medsebojno podpiranje vseh pristašev dr. Mačka. Zadruga sama pa se neposredno ne ba- vi r. gospodarskimi in trgovskim? posli, nego se zadovoljuje sanno z dajanjem smernic za gospodarsko delo med narodom. Politična organizacija pristašev dr Mačka je za sedaj, vsaj legalno, še zelo neizdelana. Vodistvo pokreta se zadovo'ju-je za enkrat z volilnimi odbori nrista«ev dr Mačka, ki so podrejeni preko sreskih volilnih odborov neposredno dr Mačku kot svojemu voditelju. Pričakovati pa ie, da bo izvedena sistematična T»o!it-'čr>a or-gfini-rflciifl -ir!f.to-č<»v *:rn So ri0,vi zakon o društvih in zborovanjih. Novi starosta poljskega Sokola Praga, 8. januarja d. Listi poročajo iz Varšave, da je imelo tam starešinstvo zveze poljskega Sokolstva sejo, na katere dnevnem redu je bila tudi volitev novega staroste, ker je dosedanji zaslužni starosta grof Adam Zamoyski vztrajal pri svoji odločitvi, da ne more več nositi težkega bremena zveznega starešine. Za starosto je bil nato izvoljen polkovnik ArclszewsJd, za njegovega namestnika pa dr. Czeilichowski. Zvezo slovanskega So-kolstva je na seji zastopal član predsedstva COS EJvgen Koeppl. Krvava splošna stavka v Buenos Airesu Buenos Aires, 8. januarja. A A. Levičarski elementi so včeraj proglasili splošno stavko za 24 ur v znak simpatij za rudarje, ki že dalje časa stavkajo. Splošno stavko so izrabili prevratni eementi in izzvali spopade z organi ot>'asti. Na več krajih je prišlo do streljanja. Kolikor je doslej znano, je padlo pet ljudi in sicer trije policisti in dva civilista. Železniškim družbam se je posrečilo vzdržati najpotrebnejši promet, čeprav so se na nekaterih progah opazili poi7.kusi sabotaže. Ponekod so delavci izvedli prava revolucionarna dejanja. Za nekaj časa so se polastili tudi železniških postaj, zažgali več tra/mvajiskih vozov in ustavili ves pro- met Policija je morala nastopiti z orožjem, vojaštvo pa je zasedlo vsa glavna križišča. Vlada je obenem odredila zelo stroge ukrepe, da omogooi prehrano mesta in povratek reda in miru. Današnji kofm-unike notranjega ministrstva pravj, ota je mir aoo>et vzpostavijem, vendar pa se splošna stavka nadaljuje. Voiaeka služba je zasoto^jena, prav tako tudi finntocior/ ran je vodovoda in električne ceflitnaile. Vse železniške postaje so pod nadizorstvom vojaških oblasti. OSkr-■ha z živežem se vrši z vagomistoim parkom Rdečega k* ža. Ker je vlada podvzeta. odločne fennafce proti staivkuioč3m< je pofložaj ▼ prestolnici skoro popolnoma normalen. Pomorska konferenca v Londonu London, 8. januarja a. Snoči so francoski, italijanski in angleški odposlanec na pomorski konferenci predložili svoje načrte glede vzajemnega obveščanja o pomorskih programih. Načelo medsebojnega obveščanja popolnoma ustreza stališSu Francije, ki misli, da se v sedanjih razmerah nobena pomorska država glede svojega pomorskega programa ne more vezati s pogodibo za daljšo vrsto let. Med francoskim, angleškim in italijanskim osnutkom ni bistvenih razlik. Gre sedaj predvsem za ugotovitev, do katere meje bi Zedinjene države in Japonska pristali na sistem o vzajemnem obveščanju. Ameriški odposlanec je izjavil, da v načelu ni proti vzajemnemu obveščanju, vendar pa bo mogel izraziti svoje mnenje šele tedaj, ko bodo znane vse podrobnosti načrta. Zdi se, da se ameriški odposlanci ne marajo vezati v tej stvari, dokler ne zvedo za japonsko stališče. Finančna in zunanja politika Švice Bern, 8. januarja, d. Narodni svet je s 120 meščanskimi proti 55 socialističnim glasovom odobril vladno finančno Politiko. ki ji je namen spravite proračun v ravnotežje. Zvezni predsednik Mayer, ki obenem vodi tudi finančni resor, je v svojem govoru izjavil, da bi •» ia prisiina konverzija državnih •tečlgov nevarna in da je Švica dosegla pozitivne rezultate s prostovoljno konverzijo ter tako znižala obrestno mero dolgov. Vlada je odločena nastopiti zoper vsako devalvacijo švicarskega franka. Zgledi drugih držav kažejo« da devalvacij® denarja ni pot, ki bi peljala iiz goepoidarske krize. Predsedn/.k političnega departementa Motta je izjavil, da more biti zunanja politika zveznega sveta samo Politika zvestobe do Društva narodov ter iz nje izvirajoča nevtralnost, kar pa ne izključuje, da mora Švica kot članica Društva narodov iz solidarnosti prevzeti tudi gotove dolžnosti. To je storiila tudi proti Italiji, ki pa tega postopanja ni smatrala za ne-prijateljsko dejanje. Motta je končal sv0j govor z željo po čim prejšnjem povratfeu mira. španski parlament razpuščen Madrid, 8. januarja. AA. Predsednik republike Alcala Zamora je podpisal dekret o razpustu parlamenta. Volitve bodo 16. februarja. Na predlog ministrskega predsednika Va-ladaresa je predsednik republike nadalje podpisal odlok o obnovi vseh ustavnih svoboščin, ukinjenih v septembru 1934 in odlok o ukinitvi obsednega stanja v pokrajinah. kjer je bilo še v veljavi. S tem je ukinjeno tudi strogo pripravno stanje v madridski, barcelonski in asturski pokrajini. Požar v brzem vlaku Bukarešta, 8. januarja, g. Iz neznanega vzroka sta se vnela dva vagona brzega vlaka Bukarešta - Temešvar. Vlak se je moral ustaviti na odprti progi. Več potnikov je bilo hudo ranjenih. Posl. Lukačic med volilci Občinska organizacija JNS v Križevcih pri Ljutomeru je imela v nedeljo, 5. januarja, svojo redno letno skupščino, katere se je udeležilo prav lepo število članov. Skupščini je prisostvoval tudi neumorni narodni posomec g. Avgust Lukačič ki je podal v svojem obsežnem poročilu točen pregled političnega položaja. Poročilo so sprejeli zborova'ci z velikim odobravanjem ter poslancu soglasno izrekli zaupnico in zahvalo za dosedanje njegovo delo v narodni skupščini. iorejem v policijsko službo Za policijske stražnike pripravnike v III skupini zvaničnikov so pri upravi policije v Ljubljani sprejeti: Franc Bamibič, Anton Golnik, Vencelj Demšar, Jožef Gabor, Rudolf Kacijan, Janez Kravcar, Franc t,ešnik Tvan Lovše, Ivan Mandeljc, FIdvari Maroit, Anton MehJin in Andrej Mežek. Japonska in Anglija Tokio, 8. jtaimnarija. d. Zimam^ unikifflter jp izjavr}], da je Japonska pač pnvpraivfljeiia maz-prajvljtfoi z aogiletlko viladio o vseh vežndih vpnaišamjiith, iki se tičejo onjenih odtaošaijm napram Alnsfliiai, M kakor pa ne saimo o ki tajskem problemu. Razen ikiftaosikega problema in pamonakegia vprašanja je še cela vnsta diruignh pomembnih problemov, iki se tičejo Tihega oceana rin Vefflke Brifcaraije. V poŠte* prihajajo po&ebno pravice ja-pontsfciiih trgovcev do posloiva/nija na amgileškipnn ooemOjm. Britanski impedlj, ki se razteza skoro preko četntiime zemiljie, je za japonske nosefljenoe in japonsko Majajo s/kono popolnoma aflii pa dj!'imii dimzina-tnd bežati iz hiš, iz 'kataih jilh je pregmaila nagilo prodi fla voda. Lavaiov povratek v Pariz Pariz, 8. januarja. w. Ministrski predsednik- Laval se je danes vrnil s svojega posestva v provinci, kjer se je mudil 8 dtni, ter je zopet prevzel svoje posle. Francoski manevri pri Korziki Pariz, 8. januarja. AA. Prva esikadra francoske vojne mornarice bo imela manevre 20, januarja, v oknVci Korzike. Nesreča ruskega parnika Moskva, 8. januarja. AiA. Sovjetski per-n% »Donjec< z nosilnostjo 2.650 ton. Se je potopil nedaleč od Viborga, ko je plul v Hamburg. Dostej &o v smeri \7.borga našli dvoje trupel. Potresni sunki v Gradcu Gradec, 8. januarja. w. Danes oib 17.23 so v raiarulh kirn^ih Ginadoa občutili poirasnd sunek, ki je bH tatko močan, da se je v nekaterih stanovanjih pričalo gueati pohištvo. Tudi v krajih južno od Gradiča so oboutiM pet potresnih sunkov, ki jiih je spremljalo podzemsko bohnenje. Med prebivalki je deloma izbruh®lila panika, iker si nflao znradi razlagati pojava ter so ga spraviljala ce4o r zvezo z kminiim mrkom. Fine zmagovalec na šahovskem turnirju v Hastingsu Hastings, 8. januarja, n. Vsakoletni božični mednarodni šahovski turnir v H»-stingrsu, na katerem so sodelovali 4 mednarodni mojstri in 5 Angležev, se je končal z zmago komaj 2l-letnega ameriškega šah ista Finea, ki si je od 9 dosegijivai točk priboril 7 in poL Izgubil ni niti ene partije in je med drugimi porazil tudi svojega najnevarnejšega tekmeca, velemojstra Flohra, ki je zaostal oelo točko za njim. Končno stanje turnirj«: Fme 7 ki pol, Flohr 6 in pol, dr. Tartaikower 6, Koita-now.sk i 5 in pol, Alexander 4, Golombdc in sir Thomas 3 in pol, Michell in Tylor 3, Winter 2 in pol točki. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za četrtek: Obačno, dež, na severozapadu H» planinah sneg Temperatura bo padla. Zagrebška vremenska napoved za danes: še bolj oblačno, v zanadnih krajih dež. v ostailem vetrovno in topflo vrame. Dunajska vremenska napoved za četrtek: še vedno nobenega upanja zq, bistveno izpremembo vremena. Naši kraji in ljudje Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije Danes ob zaključku pravoslavnega božiča, praznika miru in človekoljub* ja, praznuje svoj rojstni dan Nj. Vel. kraljica Marija, ki je s svojim udej* stvovanjem pri dobrodelnih organi* zacijah in s svojo osebnostjo vzor človekoljub i a m dobrote. V zadnjem času smo jo spet videli na čelu lepih manifestacij človekoljubja, tako pri otvoritvi kongresa za zaščito otrok in pri prisrčni proslavi praznika matere, ko so bili od nje in Nj. Vel. kralja obdarovani najrevnejši otroki iz vse države. Kakor je njena sreča blago* dejno obsevala vso Jugoslavijo, tako so bile tudi po smrti njenega vzviše* nega soproga vse oči uprte v njo, v najsvetejši vzor duševne veličine pri izpolnjevanju najvišjih dolžnosti. Kraljica Marija se je rodila 9. janu* ar j a 1900 v Goti kot tretji otrok, dru* ga hči romunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Odkar jo je poroka dne 8. junija 1922 zvezala z našim po* kojnim vladarjem, je bila kot prva ju* goslovenska kraljica deležna ljubezni vsega naroda. Ves naš narod je dvis gala k idealom materinstva in družin* ske sreče s svojim zgledom. Globoko ljubezen in spoštovanje pa vzbuja kraljica Marija tudi s svojo požrtvo« valnostjo in s svojim globokim raz* umevanjem za prosvetna in človeko* Ijubna dela. Njena umetniška duša je naklonjena leposlovju, upodabljajoči umetnosti, cvetju, umetni obrti in sploh vsemu, kar služi etičnemu na* predku človeštva. Na vseh teh vzviše* nih toriščih svojega duševnega in umetnostnega udejstvovanja je ostala vztrajna v sreči in tudi v nesreči. Naj* bolj pa je zavzeta za dobra dela, v prvi vrsti za mladinsko skrbstvo in vse jugoslovenske žene ii na najboliši način izkažeio svojo ljubezen in vda* nost, če sledijo njenim zgledom Premestitev zaslužnega strokovnjaka Ljubljana, 8. januarja Kmetijski oddelek je spet izgubil strokovnjaka specialista. G. Franjo Pavlica, do-sedai potovalni učitelj za mlekarstvo za dravsko banovino, je premeščen za sreske-ea kmetijskega referenta sreza Šmarje pri Jelšah. Kdo pride na njegovo mesto, še m ZnfT°Pavlica je primorski rojak. te pred in med vojno je bil Sokol in imel zaradi tega že neprijetnosti. Po vojni se je javil kot prostovoljec na Koroško in prejel kot NOVICA! Premierna matineja V KINU UNION po enotni matinejski ceni Din 4.50 na vseh prostorih FILM V NAŠEM JEZIKU. Originalni eskimski zvočni film, posnet v najsevernejših delih Aljaske! ^RVTC V LJUBLJANI! IGLU (VEČNI MOLK) Dialog v srbohrvaščini! Predstave v petek in soboto ob 14.15 uri. v nedeljo ob 10.30 in poslednjič v ponedeljek ob 14.15. Vsa mesta po Din 4.50. KINO UNION, tel. 23-21 Maistrov borec zlato Obili^evo svetinjo za hrabrost. Za časa priprave na plebiscit je nesebično deloval, nikoli ni vprašal za plačilo. V kmetijski službi je bil dolga leta kmetijski referent lendavskega sreza. Za časa oblastnih samouprav razrešen, se je na svoje stroške na Češkem in Danskem specializiral za mlekarstvo in po kratki dobi uči-teljevanja na mlekarski šoli v Škofji Loki postal potovalni učitelj za mlekarstvo pri banski upravi. Kot tak je izredno agilno deloval na izboljšanju naših mlekarn, na združitvi majhnih mlekarnic v večje obrate in zlasti zelo uspešno in hvalevredno na uvedbi mnogih specialnih sirov, ki smo jih morali do tedaj uvažati iz inozemstva. Pri tem svojem delu ni delal razlike med organizacijami in posamezniki ene ali druge politične opredeljenosti ali svetovnih nazorov. Bil je enako priljubljen pri vseh. Sedaj odide za sreskega kmetijskega referenta v srez Šmarje, kjer bo imel le malo prilike udejstvovanja v svoji stroki, ker je mlekarstvo tam le malo razvito škoda za premoženje, ki ga je iz lastnih virov žrivo-val za svojo specializacijo! Želimo mu, da se na novem mestu prav dobro počuti in da se njegovo slabo zdravje tam učvrsti. Levar - Moliere Janez Levar v naslovni vlogi BuJiga-kovljevega »Moliera«, kakor ga je Nikolaj Pirnat ujel na papir v eni njegovih najbolj skrušenih in prav zato človeško najbolj prelestnih scen. O Levarjevi kreaciji Moliera ie kritika soglasno izrazila hotno mnogovrsten krog ljudi, ki se sredi njih bije za svojo zmago in poraz. Spričo literarne vrednosti dela in umetniške dognanosti naše uprizoritve je »Moliere« po pravici postal največje doživetje letošnje gledališke sezone. Fritz Berger je danes poleg Haralda Kreutzberga najbolj uvaževan plesalec, ki je na plesnem kongresu 1. 1034. na Dunaju prejel zlato kolajno za plese > Tiran« in «Argentinski ples«. S tema dvema plesoma nastopi tudi sodbo, da pomeni višek njegovega igralskega ustvarjanja: tako mojstrskega izraza je našel za podobo velikega francoskega komediografa in igralca, v čigar življensiki tragiki se srečujejo najlbolj nasprotni ekstremi sreče, ljubezni, poslednje dobrote, izdajstva in gorja. In kaikor je razviharjeno življenje Moliera samega, tako je v svoji usodni luči in temi stra- v ponedeljek, 13 t. m. v ljubljanski operi na plesnem večeru Katje Delakove. O Bergerju, ki je danes edini partner slovitih plesalk Gertrude Krausove, Grete Wiesenthalove, Gise Geertove in Hedy Pfundmayerjeve, pravi svetovna kritika, da je absolutni plesalec z izrednimi izraznimi zmožnostmi. » KINO UNION ■ Telef. 2221. Danes nepreklicno zadnjikrat PAULA WEFSELY v filmu EPIZODA Umotvor, ki ga občuduje vsč. Ljubljana! DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri Avtomobilska nesreča Maribor, 8. januarja. Popoldne sta se mudila v gostilni »Novi svet«, ki je last Ivana Klančka v Gospo-svetski ulioi v Studencih, z avtomobilom tovarnar Oton Erilch iz Maribora in Anton Pesek, gostilničar iz Gornjega Radva. nja Ko sta se Erlich in Pesek odpeljala v Maribor, sta vzela s seboj tudi gostilni-čarjevo ženo Katarino Klančkovo. Med potjo je avtomobil zdrvel s ceste po strmini proti Dravi in se zaletel z vso silo v leseno z opeko krito irto Jakoba Urann-ča. Sunek je bil tako silen, da se je uta Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna uporaba naravne FRANZ • JOSEFCVE grenčice — delovanja črevesja. Ogl. reg. & br. 164S5/95 podrla. Avtomobil se je skoro popolnoma razbil in vsi trije: Erlich, Pesek ter Klan-čkova so obležali ranjeni na tleh. Takoj so poklicali mariborske reševalce, ki so vse tri odpeljali v bolnigmico. Smrtno poškodovan ni bil nnhče. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! [Jutri VELIKA PREMIERA! KINO UNION FRANČIŠKA Telefon 2221 =s==sra=s=ers==s==== G A A L v prekrasnem veselem In mičnem velefilmu ■ »MALA MAMICA" Vaš verni tovariš! Tako zanesljiv raveznik pri pranju perila gotovo zasluži, da. pri nakupu nafančno pazite na njegova posebna znaka: ime „Schicht" in varnostna znamka Jelen" na rdečem ovitku. SCHICHTOVO Terpentinovo milo domači izdelek .v.ampak izrečno pristno zahtevati! Naša kri se vrača Tragedije naših izseljencev in povratnikov ga velikopoteznega ukrepa, da bi se vsaj do neke mere rešilo vprašanje obstanka vra-čajočih se izseljencev in njihovih družin, ki prihajajo v domovino po večini brez vsakršnih sredstev, domači delovni trg pa jim tudi ne odpira nikake možnosti za življenje. Razen povratnikov iz Evrope in iz pre-komorskih dežel leto za letom narašča število priseljencev iz Julijske krajine, katerih položaj v naSi državi ni prav nič boljši od položaja povratnikov, le da prihajajo iz Italije po večini mlajši, samski^ ljudje, ki vendarle malo laže prenašajo težave in so bolj žilavi v borbi. Razume se. da je v današnjih gospodarskih razmerah med našim delavskim živ-ljem mnogo interesentov za izšeljenstvo. a ker razmere tudi v ostalih državah niso toljše kakor pri nas, o izseljevanju danes vobče ne moremo več govoriti. Ljubljanski zastopniki paroplovnih družb so lani sicer odpravili 280 potnikov iz dravske banovine v prekomorske dežele, a to so bili skoraj brez izjeme sami izseljenci, ki že dolga desetletja bivajo v tujini in so prišli v domovino le na krajši obisk. V veliki meri pa je naraslo število povratnikov iz industrijskih revirjev Holandije, Francije, Belgije in Nemčije. Iz Združenih držav severne Amerike naši ljudje sicer ne beže v tolikšnem številu, a tisti, ki se vračajo, pripovedujejo o veliki bedi, s katero se naši delavci bore v Rooseveltovi državi. Za stalno se je lani vrnilo v domovino 768 izse- li jubl jama, 8. januarja Po novem letu je navada, da posamezne ustanove objavljajo svoja poročila o delu, opravljenem v zaključeni poslovni dobi, in ta poročila prinašajo marsikdaj zanimive, dragocene podatke o tem, kako rase ali pada razvojna črta gospodarske krize. Med tistimi, ki dokazujejo da kriza še nikakor ni dosegla svojega viška, temveč da se nam za bližnjo bodočnost obetajo še težji časi, je vsekakor poročilo o gibanju našega iz-seljenstva v letu 1935 Naša javnost ima sicer zmerom dosti konkretne prilike, da bi posvetila pozornost izseljenskemu vprašanju. ki je brez dvoma eden najtežjih dolov celotnega socialnega problema današnjega časa. vendar na odločujočih mestih ni videti dovoli iniciative in podjetnosti. V vseh teh letih, ko je število povratnikov iz evropskih industrijskih držav, ki so se v borbi proti krizi zatekla najprej k izganjanju priseljencev nismo doživeli nobene- _______... nMPMMmH Premierna matineja v kinu Slogi po enotni ceni Din 4.50 KEN MAYNARD v senzacijonalni in velenapeti pustolovščini TEŽKO OSUMLJEN Premiera v petek ob 14.15. uri. Potresni sunek Na zavodu za meteorologijo na ljub* ljanski univerzi so občutili včeraj, v sredo, nekaj sekund po 17.23 uri pos tresni sunek, ki je bil precej močan, a se ni moglo ugotoviti njegove smeri. Kdor ga je občutil, naj javi to zavodu za meteorologijo na univerzi v Ljub« Ijani. Prijave so poštnine proste. Tudi v naši redakciji so ob istem ča« su lahni stresljaji miz sprožili pozor« nost, ki pa smo jo prvotno tolmačili s tresenjem tiskarskih strojev. Tres* Ijaji so bili lahno valujoči. Na Gomilskem so ob 17.23 občutili 2 močnejša potresna sunka, ki sta tra* jala približno 4 do 5 sekund. V Mariboru so občutili potres ob 17.24 in slišali tudi podzemno bobne« nje. Potres je trajal približno 10 se« kund. II. Ko je ruska vlada sprejela predloge srbskega poslanika v Petrogradu o formiranju prostovoljskih odredov in je ruska vrhovna komanda 11. januarja 1916. izdala potrebne odrp>dbp ie bilo v Odesi in na potu tja že Pokret naših vojnih prostovoljcev Pred 20 leti je bilo pri urejanju prve prostovoljske divizije v Odesi med 262 oficirji 40 Slovencev kader prostovoljcev ter izvedla formiranje prostovoljske divizije. Za komandanta prosto voljske divizije je bil določen generalštabni polkovnik Stevan Hadžič. Z istim ukazom je bilo določenih tudi 24 častnikov za štab divizije in za poveljnike polkov in bataljonov, 21. februar pa sta bila postavljena za brigadna poveljnika pehotna polkovnika Josifovič in Stankovič Istega dne je srbsko vojno ministrstvo tudi sklenilo, naj nosi organizacija vojnih prostovoljcev v Rusiji ime »Srbska dobrovoljska divizija«. Za službovanje v prostovoljski diviziji se je priglasilo na Krfu veliko število oficirjev. Grozote umika preko albanskih gora, trpljenje na otoku Vidu in na Krfu ter sploh bivanje v tujini je tako vplivalo na oficirski zbor, da si je gotovo vsak želel proč iz izgnanstva v nove borbe. Število organizatorjev prostovoljskega odreda pa je moralo ostati omejeno. Pot v Rusijo je bila odrejena preko Italije, Francije, Anglije, Severnega morja. Norveške in Švedske, preračunana pa na 23 dni. Oficirji, ki so bili določeni za potovanje v Rusijo, 90 bili 26. februarja 1916. sprejeti v avdijenco pri vrhovnem poveljniku prestolonasledniku Aleksandru. Na odhod so morali čakati zaradi izpo-slovanja potniških dovoljenj preko zavezniških držav in preko evropskih severnih držav. Šele 3. marca opoldne so se novi člani srbske dobrovoljske divizije v Rusiji na Krfu ukrcali na francoski tovorni parnik »Vitle de Nantes«. Vkrcanih je bilo vsega skupaj 130 oseb: 31 višjih oficirjev, 46 nižjih oficirjev. 9 vojaških uradnikov 1 vojaški duhovnik. 1 fotograf, 5 medicincev, 1 vete- Pokojni arm. general Uadžič, ki je organiziral prostovoljsko divizijo v Odesi. okrog 12.000 jugoslovenskih prostovoljcev. Srbska vlada na Krfu je takoj po obvestilu srbskega poslanika iz Petrograda posvetila vso pozornost pokretu prostovoljcev v Rusiji. Sklenjeno je bilo, da bo odpotovala v Rusijo skupina oficirjev, ki bo organizirala rinar, 4 naredniki pehote. 6 narednikov— strojnikov, 12 podnarednikov in 14 vojakov, določenih za pisarniško in služabniško službo. Od Krfa do Odese je trajalo potovanje preko predvidenega časa. Polkovnik Hadžič je prispel v Odeso 14. aprila 1916. v spremstvu 21 oficirjev, 4 uradnikov, B medicincev in 14 podoficirjev in vojakov. Vsi ostali so ostali v Londonu z določilom, da pozneje nadaljujejo pot preko Švedske v Rusijo. Polkovnik Hadžič je takoj po svojem prihodu v Odeso poslal vrhovnemu poveljniku srbske vojske prestolonasledniku Aleksandru na Krf obširno poročilo o položaju prostovoljskega pokreta. V poročilu je bilo navedeno, da je našel v Odesi 9.733 prostovoljcev, med njimi 262 oficirjev, 3 zdravnike in 7 medicincev. Od 262 oficirjev je bilo samo 17 aktivnih, vsi drugi pa rezervni. Po narodnosti je bilo med oficirji 120 Srbov, 90 Hrvatov, 40 Slovencev, 9 Čehov in 3 Rusi. Napovedan je bil prihod 3.482 prostovoljcev. Ob prihodu polkovnika Hadži^a sta bila že formirana prvi in drugi polk divizije prostovoljcev. Tretji polk bo formiran, kadar pridejo oficirji določeni na Krfu. za četrti polk pa se oficirji in moštvo še zbirajo v ujetniških taboriščih, deloma pa so že na poti v Odeso. Po navedbah poročila je bilo med vojaštvom največ Bosancev. Na drugem mestu so bili Banačani. Bačvani in Baranjci, na tretjem mestu pa Sremci, Slavonci in Liča-ni. Iz Srbije pa je bilo 147 vojakov in prostovoljcev, ki so večinoma v oktobru 1916 prišli iz krajinskega okrožja v Rumunijoin od tam v Rusijo. Polkovnik Hadžič je v svojem poročilu navedel, da se je na poti v Odeso zglasil pri ruski vrhovni komandi ter komandantu generalu Aleksejevu izrazil željo, da bi prostovoljska divizija operirala proti Bolgarom. General Aleksejev je izjavil, da bo nova divizija skupaj z ruskimi odredi šla preko Dobrudže ali pa preko Varne v boj proti Bolgarom. V Odeso sta prispeli 30. aprila še dve skupini srbskih oficirjev, ki so bili na Krfu določeni za drugo brigado nove divizije. 13. maja pa so prispeli še vsi ostali. Tako so bili šele ta dan zbrani v Odesi vsi oficirji in vojaki ki so 3. marca odpluli iz krfskega pristanišča. Vse že formirane edinice prostovoljske divizije so bile ves 6as v Odesi in okolici na vežbah in, ko so bili sredi junija formirani vsi štirje polki divizije, je bil 18. junij 1916 določen za slovesno sprejemanje zastav, ki jih je delegacija prinesla s Krta. Izročitev zastav je bila lepa in zgodovinsko pomembna slavnost. Prvi prostovoljski polk je dobil zastavo II. j>ehotnega polka, drugega poziva, II. prostovoljski polk zastavo 6. polka, drugega poziva, III. prostovoljski polk zastavo 7. polka, drugega poziva. IV. prostovoljski polk zastavo 11. polka, drugega poziva. Na ta način je bilo simbolizirano tudi vstajenje najodličnejših edinic slavne srbske vojske in njene tradicije. Komandant* divizije polkovnik Hadžič je o slavnosti poročal Nj. Vel. kralju Petru, ki je odgovoril z brzojavko. V tej brzojavk' so bile tudi naslednje pomembne besede: — V slavnih zastavah, ki so jih naši dif-ni rojaki tako visoko dvigali s svojo krvjo, imajo čete prostovoljske divizije sveto zna menje. pod katerim bodo borile za svobodo svoieen plemena, moja stalna polarnost pa jih bo spremljala na potu, na katerega so se tako srčno podali. m tg. ■ KINO SLOGA DANES ob 16., 19.15 in 21.15 url poje poslednjič LAURI VOLPI slavni tenor milanske Scale v prekrasnem filmu PESEM SOLNCA ljencev (okrog 100 več ko predlanskim), po večini iz kontinentalnih držav, iz Julijske krajine je pribežalo v dravsko banovino nad 800 oseb. največ po 20 in 25 letnih fantov. V celoti lahko rečemo, da je število povratnikov in pribežnikov v letih gospodarske krize naraslo že na nekaj tisočev, in vsi ti tisoči, med katerimi je mnogo izseljencev z velikimi družinami, so ostali brez posla in skoraj brez vsake oskrbe. Sklad za podpiranje izseljencev, ki posluje v Ljubljani. je sicer tudi lani izdal 505 osebam za 81.000 Din podpor, vendar je vse to spričo velike bede, ki so ji povratniki zapisani Pride! Najnovejši film tvorca nepozabnega filma »Ekstaza« MACHATY-JA NOCTURNO FIlm erotike in nepozabno lepe vsebine! Jutri premiera v KINU SLOGI Umotvor, ki bo vzbudil splošno navdušenje! doma, le skromna kapljica v morje. Izmed emigrantov iz Julijske krajine Je lani kakšna četrtina sicer našla zaposlitev za prvo silo, vsi ostali pa 90 se pridružili armadi sotrpinov iz prejšnjih let in so po večim ostali na skrbi sorodnikov in znancev in pa zasebne dobrodelnosti, ki pa je le pičlo organizirano. Izmed nacionalnih organizacij, ki skušajo lajšati bedo primorskih emigrantov, je treba posebno pohvalno omeniti prizadevanje »Tabora«, ki oskrbuje na Viču sicer skromno, a prav dobrodejno zavetišče, v katerem je našlo strehe in najpotrebnejše oskrbe 50 emigrantov. Kar je ostalega prometa med domovino in deželami, v katerih se bore za življenje naši ljudje, je treba navesti še nekaj daljših izletov, s katerimi je lani 756 naših izseljencev obiskalo domače kraje. Prišlo je nekaj večjih skupin iz Clevelanda, New Yorka, Chicaga pa iz Holandije, Belgije. Francije in Nemčije. Takšni izleti mnogo pripomorejo, da se ohranijo čim živahnejši stiki med domovino in po tujini raztresenimi vejami naroda. Glavna skrb vse naše javnosti, posebej še naših oblastev, pa bo morala biti za najbližji čas posvečena naporu, da se odpomore vsaj največji bedi pribeSmko«. XXI. DRAŽBA KOŽ DIVJADI NA VELESEJMU 27. JANUARJA 1936. Poiilitc nemudoma blagu na n a s I © Linbliana ..Divi« koža- % e l e »cjem. Domače vesti * Jnbilej najstarejšega dobrodelnega društva t Zagreba. Polnih 90 let že deluje v Zagrebu »I>ruštvo človečanstva«, ki ni nikdar prekinilo svojega delovanja in je zaradi tega najstarejše dobrodelno društvo v mestu. To društvo je že leta 1875. ustanovilo prvo javno kuhinjo za reveže. Taka javna kuhinja je bila na Dunaju ustanovljena komaj leto dni poprej. V javni kuhinji so dobivali znani siromaki jedila zastonj, ostali pa po prav nizkih cenah. Tudi ta kuhinja ni nikdar prekinila svojega delovanja. Ustanovitelji društva 8. januarja 1846. so bili trije bratje Epsteini, eden je bil glasbenik, drugi oficir Jelačičeve vojske, tretji pa podjetnik. Svojo 901etnico bo društvo, ki šteje preko 300 članov, proslavilo s koncertom v dobrodelne namene. * Mojstrska izpitna predavanja v Murski Soboti. V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek (11. do 14. t. m.) bodo v Murski Soboti izpitna predavanja, ki jah priredi mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopoapeševatoega zavoda. Predavanja so namenjena rokodelskim mojstrom, pomočnikom in starejšim vajencem, ki se pripravljajo za pomočniški izpit, in so za udeležence brezplačna. Predavalo se bo dnevno po 8—9 ur. Ta predavanja so izredne važnosti posebno za rokodelske pomočnike, ki nameravajo v doglednem času opravljati mojstrski izpit, ker se bo v predavanjih obravnavala vsa snov, katera se iz teoretičnih predmetov iz-prašuje pri mojstrskih izpitih. Udel-ežba na predavanjih je brezplačna. Prijaviti se je pri pristojnih združenjih odnosnov soboto 11. t. m. ob 8. zjutraj pri predavatelju v pisarni sikupnega združenja obrtnikov v Murski Soboti. * Na beograjski univerzi je bil promovi-ran 31. decembra za doktorja vsega zdravilstva g. Jože Dolanc iz Hrastnika * Pokojnine in upokojenci. Pod tem naslov, oni je včeraj grajali nekdo iz vrst upokojencev vrstni rad izplačevanja pokojninskih prejemkov, 1» ga j« vpeljana dcnajvgka finančna direkcija. Po tem vrstnem rediu namreč dobivajo pokojnine vsak mesec najprej starouPOkojenci, invalid* in vdove, nazadnje P& ostafld drž. upokojenci, upokojena po zakonih oi 1923 ozir 1931. leta. In tali tfi v gotovem vrstnem redu (železničarji, orožniki itd.) Podtpisano društvo je po dobrem vsestranskem objektivnem prevdarku moralo samo pozdraviti namero £in. direkcije, vplačevati pokojninske prejemke v določenem vrstnem redni vse diotlej, dokler traja gospodarska depresija, ki vpliva predvsem občutno tu«M na državno gospodarstvo. Da dobe v tem vrstnem rediu svoje pokojninske prejemke najprej najšibkejši sloji drž. upokojenstva z najmanjšimi pokoli/ nami, in ker se mnogo malih pokojnin more izplačati z is tam zneskom, ki bi mogel kriti', mnogo manj višjih pokojen, je iz socialnih razlogov pravično, če je člruištvo podprlo ta način izplačevanja. če &e ta vrstni red obdrži, je vsakemu upokojencu vsaj približno mogoče izračunati, kdaj pride na vrsto in si vsaj za silo more uravnat* svoje radattke Po tem vrstnem redu; če hi se pa ta vrstni red mesečno inpreminM, bi balo to nemogoče in bi bile že tako vc*ke težave preživljanja še mnogo bolj neprijetne. Hvaležni boffio Pa gobovo prav vsi, če se piscu posrečj iaposlova*' pri g. finančnemu ministru in gg poslancih ureditev točnega izplačevanja, na katere se on ob zaključku svojega članka obrača. S tem bi podiprl naše neprestane napore pn me-rodajnih državnih ob^stih, da se uredli redno izplačevanje Začetkom vsakega mesec«. Društvo drž. uipokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. AVTOMATIČNE BILJARDETE ZA GOSTILNE IN DRUGE LOKALE, DOBAVLJA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH REMEC 8 C O. TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA KAMNIK * Dve lepi razstavi malih živali. Društvo rejcev malih živali iz Ljubljane je priredilo v nedeljo in ponedeljek mično razstavo v starem delavskem domu na Jesenicah. Pokrovitelj dr. Obrsnel je imel lep nagovor, večino živali so razstavili domačini, ostali del pa člani iz Ljubljane in okolice. Prav številni ogledovalci so se čudili orjaškim kuncem, petelinom in kokošim, eksotičnim ptičem in še razni drobnjadi. Razstava je vsekakor zbudila zmisel za te vrste gospodarstva in prav gotovo bo tudi na Jesenicah kmalu ustanovljena podružnica »Živalce«. Pravila so vložena, članov se je priglasilo že okrog 50. V Trbovljah pa je društvo re]cev malih živali v nedeljo priredilo razstavo kanarčkov in angorskih kuncev. Dvorana restavracije pri Forteju je bila raz-delejena v tri oddelke. Otvoritev je bila v nedeljo ob pol 11. Bliu 50 kletk kanarčkov je vzbujalo mnogo pozornosti enako so bili deležni občudovanja angorski kunci, an-gorska volna, razni vzorci. Popoldne je bilo predavanje zveznega predsednika Kun-tare o angorskih kuncih. Dvorana je bila premajhna za številno občinstvo. Celo iz daljnih krajev so prišli interesenti. Idealnemu pokretu naših rejcev želimo velik razmah! * Izpremembe občin. V mursko—soboškem srezu se kraj Ivanjševci izloči iz občine Križevci in priključi občini Prosenjakovci. V kranjskem srezu pa se iz občine Trboje izločijo kraji Voglje, Voklo. Hrastje in Pre-bačevo ter se priključijo občini Šenčur. Obe uredbi sta objavljeni v »Službenem listu-dravske banovine od 8. t. m. * »Službeni list« dravske banovine od 8. t m. objavlja tudi naredbo o varnostnih odredbah in redu na zrakoplovnih javnih pristaniščih ter razglas glede ljudskega dela in odkupnine za leto 1936/37. * Smrt zaslužnega rodoljuba. Na Reki je umrl v visoki starosti bivši odvetnik ur. Silvester Palua, ki je bil zadarski rojak in se je nekdaj na Reki zaslužno udejstvoval v narodnem pokretu. Vsi njegovi nekdanji sotrudniki v narodni borbi so že davno mrtvi. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudi tudi s Sušaka Dr Palua, ki je že pred leti nehal delovati kot odvetnik, je zapustil dragoceno biblioteko z mnogimi zapiski iz dobe starčevičanskega pokreta. » Občni zbor podružnice SPD v Radovljici se bo vršil v nedeljo 12, t. m. ob 15. v restavracij Kun s tel j v Radovljici z dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, čitanje zapisnika zadnjega občnega abora, poročila funkcionarjev in revizorjev, volitev novega odlbora 4n slučajnosti. * Nagrada za izsleditev morilcev. Lani v noči 26. avgusta je bil v Drežnik-gradu pri Plitvicah umorjen občinski blagajnik Nikola Kosanovič, njegovega sina. ki je učitelj, pa so neznani napadalci hudo ranili. Zločin je povzročil v kraju in okolici veliko razburjenje, preiskava pa je ostala brezuspešna. Domnevali so celo. da je bil napad izvršen iz kakih političnih motivov, a so tudi v tem pogledu preiskave ostale negativne. Zdaj je notranje ministrstvo razpisalo 10.C00 Din nagrade za izsleditev napadalcev in morilcev. * Direktna parobrodna proga Split—Palestina. Ob zadnjem pristanku palestinskega parnika »Tel Aviv« v splitskem pristanišča so proučili možnost pristajanja palestinskih parnikov v splitski luki in tudi možnost ureditve direktne zveze Splita s Palestino. Pogoji so ugodni, pogajanja so bila uspešno zaključena in parnik »Tel Aviv« to na svoji progi Split—Haifa vsak mesec dvakrat pristajal v Splitu. * Poceni na Dunaj potujete, če si nabavite pri »Putniku« v Ljubljani zimsko legitimacijo (Wintersaisonkarte), na podlagi katere uživate razne ugodnosti po železnici, v hotelih in brezplačni vizum. * Tovarna JOS. REIOH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u— Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. 12 let je že minilo, odkar Se j« organiziralo naše napredno meščansko ženstvo v podružnic: Ko>la jugoslovanskih sester. Njihovo delo, katerega izvršuje že toliko ieit je izredno važnega Pomena, saj vidimo nepobitne dokaze, njihove požrtvovalnost* na kulturnem, nacionalnem in socialnem Polju, Omenimo naj ie prosili mesec prirejeno božičnico pod vodstvom dolgoletne predsednice ge. Kru-harjeve, kjer so razveselile nad 85 siromašnih otrok s primernimi darili. Nedavno ustanovUjeni odsek Kola jugosJovenskih sester »Jugosiovenska majtka« Pa prireja drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma v Mostah svečano akademijo v prosdaivo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije Slavnosnemu govoru načetaice Jugo&lo-venske majike ge. Kokalj-železnove sledijo recitacije, na koncertnem delu sporeda pa naistopi pevsko društvo Hugolin Sat-ner. Solista, priljubljena člana opere ga. * Ptaa Koba/u in g Araold Arčon pa bosta Zafpelia več pesmi in arij, katera spremlja pri klatfrjiu komservatoristka gdč. Zorka BraidJaieeva. Po doivršenem programu bodo obdarovane siromašne matere. Cenjene Pcrsetnike opozarjamo, da se akademija prične točno ob 20. Vstop je prost. ELITNI KINO MATIC TEL DANES EFON 21 — 24 OB IV* in 914 ZVEČER Razkošni film iz burnih dni FRANCIJE! Mojstrsko delo tempa, lepe in napete vsebine KARDINAL RICHELIBU najženialnejši državnik vseh časov ! — V odlični interpretaciji naslovne vloge, velik umetnik G E O R G E A R L I S S DOPOLNILO: NOVI »PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK«. IPREMIERNI KIN u— Šaljivo predavanje pod naslovom: Kako so me spravili na dilce. bo imel drevi ob 20. v salonu pri »Levu« na Gospo-srvetski cesti g. Anton Kastelic. Vabljeni so vsi. u— G. Daneš Josip, član ljubljanske drame, bo 17. t. m. proslavil 35 letnico svojega odrskega dela v igri »Pesem s ceste«. u— Planinski ples priredi SPD v Ljubljani v soboto, dne 1. II. 1.1. ob 20. uri zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Vsi tisti, ki so prejšnja leta obiskali zabavno planinsko prireditev, bodo prav gotovo tudi letos radi prišli. V krogu planincev mora vsakdo. Če hoče ali noče. postati dobre volje. Planinski ples, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo, je med občinstvom zelo priljubljen in je vedno dobro obiskan. Cisti dohodek se bo porabil za stroške za popravila planinskih postojank in planinskih potov. Planinci, pripravite se na planinsko plesno zabavo. u— Ljubljanski Sokol opozarja na članski sestanek, ki bo drevi ob 20. v društveni sejni dvorani v Narodnem domu. u— Letna bilanca ljubljanske bolnišnice. Članki in notice, ki jih od časa do časa prinašamo o razmerah v obči državni bolnišnici, bi lahko izhajali pod stalnim zaglavjem: V naši bolnišnici nič novega. Da je frekvenca posameznih odfdeiLkov °d meseca do meseca, od leta do leta zmerom večja, je namreč že stara stvar in prav taiko je stara stvar, dia so vsi kriki, vse prošnje po raajrritvi bolnišnice zaman. Iz statistike za zaključno leto Povzamemo, da je bolnišnica 6(prejela 26.427 bolnikov, torej za 2.619 več kakor predlanskim. Vse mesece je vladal velik na-vail, največ hodnikov pa prihaja v poletnem času, kar gre v velik; meri na račum nesreč, ki s0 pri delu na deželi poleti bolj pogoste kakor pozimi. Prav zavoljo tega je zlasti kirurški oddelek po'-«*' zmerom prenapolnjen. Rekordu', mes^c je bil lani v ju/liju, ko je biJo sprejetih 1&20 moških in 1146 žensk. V celoti se je v bolnišnici zdravilo 14.263 pačijentov in 12.164 žensk. Večina bolnikov je zdrava zaipusti-la bolnišnico, umrlo pa je 336 moških tn 237 žensk. u— Huda nesreča delavca. Včeraj ob 16.32 je na reševalni postaji zopet zapel zvonec. Telefonično so klicali iz polhovega gradca reševalce na pomoč za nekega delavca, ki se je bil ponesrečil v znanem kamnolomu Dvor. Josip Zdešar, 35-letni delavec cestnega odbora, je šel popoldne v kamnolom, ker je dobil naročilo, naj pripravi kakih 200 kubikov gramoza. Zaradi neprestanih nalivov pa se je zemlja zrahljala in utrgal se je velik plaz ter potegnil Zdešarja za seboj. Nesrečnega delavca je podsulo, zlomilo mu je levo nogo in desno roko, dobil pa je tudi resne poškodbe na glavi. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je peljali v bolnišnico. Njegovo stanje je resno. BAN BORIS se je preselil Z DENTISTICNO PRAKSO za ZOROZDRAVSTVO IN ZOBOTEHNIKO NA TVRŠEVO CESTO 15, NAD KAVARNO EVROPO, NASPROTI »FIGOVCU«. ORDINIRA OD 9.—1. IN OD 3.-7. URE. PO DOGOVORU TUDI IZVEN TEH UR. u— Minister Peter Živkovig v Ljubljani. Na svojem povraiku v Beograd se je mudil v Ljubljani minister vojske in mornarice, armijski general g. Peter Živkovi6. Prispel je s svojim spremstvom dopoldne z Bleda. Posetil je kavarno Nebotičnik, opoldne pa je v družbi ministra dr. Kramerja obedoval v restavraciji hotela Union. Z brzovlakom ob 12.40 se je minister Živkovič odpeljal proti Zagrebu. u— O priliki rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, ki ga slavimo danes, va-vaibjm vse hišne posestnike, da na ta dan na svojih hišah razobesijo državne zastave. — Predsednik mestn« občine: dr. Ad-lešič 1. r u— XV. slovanski večer. Med koncertnim delom večera bo nastopila naša znana pevka gdč. Jelka Igličeva. Zapela nam bo dve skladbi: Pavčič: »Skrjanček« in Zaje: »Romanca«. Mlado in zelo nadarjeno pevko poznajo ljubitelji glasbe in širše občinstvo po njenih nastopih na koncertnih prireditvah drž. konservatori-ja, v novejšem času pa je z velikim uspehom nastopila v naslovni vlogi operete »Mamselle Nitouche« ter v vlogah Fiammette v »Boccaccio« in Siebel v »Faustiu«. Njen ljubek, nežen in blagodo-neč glas bo vsakogar zadivil. Na klavirju jo bo spremljal g. Bojan Adamič. U— Koncertno udruienje Zagrebških madrigalistov je prav za prav komorni mešani zibor, ki ima o vseh svojrlh številnih koncertnih nastopih, najsijajnejše kritike. Tako piše o njih beograjska »Politika« naslednje: Zagrebški m&drigalisti predstavljajo danes v resnici prvorazredni vokalni ansambl, ki ima v glasovnem in muz i kalnem pogjed« vse pogoje za izvajanj© najilepše vokalne glasbe čistega komornega značaja. N;'»hova interpretacija je izredno okusna in vselej na vfsoki umetniški stopnji. Ta zbor nastopi v Ljubljani v ponedeljek 13. t. m ob 20 v FfcHharmonični dvorani. u— Danes zvečer redna plesna vaja slušateljev abiturientskega tečaja T.0.1. v dvorani trgovskega doina. Začetek ob 20. Rou-n>\ Vljudno vabljeni. ,u— Opozorilo. DoznaJa smo, <*a so se v Zadnjem času zgilasili radi pregleda plinskih aparatov in naprav ljudje, ki od Plinarne nt&o pooblaščeni za izvrševanje teh Poslov. Iz tega razloga prosimo naše stranke, da od vsakogar, ki se zglasi pri njih bodisi radi pregleda ali popravila p« uskih naprav zahtevajo, da se izkaže s službeno legitimacijo. Mestna plinarna. u— Vsak četrtek ob 20. plesni tečaj Jenkove šole v Kazini s poukom vseh družabnih plesov. V soboto 11. t. m. plesni večer — čajanka za vse tečaje. Posebne ure v«ak dan. Is Celja e— Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije bo danes ob 8. v opatijski cerkvi zahvalni obred. e— Izprememba v mestnem svetu. Železniški uradnik g. Andrej Koželj, ki je j bil v septembru imenovan za člana mestnega sveta celjskega, je pred kratkim zaradi premestitve v Ljub'jano odložil svoj mandat. Banska uprava pa je sedaj namesto njega imenova-la gostilničarja g. Ferda Berger.ia za člana mestnega sveta. e— Društvo jugoslovenskih akademikov v Celju je bilo skupno društvo ce'jskih akademikov. Ker pa je bila na zadnjem občnem zboru lani v septembru sklenjena tznrememba imena v akademski klub »Brazda« ter je društvo izgubilo nepolitični in reprezentančni značaj, je 29 naprednih nacionalnih akademikov izstopilo iz društva. Sedaj prireja to društvo svoj prvi ples. e— Namesto venca na grob g. Srečka Zalokarja, uradnika mestne elektrarne v Celju, so darovali njegovi sosfarova^i v palači Pokojninskega zavoda v Celju 240 Din Po dnom emu društvu za uboge učence na državni realni gimnaziji v Celju, celjski akademiki pa so namesto cvetija darovali 100 Din dijaški kuhinji v Ce'iju. e— Kranjske deželne elektrarne so te dni podpisale pogodbo z mestno občino celjsko za dobavo električnega toka za mestno občino celjsko iz velenjske elektrarne. Pogodba stopi 1. marca v veljavo. S tem dnem se preklopi celjsko električno omrežje na velenjski daljnovod. e— Ples celjskega strelskega okrožja bo v soboto 11. t. m. zvečer v celjskem Narodnem domu. Cisti dobiček je namenjen nabavi prapora. e— Umrla je v torek n su, ublažujejo kašelj in hripavost Nadalje desinficirajo usta in grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 4.— in 6.— v le karnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovcc Ljubljana Kongresni trg štev. 12 Iz Litije i— Vodniko\>a družba bo izdala knjige tekom prihodnjih dni v drugi nakladi. Vsi, ki se še niso prijavili za nove naročnike, naj to store takoj. V LitJji sprejema naročnike poverjenik g. Cvetko Kolbe, poštni upravitelj; v šmartnem pa poverjenik g. Tinko Adamič. Naročniki bodo prejeli za 20 Fl'n 5 knjig. Iz Ptuja j— Rojstva in umrljivost. Lani se je t mestni žu,pn>i fani rodilo 90 otrok, 45 moškega in 45 ženskega spola. Porok pa je bilo samo 9, loar je pač znaik velike krize. Umrlo j« v mestu 121 oseb: v bolnici 62, v biralnnci 20 in v mestu 39 oseb. V fari Sv. Peter in Pavel se je rodilo v okoldoi 149 otrok, 79 moškega in 70 ženskega spola. Porok je bilo 49. Umrlo je 121 oseb. j— Ptujska bolnica razglaša, da do nadaljnjega ne bo sprejemala porodnic. Z. K. D. Danes in jutri (samo 2 dni) ob y2 3. uri popoldne velefilm nad velefilmi E Q U 0 I A ELITNI KINO MATICA MjOiZJRJE. Cas hiti, leta teko. Tako se je zgodilo tudi učiteljici go&pej Pavli Pi-stotnikovi, da je dospela vsa čila in bodra do mejimika, preko katerega bo stopila k očaku Abrahamu. Sedemindvajset let dela in vendar je to tako naglo minilo. Saj pa tudi ni bilo časa misliti na leta. Bilo je vse preveč dela v Mekinjah §t. Vidiu, Špd-taliču in nazadnje v Mozirju. Bila je to nesebična požrtvovalnost, ki je rodila obilo sadov in — tiho zadovoljstvo. Te dini bo srečna ob svojem možu in sinu. Mnog znanec ji bo stisnil roko. Mi ji p>a želimo, naj doživi še mnogo let! Vremensko norociio 8. januarja Ljubljana 7. 761.3, 4.0, 97, SW1,10, dež, 3 o L juto Liana 14. 761.4, 5.8, 94, SE, 10, dež,'. Maribor 7. 75S.5, 6.0, 80, S2, 6, —, — Zagreb 7. 761.6, 5.0, 70, NB6, 6, —, — Beograd 7. 762.1, 5.0, 80 ESE2 6, —, —; Sarajevo 7 763.9, 3.0, 90, 0, 8' —, —; Skoplje 7. 766.9, 4.0, 90, 0, 10,' —, —; Kumbor 7. 764.7, 13.0, 70, SI 10 —, —J Split 7 761.2, 13.0, 70, SE8,' 10, —, —; Rab 7. 760.6, 10.0, 80, S4, 6, —, —; Rog. Slatina 7. —, 3.0, 97, S2, 10, —, — Temperature: Ljubljana 6 0. 2.5; Maribor 8.0. 6.0; Zagreb 7.0, 4.0;'Beograd 110 4.0; Sarajevo 2 0 —1.0; SkoPlje 8.0, 2.0; Kumbor —, 5.0; Split 12.0, 11.0; XV. SLOVANSKI VEČER POD POKROVITELJSTVOM iJKGOVKGA VPJIČAKST?A KR\M4 »'F/TR4 II. U. II« SO. iUlRII^NA TABORU Cioipodaritvo Pred revizijo carinske tarife Iz Beograda poročajo, da je tmaočmi minister aa predlog načeimilka oddelka za carine ustanovili dva študijska odbora, in sicer emega za sestavo načrta novega carinskega zakona ter izvršilnega pravilnika, drugi od-lt>or pa za izdelavo načrta nove carinske tarife in njenega komentarja. Odbora sta dobila nalog, da svojo nalogo ©m preje izvr-iiiita. V obe odbora >e med dragim poklican tudi bi/vši generialmi d i/rektor za canjie in sedanji Slan glavne kontrole dr. K. šmid skupaj z novim načelnikom oddelka ea-inine g. Radiukmeem. Sedanji naš carimeiki zaikom, na osnovi katerega se vrši vsa neša carinska služba, je Se stani srbska zakon iz leta 1899., ki je bil kasneje noveliram, pa navzlic temu ne ustre-:aa našim potrebam, atest ne novi situaciji, kt je nastopila zadnja leta v svetovni izmenjavi dobrim. Zato je nastala nujna potreba, da se sestavi nov aakon in se ves carinski postopek modernizira ter prilagodi potrebam gospodeirskega živlijenja. Doslej je bilo treba posamezne neprimerne doalebe tega zakona glede na upravičene zahteve gospodarstva ponovno spreminjati s fnn artč-niimi zakoini in obtsojiajo sedaj tudi v zakonu številna nesoglasja. Veliko važnost je treba priipisati tudii carinskemu postopku, ki mora bibi glede na nagli teik modernega gospodarskega ži''.Ojenijta mnogo bolj elastičen. y kakšna smerni ee bo gibala reforma ca- rinske tanle že ni annao. Vsekakor pa bo to delo še mnogo težje im obsežnejše, kajti za spremembo carinske tarife ni potrebno samo, da se upoštevajo tremotne potrebe; tu je treba iti na delo z izdelanim gospodarskim načrtom za daljšo dobo let. Tudi bo potrebno razmišljati o tr*m ali ne bri biilo za nas umestno, vsaj pri gotovih važnih urvoonih predmetih, preiti k sistemu konitinentitreunja uvoza. Naši gospodarski krogi so že ponovno postavili tako zahtevo im tudi naše trgovinske delegacije, ki so se zadnja leta pogajale v inozemstvu, ao spoznale, da nam manjka instrument za pogajanja, kakor ga imajo druge države, namreč uvozni kontengeinti. Pri pogajanjih običajno nimamo kaj nuditi razen največjih ugodnosti, medtem ko sami zahtevamo za izvoz naših proiavodov čim večje kontingente v državah, kjer je uvoz več ali manj kontinent irem. S kontingenti bi lahko dirigiinali naš uvoz no potrebah našega izvoza, tako da b: uvažali predvsem iz držav, ki od nas največ kupijo, feaiko bi se izosTiili naraščanju klirinških saldov na eni strani iin kliiirnških dolgov v drugih državah. Seveda oa .bo treba v takem primeru previdno r>ostop?W. da r»rer>ičlo odmerjeni uvozni kontingenti ne bi vplivaiV na cene tam. kjer ne bi bilo v Interesu našega gospodarstva. Kontingenti Hidii ne bi smeli imeti namena sološne omejitve uvoza. kar nam na stanje naše valute ni potrebno. Naše nezgodno zavarovanje Okrožni urad za zavarovanje delavcev je izdal lepo publikacijo >Delavsko zavarovanje v letih gospodarskega zastoja.« V publikaciji je zbranega mnogo gradiva za proučevanje raznih socialnih in gospodarskih pojavov v naši ožji domovini. Zato je publicistično uveljavljenje naše zavarovalne ustanove hvale vredno in potrebno. V tej knjižici je natisnjeno tudi nekaj podatkov iz nezgodnozavarovalne panoge. Podatke o nezgodnem zavarovanju ima zbrane Osrednji urad za zavarovanje delavcev; bilo bi prav, ako bi Osrednji urad od časa do časa objavljal te podatke, urejene po posameznih banovinah in zbrane po važnejših gospodarskih in socialnih vidikih. Publikacija Okrožnega urada ugotavlja na podlagi realnih številk iz praktičnega izvajanja nezgodnega zavarovanja,da je sistem kapitalnega kritja cenejši, kakor bi bil sistem odmere na posamezna leta. Sistem kapitalnega kritja rent ima svoje resne nasprotnike, ki trdijo, da je ta sistem krivičen, ker bremena za izdatke v dolgih bodočih letih nalaga samo sedanji generaciji; trdijo, da je ta sistem drag in zato za gospodarstvo škodljiv. Sistem kapitalnega kritja da je premalo gibčen in težko prilagodljiv vsakokratni situaciji v gospodarskem življenju. Zavarovanci pa vidijo samo v sistemu kapitalnega kritja zadostno jamstvo za neovirano izplačevanje njihovih rent. Računi zavarovalnih matematikov kažejo, da je sistem kapitalnega kritja samo navidezno dražji in še to samo v prvih letih zavarovanja. Po dosegi ravnotežja med prirastkom in odpadkom rentnikov postaja sistem kapitalnega kritja realno cenejši od drugih sistemov. Sistem kapitalnega kritja se bolj prilagoduje vsakokratni situaciji v gospodarstvu, kakor drugi sistemi, ker so premije po tem sistemu odvisne od vsakokratnih mezd zavarovancev in od intenzitete zaposlitve. Pri sistemu odmere so zelo lahko mogoči primeri, da so zaradi velikega števila rentnikov in zaradi višine njihovih rent izdatki, katerih višina je v zakonu stabilizirana, baš v letih najtežje krize taki. da resno ogrožajo plačilno sposobnost podjetij. V knjižici Okrožnega urada je podanih nekaj številk o stanju nezgodnih rent na ozemlju dravske banovine na dan BI. decembra 1934. Ta dan je bilo v uživanju dajatev iz naslova nezgodnega zavarovanja 2.o53 oseb. K tem osebam se pridruži še 1.474 oseb. ki uživajo dajatve zaradi nezgod pred 1. 1922., ko je stopil v veljavo sedanji zakon o zavarovanju delavcev. Skupaj torej 4.027 oseb kar pomeni, da odpade povprečno na 20 zavarovancev en rentni upravičenec! Skupno kapitalno kritje za vse obveznosti iz naslova nezgodnega zavarovanja po 1. 1922 znaša na dan 31. decembra 1934 60-805.087 Din. Letni znesek rent, izplačanih samo začasnim in trajnim rentnikom (brez izdatkov za tzv. hranarino ponesrečencem in brez izdatkov za tzv. rento za zdravljenje znaša 8,776.121 Din. K tem izdatkom se pridružijo še izdatki za rente ponesrečencev od 1. 1919. do 1922. in izdatki za rentnike, ki so se ponesrečili pred 1919, (za katere naša država kljub določbam mirovnih pogodb ni prejela premijskih rezerv odnosno samo v neznatnem znesku) v letnem iznosu 286.451 Din, tako da znaša letni znesek v gotovini izplačanih renl 9.062.572 Din. Vdovske rente in rente de-scendentov in ascendentov tu niso upoštevane. Predpis nezgodno zavarovalnih prispevkov pa je v 1. 1934. znaša! 9,338.535 Din Ako k znesku od 9,062.572 Din prištejemo še izdatke za hranarine ponesrečencem (106 oseb) izdatke za rente za zdravljenje (65 oseb) in izdatke za vdovske in otroške rente (534 oseb), vidimo, da letni izdatki v gotovini (brez upravnih stroškov in brez dotacij rez. fondov) za stotisoče presegajo predpis nezgodno zavarovalnih prispevkov. Naše narodno gospodarstvo nosi danes iz naslova potreb (izdatkov) nezgodnega zavarovanja manjša bremena, kakor bi mu jih naložila odmera letnih izdatkov. Pri tem pa sigurnost in višina rent ostala neokrnjena. kar ne bi bilo pri sistemu odmere z ozirom na težko današnjo gospodarsko krizo. Danes znaša povprečna nezgodno—zavarovalna premija 1.68% zavarovane mezde pri povprečnem nevarnostnem odstotku 24%. To pomeni, da znaša povprečna letna nezgodno—.zavarovalna premija za delavca 118.25 Din. S tem letnim zneskom je podjetnik oproščen vsega materielno—pravnega jamstva za nezgode posameznega delavca v obratu. Gornje realne številke iz prakse našega nezgodnega zavarovanja nam kažejo pot in temelje, na katerih mora tudi v bodoče sloneti naše nezgodno in tudi vsako drugo ren-tno zavarovanje. Gospodarske vesti = Kuluk v dravski banovini. Mmistrat^o »a zgradbe je za leto 1935/1936 oprostilo dravsko banovino ljudskega dela za Samo-všneke ceste. Oprostitev za proračunsko leto 1936/1937 bo zaprosila banaka uprava naknadno po zaslišanju banovuisutaga sveta, občine, bi nimajo redtmlh denarnih srecitjitev za gradnjo in vzdrževanje "Jbonnakah cest pa so zavezane odrediti ljudsko delo in morajo sestaviti seanamke za odslužitev ljudskega dela odnosno za odkup te obveznosti. P. seemamki morajo biti sestavljeni in razglašeni najkasneje do 15. marca t. 1. Po pretoku razglasi t ven ega im pritožbenega roka morajo občine predložiti seanamke z vloženimi pritožbami pristojnemu nadzorstvenemu oblestvu v odobritev. Za proračunsko leto 1936/1937 je ban dravske banovine v smislu §§ 4i. im 44. zakona o samoupravnih cestah odredili ljudsko delo im odiku puiimo v dveh enotah, povprečno dnino pa na 10 Dim. Na predlog občinskega odbora srne pristojno sres''o na-čelstvo v smislu 81. 15 pravilnika o ljudt-kem detlu zvišati obveznost za obainsike ceste na tru enote. = Preuredite y tvornice Ladstatter v Domžalah v tvornico usnja. — Gospod Karletito Pollak iz Ljubljane namerava preurediti bivšo tvornico Ladstatter v Domžalah " tvornico usnja im usnjatih izdelkov. 0 tem projektu sklicuje kraljevska bamska uipirava ko-msijski ogled na kraju samem im komisijsko obravnavo, ki bo v torek 14. t. m ob pol 10. Načrti nameravane naprave so do dneva komisijske obravnave ra&girmijeini na kmaljevski bainski upravi. = Grčija nam dolguje 66 milijonov Din. Na dan 30. decembra je zanašal saldo blokiran h terjatev naših Izvoznikov pri Grški banki 44.7 milijona Din. Poleg tega je znašati Saldo grško-jugoslovansk0 kompenzacijskih bonov v o^tok u 51.9 milijona drahmi, kar ustreza vsoti 21.30 milijona Din. V oefloti so zmašale torej naše terjatve v Grčiji oflt> koncu lanskega leta 60 milijonov Din. = Zopet slabost francoskega franka Zadnje rta i se opaža zopet popuščanje francoskega franka na mednarodnih trži š*» h. V Parizu je dolar znova narasel preko gornje zlate točke, taiko da pričakujejo Ponoven odtok zlata. Oživela je tudi špekulacija proti franku. V ponedeljek je devrza Pariz v Curibu notjrala še 20.305, v torek je Popustila na 20 205. včeraj Pa na 20.285. — Dobave: Gradbeni oddelek direfocije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 2 kompletnih kontrolnih tračnic. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo 750 komadov cevi. Direikcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 16. t. m. ponudba glede dobave 200 m3 desk za čolne, 400 kg U-železa in železne pločevine, do 23. t. m. glede dobave geološkega kompasa, dinamo žice in bakrenih lamel za kolak-tor. Direkcija državnega arzenaJa v Tivtu sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave razne žice, 10 ton zemlje za ku-polne peči. 600 kg jeklene pločevine, 300 kg konstruktivnega jekla v šipkah, 1 plošče za tuširanje, 1 preciznega merila z uro (Messuhr) in merila za globino (Mikrometer-Tieflehre), do 22. t. m. glede dobave smirkovega platna, angleškega kamna, 2890 kg bombaža za čiščenje, 2100 kg krp za čiščenje, 25 garnitur žičnih mrež za postelje in dobave Dieselo-vega motorja, do 24. t. m. glede dobave 102 kg železnih cevi, rezervnih delov za Dieselov motor in 400 m katranirane vrvi, do 27. t. m. glede dobave 40 kg amonija-ka, stroja za rezanje sukna in rezervnih nožev za ta stroj, do 30. t. m. pa glede dobave steklenic in električnih žarnic. Komanda mornarice kraljevin Jugoslavije sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg pločevine. Komanda mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemusnu sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave netilmih svečic za letala. Direkcija državnega rudnika Ljubija sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 6 z;m-skih sukmenih kap in 6 usnjenih rokavic. Borze 8. januarja. Na ljubil jonski borzi So bila tlianes ofi-ciejn> tečaji d>eviz v glavnem neizprfime-njeni. Za malenkost nižje je no ti rad zopet Pariz ki je internacionalno zopet sjab V privatnem kliPngu notirajo avstrijski šilingi 9.10 — 9.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih • lingih po 9.21, v angleških funtih po 250, v gTških bonih Po 29 65 in v španskih pezetah Po 6. 75. Nemške kompenza cijske marke so v Ljubljani in Zagre bu trgovale Po 14 Na zagrebškem efektnem tržišču je b; ta. ker ne Potuje beograjska borza, ten denca mirna 'jn je prišlo do prometa sa mo v vojni škodi po 355. Devize LJubljana. Amsterdam 2972 07 . 2986 67» Berlm 1756.08 — 1769.95, Bruselj 736.33 — 741.39, Curih 1424.22 — 1431.29, Lon-dion 215.66 — 217.71, New York 4343.94 — 4380.25, Pariz 289.26 — 290.69, Praga 181.48 — 182.58. Curih, Beograd 7, Pai»z 20.2850, London 15.18. New York 307.50, Bruselj 51.7750. Milan 24.50, Madrid 42.05, Amsterdam 208.70, Berlin 123.65, Dunaj 57.10, stockholm 78.25, Oslo 76.26, [(obenhavn 67.75. Praga 12 75. Varšava 57.9750, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško- i da 365 — 356, 7% tavest. 7« — 78, 7*/# stabiliz. 76.50 d«n, 6% begkafifce 62 — 62.75, 6% dalim. agrarne 60.60 — 61.60, 7% BkJ r 70 — 71.35, 8*/, Blair 80 — 80.75? delnice: Narodna banka 6(220 — 6500, FtAB 228 — 231.50. Blagovna tržišča 2ITO + Ch/cago, 8. jatnuarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 103, za julij 90.25, za ®ePt. 88.50; koruza: za maj 62, za julij 62.50^ -f Winnipeg, 8. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 89.125, za julij 89.325. • Ljubljanska borza (8. t. m.). Tendenca za žito uespremenjema. Nudijo se (vse franko vagon nakladalna postaja): pšenica: baška in banatska, 78 kg po 172.50 —175; koruza: času primerno Suha po 112 — 115, prekmurska prekomerno suha Po 118 — 120; oves: slavonski po 137.50 — 140; moka: baška (n banatska >Ogc po 270 — 280, »2< po 250 — 2»5, >5« Po 230 — 235; otrobi: baški po 110 — 115. -f- Budimpeštanska terminska borza (8. t. m.). Tendenca slaba Pšenica: Za marc 18.31 — 18.32, za maj'18.46 — 18.48; koruza: za maj 16.29 — 16.30. BOMBAŽ + Liverpool. 7. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaj : za jan. 5.96 (prejšnji da.n 6.14), za julij 5.84 (6^02) -I- New York, 7. januarja. Tendenca mlačna Zaključni tečaji: za jan. 11.46 (11.79), za julij 10.61 (10 89). Premestitve učiteljev in učiteljic Premeščeni so v dravski banovini naslednji učitelji in učiteljice (v oklepaju srez): Kožuh Albina iz št. Ilja pod Turjakom (srez Slovenjgradec) v Naklo (srez Kranj). Kranj), šircelj Ana iz Makol (Maribor desni breg) v Naklo (Kranj) ,Dacar Mel-hior iz Malega Slatniika (Novo mesto) v Olševk (Kranj), Kopriva Alfonz iz Do-brniča (Novo mesto) na vadnigo drž. učit. šole v Maribor, Grošelj Valerija iz Primskovega (Litija) v Dobrnič (Novo mesto), Oman Cirila iz Poljan (škofja Loka) v Tržič (Kranj), Vybihal Zmago-slava iz Veržeja (Ljutomer) v Vodice (Kranj), Ponikvar Stanko iz Prežganja (Litija) v Zagorje ob Savi (Litija), Guna Vinko iz št. Gotharda (Kamnik) v Zagorje ob Savi (Litija), Strehovec Ivan iz Ra-datovičev (Metlika) k Sv. Gori (Litija), Gale Marija iz Mirne peči (Novo mesto) v Sevnico (Brežice), Lavrin Katarina iz Radenc (Črnomelj) v Rajhenburg (Brežice). B-auer Marija iz Mirne peci (srez Novo mesto) k Sv. Ani v Slovenskih goricah (Maribor), Sila Marija iz Mirne peči (Novo mesto) k Sv. Ani v Slovenskih goricah, Sila Milan iz škocjana (Dravograd) v Preval je (Dravograd), Kinčič Marija iz Gederovcev (Murska Sobota) v Mirno peč (Novo mesto), Resman Ivan iz Bučke (Krško) v Toplice (Novo mesto), Blejec Katarina iz Sv. Vida (Logatec) v Leskove« (Krško). Kobal Branko iz Domžal (Kamnik) v Trebnje (Novo mesto), pire Milena iz Mengša (Kamnik) v Šenčur (Kranj), Kokalj Prane iz Smoluč (Tuzla v vrbaski banovini) v Mengeš (Kamnik), Magner-Grum Ljudmila Iz šmartna (Litija) v D. M. v Polju (Ljubljana okolica), Iglic RozaJija z Bizeljskega (Brežice) v Šmartno (Litija),, Primožič-Zčebnik Ema iz Orehovice (Novo mesto) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica), Anžič Marija iz Trebelna (Krško) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica), Sirnik Franja iz štrekljev-cev (Črnomelj) k D. M. v Polju (Ljubljana okolica), Krč Marija iz štrekljevcev (Črnomelj) na Kokro (Kranj), Zupan Josip iz Petrove vasi (Črnomelj) v štrek-ljevce (Črnomelj). Rak Evald iz Limbuša (Maribor) v Adlešiče (Črnomelj), Žunič Štefanija iz Trbonj (Dravograd) v Lim-buš (Maribor desni breg), Rupnik Ivam iz Vitanja (Konjice) v Zgornji Tuhinj (Kam-niik). Šijanec Borislav iz Strojne (6rez Dravograd) v Dornavo (Ptuj), Grad Boris iz Mirkovca (Dardjansiki okraj, dunavska banovina) na Bled (Radovljica), Grad Elizabeta iz Mirkovca (Dardjanski okraj, dunavska banovina) na Bled (Radovljica) Bojc-Lavrič Bogomila iz Radmožamcev (Dolnja Lendava) v Moravče (Kamnik), Fajon Rudolf iz Sv. Barbare v Halozah (Ptuj) v Predoslje (Kranj), Gruden Marija iz Sv. Barbare (Ptuj) v Mavčiče (Kranj), Mlakar Fran jo iz Tržiča (Dolnja Lendava) k Sv. Barbari v Halozah (Ptuj) Sirnik Iva od št. Urške gore (Kranj) o Ovsiše (Radovljica), Aljančič Marija iz Trebelnega (Krško) v Krčevino (Maribor levi breg), Gaspari Štefka iz Selc (škofja Loka) v Dol (Ljubljana okol). ŠorLi Elizabeta iz Sinjega vmha v Voklo (Kranj), petek Andrej Iz Papažev (čabar) v Goro (Kočevje), Keržin Štefan iz Krvave peči (Koievje) v Hrušico (Ljubljana okolica), Kotnik Zorko iz Ko-teslj (Dravograd) v Petrovče (Celje), Kotnik Bogdana iz Kotel j (Dravograd) v Petrovče (Celje), Milavec Danila iz Vitanja (Slovenske Konjice) v Predoslje (Kranj), švalj Josipina iz Pečice (Brežice) v Maj-šperk (Ptuj), Zomer-Kavs Frida iz Maj-šperka (Ptuj) v pragersko (Maribor desni breg), Bajec Lucija iz Prihove (Konjice) v Ljubno (Gornji grad), Košutnik Roman iz Majšparka (Ptuj) k Spodnji Sv. Kungoti (Maribor levi breg), šega Ivan od Sv. Potoka (Kočevje) v Mali Slatnik (Novo mesto), Valentan Magdalena od Sv. Duha (Logatec) v Begunje (Logatec) Malešič Pavla iz škocjana (Krško) v Mekinje (Kamnik). Marčelja Oskar iz Poljane (otok Pag) v Brežice, Pečsnik Angela iz čentibe (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo. Jenčič Vida iz Markovcev (srez Murska Sobota) v Pištce (Brežice), Debevec Boris iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice), Debevec Angela iz Kostanjevice (Krško) v Senovo (Brežice), Gajšeik Stanko iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško), Gajšek Stana iz Senovega (Brežice) v Kostanjevico (Krško), Knap Antonija iz Tepanje (Konjice) k Sv. Juriju ob juž. žel. (Celje), Blažej Ana iz Pre-valj (Dravograd) v Celje. Serajnik Zma-goslava iz Nedelice (Dolnja Lendava) v Dolnjo Lendavo, Vodušek Ana iz Donač-ke gore (Šmarje pri Jelšah) v Hotiže (Dolnja Lendava), Furlan Eleonora iz Starega trga (Črnomelj) v Ljubno (Gornji grad), Skok Amalija iz Pertoč (Murska Sobota) v Zgornji Tuhinj (Kamnik), Rozman Frančiška iz Zgor. Tuhinja (Kamnik) v Homec (Kamnik), čučulovič-Gundner Franja iz Kočevske reke (Kočevje) v Verdrengo (Kočevje), Zdravije-Maz-gon Magdalena iz Mirne (Novo mesto) v Mokronog (Krško), Jenko Lidija iz Se-la pri Himjah (Novo mesto) v škocjan (Krško), Smodej-črtamec Ana od Sv. Duha na Ostrem vrhu (Maribor levi breg) v škocjan (Krško), Brezovar Olga iz Izlak (Litija) k Sv. Rupertu (Krško), Turk Darinka od St. Ruperta (Krško) v Trbovlje (Laško), Prenk Mira od Sv. Petra (Celje) na Jezero (Ljubija okolica), Do-baja Jožica iz Vučje vasi (Ljutomer) v Stogovce (Ljutomer), šumer Ida iz št. Ilja pod Turjakom (Slovenjgradec) v Sla-tino-Radenci (Ljutomer), Hojer Irma iz Lukovcev-tovarna (Tuzla) k Sv. Juriju pod Turjakom (Celje), Cejan Nada iz Sto-govcev (Ljutomer) v Vučjo vas (Ljutomer), Varšek Ana iz Primskovega (Litija) v Planino (Logatec). Milovanovič-Sabljič Nada iz Razboja (vrbaska banovine) v Zgornjo Polskavo (sTez Maribor desni breg). Vesel Marija od Sv. Ane (Slovenjgradec) v Mirno peč (Novo mesto), Ingolič Angela iz Dorna-ve (Ptuj) na Hajdino (Ptuj), Stanič Stanislav od Sv. Bolfenka na Kogu (Ptuj) k Sv. Marjeti nižje Ptuja, Stanič-Dugar Le-opoldina iz Videne (Murska Sobota) k Sv. Marjeti nižje Ptuja Kos Franja iz Markovcev (Murska Sobota) v polenšak (Ptuj), Mohorko Terezija iz Prevorij (Šmarje) k Sv Urbanu (Ptuj), Mozer Julija iz Nego ve (Ljutomer) v Buče (Šmarje pri Jelšah), Lahajnar Julija iz Kostela (Kočevje) v Staro cerkev (Kočevje), Pinter Julija od Sv. Kunigunde (Konjice v Smlednik (Kranj). Leskova r Anica o>d Sv. Marjete (Maribor 1. b.) v Kaimnico (Maribor 1. b.). Cede Amalija iz Brestovca (jabJanički okr., vardarska banovina) v Pristavo (Šmarje pri Jelšah), Golobič Peter iz Primskovega (Litija) na Jesenice (Radovljica), Pregelj Ivana z Bodoncev (Murska Sobota) v Šmartno pri Kamniku, Suhadolnik Vida iz Naklega (Kranj) v št. H j pod Turjakom (Slovenjgradec), Ložar Franja iz Naklega (Kranj) v Makole (Maribor levi breg) Vodeb Vera iz šmartnega (Kranj) v Dobrnič (Novo mesto), Leonida Auernik iz Mirne peči (Novo mesto) v Tržišče (Krško). Hrovat Hermina iz Tržiča (srez Knanj) k. Sv. Lenartu (Laško), Demšar Franc iz Tržiča (Kranj) na Poljane (škofja Loka), Urban Valerija od Sv. Jurija ob Taboru (Celje) k Sv. Lenartu v Slov. goricah (Maribor 1. b.) Žnidaršič Anzelma od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Tre-belno (Krško), Jereb Bogomir iz Zagorja ob Savi (Litija) v Prežganje (Litija), šifanik Ana iz Zagorja ob Savi (Litija) v št. Gothard (Kamnik), Pirnik Maks iz Litije na Sv. Goro (Litija), železnik Marijan iz Sevnice (Brežice) na železno goro (Ljutomer), pavčič-Rozman Marija iz Toplic (Novo mesto) v Mirno peč (Novo mesto). Medved Branko iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško), Cotič Marija iz Globokega (Brežice) v Cerklje (Krško). Mikulič Oton iz Leskovca v Globoko. Serpon Edvard <7 Trebniega (N. mesto) v Laze (Črnomelj). Vozelj Marija iz Šmartnega (Litija) v 5t. Lambert (Litija). Matu l Karolina ic Šmartnega (Litija) ▼ Selo (Kamnik). Krušič Hilda od D. M. v Polju (Ljubljana okolica) v Šmartno (Litija). Štrukelj Stanislav iz Cerknice (Logatec) v Žiri (Logatec). Hlebec Marija iz St. Vida (Ljubljana okolica) v Horjul (Ljubljana okolica). Bajde Viktor iz St. Vida (Ljubljana okolica) v Slatino Radenci (Ljutomer). Zupan Valentin z Bleda (Radovljica) v Srednjo vas (Radovljica). Potokar Olga iz Ribnega (Radovljica) v Log (Ljubljana okolica). Ton.ia Ana iz Most (Ljubljana mesto) k Sv. Juriju (Ljubljana okolica). Stefe Janko iz Sovo-denj (Škofja Loka) na Krvavo peč (Kočevje). Tomšič Ivan s Hrušice (Ljubljana ck.) v Artiče (Brežice). Potočnik Sonja iz Pe-trovč (Celje) v Vitanje (Konjice). Andolj-šek Ludvik iz Velikih Lašč (Kočevje) v Karlovico (Kočevje). Peček Franjo iz Pre-vešte (levački okraj, moravska banovina) v Velike Lašče (Kočevje). Otrin .Maks iz Velikih Lašč (Kočevje) v Loški potok (Kočevje). Andoljšek Ljudmila iz Karlovice (Kočevje) v Gotenico (Kočevje). Andoljšek Ivan iz Dola pri Ljubljani v Škrilje (Kočevje). Hart-man Ana iz Loškega potoka (Kočevjo) v Zaplano (Ljubljana okolica). Nanut Vj]jem iz Zaplane (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje). Nanut Angela iz Zaplane (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje). Tičar Stana iz Ligojne (Ljubljana okolica) v Št. Vid na Plan (Šmarje). Horvat Izidor iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec). Horvat Albina iz Dolnje Lendave k Sv. Duhu (Logatec). Ljubič Barica iz Adlešičev {■Črnomelj) v Dragatuš (Crnonelj). Robnik Eema iz &t. Ilja v S!, gor. (Maribor levi breg) v Nedelico (Dolnja Lendava). Repovž Frida z Vrha pri Sv. Kraljih (Logatec) v Begunje (Logatec). Korošec Ge-novefa iz Trbovelj-Vode (Laško) v Izlake (Litija). Podboj Sabina iz Grosupelj (Ljubljana okolica) v Prežganje (Litija). Požeg Marija iz Stopič (Novo mesto) v Št. Vid nad Cirknico (Rogatec). Šetinc Jasna iz Maribora mesto v Krčevino (Maribor levi breg). Stariha Zora iz Kočevske Reke (Kočevje) v Gederovce (Murska Sobota). Frangeš Terezija iz Tišine (Murska Sobota) v Pertoče (Murska Sobota). Modic Olga iz Murske Sobote v Puconce (M. Sobota). Miselj Mar. iz Dobrovraika (D. Lendoiva) v Prečno (Novo mesto). Šoukal Magda z Do-načke gore (Šmarje) v Žetale (Šmarje). Šebart Franjo iz Marenfcerga (Dravograd) v Mežico (Dravograd). Podržaj Justina iz Zgornje Polskave (Maribor levi breg) v Studence (Maribor desni breg). Tomšič Živko iz Sredinjcev (Murska Sobota) v Kostelj (Kočevje). Skodlar Ivana iz Smlednika (Kranj) k Sv. Kunigundi (Konjice). Tušak Milan iz Pobrežja (Maribor desni breg) k Sv. Marjeti na Dravskem polju (Ptuj), šaj-na Ivan iz Kamnice (Maribor levi breg) k Sv. Marjeti ob Pesnici (Maribor levi breg). Zemlja Gabrijel z Jesenic (Radovljica) v Tepanjo (Konjice). Podvršnik Anton od Sv. Martina na Pohorju (Maribor desni breg) v Skomarje (Konjice). Mlekuž Franc iz Svetine (Ptuj) v Radmožance (Dolnja Lendava). Marolt Franc iz Preske (Ljubljana okolica) v Dragatuš (Črnomelj). Skubic Vinko iz Lo-kovo-Otočko (Senj v savski bamovini) v Cerknico. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Izpred sadišča Ljubi jama, 7. januarja. Domačije in gospodarska poslopja v ognju Požigi se že davno vrše iiz maiščevakio-sti, šcz posebne požigalske mainrje neuravnovešenih ljudi in iz pohlepa po visokih vsotah zavarovalnine vse od tistih dob, ko so se v gospodarskem življenju pojavi'e zavarovalnice. Zadnja leta pa se vedno pogosteje pojavljajo požigi iz novega motiva — i"z gospodarske stiske. Te vrste «ie-lifloti so že na dnevnem redu sodišč im neredko se primeri, da požgejo svoje domta-č-je in gospodarska poslopja sicer prav pošteni gospodarji, ikn so zašM v denarno zadrego brez izhoda; le itzpiačilo zavarovalnine proti požaru je marsikateremu lastniku dandanes edina nada za poživi j en je propadajočega gospodarstva Da bi te vrste zločini ne ostali nekaznovani in da se ne bi zlonamerno Izkorišča1«, zavarovanja, je ministrstvo pravde nedavno priporočio sodiščem, naj zelo natančno in dosledno zasledujejo vzroke požarov. Dejstvo je, da je te vzroke zelo težko preiskovati, ker na pogoriščih ni ali pa je vsaj zelo težko najti dokaze, storilci pa skrbno čuvajo svojo tajnost Pojavljajo pa se summiičenja, a nedvomno je. da se bo marsikatero zasledovanje osumljencev iz-prevrglo le v dokaz nepotrebnega, neutemeljenega sumničenja i'©vi zaradi svojih umetnostnih zbirk ln starega pohištva. Oboje Pred" stiavlja velikansko vrednost. Pokojnika je zapustila graščino Kentskeimu vojvodi in njegovi soprogi s pridržkom, da mora biti grad vsa,k čas na razpolago angleškemu kralju in kraljici. Ostal© premoženje pokojne princese, zlasti gotovina, pripade dvema dmiigrma sorodnikoma pokojmice, namreč Mamuta Carnegie iin njenemu nečaku, norveškemu prestolonasledniku Glafu. Razburljiva zračna vožnja iz Soluna proti Rimu Rimska agencija Štefani poroča o doživljaju pilota, ki je vodil italijansko potniško letalo na progi Solun—Rim. Pilot se piše Fortunato Feredici. Letel je čez Tirano v Albaniji in je imel v zraku močne dramatične trenutke. * Zaradi visokih gora in planin je moral Feredici leteti nenavadno visoko, skoro ves čas v višini 5000 m. Pri tem je moral tudi skozi izredno mrzlo zračno plast, ki ga je pripeljala na meji Grške in Jugoslavije v toplejši in vlažnejši zrak. Zaradi tega se je stvorila na letalu ledena skorja, kar je letalo tako močno obremenilo, da niso motorji več zmogli teže. ki se je zaradi ledu na letalu občutno povečala. Letalo je zdrknilo končno iz višine 4200 m proti zemlji in je le malo manjkalo, da ni priletelo na tla in se razbilo na kose. Federici je bil dovolj hladnokrven, da spričo tega ni izgubil oblasti nad krmilom. Posrečilo se mu je nizko nad zemljo izravnati ravnotežje in preprečiti že neizogibno nesrečo. Srečen prijem je omogočil dokaj miren in siguren pristanek na ravni zemlji. Pilot in potniki so zaradi tega odnesli celo in zdravo kožo. všeč. Skoro tekel je k avtomobilu, pred njim je dndral avto a policijo, za njim pa vozilo z detektivi. Lindberghov avtomobil ni vozil naravnost proti hotelu, kjer se je družina ustavila, temveč je krožil nekaj časa po mestnih ulicah, da bi zme-del morebitne vohune, šele po dolgih ovinkih se je družinica ustavila pred hotelom Adeiphi. Na novega leta dan sta Lindbergh im soproga obiskala svojega svaka LJewellyna Morgana, skrivnostnega LAnd-berghovega dvojnika pa so tega dne videli v Londonu. Angleška javnost se zdaj živo zanima za vprašanje, če je pripeljal Lindbergh svojega dvojnika iz Amerike ali če ga je našel v Evropi. Vsekako ni dvoma, da je najel tega človeka zaradi tega, da odvrne od sebe pozornost, ki mu je prinesla v Ameriki veliko nesrečo. Res grozno je, če postane človek na takšen način jetnik lastne popularnosti ta slave! Ni idealnejšega sredstva za otroke, STAREJŠE LJUDI IN REKONVALE-SCENTE (po operaciji, porodu, gripi itd.) KOT JE /^rvfoa^ja ONA S SRCEM s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i. si. Radenska je NAJBOGATEJŠA naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (jod, litij, kalcij, brom, fosfati, mangan itd.) — Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla ! Nosač cesarjevega orožja Preskrba abesinske vojske z živili Takole dovajajo Abesinci svojim četam na bojišču hrano. Stvar se zdi na prvi pogled nepraktična, v resnici pa zelo koristi neguševim vojščakom Skozi Sueški prekop Italijanski transporti v drugi polovici lanskega leta Po oficialnih podatkih Družbe Sueškega prekopa, je v drugem poletju lanskega leta. to je od 25. junija do 25. decembra vozilo skozi ta prekop 445 italijanskih ladij v smeri proti Vzhodni Afriki. Te ladje so to-vorile: 246.361 vojakov in delavcev, 24.287 mezgov, 770 velblodov, 268 letal, 40.343 t munirije 39.656 t premoga. 33.490 t lesa. 44.496 t slame. 11.775 t cementa. 4491 t žvepla, 19.000 t mesa, 13 309 t alkoholnih pijač. 1660 t vžigalic, 29 009 t zelo eksplozivnih razstreliv, 7483 t vžigalnih bomb, 250.757 t vsakovrstnega orožja, 29.573 t bencina, 9564 t petroleja^ 27.820 t gonilnega olja, 8298 t mazil-nega olja. 9000 t pitne vode. V nasprotno smer je vozilo 338 ladij s 35.697 bolniki in ranjenci na krovu. Če je torej res, da oskrbujejo Italijani v Vzhodni Afriki ta čas samo okrog 20.000 ranjencev in bolnikov, tedai bi bilo iz teh podatkov razvidno, da so imeli v drugi polovici lanskega leta več nego 55.000 ranjenih in bolnih mož. Koliko je bilo mrtvih, pa sam Bog ve, saj to, kar sami priznavajo v svojih u-radnih vojnih poročilih n. pr. v obliki »na naši strani je padel 1 častnik in 6 vojakov domačinov«, izziva komentarje vsega sveta. Največjo korist od italijanske avanture v Vzhodni Afriki je imela doslej vsekako Družba Sueškega prekopa, ki je pobrala samo od italijanskih transportov v omenjeni dobi 1,423.508 funtov in 15 šilingov za pristojbine. Dividende za vsako njeno akcijo so znašale pri izplačilu 6. t m. 89.19 frankov, lansko leto ob istem času pa 51. 80 frankov. Nevarna televizija Infrardeči žarki razgaljajo več nego bi smeli • . • te nekaj tednov prirejajo v Parizu poskusno gledanje na daljavo. Predstave so občinstvu javno dostopne, vodja teh poskusov pa pripoveduje zgodbo, ki se mu je nedavno primerila pri enakih eksperimentih na Angleškem. Napovedovalec pri poskusili je moral nenadoma ustaviti svoje pripovedovanje sreda stavka. Strmel je preplašen na kontrolno platno, kjer so se mu režale v obraz same nage ženske! Predstavo s©, kakor rečeno prekinili in uvedlli prefiska. v©. Rezultat je p©kazaL da »o infrardeči žarki, ki so jSh uporabljali pri etoeperi- mentu, v stanu prodreti vsako snov, na pr svilo, volilo, bombaževim© in druga tv0i«iva, samo ne umetne svile. Plesalke, ki jih je napovedovalec opazoval pa so iimeLe na sebi dragocene toalete iz čiste svile. Posledica tega je bila, da s« jtii infrardeči žarki popolnoma razgalili. Od dtieva, ko se je to zgoditlo, so prejele vse plesalke in soideliuijoče dame pri televizijskih Poskusih ukaz, naj se oblaOio od glave do pete v umetno svilo, da ae kaj stičnega ne ponovi nikoli več. Žensko truplo v knjižni omari Zločinec ga je polil s klorovim apnom L«ni o binkoštnih praznikih je ieg»'ni|a j tej omari je bila skrfta njegova žrtev.. Edini poklic tega moža je, da nosi orožje abesinskega cesarja, ki je velik prijatelj puške in meča v Nemčiji štiridesetletna gospa Ahiova, 1»: je živela več let v skupnem gospodinjstvu z nekim Riihardom Wegnerjem Zdaj &o odkrila t Wegnerjevem stanovanju njeno trapjo. Ležalo je v omari za knjige. Wegner Je na Ponovna vprašanja, kje Je njegova gospodinja, odgovarjal da je oKSpotovaJa neznano kam. Medtem pa je priKtoo prodajal p©Wštivo, Prodal je vse: Postelje, omare in stole, dokler mu ni na koncu ostala samo omara za knjige, V Mrlič, ki mu rase brada ... Nenavaden smrtni slučaj v Kanadi V Quebecku, Kanada, se ljudje nePo-plsnio zanimajo za nenavaden dogodek. Na otoku Magdaleini, sloveča zaradi silovitih viharjev, k; divjajo tarna okoli, je uirnri 71 letni Didier Frugier. Vaški zdravnik je ugotovil njegovo smrt, toda P©k© Paf ga nočejo, ker so domačini prepriča ni, dia pokojnik še vedino živi. Baje še ni nastopila pri njem mrtvaška okre.penelost, a tudi brada ena in sedemdesetletnega starca še vedno bujno rase Poleg tega se zrcalo vedno orosi. če ga drž'jo mrliču pred obrazom. Zaradi p©kopa Frugierja je prišlo med vašKim zdravnikom in domačini d© velikih nas prot štev. Zdrav,«k je namreč zahteval. da se mora stare« takoj poko^f Sporočili je tvojo zahtevo brzojavno tudi notranjemu ministrstvu. Ministrstvo je pooblastilo zdravnika, naj še enkrat pre- tšče mrliča. To se je zgodi/1©. Zdravnik je odredil, da se m©ra Frutgier cndnesti na pokopališče, toda prebivalstvo »e je temu Ponovno uprl©, češ, da truplo ne kaže nobenih znakov razpadanja. In tako leži mrlič še vedn© domia v rak vi, brada m£ele devet sem jih naštel«. »Jaz pa sem jih naštela enajst!« »Devet jih je bilo«, je prisegel oni. »Meni pa se zdi, da jih je bilo vendarle enajst«, je menila Gaalova in dodala: »Pa kaj bi se prepirala! pričnrva še enkrat od kraja«. VSAK DAN ENA >Kaj, v pet ,in dvajset letih vašega zakona «e ni orav nič ohladila vaša ljubezen d» m'ža?« »Kako naj bi se ohladila, ko pa je ded ar še danes prav tako domišljav kakor pred pet in dvajsetimi letiU (»Politike««} > »JUTRO« It. 6. ~ 7 Cetrtelč, 9. I. 1936. Kulturni pregled Osemdesetletnica Antona Aškerca Danes hi pesnik »Balad in romanc« dovršil 80 let. Smrt ga je pobrala že pred 24. leti in prepustila Aškerčevo obsežno pesniško delo milosti in ne« milosti časa. Pred njegovim večnim tribunalom še ni končana zadnja prav« da. Že v poslednjih letih svojega živ« Ijenja je Aškerc okusil tragiko osa« melosti. Njegova pisma prijatelju dr. Turnerju, ki so bila delno objavljena po smrti mariborskega Mecena in Ahasverja, razodevajo gorjupo razo« čaranje z generacijo, ki je pod blešče* čimi gesli Moderne zavzela vodilna mesta v slovenski literaturi. V pre« 2T*i «K2K&S « fc i.' ■■■'M'- ■■ -»V "»< Ji zgodaj ostarelem apostolu slovenske svobodomiselnosti sta se brezkom« p>romisnost in kljubovalnost bojevali do zadnjega ciiha s pešajočo pesniško silo. Kje so bili stvarni vzroki Aškerce« vega nezadovoljstva? V mladih, ki so imeli več duševne prožnosti, širšo raz« gledanost, bolj skeptičen in subjektiven svetovni nazor? Ali pa v njem samem, ki ni znal ob pravem času odložiti pe« resa in ki je svojo Muzo, odporno in junaško devojko črnogorskega tipa, oborožil z bombastičnimi idejami in ji tako vzel čar in nežnost pesniške prikazni, skrivnost navdihnenja, lepo« to zasenčen o-sti, ki si brez nje težko zamišljamo poezijo?! Krivda je bila v Aškercu, pa tudi izven njega, v spremenjenem duhov« nem ozračju, ki je raznežilo slovensko poezijo, jo storilo bolj prozorno in krhko, odpravilo potrebo retorične, patetične in poučne pesmi. Dva pesni« ka. oba nadarjena, sta se zgrudila pod težo svoje polarno si nasprotne filo« zofije: monistični Anton Aškerc in katoliško idealistični Anton Medved. Tako je »ločitev duhov«, ki je zlomi« la tudi Gregorčiča, z dveh strani na« sedla na isto pesniško plitvino. Vendar so Aškerca valovi časa zo« pet dvignili; iz nasedlega broda nje« gove poezije še vedno moli kvišku najvišji jarbol pristne pesniške stvar« jalnosti, knjiga »Balade in romance«. Ta knjiga, in iz ostalih še mnoge stra« ni, ki jih je prof. dr. Prijatelj srečno strnil v Aškerčevo antologijo. Kdor pa bo hotel spoznati, kam pri« vede pesnika samo vihrajoča zastava bojevitih idej, ob kateri ni tiste veli« ke, temne skrivnosti, ki tiči v sleher« nem pristnem pesniškem in sploh umetnostnem stvarjanju, bo našel pri Aškercu dovolj svarilnih primerov. Primerov, ki so morda prav sedaj aktualni: sedaj, ko skušajo poezijo zooet vreči v vajeti socialnega in agi« tatoričnega utilitarizma. Tam, kjer usahnejo poslednje prvine čiste poezi« je, nastopi pesnikova umetniška .smrt. Veliki mojstri, kakor na pr. Čeh Oto« kar Brezina, so umeli ob pravem ča« su umolkniti. Aškerc tega ni mogel. Bil je bližji svojemu okornemu pre« vajalcu Jaroslavu Urchlickemu, čigar genij je hiral za čezmerno plodovi« tostjo. Toda Aškerc, ta goreči pridi« gar novega, svobodnega duha in ma« sčevalec duševnega nasilja, s katerim so zvezali njegovo mladost, ni tolike svarilen primer pesniške gostobesed« nosti, kolikor kaže sodobnikom in po« tomcem, kako prazna je lahko poezi« ja, če iz nje izgine zarja pesniškega ne vse skrivnosti. Tudi najboljše ide* je ne morejo rešiti poezije, če ni za njimi močnih utripov pesniškega srca. In Aškerca se je prezgodaj lotila pes« niška inertia cordis . . . Po smrti je bard slovenskega upo« ra dosegel v svoji pravdi pred neiz« prašnim tribunalom časa dve zadošče« nji: Dr. Ivan Prijatelj mu je posvetil obsežno študijo in izbral njegove naj* boljše ali vsaj najznačilnejše pesmi , v Antologijo, ki je izšla najprej v Pra« gi pri Svobodni misli, nato pa v Ljub« Ijani pri Tiskovni zadrugi. Ta knjiga je še vedno najboljši vodnik po Aš« kerčevem življenjskem delu in naj« pomembnejši njegov spomenik. Dru« go zadoščenje mu je dal Zagreb z an« tologijo, ki ji je napisal uvodno štu« dijo filozof dr. Bazala. Zadoščenje? Da, to je delna zmaga v pravdi za pesnika Aškerca: zmaga, ki kaže, da ni in ne bo ves umrl, četudi je že mno« go pesniških cvetov orumenelo in od« padlo in se pomešalo z obilnim suhim listjem na slovenskem Parnasu ... Non omnis moriar. Ta Horatijev verz ponavlja Anton Aškerc iz svoje grobnice na ljubljanskem polju, ob osemdeseti obletnici dne, ko so mu rojenice spletle življenjsko nit. Nje« gov uporni duh še živi. In kdo more reči, da ne bi bilo tudi danes treba ne« koliko te njegove trdne vere v ideje, vere, ki ni poznala skepticizma in re« lativizma, ki je oboževala človeka in oznanjala neskončne možnosti njego* vega napredka?! Četudi je zaradi te vere ohromel v njem pesnik, človek — značaj ni umrl ... »V delih svojih sam živel boš večno«. Bibliografija Antona Aškerca, Id jo pripravlja za mariborsko Zgodovinsko društvo prof. Marija Boršnikova, bo nov venec v njegov spomin in prepo« treben donesek k proučevanju njego« vega življenja in dela. — o. Anton Aškerc in slovanstvo Nobeden naših pesnikov ni pritegnil v svoje pesmi toliko motivov kot prav Anton Aškerc. Na številnih potovanjih je prišel v skoro vse slovanske dežele in doma je bil v vseh slovanskih slovstvih. Pazno je sledil političnim in kulturnim dogodkom pri Slovanih, kar se izraža tudi v njegovi poeziji. In samo o tej strani Aškerčevega slo-vanstva govore naslednje vrstice: Na slovanskem jugu, pri Srbih in Hrvatih je dobil Aškerc mnogo pesniških motivov. Častilce orientalskih verstev so posebno mikali Slovani mohamedanske vere, zato govori >?k>potniku«, da ga ne moti njegova vera, marveč ga" mami »premili jezik« njegov, saj »slovanska sva si brata, (ej, jedne sva krvi!«) In »V Husrev begovi džamiji« v Sarajevu želi videti »kak Alaha moli Slovan« ter želi. naj »pošlje nam Alah naš veliki čas!« — V Novem Sadu ga je mamilo »Srbsko dekle«, v Beogradu je »Na Kalemejdanu« premišljeval, kako smo »mi jugoslovanski—barbari« čuvali Evropo pred divjimi narodi. — »Kraljevič Marko« vstaja iz groba, da odhiti nad Turke. Opeval je tudi smrt »Poslednjega Obrenoviča«. — V ostro sodobno politično pesem se je povzpel Aškerc v »Boju pri Pirotu?:. kjer srbski vojak očita Milanu Obenoviču, da je proti ljudski volji peljal narod v boj: »Kdor brata. ščuje na brata, — ta bodi — ta bodi pro-klet!« — »Macedonski vsta?« in »Hajduk« sta izraz sočutja z borci proti Turkom. Zgodovinsko snov iz hrvatske preteklosti je o-peval Aškerc v »Knezu Ljudevitu« (Junaki) in »Stari pravdi«. Navdušeno je spremljal naš pesnik boje Bolgarov za svobodo, pesmi »Jek z Balkana« je slavil združenje vzhodne Rumeliie z Bolgarijo; zato »Šumi Marica...« ker nikdar več ne bo suženj Bolšja r. »Rapsodije bolgarskega goslarja« (13 pesmi) pa slave boje za svobodo. Med Čehi se mu je vzbudil »Na Velegra-du« klic naj vzide dan naše večne svobode. V »Svetopolkovi oporoki« pa opominja z zgodovinskim motivom k slogi. »Brat Slovak? mora v tujino, v Ameriko, ker mu je Madžar tod gospodar. Ko ga pesnik sreča na poti, ga vprašuje kdo mu bo učil otroke madžarski. Sicer mu je pa prav, da mora z doma — zakaj je panslavist! Madžarsko krivicnost v narodnostni politiki je obsodil tudi »Pred spomenikom Petofije jake: »Sam zguti svobodo, kdor jo drugim jemlje«. Pri Poljakih je »Pod Wawelom« obiskal grobove poljskih kraljev in vprašuje: »Kje je grob — poljske svobode?« Pred spomenikom Mickiewiczevim vV Varšavi je slavil »kralja — poetac Rusi pa so uživali največjo veljavo v Aškerčevi poeziji in naziranju njegovem. Opeval je ruski jezik, rusko vas, Petra Velikega Puškina. Moskvo, Atanasija Sejmjonoviča itd. Tudi igri »Izmajlov« in »Red sv. Jurja« se dogajata na Ruskem. Aškerc pa je tudi mnogo prevajal iz ruskih pesnikov in je dokončno uredil Veselovo »Rusko antologijo«. Tu piše tudi, da so ruski pesniki »borilci za veliko idejo svobode slovanstva in humanite-te«, ter da bi moral vsak Slovenec citati ruske pisatelje v izvirniku. Tak borec za slovanstvo in njega svobodo je bil tudi Anton Aškerc, ki je v davoriji odločno napovedoval Slovanom: — »Mi vstajamo!« Gorazd. Zapiski Tiskarski škrat je v včerajšnjem kulturnem pregledu razkosal članek » Leksikon Minerva« v dva dela in vrinil vmes naslov »Iz zagrebškega pisma«. Jlrakov »Lincoln« v Osijcku. Beograjsko »Vreme« je nedavno priobčilo vest, ki jo je zabeležilo že prej »Jutro«, da bo v Pragi uprizorjena drama Ivana Mraka »Lincoln«. »Vreme«, ki se je že lani zavzemalo za uprizoritev tega slovenskega dela v Beogradu, tudi poroča, da bo »Lincoln« po vsej verjetnosti uprizorjen v Osijeku. «»»»»»»»««<»»»»» por t Garmisch-Parten-kirchen pred durmi Priprave za odhod naše smučarske olimpijske vrste so pri kraju; vršijo se še zadnji intenzivni treningi, da bo naš uspeh v tej gigantski borbi z 28 narodi čim častnejši in uspešnejši. J.Z.S.S. je s svojimi skromnimi sredstvi storil vse, da je moštvo za naše razmere dobro pripravil. V tehničnem in moralnem pogledu smo z delom in pripravami lahko zadovoljni. Ne tako v gmotnem pogledu! Ta stran naše priprave je ravno tako, važna kot ostali dve. Kajti če bodo morali naši olimpijci štediti pri vsakem najmanjšem izdatku, bo to slabo vplivalo na njihovo razpoloženje in tehnično znanje bo brez-dvoma zelo trpelo. še je čas, da naše fante rešimo teh moreč ih skrbi. V nedeljo 12. t. m. bodo stopili nabiralci pred Vas, da tudi Vi darujete svoj dinar za naše smučarje. Razumemo, da je ta pot javnega zbiranja za vas kot tudi za nas težka. Toda pomnite, da stopamo^prvič pred vas s to prošnjo. Vsak še tako skromen dar je za nas važen in dobrodošel ! Dolžni smo svojemu narodu in državi, da nastopimo pri olimpijadi v Garmisch-Partenkirclmru dostojno in častno, dolžni smo že po svoji pravici kot najstarejši smučarji srednje Evrope. Spomnite se vsega tega v nedeljo! Prosimo Vas, kupujte naše smučarske znake ali pa darujte svoj smučarski vim« v Budimpešti, ugotavljajoč, da bi pe-mita in če so v hramu Muze razgalje« snik odprl usta. če bi mogel in bi svaril ro- Table teniški dvomatsfr Hermes : Ilirija Danes se bo vršil v salonu restavracije »Keršič« na CeLovškj cesti izredno zanimiv mateh v namiznem tenisu med dvema najboljšima kluboma Jugoslavije. Že dve leti se nista srečala Ilirija in Hermes. Igralci so med tem časom izpopolnili svoje znanje, tako da bo značil ta matoh višek toble-teniške igre. Vsak klub nastopi s teamom 6 igralcev in v najmočnejši postava. Ilirijo bodo zastopali: WeissbacheT, bivši prvak dravske banovine, državni re-prezentanit, ki je že zastopal Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v Badnu, žaža, Lanskoletni mednarodni prvak Bleda in državni reprezentant. Nagy, dvakratni prvak Gradca, Gerzinič, bivši prvak dravske banovine in mednarodni juniorski prvak Bleda, Lazair, sedanji juniorski prvak avstrijskih alpskih dežel in mladi Dernov-šek. Hermes pa zastopajo: Marin, sedanji nrva dravske banovine, prvak dunavske banovine in mesta Pančeva, mednarodni prvak dravske banovine, prvak damavske ske doline in nrvak avstrijskih dežel. Drugi zastopnik Heimesa je znani internaoi- onalec ki državna reprezentant Horvat. Slede še mlajši Kosukna, Djinovski, brata Zor nad a in Grbec. Vsekakor bo imela Ljubljana priliko videti niz najrazličnejših stik)v tega lepega športa. Zopet bomo opazovali borbo starega napadalnega sistema igre z novim, modernim sistemom, ki daje prednost obrambi. Med igralce prvega štejemo predvsem Weissbacherja, ki šteje nedvomno med najboljše svetovne driverje. Dalje je tu elegantni Ziža, ki je s svojim krasnim 6tilom, izpopolnjeno tehniko obrambe in učinkovitimi drivi zadavil doma in v inozemstvu. Med predstavnike drugega sistema igre, ka se poslužuje predvsem lesenih raketov, štejemo Marina, ki je gotovo eden naj borbene jših in naj nedar jene jSih igralcev Jugoslavije. Njegov način igre ima bodočnost, o čemer pričajo navedeni rezultati. ki jih je dosegel tekom zadnjih treh mesecev. Znana rutinerja sta Horvat in Na.gv. Med talentirane m'ade igralce smemo šteti še Koemino in simpatičnega Lazarja. Vsek?kor bo prišlo občinstvo na svoj račun. Prireditev je v propagandne 6vrhe vstoonine pro«ta in ima namen zbuditi večje zanimanje za ta lepi šport, ki ima pri nas zdravo podlago, saj smo v stanu, da na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pragi zmsedmvo eno izmed prvih mest med 20 sodelujočimi državemi. Igra se od 9—12. in 14. naprej. Hllllllllllllllll Službeno iz LN P, (Lz predsedstva) Iz-šla je nova izdaja pravil im pravriinikov JNS. Posamezen izvod etarie 10 Din in se dobi v pisarni LNP. Izvem ljubljanski klubi in interesenti prejmejo pr a/vila po pošti, če nakažejo na čekovni račun L03nultl&tična burka«. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24.00: Nočni koncert. □□□□00E □□□□□UULUDOCOD □ □ 100 uspehov □ „JUTRU" B g en oglas □_ □ □□□coonocnnaDn ZAHVALA Ob težki izgubi dragega SREČKA ZALOKARJA uradnika Mestne elektrarne celjske se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej priliki pismeno ali ustmeno izrazili svoje sočustvovanje. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. primariju dr. Lavriču in ostalim gg. zdravnikom, ki so mu lajšali zadnje dneve, sestram usmiljenkam za njihovo požrtvovalnost, Celjskemu pevskemu društvu za ganljivo petje, g. prof. Finku za poslovilne besede, vsem darovalcem vencev in cvetja. Srčna hvala tudi vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica za pokojnika se bo brala v ponedeljek 18. januarja ob 7. uri v opatijski cerkvi sv. Daniela v Celju. V Celju, 9. januarja 1936. Rodbina ZALOKAR in ostalo sorodstvo. Zane Grey: 38 Teksaški jezdec Temna, strastna besnost ga je grabila. Stresala ga je kakor burja hrastovo drevo. Ko je to minilo, je bil hladen. Obrvi so se mu mrko bočile nad žare-čimi očmi. Njegov sklep je bil storjen. Izpodbodel je konja in odjahal naravnost proti vasi. Shirley je bil velik in na pogled premožen kraj. Odcepek železnice se je tu končeval. Glavna cesta je bila široka, obrobljena z drevjem in košatimi hišami, in mnogo trgovin je bilo zidanih iz opeke. Na sredi je bil velik trg, ki so mu dajala senco velikanska drevesa. Duane je ustavil vzpenjajočega se, prhajočega konja pred skupino brezdelnih mož, ki so sedeli v senci dreves na klopeh in pasli lenobo. Kolikokrat je bil Duane že videl take gruče pretezajočih se, golorokih Teksancev! A še nikoli ni bil doživel, da ioi bili mirni, zaspani in dobrodušni možje toli hitro izpremenili vedenje in izraz. Njegovo pojavljenje je očividno zbudilo pozornost. Takoj se jim je zazdel nenavaden gost. Kolikor je mogel Duane presoditi, ga ni nihče spoznal in nihče zaslutil, kdo je. »Jaz sem Buck Duane!« je izpregovoril. »Bral sem lepak — tam zunaj na kažipotu. To je prekleta laž! Naj stopi kdo po tega Jeffa Aikena. Videti ga hočem.« Obči molk je sprejel njegovo napoved. To je bil edini učinek, ki ga je Duane opazil, zakaj ogibal se je pogledati vaščanom v oči. Razlog je bil kaj preprost. Razburjenje ga je bilo prevzelo in si je dajalo duška v solzah. Sedel je na klop, uprl komolce v kolena in skril obraz med dlani. Kaj mu je še bilo do svoje usode? Ta sramota — da, to je bila bilka, ki mu je strla hrbet! V tem je opazil med ljudmi nekakšno gibanje. Slišal je šepetajoče, pritajene, hripave glasove, nato pa drsanje nog. ki so hitro nekam tekle. In zdajci mu je nasilna roka izdrla samokres iz torbe. Ko je Duane planil pokonci, je stal pred njdmi mršav človek bledega obraza; tresel se je kakor šiba na vodi im mu grozil z njegovim lastnim samokresom. »Kvišku roke! Hejo, Buck Duane!« je zarjovel dedec in nameril orožje. To je bilo menda znamenje za izibruh peklenskega hruipa. Duane je hotel govoriiti, a nihče ga ne bi bil razumel, niti da je vpil s poslednjo močjo svojih pljuč. Z zlovoljniim zaničevanjem je zrl na imršajvega moža in na vse druge. M so se s svojim lastnim krakom pripravljali v besnost. Nič se ni dvizal, da bi vzdignil roke. Zdaj, ko je bil neobo-rožen so dobili vaščani pogum. Nekaj mož ga je zgrabilo za komolce in mu jih zvezalo na hrbtu. Upiranje bi bilo zaman, tudi tedaj, če bi se M Duane hotel braniti. Vzeli so mu laso s sedla im ga zvezali taiko, da si ni mogel pomagati. Ljudstvo se je zgrinjalo iz vaških ulic, iz hiš in trgovin. Stari možje, cov/boyi, pisarji, dečki in kmetje so drli ma kup. Množica je rasla in rasla. Hrup, ki je postajal čedalje glasnejši, je privabljal tudi ženske. Gruča deklet je pritekla, a strah in sočutje sta jo zadrža la v azadiu. Navzočnost cowboyev je izpremenila položaj. Razpehali so množico, pristopili k Duatou in ga zgra/bila s sirovimi, veščimi pestmi. Eden izmed' njiiih je zakričal besni trumi, naj se umakne in neha pritiskati. Nazadmje jO je odipehal v krog, a precej časa je trajalo, preden se je trušč toliko polegel, da je bilo moči slišati posamezen glas- »AM boste že mirovali, vsi kar vas je!« je rjovel cowboy. »Človek svoje lastne besede ne sliši. Nazaj — tako! Kaj bi se prerivali. In zdaj mir! Da vidimo, kaj je!« Cowboy, očividno spoštovan človek ali močna osebnost, se je zdaj obrnil k mršavcu. M je še vedno vihtU samokres. »Proč s pdhaLnikom!« je rekel. »Taka. reč se utegne sprožiti. Mar ga daj meni, Abe! Kaj se je torej zgodilo? Kdo je ta zvezani geratlemam in kaj je zakrivil ?« Mršavec, ki mu je zdaj malo manjkalo, da se nd sesedel, je vzdignil drhtečo roko in pokazal. »Ta človek je — Buck Duame!« je zaječijail. Jezno mrmranje se je razneslo med množico. »Vrv! Vrv! Na direvo! Obesite ga!« je zaikričal razburjen vaščam. »Buck Duame! Buck Duame!« Cowboy je pomiril kričaoe. »Odkod veste, da je Buck Duame?« je rezko vprašal- »Sam je povedal!« je odvrnili mršavi Abe. »Kaj!« se je začul nejeveren vzklik. »Cista resnica!« je za jecljal Abe in vzneseno vzdignil rake. Starec je bil, im pomen njegovega junaštva ga je tiščal k tlom. »Pripodil je komja semka jle in toliko da nas ni podrl. Nato je skočil Aa tla in rekel, da je Buck Duame im da hoče videti Jeffa Aikena. Ubiti ga je hotel!« Ta govor je povzročil med množico novo razburjenje.. M je balo enako glasno kakor prejšnje, le da se je hitreje poleglo. Ko je cowboy s pomočjo tovarišev obnovil red, je bi že nekdo vrgel Duamm zanko okoli vratu. »Potegnite ga kvišku!« je zavreščal divjeok mladenič. Cowboyi so odrinili prirtiakajočo drhal. »Abe, če nisi pijan aM blaaem, povej bo reč že enkrat«, je velel izpraševalec- Abe je bil nekoliko užaljen in je s še večjim dostojanstvom ponovil svoje poročilo. »Če je Buck Duame, kako vraga more biti potem njegov samokres v tvojih rokah?« je roibaito vprašal cowboy. »I tjaka/jle se je usedel — in spustil glarvo med dfliani, takole — mu, pa sem mu izmakniti samokres ata sem ga imel v oblasti«. Cowboy se je zasmejal ki 3 tam pokazal, kaj mM o starčevem junaštvu. Tudi tovariši so se široko zarezali. Nato se je vodja obrnil k Duamu. »Tujec, najbolje bo, da se sami oglasite«, je dejal. Ta beseda je umirila množico bolj, kakor H jo bilo moglo povelje. »Jaz sem Bucik Duame!« je rekel zvezani. Veliki cowboy je vztrepotal, kakor da M ga bil udarni. Vsa topla rdečica mu je izginila iz obraza. Potlsmffl je spodnjo čeljust naprej- žile na vratu so mu debelo nabreknile. Kakor bi trenil, je dobil trd, resen in tuj obraz. Iztegnil je krepko roko in zgrabil Duana spredaj asa srajca. na i nov i j a xe ruazai936 Zastopstva v vseh večjih krajih. JsEgoslave nsko Standard Beograd, Kralja Aleksandra 17« Company a. d., CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id igčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—-Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. v.': K-.^^i^^^žfef Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« flS« "9 * « odgovor, priložite l^M 3>« V ZtiamKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek f,Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din. la?eb 3 L sa Šifro ali lajanje aslova 5 Dia Najm»«'5l tnesek 17 Din. Mlado dekle idiravo in (iobro vzgojerao, iščem k otrokoma za vos dan. G. Hribernik, Ljubljana, Gosposvetaka 4. 638-1 Dobre organizatorje iščemo sa vsako mesto in večji kraj, s kavcijo, sa nov rentabilen zaščiteni posel. Ponudbe b svojim opisom poslati: Beograd post-fab 671. 051-1 Gospodično t dobrim sopran glasom iščem za dam\ko tambura Sko kaielo Začetna plača 200 Diu n-est-čno. Ponudbe po intižuos-t' s fotografijo na — Kapelnik, kavarna Lei o. Lj'ib ' i a. 667 1 Prodajalko perfaktno. izurjeno. sprejmemo v trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto c. 6(78-1 Službe išče Vsaki beseda 40 p-r: davek Din. lajanje naslovi 5 Din najmaoiš' cnesek 12 Din. Brivski pomočnik dober delavec im bu-bi-striže c, išče službo. Rad i11 dajanje naslova S Din NaimaniSI inesefe 17 Din Dobro mleko po zmerni ceni dostav-lja na dom. Vprašati pri upravi veleposes&va Slivnica pri Mariboru. 982.6 Knjige Ue. eda I Dia davek Din t? Šifro ali dajanje laslova 5 Din NaJminJŠt tnesek n Din VELIKI ROMAN LJUBEZNI prinaša ravnokar »Družinski tednik« pod naslovom »Njena velika ljubezen«. Začetek (popolnoma brezplačno). Zahtevajte od uprave »Družinskega tednika«, Ljubljana. Tyrševa c. J. J. 308-8 Ecasaaa Bese-la > Oln Javek i Din. ca Slfro aH lajanje naslova S Din Naimaniši toesel 17 Dia Kateri kipair ali podobar mi da v prodajo svoj« izgotovljene izdelke. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod inačko »Dežela«. 685-3 Beseda 1 Din. davek 3 Dia » 5ifro al) dajanje naslova 5 Dia Najmanjši tnesek 17 Dia Cisti med čebelnd, trčan in pneoejen, 11300 kg, prodoma večje ko. lič.ine. Vzorec in ceno pošljem na tahtevo. — Drago Ivkovič, svečama, Gjurgje-vac, P od na/vina. 634-33 Telefon 2059 Suha drva, premog, tcarbopakete 0 vi dobite pri 1. POGAČNIK Bohoričeva al. SI 5 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko 36 Kapitan, ki je bil od padca in strahu skoraj nezavesten, ni ničesar ne slišal oe videl. Zanka mu je počasi nihala nad glavo in se spuščala niže in niže, kakor da bi molče vabila: »Zgrabi zame!« Nato mu je nežno legla okoli vratu. »Poteg-nimo!« je zgoraj ukazal profesor. O jej, o jej, kakšno strašansko vpitje se je začulo iz prepada! ieseda 1 Din. Javek 3 Din '.<, Šifro al) dajanje naslova < Dia Najmanjii tnesei. 17 Dia Buteljke •ampanjske, konjakove in irug-e steklenice, kupi Fr. Khajm, Miklošičeva 8. 66i3-7 beseda I Din. Javek > L)u ta šifro ali dajanje naslov:. 5 Dia Najmanj« mest k 17 Dia Moško kolo raibljeno, dobro ohranjeno, kuipim. Stefain Mencinger, Smartinoka 10 666-111 Dragocenosti Vsakovrstno zlato knpnje po najvUJib eenab Cerne . ju veli r LJnbliana. Wolfova oliea 3 Kapital Beseda I Din. da rek 3 C in. ep Slfro ali dajanje naslova 3 Dia NajmanjSI tnesek 17 Oia Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko 1 Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 80-16 Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke do vsote Din 65.000 kuipim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«. «77-4)6 Kateri gospod bi denarno pomagal mladi, simpatični gospodični. Ponudbe n« ogl. odd. Jntna pod ^Prijateljica«. «3-16 Knjižico ljubljanske Ljudske do Din -.32.000, kupimo ta gotovino. Gospodarska pisarna, Ljubljana, Selenburgova 7, L nadstropje. 6173-46 Knjižice Zadružne gospodarske banke, kupimo v vsaki višini, najpovoljnej« proti gotovini. Gospodarska pisarna. Ljub ljana, Selenburgova 7/1. 671-16 Beseda 1 Oio. davek 3 Din. ca Šifro ali dajanje naslova Naimanjši tnesek 3 Din 17 Din. Pisarniški lokal (3 sobi), tik sodišča, pritličje, event. souporaba telefona, oddam. Vprašata telefonično S4-61. 529-10 Trgovski lokal novo opremljen, s stanovanjem in pritikldnami v več jem industrijskem kraju, oddani za 400 Din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6B5-19 Gostilno v sredini m<®tsi ali bližnji periferiji vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. februarja.«. 087-19 Seseda 1 Din davek * Dia tn ilfro ali dajanj* aslttv« 5 Din NaJmanJIl mtMk 17 Dia Hišo enodružinsko, v bližini Ljubljane, za 40 do 13.000 Din, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom 1936«. 600-90 Naprodaj hiša s pekarno. — A. Terpinc, Kamnik 6. 652-2" tanovanje Beseda I Oln. davek J Din. ca Ilfro ali dajanje naslova J Oia Najmanjši tnesek 17 Oia Stanovanje »ddaan, dvo- ali trisobno z !>»lkonom, parketirano. — Bolgarska 17. 660-3: V novi hiši oddaim takoj dve stanovn nji po dve sobi, kabinet. kocpa.ln.ica s pritiiklinami in vrtom. Ljubljana VII. Po izve se Rožna ulica i7. pritličje. srmio-ai Stanovanje oddam taikoj. Soba in kuhinja. Aleševčeva cesta -4. Ljubljana VH. 6T76.31 Stanovanja Lepo stanovanje 4 prostornih sob, 1 kabineta in kopalnice, iščem za 1. marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Zmerna cena in čisto«. 616-31» Za 1. februar iščem moderno stenovan je: 3 sobe, k-opa/1 niča event. plin, etažna ali centralna kurjava. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kom tort«. 675-31a Beseda I Din. davek 3 Din, šifro ali dajani? nasi. va J Din Nalmanišl mesek 17 Dia Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko, oddam gospodu. Stan in dom, Postojnska ul. 22, L nad. — Istotam naprodaj 3 omare, kopalna banja in kuhinjska miaa. V»e poceni. 677-33 Opremljeno sobo lepo, v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 689-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnišča, iščem za takoj. Naslove pod ^Strogo sepa. ratno 1836« na ogl. odd. Jutra. 65&-28a Vsaka beseda 2 Dlo; d. vek i Din. ib Ilfro r dajanje naslova S Din. naimanlšl tnesek 20 Dia Težko preizkušena ločena žena želi z dobrosrčnim 40—let starim gospodom stopiti v korespondenco. Dopise pod »Srčna kultura« na podružnico Jutra Maribor. 679-24 Vsaka beseda 2 Din; davek . Din. ta šifro ali dalanje naslova 5 Din. najmanjši tnesek 2« Din. Besno znanje mlade, prikupne, muzikalič-ne gospodične, čiste preteklosti, ugledne rodbine, želi gospod v dobri poziciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča 1936«. 66-'-35 H 2« m s Beseda i Um Javek i Dlo. a Mfro ali dalanje natlnv: 5 Din Najmanjši tnesek 17 Dia Trije pletilni stroji pisalni stroj, šivalni stroj, pisalna miza. bjagajna in razni predmeti se prodajo na dražbi dne 1)1. januarja ob 14. uri v Mariboru, Aleksandrova 1®. Interesenti se vabijo. 672-32 Briljanten uhan sem izgubila od Rožne ul.. Stari trg, Mestni trg. Stri tarjevo ul. po Miklošičevi cesti do sodili je. Pošten najdete!j naj odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 608-38 □□□□□□□□□□□□□□ Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE Iz lekarne DR. G. PICCOLMA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. □□□□□□□□□□□□□D Telefon 2® §i PREMOG DRVA in K ARBO PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska cesta Najslajša In najboljša krepiHa pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Fruška gora. OUA Sblser higiene GOSTILNA PRI FIGOVCU LJUBLJANA — TIRŠEVA CESTA 13 SE ODDA S 1. FEBRUARJEM 1936 NA RAČUN. — PONUDBE TAKOJ NA TVRDKO L K N E Z, LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 1-3* f Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, svak in tast, gospod JOSIP BERVAR državni vpokojenec dne 7. t. m., po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo danes v četrtek, dne 9. januarja 1936 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. januarja 1936. Rodbine BEBVAR, ŠKRJANC, GOLOVIN. KOZA POBEL ob dotiku magične nove tvarine Odkritje nekega kemika po srečnem naključju Ko je neki pariški kemik razlil pa svoji roki nekaj očiščenega oksigenskega belila, ni niti slutil, da je s tem nenadoma odkrito sredstvo za olepšanje in obelenje kože. Pred njegovimi očmi se