239. številka. Ljubljana, četrtek 20. oktobra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pc» poŠti prejemali za av stro-o ger sk e dežele /.a celo leto lrt kI., za pol lota H gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., '/a rent leta 3 gld. 30 kr., za en neveo 1 gld. 10 kr. Za poiiIJMfffl na dom ae računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gotpođfl učitelje na ljudskih Ionih in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. .*><> kr., po pošti prejenian za četrt leta :» tfold. — Za oznanila se plačaj« od četiristopne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ne dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianov >j hiši „gledališka stolna". Oprav uištvo, na katero naj (je blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznHiiiia, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. V resnici na delo! (Z Notranjskega.) II. Kaj bi naj se govorilo, o čem posvetavalo in o čem sklepalo, kakšna vprašanja sestavljala naj bi se pri pred posvetovanji, katero smo omenili zadnjič? Definirajte nam najprej naš občni politični program, zlite dalje potrebe, stavite nasvete posameznih stanov z ozirom na dežele in krr\je v neko celoto, obrisajte meje naših narodno-gospodarstvenih teženj, določite sredstva za reformacije in zboljSevanje in razdelite pod prisego delo itd. Povejte, to bodi vseslovensko vprašanje, in to krajevno, katero nam je pa vender moralno ali kakor si bodi podpirati. Raztegnimo to vse bolj na široko! Taisti ne trd<5 tako po krivem, ančeš, da mi Slovenci smo v politiki zbegani, da nij-mamo nikakeršnega splošnega programa, kjer je ludi uzroka iskati, da se usti toliko šepave žurnalistike. Naše prvo in glavno vprašanje, na&a slovenska skupnost, to hodi zadnji čas rakovo pot. Ali so bili vsi tabori, ali je bil ves trud naših najboljših domoljubov in veljakov prazen manever? Zdaj silimo nad vodo vedno le osobna, administrativna, provincijalna in na mestu kardinalnih malenkostna vprašanja. Kdaj nagla-šamo svoje občno vseslovensko stališče? Kje je naša tužna Koroška, kako je z narodom ob Dravi, v ubogej Istri, o beneških in ogrskih Slovencih kar molčimo?! Izgubljene so besede, če se trdi in trdi, krepi srce in pomagano bo vsemu telesu! Mi smo razkosani na sedem teles, torej je de Faust. (Spisal Ivan Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Entbohren solist du, solist entbehren. Faust, I. Theil. (DaUe.) I > r m ir <> pismo. (Isti istemu.) M . . . . 12. juuija 1850. Treba, da Ti, dragi prijatelj, važno novico poročim. Samo slušaj. Včeraj pred obedom dobil sem voljo se malo sprehoditi, a to ne po vrtu nego po cesti, ki pelje v mesto. Ko pridem na pot, pred menoj se v nedogledno daljino razširjajoči, jel sem brzo stopati ne misle kam. Zdelo se mi je, da imam važen posel in da se mi mudi. Na jedenkrat zapazim konje proti meni gredoče. Pa vender ne velja to meni?"'—* ^pomislim.; s tajnim strahom. Na facto sedem individijev. In kakšen drob je v teh zapuščenih, hircjocih telesih ? Ako se ne sklenemo hitro, nam večina jetike pogine! Tam, kjer je največja sila, tam je potreba najprej rešitve in skupne pomoči. Modro a odločno je treba stopati, kos za kosom terena pridobivati in vedno poudarjati administrativno združenje vseh slovenski govorečih pokrajin! Prva in zadnja misel bodi: ego autem censeo — politično se moramo združiti! Drugo imenitno občno naše vprašanje je naše javno naobraženje. Prestrojiti je treba povsod po jednem načrtu naše narodne in srednje šole, posebno naša izobraževalca, kakor terja to čas in svojstvo narodovo. Kolikor večja nevarnost je kje za našo narodnost, toliko silneje terjajmo vzajemno domačega pouka! Nam navidezno samo določba o jezicih mnogo kvari narodne šole, katere se ponemčujejo ali pa v pravem napredku zavirajo. V krajnem, okrajnem šolskem svetu, sede mogočni možaki, katerih deca navadno prehaja z doma v tuje mestne šole. V interesu svojem in ne /a občno korist glasujejo potem za tuji pouk, in kako pogosto! Naše kmetijstvo je potreba izboljšati, našo obrtnijo povzdigniti, našo trgovino razširiti, ali zato nam je potreba zaroda in primernih šol. In ravno iz kmetijskih, obrtnih in trgovinskih šol sije nam največji up za gotovo in srečno prihodnjost. Iz tacih strokovno narodnih šol izredil se nam bode zanesljiv in koristen srednji stan, kateremu bode višja inteligencija učitelj, svetnik in voditelj! Stopimo korak dalje: tu zadenemo takoj Ina kreditno pitanje. Nam Slovencem je nekdaj Iz bnnko „Slovenijo" zasijala blažena, upapolna zvezda! Ali ne budimo zalih spominov. Dvig- vozu sedel je nepoznan bradavec. To me umiri. Ali ko pride tujec blizu mene, veli svojemu kočijažu ustaviti, se uljudno odkrije ter me še uljudnejše povpraša: če ima srečo, da govori s P. 13. ? Kakor kakšen obsojenec mu povem : da sem jaz to sijm. A pri tem sem v bradavca gledal ter si mislil: tega človeka moral sem uže kdaj videti! — Vi me ne poznate? — vsklikne sto-pivši z voza. — Ne gospod! — A jaz izpozmil sem Vas takoj! Zdaj izvem, da je to Prijmkov, naš stari tovariš v šoli. — Vraga — si ti misliš, pa to je ta važna novica! Prijmkov bilje, kolikor še pamtim, deček dosti prazne glave, a niti zloben niti glup. Tako je, dragi mi prijatelj, ali čuj samo dalje.f nimo se ter probudimo na novej, reelnej poti zaupanje v narodni in ?asobni kredit. Pri tem nam je gotovo potreba prijaznega centralnega denarnega zavoda, da bi bil podpora, zaslomba vsem narodnim malim založnicam, hranilnicam in podpornim društvom po deželi. Vsem bi pa morala biti svrha, potrebnim priskočiti v pravem času hitro in dober kup ter sploh tudi moralno vplivati na dejanje in nehanje pri gospodarstvu in prometu. Nij tako smel ideal, ako zapišemo, da bi morala sebičnost in pretirano dobičkarijo nadvladovati sveta ideja narodnosti: sicer je krščeni j ud huj^i, nego pravi! Nihče na svetu ne ignorira več velikega pomena železnic in sploh komunikacij. Pri nas smo sebičnezi tudi tukaj, in se nekako srpo pulimo za prvenstvo. Da dobi Trst preko Goriškega, Štajar do Zaprešic svojo železnico, da se resno gradi dolenjska Železnica, da se Koroška tesneje in bolje zveze s slovenskimi deželami, vse to je naš skupen interes in vprašanje za splošno boljši obstanek. Bolj važen interes imej prednost pred menj važnim, vselej pa molči in bodi na strani malenkosten ali celo osoben prid ! Žumberk in Marijindol. Vsled razvojničenja Krajine bi morala tudi žumberški in marijindolski okraj, katera sta do zdaj bila pod poveljstvom vojniško-knijin-skih oblasti, razvojničiti B6 in spadati pod civilno hrvatsko vlado. A ta dva okraja sta, kakor jasno dokazujejo zgodovinske listine, dela kranjske vojvodine in le za Časov turških vojsk bila pridejana Krajini, ker so v teh dveh okrajih se naselili takozvani Uskoki. Avstrijska vlada je z ozirom na te zgodovinske pra- — Jako sem se razveselil — poreče on, ko sem slišal, — da ste se zopet na svoje posestvo preselili. Jaz živim v Vašem sosedstvu. A tega ne veselim se samo jaz, nego se nekdo. — Dopustite mi, da Vas povprašam, kdo da je toliko ljubeznjiv in se raduje .... — Moja žena. — Vaša žena ? — Da, ona je Vaša stara znanka. — Ali Vas smem prositi, da mi poveste ime Vaše žene? — Jaz sem se oženil z Vero Nikolajevno Kljčevo. — Z Vero Nikolajevno? vskliknil sem nehote. Evo ti, dragi prijatelj, to važno novico, katero sem v začetku svojega lista omenil. Ali da izveš tudi povod, zakaj je to zame važna stvar, moram ti nekaj iz svoje prošlosti povedati. vicc ugovarjala ogrskej vladi, da se Žumberk in Marijindol, ker pripadata Rranjskej, ne moreta pridružiti civilnej Hrvatskoj, predao m- i/r. 8ti pa vsi Hrvatje. I/, dokazil ogrske vlade se vidi, da davki teb okrajev nikakor ne pokrivajo upravnih Btrošk-iv, ki so za več tisoč goldinarjev višji od davkov. Predlog narodne manjšine upravnega odseka v zadevi nekdanjega žumberskega okraja in občine Marijindol se glasi: nTudi manjšina je do konca uverje.ia, da je pravica kranjsko dežele do marijindolske občine t t do žumberskega okraja zgodovinski dokazana, in da o tem nij dvojbe aikakersne, da ima zatorej kranjska d t žela pravico zahtevati reinkorporacijo vsega žumberskega okraja in da se jej ta pravica ne sme kratiti, ker drugače bi Be prav ca sploh zalila. Premišljaje vender, da bi morebiti rein korporacija celokupnega žumberskega okraj. na la posebne z.preke z ozirom na njega več-Btoletno pripadnost k c. kr. vojnoj Krajini in z ozirom na BamOBVest, katera je iz/a tega v tamkajšnjem ljudstvu nastala o pripadnosti h kraljevini Hrvatskej in tudi z ozirom na od nošaje kulturne, verske in administrativne po vsem različne od odnošajev na Kranjskem, in upaje, da se c. kr. vladi pri obravnavanji s kr. ogrsko vlado posreči, dobiti kranjskej de želi primerno zameno pri čemer je najprej omenili železnico, katera bi vezala dolenjsko stran s Hrvatsko zemljo; izreka kranjski deželni zbor svojo pripravnost, da o vsem obsegu nekdanje pripadnosti žumberskega okraja h kranjskej deželi ne ostaje pri svojih po državnem zakonu dne 8. junija 1871 drž. zak. št. 49 priznanih pravicah. A ker zagozdam podobni kosovi zemlje globoko sezajoči iz žumberskega okraja v kranjsko zemljo obtožujejo prome* kranjskega prebivalstva, administracijo in sosebno mejno stražo o čestih slučajih goveje kuge, prosi se c. kr. vlada, da nastavi in izvrši dogovore s kr. vb do ogrsko in potem v državnem zboru vloži dotčne predloge: 1 o reinkorporaciji Marijindolske občine v kranjsko deželo oziroma v c. kr. okrajno glavarstvo Črnomelj; 2. o regulaciji meje mej kranisko deželo in mej žumbeiškim okrajem in o reinkorporaciji v kranjsko deželo onih delov žumberskega okraja, kateri bodo po prihodnjem ogledu spoznani, da so potrebn'1 v regulacijo ali arondi ranje kranjske dežele." Večina upravnega odseka pa namesto gori navedene 2. točke nasvetuje naslednjo resolucijo : „0 reinkorporaciji žumberskega okraja v kranjsko deželo in napravo primerne meje proti Hrvatskej." Iz kranjskega deželnega zbora. VIII. seja 15. oktobra 1881. (Konec i Poslanec Navratil izvrstno utemeljuje svoj predlog, naj bi se občini črnomaljske] za napravo vodnjaka dovolila podpor*. Govornik dokazuje, kako potreben je Urnomaljcem, kateri dostikrat pogrešajo pitne vode, vodnjak, ! in da je deželni zbor uže v principu pritrdil I napravi vodnjaka, a nemškutarski poslanci so zavrgli predlog, ne da bi ga bili izročili kakemu odseku v pretresanje V imenu finančnega odseka nasvetuje dr. Sehaffer, noj so za zidanje mrtvašnice, sobe za seciranje in za stražnika v blaznici na Studenci znesek 2842 gld. odobri in deželnemu inženirju g. Witehlu za njegov neumorni trud pri zidanji norišnice na Studenci dovoli 300 gld. nagrade. Oboje se odobri brez ugovora. Dalje je na dnevnem redu porodilo finančnega odst;ka o nameravanih Savski hren bra-nečih zgradbah pri G oren jej Savi in glede deželnih doneskov za uravmnje Save poleg Laz in Jezice ob državnih stroških. Poročevalec je vitez V e s t e n e c k. Ko poročevalec stopi na mesto poročevalčevo, vstanejo vsi narodni poslanci in mej poslušalci nastane živahno odobravanje temu činu narodnih poslancev. V.tez Vesteneck bled-m obrazom stoji nekoliko časa molče, potem tihim glasom prične poročilo. Pravi, da im« danes v t^m zborovinji prvikrat priliko govoriti in da mu je dolžnost opravičevati se zaradi natolcevanja (?!), da je slovenski jezik grdil. Ko prične razkladati, da tudi slovenski jezik spoštuje, čuje jo se izmej poslušalcev glasovi; „Da! als „hundssprache-( „sauspracheu itd.u. Potem nasvetuje v imenu finančnega odseka naslednje tudi v slovenskem jeziku: Deželnemu odboru dovoli ae za leto 1882 v ta namen, da izvrši stavbe v obrambo Savskih bregov pri Gorenjoj Sivi, deželni donesek 1400 gld. iz deželnega zakladi m sicer iz kredita za vodne stavbe, toda le pod tem pogojem, da bode s tem doneskom zagotovljena popoln.«, izvršitev zgoraj omenjene stavbe. Ostali znesek 2700 gld. od dotacije, dovoljene za leto 1881 za vodne stavbe, dovoli se kot deželni donesek in sicer deln znesek 200'> gld. za uravnavo Save od Dola do Laz in znesek 700 gld. z* stavbe ob Savi pri Jezici. V ta namen, da se uravnava S ve pri Lazah dokonča, dovoli se iz dotacije za vodne stavbe za bto 18-42 deželni donesek 2000 gld. Se sprejme. Ko je vitez Vesteneck svoje poročilo iz-gotovil, pridejo deželni poslanci zopet v dvorano. Računski sklep deželnega zaklada za leto 1880 se odobri. Končno vrše se volitve v reklamacijsko deželno komisijo (Imena izvoljenih smo uže v številki od 16, oktobra priobčili.) Poslancu baronu Afaltrernu kot zastopniku kranjske dežele v centralnoj komisiji za urejanje davkov na Dunaj i, se za njegovo uspešno delovanje v prid kranjske dežele izreče zahvala dežele jednogLsno. Baron Apfaltrem odvrača pohvalo od svoje osobe in jo pripisuje centralnej komisiji. On upa, da bode kranjsko kmetijstvo zopet se povzdignilo i 11 konča z živio-klicem na kranjsko deželo. Politični ra/^led1. 1>'4*fi*ttil «" «■ |%JM*i«». V L) 11 o I j «1111 18 oktobra. V slednjem času so nemških nacijonalcev listi po vsej sili hoteli, da pade minister« »tv» Taafle j<>% o. Kakor krokarjev lačna truma pričakuje v puščavi mrhovine, tako so čakali nemško nacijonalci pida Taaffejevega. Obetali so si obile hrane. Da si je dosta krokarjev, ki bi radi dobili nekaj ministerskih poslovanj, vender se nijso skavsali še pred dolenjem žrtve. Zdaj je konec njihovih nad^j. Pred kratkim pogovarjal se je dopisnik „Ber- Ko sem 183(3. I. s Teboj vred na vseučilišče odšel, bil sem triindvajset let star. Ti si vzprejel državno službo, a jaz, kakor veš, na-umil sem odpotovati v Berolin. Ali ker pred oktobrom nijsem v Berolinu imel kaj delati, hotel sem poletje provesti na Ruskem, na kmetih, ter se slednjil-rat udati sladkej brezposlici, predno sem se ozbiljnoga dela lotil. V koliko sem to dejanjsko izvršil, Ti zdaj nečem pripovedovati. Dosti je, da sem samega sebe vprašal: kje naj poletje »provedem? Na svoje posestvo nijsem hotel iti. Oča mi je bil uže zdavna umrl, bližnjih sorodnikov nijsem imel, ter se tako bal samote in dolzega] časa. V tej nepriliki dobro mi je došla ponudba necega znanca, naj pridem k njemu na njegovo posestvo v tvrskej guberniji. Bil je to bogat, čestit človek, ki je kot velik gospod živel v krasnem svojem domu. Šel sem ga obiskat. Imel je veliko obitelj, dva sina in pet hčerij, a vrhu tega bilo je vedno polno gostov v hiši, a pravega veselja vender ne. Dnevi vrstili so se jed»»n za drugim, a sam nijsi ni trenutka biti mogel. Ukrepali smo vsi skupaj, kako da se zabavljamo, a na večer bili smo utrujeni. Ta način postal je neiznosljiv. OdloČil sem, da odidem brž, ko mine god mojega rojaka. Ali ravno v ta dan vide! sem Vero Nikolajevno Eijčevo in — ostal. Vera bila je tedaj šestnajst let stara. Živela je s svojo materjo na malem posestvu, komaj pet vrst oddaljena od mojega rojaka. Oča jej je bil, kakor je pripovedovala, dober človek. Brzo postal je polkovnik in gotovo bi bil, še mlad mož, i dalje dospel, da ga nij po nesrečnem slučaji prijatelj na lovu ubil. Tedaj bila je Vera še dete. Mati bila jej je jako izobražena žena. Govorila je več jezikov ter svoj čas mnogo čitala. Ljubila je svojega moža, a tudi on njo, čeravno je bila sedem ali osem let starejša od njega. Utekla je ž njim iz roditeljske hiše. Nikakor se nij mogla utolažiti, da ga je izgubila. Hodil l je v črnej obleki do slednjega dne ter umrla nekoliko let po možitvi hčerinej. Še zdaj jo vidim pred seboj : nje inteligentni obraz, nje goste, sivkaste lase, nje strogo uže nekoliko ugaslo oko in nje ravni, tanki nos. Oča jej, po imenu Ladanov, bil je petnajst let v Italiji ter se tam s prostim kmetskim dekletom zaročil. A ta nij dolgo svoje sreče uživala; ubil jo je mlad transteverinec, kateremu jo je Ladanov prevzel. V svojem času govorilo se je mnogo o tem. Vrnivši se na Rusko, zaprl se je Ladanov v svojo sobo ter je nij nikdar več zapustil. Bavil se je s kemijo , anatomijo in kabalističnimi studiji ; iskal je sredstvo, da si življenje podabša; ubil si je v glavo, da se more človek z duhovi razgovarjati in da morajo mrliči na poziv iz grobov priti .... Dosti, da so ga sosedje smatrali čarovnikom. (Dalje prih.) liner Tagblatta" s Taafivjem in slednji mu je, zatrdil, da trdno stoji. TuMi razna mnenj* o upravnej reformi v deželnih zborih ga ne bodo j omajala. Kam spada R«»Ua ? Pod tem naslovom! prinaša „Pozor" dolg članek in mojster-* ko dokazuje, rda je Riek i cjelokupni diel Hrvatske, od koie se mpošto odkinuti nesmie in nemože". Kako se bode rešilo to vprašanje, je Ae adftj določiti nemožno. Pnhodnjost bode pokazala. V natis I«* «!ri »v«*. V Bolsjarifi so razmere vedno usodnejše. Knez jako modro in previdno postopa liberalnim vodjem nasproti, sprejema jih v naj važnejše državne službe. Tako je prav! Kmalu se bode? Bolgarija smela ponosno postaviti mej druge evropske države. Vedno se še razpravlja vprašanje o shodu ItaliJ^iiMkffta kralja z našim cesarjem. PN. W. Abendblatt" hoče vedeti, da se vsa-kako snideta in reproducira brzojav iz Rima, iz zanesljivih virov, ki pravi, da se bodeta vladarja sešla še pred koncem oktobra. Nu, naj se glasi ta teiegrain še taivo avtentično, vender nikakor nij možno, da bi se shod uže v tem meseci vršil. To so pač vse, le časni • karska ugibanja. Imenik Ir.iuriMUili ministrov je po pTelegraphe'' tak le: „G.mbetta bi bii inuii-Bterski predsednik in minister za vnanje zadeve, Leon Say finančni minister, de Freveinet vojni minister, admiral Jmies minister marine, Cocberi minister telegraf* in pošte. Ravnal minister za javna dela, R »uvier minister Kupčije in poljedelstva, Chalemal Lacour ali Con-stans minister za vnanje zadeve, C izot, VV.ddeck-Roussenau ali Brisson justični minister in Pavi Bert ali Juies Ferry naučni minister. Koliko je na tem resnice, se bode kmalu pokazalo. liiif loški ministerski svet je imel preil kratkim zborovanje. V zboru tem se je razpravljalo o egiptovskem vprašanji in se sklenilo, (M hoče Anglija vzajemno s Francijo postopati. Kuv so zaprli Parnella, vodjo irske deželne lige, odšlo je mnogo druzih njegorh somišljenikov iz Irske, a to vender ne pomeni, da bodo uporniki mirovali, kajti ti možje so še vedno v živej zvezi z ligo. Iz imiczije se poroča o zmagi Francozov. General Sabattier je v soboto potolkel vstajmke v šesturnein boji, palo jih je nad 800 mož. Francoske ćete so potem dalje proti jugu prodirale. Dopisi. 1% fJradca 1 2. oktobra. [Izv. dopis.] (Deželni zbor.) V zadnjih dveh sejah ,deželnega zbora 7. in 8. oktobra so se sledeče reči sklepale: Za uničenje trtne uši so se dovolili dosedanji stroški iz deželne blagajne; za naprej se odmeri 9000 gld. na leto, če bode potreba, pa po dveh letih mora država te stroške trpeti. Da se je v to svrho toliko dovolilo, si je g. Šnideršič posebno prizadeval. Dalje se je sklenilo, da se imajo posebno take trte upeljavati in gojiti katerih se trtna uš ne loti. Tudi za rovo cesto skozi lozniško dolino od železniške postaje „Slov. Bistrica" se je dovolilo 10.000 gld. Za prihoduje leto 8e bo samo 36% od direktnega davka deželne doklade pobiralo ter 10 °/0 od užitnine jemalo. Znižanje doklad za dva odstotka — prej je bilo 38% — izvira posebno odtod, da mora zdaj tudi južna železnica dohodninski davek plačevati. Dalje se je sprejela resolucija zoper povišanje zemljiškega davka, naj bi vlada vse dežele v jednakej meri pravično z davki obkladala in sploh za to skrbela, da se zemljiški davek dežele zmanjša ter se naj pritožbe temeljito pregledujejo in postavno rešujejo. O Slatini se je sklenilo, da ima deželni odbor zvedence poklicati, ki ne bodo posvetovali o vednem zaostajanji tega kopeljišča ter primerne nasvete dajali v njesrovo povzdigo. Pa tudi de>e'ni odbor ima dolžnost vse storiti, kar je v njegovem delokrogu, Slatini na korist. Meščanske šole tako hirajo, da v nekaterih nij mnogo več učencev kakor pa učiteljev in vender so liberalci za to bili, da se tako drage šob- še zanaprej vzdržujejo na deželne stroške Tudi pametno nijso uravnane, ker se nekateri važni in potrebni predmeti le po jedno uro na teden učijo, men j važni pa po 6 ali 4 ure. Zato nun se jako čudno zdi, da je propadel Ž o 1 ga r j e v predlog ki je zahteval, naj bi se noben samostojen predmet raenj ko dve uri m teden ne učil. Tu je le slepa Strast liberalcem voditeljica, ne pa pamet. Jednako slabo kakor mescan.skim solarn se godi vino-rejskej Soli pri Mariboru. Ta šola stane na leto 17.240 gld. in je imela 23 Učencev. Zato so zopet liberalci sklenili, naj bi deželni odbor nadlegoval okrajne zastope v Mariboru, Rad goni, Ljutomeru in Ptuji za Stipendije, koje bi dobivali učene te šole. — Ko bi Stipendije v ne bilo — zdaj jih imajo vsi učenci — bi v tej šoli tako nobenega učenci ne bilo. Ta šola nij za sinove slovenskih vinogradnikov, ker ima nemški poučni jezik in zato je tako prazna, pa je tudi preveč teoretična. Ko bi se slovenski poučevalo, bi bilo vse drugače. Najbolj zanimljiva je bila obravnava v zadnjej seji o vladnem predlogu, kar se tiče dvojne uprave. Stranki sta si bili, kakor vselej v temeljnih vprašanjih, določno nasprotni s tem razločkom, da vedo konservativci mirno le na stvar gledati, mej tem ko liberalci svojo publost s strastnimi napadi zakrivajo. V imenu liberalcev je govoril g. Čok ter rekel, da so sicer poprave uprave potrebne, pa politični položaj za tozdaj nij pripraven, tedaj sena vladni predlog ne more ozir jemati. G. Herman pa, ki je v imenu konservativne stranke sporoeeval, je rizvil načrt, po katerem naj bi se oblastnije prestrojile ter konečno stavil predlog, naj bi si vlada prizadevrla, da se odpravi v deželi dvojna uprava in naj si posebno prizadeva, da stavi za upeljavo upravnih prenaredb primerne predloge in vse odpravi, kar je opravičenej samoupravi dežele na poti. Nato pa je g. Žol gar dokazal, kako piškavo je utemeljen predlog liberalcev, sosebno ker sami pripoznavajo, da so poprave potrebne in vender nečejo pomanjkljivosti odpravljati, kar bi vsak pameten človek storiti moral. Izgovor na politični položaj je popolnoma prazen. Prepiri, ki vsled političnih, verskih ali narodnih razmer nastanejo, pri pametnem mišljenji sami od sebe ponehajo. Treba je le v narodnih in verskih rečeh pravičnemu biti ter naravne ali pridobljene pravice vsakemu pustiti ! Oni pa, ki se le o političnih principih prepirajo, ki nijso z vsakdanjimi potrebami v nobenej ali le zelo pričlej zvezi, ne bodo državi, ne deželam koristili ter se na take tudi nij ozirati pri tem, kar dejanske razmere odločno zahtevajo. — Konečno je g. Čok gosp. Hermana napadal kakor je lastno le liberalcem ter stvar po svojih napačnih načelih omenjal brez doslednosti ali kakega dokaza. To je stara navada liberalne klike, da kriči in psuje, kadar ne more več z besedami svoje podlosti prikrivati. G. Schreiner pa je v imenu deželnega odbora ali prav za prav v svojem imenu odgovoril na interpelacijo g. Kukovca, da se nijsta ona dva liberalna rogovileža v deželnej službi kaznovala, ker zdaj jeden nij več v Ptuji, drugi pa na goriškej deželnej realki ne, (tako!), v Ptuji pa se pripoznavajo le Štajarci, ne pa Slovenci. Ta odgovor ne potrebuje pojasnila, a pričuje dosti določno liberalno stran'sarstvo. ■ z ZAfirebii 18. okt. [Izv. do p ] Prvo zasedanje hrvatskega sabora, v katerem se je razpravljala in sprejela adresa do kralja, ter objavil izbor Eastopaikov na ogrskem saboru, je končano in potihnil je hrup. katerega sta sner br^z uspeha delali vladi protivni stu.nki, Mrazovičeva in Starčevičeva, katerih prva šteje 14. poslednja 9 zastopnikov — Po banu pred volitvami suspendirana profesorja univerze, dr. Vrbarrč in dr. Voinovu', sta oba v saboru. Dr. Vrbanić se je obvezal banu. da bo položil svoi mandat in da bo slovo dal politiškemu delovanju, vsled česar je tudi uže rehabilitiran, dr. Vojnović pa ostan*' v saboru in v opoziciji, ter hode vsled tega brž ko ne pen-zijoniran. ker so mu uže postavili zanicnika v osobi sodb. tajnika dr. Aleksandra Egen-dorferja. Istino, da ljudij. ki obnašajo državne službe, nij varno voliti v sabore, so skusili zdaj tudi Hrvatje, kakor smo skusili Slovenci uže večkrat, pa zato me veseli, da vam morem poročati, da misli dr. Makanec kandidirati na mesto dr. Vrbariiča, ki je mož ne-zavisen in kateri ne bode pripadal nohenej V saboru sastopanej stranki, ker se nazori njegovi z nobeno zdaj obstoječo stranko popolnem ne slagajo. Fran Folnegovič, najodtičneji član Star-Čevičeve stranke prava, ki je obnašal dnzdaj službo mestnega «odca v Zagrebu, je tudi letos po mestnem zastopstvu bil izvoljen v re onem svojstvu, nego ban grof Pejačevič nij hotel Odobriti njegovega izbora, zato ne, ker je član stranke prava. To se zelo obžaluje, ker je Folnegovič sploh priljubljen mož, ki je mestni sod držal v najboljšem redu, kakršnega še nijsmo bili navajeni pri mestnem sodu v Zagrebu nikoli. Pri hrvatskej vladi se pripravljajo neke promene ; predstojnik vladnega odela za bogo-štovje in nauk dr. Muhu, ki nijma saborskega mandata, bo umirovljen in um njegovo mesto priti ima nejveč u|>anja Ivan VouČma. Tudi o dr. Derenčinu se govori, da bode moral drugemu odstopiti svoj pravosodni odel prigodom spoieiija krajiške vlade z našo civilno, katero ima slediti do novega leta, v kojem terminu se imajo zjediniti tudi najvišja in višja sodišča, dva stola sedmerice in dva banska stola. Profesor vseučilišča dr. Josip Stadler je postal nadbiskup v Sarajevu. Doumet1 stvari. — (Luckmanniana.) Včerajšnja seja v deželnej zbornici bila je burna; natan -nejše poročilo priobčimo prihodnjič. Največje veselje nam je napravil gospod Luckmann, kozmo-politični ta zastopnik kranjske industrijelue družbe, s svojim referatom o kranjskem muzeji. Ta referat je bil pa uže iz taci h fraz sestavljen, da se nam je kar srce smijalo, ko smo v zatišji sloneči, čuli vse gospoda Luck-inanna visokoleteče tirade. Trditev, kakor „das Museum ist eine Hochschule", bila je še jedna najnedolžnejših. Ali čuli smo tudi tako-le: „In Krain ist Laibacli die einzige Provinzial-stadt, vvelche kein ararisehes Schulgebaude h<»tu. — — — „Dieses Gebaude vvurde vor circa 100 Jahren von den Stiinden angebaut und zu einem Lvciium bewilliget.--Dieser Bau konnte oh ne Verlust des Landes-fondes vor sich gehen. In tako dalje. — V istini sedaj mi gospodu Luckmannu radi verujemo, da ne ljubi niti nemškega jezika, s katerega sintakso je gospod poslanec t tako grozovito krvave* boji. — (Gospod dr. pl. Schrev), ki je, kakor znano, faktični redakter ljubljanskega „ Wochenblattau, napada v zadnjej številki tega lističa gospoda deželnega predsednika na tak način, kakor se napadajo morda šolski dečki, ki zdihujejo pod roko osornega, a slabo omikanega učenika. Če se v tem tonu sme pisati o vladnem zastopniku v deželi, potem se je morala pri c. kr. našem državnem pravdništvu izvršiti velikanska revolucija. Ako smo mi pred 14 dnevi kaj jednacega o gospodu šolskem nadzorniku Smoleji, ki je pri državnem pravdništvu jako priljubljena uradna osoba, pisali, pala bi bila na nas tista na vse strani brušena sikirica, ki se imenuje §. 300 kaz. zak., iu zapečatili bi nas bili in z vrvicami prevezali, da bi bilo vse pokalo. Mi konstatiramo glede na nezapečateno zadnjo številko ljubljanskega „Woehenblattau, da imamo pri nas v resnici pravo tiskovno svobodo in da se o visokih o,-obali sme pisati, kakor pišejo n. pr. amerikanske ali angleške novine o državnih uradnikih. Da se nam ne pripeti kaka nesreča, smo tist nasu s „von der klaglichen rolle des Andreas Winkler" od besede do besede na slovensko preložiti dali, in kakor hitro se nam gospod prezident Gcrtscher pri prvej porotnej obravnavi ali pa pri prvej prihodnjej volitvi ne obnaša po volji, prinesli bodemo oni na slovensko preloženi pasus od besede do besede, samo da bodemo mestu imena „Andreas Winkler" tiskali ime „Anton Gertscher". In vi bodete vi deli, da ne bodemo konfiscirani! No, počak aj mo torej! — (Izjava.) „Slov. Narod" v 221. listu in jako živo priporoča ustanovo zadruge. Potem poroča g. Železnikar o načrtu pravil. Zadruga ima namen buditi obrtnike na duševnem, političnim in gmotnem polji in hoče varovati in pospeševati njihove interese. To hoče doseči s tem, da si kolikor mogoče pridobi mnogo vpliva pri raznih volitvah in da podpira obrtnikom prijazne kandidate. Zadruga ima navadne občne in zadružne, pa tudi poto valne zbore. Ustanoviti si hoče obrtnikom primerno knjižnico in potrebnih časnikov da jih obrtniki po določilih rabijo in tudi podpirati svoje ude. Zadrugo vodi zadružni odbor, kateri obstoji iz 10 odbornikov, kateri izmej sebe volijo predsednika, namestnika, zapisnikarja in blagajnika, ki je ob jedem knjigovodja zadruge. Obrtniki so potem izvolili odsek peterih udov, da predloži pravila vladi v potrjenje in kadar se potrdijo, skliče občni zbor zadruge. — (Amerikanski škof rodom Slovenec iz Črnomlja) g. Janez Vrtin je prišel v soboto s svoje škofije, ki je na gorenjem Michigamu v državi Minesotti v Ameriki v Ljubljano, od koder je odfel v Rim, da papežu poroča o stanji tvoje škofije, katera je po našem računu dolga 150 ur in široka 80 ur in šteje 26 duhovnikov. V njej se nahajajo kakor nikjer drugod v Ameriki še pravi Indijanci. Škof Vrtin je Se le 35 let star. Pet gimnazijskih razredov je dovršil na Novomeškem gimnaziji, potem pa odpotoval za svojo obiteljo v Ameriko. Tam je dovršil gimnazij iu duhovenske študija in bil pred tremi leti zaradi svojega iskrenega delovanja v prid ka toliške cerkve od papeža Škofom posvečen. — (Samomor.) Predvčernjim prere * (Vihar) razsajal je v nedeljo skoro po vsej severnej Evropi, osobito pa v Angliji, kjer je napravil obilo škode in tudi več osob je zgubilo življenje. * (Bogat invalid.) Nestor francoskih invalidov, Lheritier je pred kratkim umrl 90 let star in zapustil 450.000 frankov premoženja. dne 29. septembra poroča, da je c. kr. deželne zal si je tukajšnji vojaški krojač vrat ter je sodnije predsednik g. Anton Gertscher nekega uradnika za dopust prosečega zavrnil s sledečimi besedami: „govorite spodobno, a ue v „tonu", kakor je navaden v ljubljanskoj čitalnici". Ker se g. Gertscherju nij potrebno zdelo, preklicati onih čitalnično društvo sramo-tečih besed, torej smemo biti uverjeni, da so istinite. Z ozirom na to, da narodna čitalnica šteje mej svoje društvenike tako omikane ro-dovine, kakor vsako drugo društvo ljubljansko, — dalje z ozirom na to, da se je v teku 20 let zmerom korektno ravnala po svojih od c. kr. vlade potrjenih pravilih in da se je pri vsakej priliki skazala lojalno, patrijotično in za dobrodelne namene požrtvovalno društvo, — in vrhu vsega tega glede na to, da g. Gertscher nikdar nij bil v čitalnici in po tem takem prav nič ne pozna „tona", v katerem občujejo dru-štveniki pri svojih shodih, je podpisanemu odboru dolžnost, v obrambo časti svojih družab nikov izjaviti: da smatra oni izrek g. Gertscher j a kot neopravičeno in netaktno natolcevanje narodnega društva, zoper katero javno protestuje. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1881. Odbor ljubljanske čitalnice. — (Osnovalni zbor obrtne zadruge) v Ljubljani vršil se je zadnjo nedeljo v Schreinerjevej pivnici na Št. Peterskej cesti Navzočnih je bilo okolo 200 obrtnikov, se ve da večinoma slovenskih in tudi nekoliko nemških Gospod Anton Klein, tiskar v Ljubljani kot načelnik začasnega odseka za ustanovo zadruge, povabi zbor, naj izvoli prvosednika, kateri bode vodil denašnjo obravnavo. Zbor po nasvetu g. Regalija jednoglasno izvoli z odobravanjem prvosednikom g. K le in a. Preden se prične razgovor o pravilih, poprime g. Kunec besedo za rano uže umrl. Revež je bil neozdravljivo bolan ter je iz obupa nad groznimi bolečinami, ki jih je trpel dan na dan, končal si svoje življenje. — (Spremembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Gosp. Jož. Janovski, bivši pomočni učitelj pri II. metnej šoli v Ljubljani, je drug učitelj v Šent Vidu pri Zatičini, in g. Oton Dietz v Šturiji, oba stalno. Začasno so umesteni gg.: Henrik Paternost v Ložičah, Jože KlemenČiČ v Šent Vidu pri Vipavi, Andrej Križaj v Trnu, J. Tomažič v Ihanu, Janez Raktelj v Ribnici, Janez Koren v Ostrožnem brdu in gosdč. Marija Brnot v Knežaku. Gosp. Karol Weber, izprašani učiteljski kandidat, pride začasno na Vojsko; g. Anton Lapanje, dosihtnal začasno v Ribnici, v Stari trg pri Loži. Pomožni učitelji v postojinskem šolskem okraji gg. Janez Strehovec v Vrabčah, Anton Pegan v Planini, Simon Hiti v Suhorji, Štefan Jelen na Vrbovem, France Bajec v Budanjah in France Zaman v Spodnjem Zemonu. Gdč. Franja Šetina je učiteljica v Litiji a ne v Šmartnem pri Litiji. Gosp. Jakob Furlan je pomožen učitelj na I. mestnej šoli, isto tako tudi g. Jožef Travnar. Tiafcl 18. oktobra: Pri Mlonni Adendall, Kohnstam z Dunaja — Adler iz Budapešte. — Majer iz Planine. — Škrem '% Vrhnike. Pri 91*11611 pl. Benko | Dunaja. — Singer iz Linca. — Tiirscheller iz Tirol. — HoBtnik iz Raguee. Reisa z Dunaja. Tržne cene v Ljubljani 19. oktobra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.; — rež 6 gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gld. 36 kr.; — proso 4 gld. 71 kr.; - koruza 5 gld. 80 kr.; — krompir 100 kilogramov 9 gl. 59 kr. j — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 93 kr.; maBt — gld. 84 kr.; — Speh frišen — gld. 74 kr.; Speh povojen — gld. 76 kr.; — jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — toletnine 52 kr.; — svinjsko meso 56 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 23 kr. \ — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 60 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 19. oktobra (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . Enotni drž. dolg v srebru . . Zlata renta......., 1860 drž. posojilo . . . . Srebro . . Napol. C. kr. cekini 76 gld. 75 kr. 77 „ 75 94 . 30 n 132 „ 50 n 830 r -■ m 375 , 75 n 118 . 30 n n 9 ■ 37'/, n n 5 „ 59 n 57 . 80 » Naznanilo. Jemljem si čast naznanjati Blavnemu občinstvu in zlasti prečestitej duhovščini, da sem na Dunaj-»ke| eegtl v FrUbliehovej ki&i ftt. 8 otvoril k.nj igo veznico, kjer izdelujem vse v področje knjigovezcev spadajoče delo po najnižjej ceni. Tudi imam zalogo uže veia« ulit molitvenih knjig. Vnanja naročila se točno in hitro izvrše. Spoštovanjem -A-rLton. T-a. ris:, (592) knjigovez. 1 ID Razne vesti. * ( K a r o 1 b a r o n K o r b- W e i d e n h e i m ) se je narodil dne 7. aprila 1830 v Českej. Takoj v začetku konstitucijonelne dobe stopil je v parlamentarno življenje in bil od veleposestnikov izvoljen v češki deželni zbor. Tu se je odlikoval s svojimi gospodarskimi vednostmi. Pri nastopu minisLerstva Taalfejevega je bil on imenovan ministrom za kupčijo in se je kot tak odlikoval s posebno vednostjo na tem polji. A kmalu je stopil iz ministerstva in bil imenovan deželnim namestnikom v Moravskej, kjer ga je dohitela nagla smrt. dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, solidne, to- in inozemsko robe za obleko. katero najtoplejo priporočamo p. n. oučiustvu, obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno fiiconb. (685—10) Pretstojništvo „uniji krojačev". EPILEPSIJO (božjast) ozdravi indijski z«>liftki aok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. 1218—15) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat Hi petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Ce'o najstarejša in najzlobnejša boleča se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se 11 ju«m po -o kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerskc, a v Ljubljani ima ta sok lekarnar g. Juli) pl. Trnkovzy, v Jicinu pa prireje v ji te I j Ituuolt' Stnlil, emer. lekarnar. S pošto se menj kot 2 tlačena, ne pošilja. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je odločno najboljšo zdravilo zoper protin ter rrvmutittm, trganj* po tulili, bolečine v kriti ter živcih, oteklino, otrple urlr iu kite Itd., malo ouaa če hu rulii, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Za'iteva naj bo itumo ..«•!•»•/1/ zoper trganje po i{r, JUallči" z zraven »toje-im ztuitntnjem ; 1 steklenica SO kr., n.u-MB3i vega prodaje namo (335—4) le karmi „pri samorogu44 J. pl. Trnkoczjja na Mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. Izdateij in odgovorui uradnik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne 8531