r I Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve^a za vse leto • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 i Za inozemstvo celo leto $7.00 I o B j The largest Slovenian Daily to the United States. lmrf every day except Sundays Listr slovenskih i delavcev V Ameriki. 7ELEF0K: COBTLANDT 2876 WO. 120. — STEV. 120. Entered as 8econd Class Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. ___NEW YORK, SATURDAY, MAY 22, 1926. — SOBOTA, 22. MAJA 1926. _ ~ a usueaev an and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: COBTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK JULX1V, BALDW1N0VI PREDLOGI ODLOČNO ODKLONJENI Unijaka konferenca je odklonila vse predloge mi-nistr. predsednika Baldwina. — Zahteval je skrčenje mezd kot predpogoj za uravnavo iz-prtja. — Vsled izdajstva voditeljev so premogarji navezani na pomoč. — Vlada ni izpolnila obljube. LONDON, Anglija, 21. maja. — Konferenca premogarskih delegatov je sklenila, kot je bilo pričakovati, zavrniti predlog ministrskega predsednika Baldwina, s katerim ni ministrski predsednik izpolnil obljube, "da ne skuša vlada izposlovati živ-ljenskega standarda premogarjev ali kateregakoli drugega dela delavstva." I ekom pogajanj v tekočem tednu je postalo jasno, da zahteva vlada takojšnjo desetodstotno skrčenje vseh plač, ki znašajo več kot 45 šilingov na teden kot predpogoj za razveljavljenje izprtja. Razventega so bili predlogi mezdne oblasti istovetni s prisilnim razsodiščem, kajti neodvisni predsednik bi imel polnomoč odpraviti narodno minimalno plačo ter postaviti na mesto nje okrajne minimalne mezde ter odrediti nadaljna skrčenja kot bi se mu zdelo primerno. Resolucija eksekutive premogarjev je odklonila vsako skrčenje mezd, ki ne jamčijo v sedanjem času nikakega primernega življenjskega standarda, a je obljubljala vsako mogočo podporo za predlagane administrativne reforme. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Ce ne bo stavil ministrski predsednik danes ni-kakih nadaljnih predlogov, bodo odpotovali delegat je domov, in premogarji se bodo pripravili na dolg trdovraten in obupen boj, katerih je polna zgodovina industrije. Razveljavljenje generalne stavke in pogoji, kate re so podpisali zastopniki železničarjev, v katerih so priznali, da so storili krivico, ko so proglasili simpatijsko stavko, so navidez izključili vsako možnost industrijalne pomoči ter novega mobili-ziranja mas za podporo premogarjev. S tem je i lanstvu drugih strokovnih organizacij prepuščeno, da nudijo premogarjem vsako možno finančno pomoč. T se bo zgodilo, in istotako se lahko računa z izdatno finančno pomočjo od zunaj. Velikodušni dar ruskih organizacij, ki znaša več kot milijon dolarjev, pomenja velikansko pomoč. Minister za notranje zadeve. Sir Joynson-Hicks, je izjavil včeraj v poslanski zbornici, da je zadržal ček za 1 00,000 funtov, katerega so poslale ruske strokovne organizacije. Rekel je, da lahko prepreči na temelju izrednih polnomoči pripust inozemskega denarja za pospešenje generalne stavke, a dostavil, da ne more zadržati denarja, poslanega premogarjem v njih industrijalnem boju. CARDIFF, Anglija, 21. maja. — Medtem ko je uravnava izprtja v premogovni industriji še v daljni bodočnosti, prehranjajo v izkuhih na tisoče o-trok premogarjev v majhnih krajih premogovnega ozemlja. Število izkuhov se množi od dne do dne. Otroci so boljše prehranjeni kot so bili ze mesece in mesece. Kljub bedi, ki vlada med premogarji, pa ni nikjer opaziti volje, da bi sprejeli od vlade predlagano skrčenje plač. Ravno nasprotno; družine premogarjev so prepričane, da se je treba z vso silo upirati predlaganemu skrčenju plač, kateremu bi sledilo nadaljno skrčenje, če bi bilo sedanje sprejeto. Tudi Bethlen je bil zapleten v zaroto. Izpovedi fašista so obremenile madžarske g a ministrskega predsednika Bethlena. — Bethlen je prisegel, da je skušal zadržati ponarejevalce francoskih bankovcev, da pa se mu to ni posrečilo. Položaj na Poljskem. Nemška pretnja bo pospešila mirna Poljskem. — Prejšnji kom-batanti se baje mobilizirajo na meji za akcijo, če se bodo nadaljevali notranji neredi. — Načrti glede predsedniških volitev. Kitajski banditi so izpustili častnika. Ameriški kapitan, katerega so ujeli kitajski banditi, je bil oproščen. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 21. maja. — Procc> radi ponarejanja francoskih bankovcev je dosegel včeraj **voj višek, ko -o se .sodniki odpeljali v Rt. Roehu-s bolnico, da zai-Iiši jo fašist ov.skepra poslanca Jurija lliera, katerega je pred štirimi dnevi zadela kap. Ilier je izpovedal, da je -obvesti] leta 1923 ministrskega predsednika Bethlena glede zaro-te za ponarejanje, bankovcev, ko sta napravila .sku-1 pen iesprcJiod v nekem gozdu v bi ižini znanega madžarskega zdra vilišča Balaton Fured. Te ponarejene francoske bainkovee naj bi1 -pečali v zasedenem Ruhr ozemlju, vendar za- [ pleniti vse njegove listine. Ko so to sporočili knezu Win-discligraetzju, je rek«-l, da vsebuje izjava mar.sikaj resničnega. No_ bene podlage pa mirna trditev, da je ponudil Bethlen ponarejevalcem sto milijonov madžarskih kron. Minktrski ipredsednik, ki je nastopil pozneje kot priča, je zanikal, da je kedaj napisal pismo, o katerem je govoril poslanec II ier. Rekel je, da je dal policijskemu predsedniku Nadossy-ju takoj naročilo, naj prefpreči nevarni koinpio.t. ko je izvedel zanj potom grofa Telekija. Policijski uradniki so aretirali odvetnika Bulica, iko se je hotel z aeroplanom odpeljati v Carigrad. A* njftgovi zaplenjeni prtljagi so našii drvkumen.te, ki se tičejo ponarejanja. bankovcev. Opozieijionalni poslanci trdijo, dr. je v teh dokumentih obremenjena tudi vlada. Kapitan Bet-ts, ki je bil pride-ljen ameriškemu poslaništvu, se je nahajal na potovanju iz francoske Indokine proti Jangtse ter je prišel pri tem 4kozi pokrajine, v katere stopi le redko»kedaj kak •tujec. Sporočanje novic, celo po birzo-javu, se vrši na Kitajskem zelo počasi, in Junan je najbolj oddaljena provinca dežele. Vsled tega vrjetno, da je bil ameriški kaipi-tan oproščen še predtno je Lzvede-ilo ameriško poslaništvo, da je bil ujet ter -pričelo poizvedovati po njem. Whittemore kriv umora po prvem redu. BALTIMORE, 21. maa. — Te-kom vverajanje raaprave v procesu proti Wtoittejaoru je nastopil ohiožeui kot priča v Ustni »zadevi. Pripovedoval je poroti, da je ubil pajsnika v -samoobrambi. Kmalu tutio #a j« porota spoznala krivim umora po prvem re- Eksplozija v smodnišnici. WERTHEIM, Nemčija, 21. maja. — Petnajst do dvajset delavcev je bik) ubitih tegom eksplozije, ki se je za vršila v neki smodnišnici v bližini Haaaloch, Bavarska. Xadaljnih trideset delavcev je dobilo tako težke poškodbe, da so jih morali prevesti v bolnico. Tvornica je bik) •popolnoma lini- Španskim četam jako slaba prede. MAROKO. 21. maja. — Medtem ko so Španci v odsekih pri Alhumemas in Melflili glofcoko prodrli v fronto Rifcev, so prodrli Rifci španske erte proti Te-tuanu, kjer &e nahaja sedež španskega glavnega stana, — kot je razvidno iz nekega oficijelnega poročila vojnega ministrstva. Dostavljajo seveda, da so Španska ojačenja zopet ustanovila prejšnji položaj ter pregnala vstaše nazaj. WM Španski poveljnik je izjavil, da so izgubili Rifci 76 mrtvih in 23 jetnikov. Rifci so prodrli praktično prav tk> vrat Tetuana. Ppročilo vrhovnega poveljnika dostavlja, da so vlekli trupfla padlih Rifcev po ulicah ter jih nakazili, da (napravico na .ta liačin '*v.ti»" na iprebivaice. PEKING. Kitaljska. 21. maja. Kot. je bilo ilames sporočeno tukajšnjemu ameriškemu poslaništvu. je bil oproščen ameriški a,r-madni kapitan Thomas Bett.s, katerega so imeli dva daii ujetega __j banditi v severnem delu province VARŠAVA. Poljska, 21. maja. >Tumm-I zgled i, da bo najnovejša kriza | ^ Myeo-x, ameriški konau.1 v Poljake uravnana vsaj začasno, ne '"hman-Fu, je brzojavil po*lami-da bi prišlo do revolucije ali dr- *tvil» o^lužiti se poljske državljanske vojne v gdanskem 'koridorju in delih Gornje Šlezije. Ta ozemlja je dobila Polj.ska tekom mirovne uravnave na stroške Nemčije. Ker preti deželi ta zunanja nevarnost, bodo v teku štiri in dvajsetih ur določili datum za ?»e«tn-nek poljskega, iparlamenta, ki bo izvolil novega »predsednika. ('liani levice, desnice in središča. ki se mnde sedaj v Varšavi, -soglašajo glede razpusta Sejma po izvolitvi novega /predsedinika. Tudi so za izipremembo narodne n stave, zmanjšajo števila posla n-eev ter razširjenje polnomoči predsednika. Ena teh polnomoči naj bi bila. da lahko samovoljmo ob katerikoli priliki razpusti Sejm (državni zbor). Predsedniški kandidat strank sredine in najbrž tudi delnice je Mate Raki j predsednik Sejma in poslujoči predsednik. Kandidat levega kriila je maršal Pilsndski. 'ki pa ni še olbjavil, če bo sprejel kandidaturo. Včeraj se je izvedelo, da je ipolj ska kmečka stranka zbrana krog Rataja. Ta «tranka je ena najbolj važnih v poslanski zbornici. Predlog, da se skrči število poslancev, 'bi zmanjšal število ne-važnih političnih strank ter bi dal bolj resnično (Zastopstvo dežele v Varšavi. Zaenilcrat je zastopanih v Sjjemn osemnajst različnih strank. Rodeč iz porodil z vseh strani se ne bodo zavrnili nrkaki nadalj-ni spopadi med vojaštvom, vsaj za enkrat ne. Čete so ise vrnile v vojašnice. BERLIN, Nemčija, 21. maja. — Kaj bo z lastnino vladarskih rodbin. Centrum je proti zaple-n j e n j u premoženja prejšnjih vladars k i h rodbin potom Splošnega ljudskega glasovanja. — Sedanji vladi napovedujejo 1 e kratek obstoj. BERLIN, Nemčija, 21. maja. — Člani centroma ali nemške klerikalne stranke so bili naprošeui, naj oponirajo zaplenjenju lastnine prejšnjega kajzerj^ ter hohen-zoLlernske dnižine, •ko se bo vrnilo dne 20. junija, splošno ljudsko gla-sovanje glede tega vprašanja. Voditelji stranke sol mne-nfla, da je treba to vprašan je izročiti redno imenovanemu sodišču, "v sogta&ju s principi 'pravičnosti in primernosti". Voditelji stranke so dostavili, da se ne sme nuditi odstavljenim vladarskim družinam nikakih prednosti in da morajo nositi bremena vojne kot ves ostali narod. — Le potom skupnih žrtev iz-V nekem poročilu tz Varšave na[v^de lahko nemški narod svoje od- Wolfov urad se glasi, da bo poslujoči tpredsednik Rataj daneo? razposlal senatorjem in iposJan-cem vabila. Tuaj priso>it\-ujejo seji S^jma. ki bo iz\'olila novega predcedinika. Brzojavka dostavlja, da se bo vnšila ta seja 28. ali 29. m a,j a v Varšavi. POZNANJ.. Poljska. 21. maja. Velika demonstracija proti Pilr sudjsfkemu se je vršila \veraj ob priliki povratka poznanjskih čet. ki fo korafcale tekom državnega preobrata proti Varšavi v upanju. da preprečijo kapitulacijo viade. Paftriotične veteranske zveze z zastavami, vseueiliški dijaki in meščana so poinili tnge in ceste v srediačm mesta, da pozdra>cijo vračajoče se čete. rešenje, — se je glasilo V ofieijel-neni ^klepa stranke. ^abtevajo tudi od pravljenje civilnih listin, penzij in drugih dohodkov. V krogih nemškega državnega zbora so včeraj napovedovali, da bo Marxov kabinet le malo časa v uradu in da je treba vprizoriti poskus, da se stvori drugo vlado. Izjavljajo, da je edina možnost re organiziranja stalne vlade razpust državnega zbora ter izvede-nje novih volitev. Ničvredni bankovci. V bojih pri Rio Martin v bližini Tetuana, je ibilo v torek ubitih več kot sto črtan o v španfcke legije tujcev; Veliko nadaljnih je tilo ranjenih. Oddeiek šestdesetih mož je bil oblkofljen v neki zaseki od domačinov ter uničen do zadnjega moža. BERLIN, Nemčija, 21. maja. — Upanja lastnikov nemilkih bankovcev izza čafsa A,;5». MAJA 1926 _ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) D opisi Export, Pa. {hiš »pa precej. Toda poljska cer-Tudi jaz sem mL4il, da je samo kev pa še stoja, en Ola ridge, pa kot izgleda jih' Zato Peter, kadar ti bo sila, le je več ne le samo dva. Edem je k na Export, boš že zavetje tam za mašim pričem, drugi pa «lobil. ko te tafco po krivici in ne* Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louia Benedik, treasurer. prj Zgagi na Cortilarwlu. O^ali pa. dolžnem pregiawjajo. Place of business of the corporation and addresses of above officers: kar jih je, pa v Cikali na 22 82 Cortland t St.. Borough of Manhattan, New York City. N. Y. St. No, da Peter v Claridge zahaja ali pa Olaričam k Zgagi, te- A. B. "GLAS NARODA" 4* Voice of the People'9 Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za'telo leto velja list ta Ameriko in Kanado ...........................$6.00 Za pol leta ................................$.3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta .............................. $3.50 I ga si pa nisem mis. il. Ni čiada, da mu je vse tako znano, še bol j kot meni. ki sem bil že večkrat tam. A. S., ko* «em videl, v zadnji številki, je mam reč jZga go oV Subscription Yearly $6.00. Adverti^emem on Agreement. G las Naroda99 izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa* in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- AMERIKA KOT MIROVNI ANGELJ Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 dohfl] da >"slwval ^dnji dopi^ iz Olaridga. kjer je Trunka mn-lo nošena! radi pijanega poija. Ne rečeni. Trunk +ndi resnico pove in mnogokrat prav zadane. toda tnsti njegovi silni izrazi. kater« vpleta že sami morajo presedati. I* a še nekaj drugega čaka Petra. Kot «em «.'io aroitovo znašel nekoga dne tam. kjer ni muh posebno kadiar bodo oni pri A. S , po njemu mahnili. Kar se po Cla-j rid ga tiče po povem, da to je na. • pre A na premoga rtfka naselbina. -M•«■!". /«*!<» malo je pav ljudi na celem božjem svetu, ki bi .šma- 7afn P'1 ^pa^ tako ugaja in mor-* <••* 'i /a « » sau» predkonlereneo za omejitev oboroževanj, ki aboru-|^a *** boLj A. S. ko hi mogfli priti j«- s«»,laj iv Ženevi. V »{Alošaiem je vsakdo prepričan, istem čaau tudi .za go to ve ugodno mesto v sve- igrajo z žveplentkami Kar je že tu družne narodov. K *koro popolnoma osamljenim sodobnikom, hi3 tam v kratkih letih zigorelo, bi wj delajo kot da smateajo za resna (pogajanja, ki se vrŠe res lahko postavH ž njimi še en je i zgrnila ena dvorana, hotel m več prodajal en. ki - • — ----- -■»» - —----— »x—r^ — - - * M'dfij v švicarskem diplomatskem mestu, -spadata .tudi naš pred-' Claridge. Tako M>inik ('al ( oolidge in njegov f a možni državni tajnik Kellogg. na ta način je mogoče razumeti, da si ameriška zastopnik, \ ih Lgiji akreditirani poslanik Ilugh Gibson, na vse mogoče nači-nr prizadeva. da kaže v Ženevi svečano dostojanstvo, ki mu dovoljuje da že dolgo i>oprej v državnem departments v Wash-iiigiiMin izdelani iro\or je vseboval toliko ostrin proti Franciji. ':aLji ter drugim silam, ki okušajo spraviti pogajanja 'potom do1-^•ih filozof učnih razprav na slepe tračnice, da se moramo naravnost '•mliti, da govori vlada Združenih držav že danes s svajimi prej->.;imi zavezniki v Jetzaku, katerega ni mogoče napačno razumeti. Nobenega, pomena nima, je izjavil Chicago, 111. Kot vsflfco spomlad. priredi turi i Jetos Slovenski Sokol svoj veliki spomladanski nastop z raznimi točkami. Nadalje nastopijo tni-di Slovenske Sokolice z lepim! vajami, kakor "tudi z zanimivim plesom. Poilieig tega bodo nastopila tudi sosednja slovenska in lir vaška sokoKka društva. Ker bo program jako zanimiv^ :i\v:ida!e Ave. in 27. "e (ta. Lepa. prilika se vam nudi. da sj Te-krbite Vstopnice. katere so v nredproda.u po r>0e. p-i vratih na dan veseMee 75c. Dobite jah pri vseh članih Sokola kakor tudi v lokalih: Johna Košička. Anto_ na Weiieela in Johna Putza. Začetek vese:liee točno ob pol S. zvečer. Za dobro godho im postfrežhn v^e prskrbljeno. Toraj na svidenje dne 20. maja v S. N. P. J. dvorani. Sokril se Vam za na prej zahvaljuje za oibilen obisk in Vam kli_ "e krepki: Na^dar! Od h or. Novice iz Jugoslavije Kralj opusti potovanje v Anglijo. • Kralj je nameraval odpotovati v A.nglij« in Francijo. Radi g t neralne stavke v Angliji pa jie sedaj opustil svog" prvotni načrt prijatol) Gibson, traipiti se s 'in odide po 'posehi kratice Mari-liiii <-i i.-inii razpravljanji gksle vprašanja: — Kaj je razoroženje ?v ^iarijaji^k >h Laizjiih v Pran Za koijpčni usjK>h navili prizadevanj v iruteresu omejitvoiotJ®. Po poročili •: m n'< i/i • \ ;i n j. — jt. i/ ja\ il načelnik a merits k e delegacije, — je važ- | nakar .namerava prisostvo- ■ ' i i -i«* t - |Mvamo !«• s splošnimi in abstraktnimi principiji, teni-lv«'1^ velikim svečJuiostim rezerv da jinčnnuo t^b isten, času odločevati od splošnih problemov n'h oficirje v -v Zaigrebu in klimo. Miku konkirtnih vraš;;nj kot le mogoče ter se pečamo nato s te- vat' blagoslovi jen ju -njihove dru nn določnimi vprašanji na direkten in praktičen način. ...............J-........J. ...» um II J,1 (jri uivilt lil JI lil HI. I Hugh <;iiw»n pa je p»>-tal še .bolj določen. On je seve*ia dobro J štvene zastave. vi ji l. da bi^ta vprhzorila poredna otroka konfet*enee, Frartieija in Italija jx^kits«', da ni- od g r hI i celo vprašanje na (bm sv. Nikole ter 1 ivi 1 i.a ki.t vzrok za to. da ni .m- prišel čas 7A\ ioslanik. t'e lotimo z dobrimi nameri svojih problemov, bo tudi inoL'«H .. do>« .'-i napieib k. Ppam vsled tega. da obstaja na r«eh straneh namen posvetiti tem problemom resno pozoriuofat in pošteno vo-1 o d;, >e jih n kai j<* nrtibhodno [X»trelwvo zji resničen iiisjieh. Pr«'d • ini • v arrm. potrfJ»u.jemo ne le izrazito, temveč trajno pozornost za dela te konference. .\ lkaka s k rivmoMt seveda ni. da si Združene države prav posebno pi .zn(le\ a ;o udej-stvjti posebno mornariško Iwnferenco, na kateri naj bi ^ prerekalo in ''reiikj ' vprašanje podmorskih čo>lnov i» t »odvodnih bonih. FVancija noče nič*sar vedeti o taki konferenci ter 110 vj» d tega cf^dovaln proti ^klicanj« posebne konference za omejit«^ r.l»om/.emnj na morju. Predsednik OooAidge je v tem slučaju vklenii a))eliraiti ipreko glav konference na narotle same. Vprašanje j«• scvitla, kaj razume predsednik Toolideg pod tem. Na vsak način ]w j< inu4 (iibson nekaj takega v mislih, ko je izustil pred zbranim vojnim narodom v Ženevi nameri nje • warilo : Nikake praviee nimamo razočarati svoje narom1 vojnami ter čutijo svoje ži\)ji»nfje otežkočeno od vojn 1io_ d(».-ii<» t i. Prepričanje, da je tekmovanje v oiboroževanju mogočen kiivtor pri l/bruhu vojn, je postalo dandanes skoro spk>«no ter se ca sflirej. ma |K>vso*l kot dejstvo. Potrebo, da se olaj<ša velikanska «Mvcna bremena n tem. da s*- odpravi ali skrči na minimum izdatke za oboroževanja, je treba vsepovsod rausumftti ter nastopiti temu primerno. Vprašanje ra/orožen ja postaja v?«led tega od dne do dne va/.nej>e. s,Lmopi-ebi nmljivej^e in spada med ona, katerih ne sme smart. Nt i noben resno n.i-leč politik našega časa za času neprimernim ali nemogočim rešitve. Kot pravijo zadnja poročila deluje grof Bennstorff za nemško rejujhliko v največjem soglasju z Združenimi državami. To je ve-sela satira na svetovno zgodovino Pa tudi Anglija se postavlja \.katero zastopa Grbson za Ameriko s tolikimi lepimi govori, a žalibog brez primernih dejanj. ,)v°j<* nAziranj in in-teresov je trčilo v tem oiziru skupaj. Stalni gostje v sodnih zaporih. - • Poleig že prvi dan po vlomu v Za loka rje vo tovorno na Vič« aretiranih trefc vlomilcev, ki so od nesli z tovarne razen 12.000 Din vrednega -gonilnega jermena tudi za več tisoeNvredno*ti raznega tehničnega orodja, je policija te dni ledila v mestni «e dva soudele-To Mm 30-letm mnhwnik Ahčan ter brezposelni de-Ivec Jakob Čeleinik. Oba ata bi-r oat^K, že predana mdi. ana trvrdka je 4ooi-deno blago nazaj. Železniška nesreča v Bosni. bližini jZavidoviča v Bosni se e prinetila težka nesreča. Aumsk delavcc Amte Ivanovič se je vokiI na dre\zini. Na nekem ovinku je drezina irčiia skupaj s tovornim »Makom, ki je vozil dnva. Ivanovič je Izgubil prisotnost d-uha 4er je padel pod Jrtkomotrvo tako nesrečno, d^ so mu kolesa odrejala obe nogi in ga na glavi težko ranila. Delavec je ostad na mestu Železniška zveza z bakarskim pri staniščem. Trasiranje železnrške progr normalnega tira. ki bo vezala že leizni&ko posuta »o Bakar z bakar sk i 111 pristaniščem. 'l>o vkratkem dovršeno. Istodobno prične > gnulnjo novega pristanskeiga na-sifia v Bakru, -ker *e je prejJšnji vsJed >(tareg_a materijaJa pogrex-ni 1 v morje. Železniška zveza med postajo Bakar in bakanskim pristaniščem bo znarfmo olajšala izvoz ra^znega blaifa Lz Slovenije. Ta izvoz gr»* sedaj večinoma preko Tr^a. Gradnja katedrale sv. Save v Beogradu. Vprašannije gradnje projektira ne katedrale sv. Save, snbskega prosee*tnega eaščitnika, je stopilo v nov Stadij. Pripravljalni odbor pri Tine v kratkem z uresničenjem svojih nači-tov. Stroški za gradnjo projektirane katedrale so pro računani na 200 mrlijonov dinarjev. Prostovoljnih prispevkov se je nabralo doslej 20 milijonov, 0-»tala gradbena svota pa se zago_ tavi.na ta način, da se bo v razrez nih samostanskih gozdovih posekalo poidmigi miilijon dozorelih debel, kar bo vnjglo približno 150 milijonov, dočim se bo se ostali primanjkljaj pokril -z državno ^ribvesjeijo. Kaitedrala bo imela prodora za 6000 os^b. Zgrajena bo v bizantinskem islogiu iz dobe carja, Lazarja. Francozinja položila profesorski izpit ▼ Beogradu. Na filozofski fakuUeti beograjske univerze je te dni položila profesorski izurit Francozinja An-driena Morioni-Nedolgkovič. .sn-ple-ntka na žensiki gimnasdji v Skopij«, -rodom Parižanika in hči »znanega francoskega zdravnika dr. Mor iona. Izpit je napravila iz klasičnih jezikov in francoščine, fttndije je dovršila na pariški univerzi. %jle svojemu otrohu pravihn začetek v življenju s trn damu dajete čisla, lahko prebavljivo in zanesljivo hrano 13crden4 EA15LE BRAND CONDENSED MILK. I < M CO-^ Slov. 1 S tf>m Ifupo-Ttom dobite zastunj navodila v ma-ternem Jeziku kako hraniti in skr-b^tl za.r.0 :n otroka. Izrežlte ga. *n pošljite 2 inu-n"tn in naslovom. >e BORDEX COMPANY B-•ednik BLiigoje Kneževtč je stre-'jal n«a svojo ljubico -Jelko Vuja-eič, ki ga je pred nedavnim zapn -srtila in stopila v služIm pS zr- Jugoslovan, ki nabira podpise kraljev in državnikov. V Trstu se je mudil st, do osem fiwtov. NcA'orojeni moSlcega spo- Solkan bi Italijani radi priklopili h goii-škemu mestn. Že dalje časa nagovarjajo Rolkance, da bi izrekli za pridružitev. T>a zaman. Te dni sebnik« in hišnemu posestniku so jo vršilo v Solkanu zborovanj-. Ljubi Jankoviču. Ker je Je.lka ki je bila ranjena 11a roki. -začela klicati na pomoč in bežati v stanovanje svojega sliržbodajalca. je Kneževie pohitel za njo in oddal še dva strela, tako da se je mrtva zgrudila na t;la. Potem pa je Kneževič pognal kroglo v desno senee. j;a katerem se je na^grcval pro fesor Lorenzosii iz Ooi-iee za pristop Solkana h goriški občini. Vsi j navzoči Rolkanei so glasovali proti predlogu. Poskusen vlom v dvor zagrebške ga nadškofa. Obljuba idrijskega komunista, 17 letni dijak Viktor Kogej i/ Idrije je bil pred sodiščem v Gorici obsojen na 3 me%eee in 22 dni zapora >te,r 100 lir globe, ker je v noei na 6. novembra 192.1 lepiJ po Neznani 7,1 ik o ve i so ponoči s.1; 11- Idriji oglase, ki so pozivali k pro. saJi vlomiti v pkarno upravitelja jvi 7. novembra, to je oni dan. kjer se nahaja tudi blagajna u- ko so ^odruigi sovjciteKe Rir ije ,'vrave nadškofm ih posestev. Raz- la teibtajo poinavadi pol do tri-četrt Punta več kot pa otroci žen •kr. a ra^t postane manj nagla, a stalna Ln enakomerna do konca prevga leta. Tekom drugega leštiri dojenčka je tekom prvih pet »h me ecev življenja in največ pri-dolw dete na teži v drugem mesecu. ko hi se morala teža vsake o-fi dojenčka zvišati od šest do o^cm unč vsaki teden. Naslednja tabela predstavlja povprečno težo višino, obseg prsi ter obseg glave moškega in ženskega otroka od rojstva naprej. Tabela, ki kaže povprečne teže za otroke. bili so okno 'ten* po leofvi prišli v pisarno, ki se nahaja v prvem nadstropju. Skjušali so odpreti, oziroma na,vrtati blagajno, kar se iim pa ni posrečilo. Oditi so mo--ali pralnih rok. I'prava je odredila. da bodo odslej singe ponoči Čuvali nadškofov dvor. * Težka avtomobilska nezgoda pri Osijeku. Te dni ?e je odpeti j al velepo^et_ nik Pandor Sorger z a^omobilom iz Osijeka v tNasice. V avtomobilu je razen njega sedela še njegova soproga 'in maila hčerka. «otfi-ral pa je šofer Palic. V bližin' zmagali Suženjstvo in buržuje. Obtežen .>e bil podpihovanga 1: sovraštvu med razredi s pomočjo tiska in na način, ki je nevaren, javnemu redu. Koige.ja ni bilo k razpravi. Prečitala pa se je njogio-l va izjava, -s katero priznava, da Deklice je komunifrt in da je res lepil one nozive t>o Idriji fDijadv Kogej je bil dos-lej v indijskih zaporih. Oh roj^it\ii: Dečki ................. DekJiee................ Po treh mesecih: Dečki ........-j.......... Deklice ................ Po šestih mesecih: Dečki .................. Deklice ................ Po dvanajstih mesecih: Dečki ............... Po osemnajstih mesecih: Dečki .................... Deklice .................. Po 24 mesecih: Dečki .....,:............. Dekliee .................. / w 7.1 G 12.10 11.60 16.0 iB 20.5 19.S 22.8 22.0 26.5 25.5 Manifestacija za "trpečo" Dal macijo. V Kopru je bilo veliko 7iw>ro , vanje čnno-srajčndkov. it konen Prečitajte te članke vsak teden ie govoril tudi srednješolski ravna Pa^Jivo Jih prihranite za bo telj Dalma-tinec Domialmsič. Ko je omenil Dalmaeijo. .so se Normancev je ob največji brv.ini | dvignili vsi čmosrajčnilci, vzldi- padla pne\Tnatika z zadnjega dela. Msle#l česar se ie a\-to pre\T-nil y ceistni jarek. Težka karosp. rtja je šoferju zdrobila prsa, da ni upanja, da bi okreval. Sorger-jeva sopnoiga isi je zlomila de^no kal« so in, ploskali, ko je končal. «;o giova iz vsem hrupom povdar-jali, da bo Dalmacija italijanska. V Opatiji je bi'o letos do 6. jnaja 9263 tuj- roko, Sorger sam in hčerka pa sta (eov. Redaj ibiva tam gostov 794. ostala nepoškodovana. jMed njimi je jngosilo^an-^kr po- lž Osijeka je prišel zdravnik ivi j slan«c Bogoljub Kozjnndžič in kraj nesreče ter ponesrečencem poljski nadškof nudil pe\-o pomoč. i ' towiecki. dočo uporabo. CE STE UTRUJENI IN ŽEJNI <'e ste ntmjenl no flnevnera rlehi. iz-pijte kozaree Ilunkomalta. in čutili se boste prerojeneea. Dajte ' žlico Rnnkomalta v kozaree mr7.lojni mleka ter zmešajte v shaker ju. Kazre. rim se prej. nekaterim še le po dolgih letih, porodii v srcih s pomladjo vred želja po domovini. Tako neodol'jiva je ta želja, tako silno je hrepenenje, da jih ne \zdr/.i več. Morajo in morajo iti. P reja 1 i slej se pa sleherni vrne. Kaj hočemo, ni drugače! t'e se ves svet, brez razlike, klanja ameriškemu dolarju, menda ne bo nihče zahteval, da bi bila na.Sa domovina izjema. Tistemu, ki ima dosti dolarjev, ie domovina prijetna tovarišiea, 1is.te«ra. ki jih nima. pa ikot mačeha podi preko praga. ^ Plagor tistemu, ki gre. oziroma more Iti pravočasno. * (Značilno je tudi. da ljudje v stari domovini znajo boljše računati z dolarji kot pa Amerikanei. * Profesijonalnd Kiuhači pravijo, da bi bilo glasovanje glede prohi-bieije " veleizdaja Mnnšajn jim je res popolnoma zmetal frlavo in pojme. * Včeraj sem napravil pomoto, ko «=ein v naglici izaipisal, da so Ju kič a usmrtili s strupenim plinom v državi Nebraski. iNii.^o »ga v Nebra-ski, pač pa v iNevadi. No, dostj prijetnejše bi mu najbrž ne bjlo pri srcu, tudi če bi thiii v Nebraski. * Nekdo je te dni javno oznanil, * Ameriški ikoingre-sniki dobivajo po defcet tisoč dolarjpv plače na leto. Neki časopis dostavlja, da .so nekateri kongre«?niki re.s vredni deset tisoč dolarjev. Tisti, ki niso vredni te plače, pa stanejo desetkrat več. V Ameriki ne (bo miru in zadovoljstva, d*>l$er ,«'e ne ojači ene izmed dveh,stvari; ^ Ojačitr bo ttetoVjfifo alf pii postavo. GliAS NAROD-A., 22. MAJA 1926 Krtmond About: NOTARJEV NOS. •(Nadaljevanje.) Ed«*n najbolj pridnih in najbolj veselih ffostov je rnjene izraeiibske rodbine. Njfjrovi služba je bila vredna enkrat na teden. Možasta jahala, <"*it;rla ali pa pripovedovala prazne mestme čenee; dumi pa sta s silno duhovitostjo metali karte. Zmanjšana flika zlate dobe. liospod Steiaiboung si je »tet v do/nost, tla predstavi prijatelja i«.voji »rodtonj. Peljal ga je v Bie-ville, kjer si je bil oee Steinrbourg tar presedel doma za peSjo, je nesrečna barva izginila. Ko je šel prvikrat z dama, se je zopet prikazala. dasi je bil zavit v lis-ičji kožuh. Zdaj se je gospod L'Ajnbart u-straaiL Ročno je poklical gospoda Beruiera. Doktor je pritekel, ugo-rovU lahko vnetje in predpisal obkladrke z ledeno vodo. S lean se je noa zginili, a to dal Madat grad. Tatu je gospoda . , , , , ..... . . » - ni trajalo doliro. Tre4>a je bilo do- notarja pnsrvno sprej»»l se »precejJ, . . , . ___^ , n trden starec, dveh let. ki se »e ni odpovedala 1» VJMI'JVI se »precej . ..... ~ , ' ., i-iti kaj drugega. Gospod Bernier gospa petdeset m I ... ... . ... si je izprosil dvajset atiri ure. rta «vefu, in dve precej spogledljivi deklici. Na prvi mah je videL da n; za.še»| med fosilje. Nikakor ne. — prišel j«' v »oderno, izobraženo rodbino. Oee in sin .sta si fola to-\a-riia in sta se zaradi vsake, ki sta jo nagodila. drug drugemu .smejala. IMclicj sta videli že vse, kar jima je prišlo v roke. Malo jih je bilo ,ki 'bi poznali parivko elegantno kroikvko bolje kakor te dve. V £Jedalj»«"ih so juna pokazali iW/lt.wnejso lopo t ioe vseh slojev. Svtarevša gospodična Irma SteinvbouTtg je strastno posnemala toaleto gospodične Fangjueileve. mlaju pa je poslala wojega prijatelja h gospodični Figeacovi, da poizve naslov njene modlstke. Obe sta bili >boga£i in z lepoto ob_ lagodarjeni. Irana je bila gospodn J> Andiertii pra,v *po godu. Lepi notar sa je večkrat dejal, da pol milijončka dote in ženica, ki ma noski toaleto. nista Ktvari, ki bi ju človek zameta val. Sshaja/li so se precej pogosto, skoraj po enkrat na teden, vse tja do novem-berskih mrazov. Po mili, lepi jeseni, je kakor čez noč prisila zinui. V našem pod-nebju je to nekaj preeej navadnega. Ali nos gospoda notarja se je v tem vremenu izkazal nenavadno občutljiva. Zardeeil je nekoliko, čee nekaj vBtm močneje, potfm je Kače Ipočasi otekati in izgubljati obliko. Po lovu, ki je bil tolikanj prijetnejši, ker je bril never, ga je pa začel še silno srbeti. Pogledal se je v gostilniško zrcalo in barva nosu mu nj J»ila nič kau po volji. človek bi reke>. da je bila ta ozeblina na napačnem krajci. Ko je pomislil, da mu utegn ogenj, ki so ga zakurili Iz dračja. vrniti naravni obraz, se je potolažil. In re«. gorkrrt* mu je dobro storila in barva je izginila. Ali srbečica se j® drugi dan ponovila, *tani<*je se je še boVj napelo in zopet se je prikazala rde*'a barva sivar premisli in preudari, vzel si jih je pa štirideset osem. Ko je prišel zopet v hišo gospoda notarja, je 'bil močno v skrbeh in cNo boječ. Moral se je na- Gospod Bemie rje obrnil vse gostilne in droga zabajvišea, medtem ko je njegov 'bolnik ves potrt čakal. Dne 2. februarja ob desetih zjutraj, ko si je lepi notar žalosten grel noge, škilil na tisto cvetočo potoniko sredi obraza in je ogledoval, je ipo cela hiši veselo završalo Vrata so loputala^ služabniki so začudeno vzklikali in prikazal ese je doktor, ki je vodil Romagneta za roko. Bil je pravi Romagne. samo da mu skoraj ni bil več podoben. — -Bil je umazan, zaimhcJ. ostuden. IZUMITELJ DEBELE BERTE' UMRL "Debela Bert a" ni ženska, ampak kanon s kalibrom 42em, ki so ga Nemci pripravili za obstreljevanje Pariza. Konstruktor te naprave je bil inženjer Rausenber-ger, ki je bil leta in leta uslužben pri Kruppovi firmi v Essenu. Kakih deset let je pripadal tndi di-rektoriju tvornic, sedaj pa je u-mrl v Monakovem, star 59 let. Pred vojno je bil Rausenber-oči so mu bile zmešane, dišalo mu j.ger še luč pod mernikom. Vkvar-je iz ust in *mrdcl je .po yinu in j jai se je ^ s konstrukcijami in po tobaku. Bil je ves rdeč kakor jz načrti, ki pa so dobili pomen še. ■kuhan rak. Bolj je bil podoben'ie, ko je izbruhnila svetovna voj-živenm perečemu ognju kakor pa na. Inženjer je šel takoj na delo, saj je velel, da je prišel njegov človeku. — Pošasrt! — mu je crekel gospod Bernier, — od sramu bi pio-ral umreti! Pod vsako žival si se po ni žiil. Tudi če imaš še vedno človeško srce, njegove barve ni- ča.s. Njegove teorije so se pretvorile v prakso in ko je prvič počilo in je priletela krogla iz "Debele Berte" do Pariza, je ves svet astrmel. Vse je zijalo, češ, temu POVEČANJE LASKE MORNARICE maš več. Kako si zapravil -malo ^ tehničnemu domisleku ne bo nih-premoženje, ki smio ti ga daJi * —,če prišel v okom. Toda kmalu je Valjal si se v najnižji pohoti m pokazala praksa, da Rausenber-st rasti in našel sem te onstran pa- gerja iznajdba ni nič posebno epo-riskiih utrdb kgkor svinjo v bla- halnega. Vse skupaj je imel zna- tn pred najbolj za/mazano beznj-co! Auvcrgnčan je uprl v doktorja svoje velike oei in mu rekel s svojim ljubftznivwaa naglasom, ki je s predmestno mtonaeijo še pridobil: -nost po. Ibti. preovedal. da lahko ostane od človeškega telesa odtrgana zatpdata pod vplivom svojega prejšnjega lastnika Vaša kri. ki jo poganja vaše srce še,- Žaradi tega mi še ni treba go voriti takih neumnosti! — K-do -ti povorn neiuiinostl ? OčL-tamo ti samo tvoje sramotno vedenje, pa nič dmugega. Zakaj nisi svojega denarja rajši naložil, kakor da si ga zapisi? — &aj mi je rekel on, naj še Žaba vam ! — Pasja vera! — je zavpil ro- . ^ _ - •»■ n-^ja trin; - jc uitpu nj- in ki je odvisna od vaših možsra-_____- , r tar, — sem ti mar jatz svertaval. nov. doteka tako nesrečno v vaš i)o ^„.. i . , • - vplival na nos ta'kega dostojanstvenika! — črnine ? — Človek še 'kratkočasi, kakor Še ve in žna. Š tovariši sem bil. Zdravnik je jezno vtzrojil: — Lepe tovariše imaš! Ta je pa dobra! Jaz se 'trudim s čudovitim •zdravljenjem, ki nosi mojo slavo po Parizu in ki mi prej aH slej čaj kuriozitete izrednega dogodka, v praksi pa so bilfr učinki z(4o e-femerni. Po sklepu svetovne vojne se je Rausenberger umaknil v pokoj in se je naselil na Bavarskem. 0-m a ml j en od svojega da'lekostrel-nega topa je začel premišljati, kako bi se dala skonstrurirati naprava, s katero bi ljudje v posebni raketi poleteli v vsemir in tako so nastale bojke o raketi na luno. S Rausenbergerjevo smrtjo pa bo najbrže tudi ta raketa mrkni-la. OHRANITEV RIBJEGA ZARODA. Zbornica je razpravljala o proračunu vojne mornarice. Poslanec Arrivabene je kot prvi govornik rekel, da priznava washingtonski dogovor Italiji pravico do tako velike vojne mornariee, ko jo ima Francija. Da se doseže ta enakost, bi se moral zvišati predloženi proračun za mornarico za 380 milijonov lir. Prvo in najvažnejše vprašanje, ki se ga mora lotiti i-talijanska vlada, je nadomestitev starih vojnih ladij z novimi enotami, tako da bo italijanska mornarica vsak trenutek odgovarjala danim potrebam. Pri teh besedah je prekinil govr.nika Mussolini. Poslanec Arrivabene je pripomnil, da se mora sedanji proračun za mornarico brezpogojno zvišati. Zakaj znesek 210 milijonov lir, ki je določen za gradbo novih e-not, je v vsakem oziru premajhen. Potem je povzel besedo državni podtajnik za mornarico admiral ISirianni. Naglašal je, da potrebuje Italija za svojo obrambo svoje geografske lege posebno veliko število podvodnikov. Kljub temu pa Italija ne sme zanemarjati velikih bojnih ladij. V to svrho je Mm mnogo denarja. Zbornica naj bo pomirjena. Poslanska zbornica je nato sprejela proračun za vojno mornarico, nakar je vzela v razpravo proračun za zrakoplovstvo. Poslanec Finci je dejal, da so skoraj vse tvornice letal v severni Italiji in zato izpostavljene sovražnemu napadu. Predlagal je, naj se vsaj nekatere premeste v južno Italijo, Utemeljeval je tudi potrebo, da se zviša število letalcev in pomožnega moštva. Razprava je bila potem prekinjena- bolezni, hemofiliji, kjer se rane sploh ne morejo več zaceliti in je radi vsaka najmanjša ranica že smrtnonevarna, najbrže manjkajo krvi trombocite, ali pa je njih število tako majhno, da je vsaka njihova funkcija onemogočena. Taka trditev je skoraj nesramna ! ^^ ^^ v Inrtit|lt? ti s ^^ - Se ve iko več, - je odvrnil mi a)iiarci ^ kvarL5 moje božan. doktor. — bedasta je. Vendar vas pa prosim dovoljenja, da meL . . sicer pa tudi treba ni. Povej kar naravrost samo to, ali hočeš Lzpremeniti svoje vedenj« in sc kaniti pohote in strasti, ki me posredno ubija! Povem ti, da imam dovolj moči in da te !bom že vedel opraviti na varno, če ne bo konca tvojih pregreh! — V žajporT — V zapor! — V žapor k zločincem? Nikar-te. gospod L.Amfcert! To 'bi bila sramota ža mojo rodbino. — Ali boš še »pil ali ne boš več pil? — Ej, Bog mi pomaigaj, kako naj pijem, če šem pa brež šold&f Vše šem žapra/vil, gošpod L,Ambert. Žapil šem vaših dvatišoč frankov, žapii voziček in vso zalogo blaga, zdaj mi pa živa duša na vsem švetu ne da nič več na upanje.. — Se bolje, capin! Tako je prav. — Še veda bo treba, da še spametujem ! Revščina md že trka na vrata, gospod L'Ambert. — Je že prav! — Gošpod L'Ambert! — Kaj? — Če 'bi bit »tako' dobri m bi mi kupili voziček, da >bi ši Skazil ivoj beraški kmh, bi vam prisegel da boon Spet pamet er čiovek. (Dalje prihodnjič.) Boljše vrste rib, ki nam služijo v hrano, so vedno v nevarnosti, da popolnoma izumrejo, ker imajo poleg svojih navadnih teovražni-vov med živalstvom v človeku največjega sovražnika. Zato vsak lovek, ki pametno goji ribe, skuša čim bolj ščititi ribji zarod, da ga obvarje pred poginom. Jajčeca n pozneje mlad zarod shrani sam na varnem prostoru. Ostale ribe pa so priseljene, da same skrbe za ohranitev svojega zaroda. Pri ščuki je na primer to doseženo na ta način, de leže strupena jajčeca. Druge ribe pa ne ležejo samo strupenih jajčec, temveč so za časa dr-stitve celo same strupene kot je na primer Barbus fluviatilis. Slednja je izredno požrešna in je med ribami to, kar je svinja med sesalci. Najraje se drži v taki vodi, kjer se iztekajo v bližini kanali, ki donašajo ogromno nesnage. Najbrže črpa riba svoje strupene snovi iz teh gnijočih substanc. Dognali so celo, da se hrani najraje s človeškim mesom. Ko je bila leta 1683. pri obleganju Dunaja od strani Turkov vsa Donava poina mrličev, so opazili, da je bilo tedaj vse polno teh rib v vodi, ki so se prej skrivale le po kanalih. Kadar so ptegnili kakega mrliča iz vode, tedaj so iz njegove trebušne votline prihajale ribe na dan, ki so si izvrtale že vse polno rovov po telesu. Čudno pa je bilo to, da se živalske mrhovine niso prav nič dotaknile, čeprav jo je bilo tedaj v Donavi tudi v izobilju. SESTAVINE KRVI VODNIKOVA DRUŽBA Kot smo že enkrat omenili, se je ustanovila v Ljubljani "Vodnikova dnuaba*', ki bo vsako leto izdala štiri knjige, nalašč /pripravljene za širše pla.iti slovenskega naroda. Letos bo izdala .dva romana, eno knjigo gospodarske in eno knjigo zdravniške vsebine. "Glas Naroda" je iprcvzel, •za'stopsrtvo za Združene države in Kanado. Vse štiri knjige stanejo samo en dolar. Vodnikova družba" ima približno isti cilj kot "Mohorjeva Iružba". Razlika je le ta, da njene knjige ne bodo tako pristranske kot so bile Mohorjeve zadnja leta. Upati je. da bo dosti rojakov naročilo te res poučne in zanimive knjige. Čas za naroobo je do konca jatnija. Z naročilom pošljite en dolar. „ 4« ONI VEDO, KAJ JE NAJBOLJŠE Ljudje, ki nastopajo v cirkusu, morajo imeti zdrave živce ter morajo biti tudi >acer čvrsti. Ringing Bros, in Bamum Bailey je mednarodno znan cirkus. In če se poslužujejo Trinei*jcvega Greiikr-" ira Vina ne samo v Ringlkngovem cirkusu, pač pa tudi v Milles Bros. 101 Ranch ter oskrbujejo več kot 2000 oseb s tem 'zdravilom, je * tem rečeno, da so prepričani, da ni bolj zanesljive želodčne to- NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo v 1 vratkem obiskal naš tamoš-nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISIL katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. POSESTVA V CHICAGO. ILL 14H4 S. 54>th Ave. Zidana hiša s 5 solnimi. Hrastov !<>*. peč*, c-ementini-na klet, tile pod r kopalnici. Cestni improvements .(plnfani) $7,800.00. 1820 S. u0 Ct. Zidan bungalow, pet soli. Teč. jako moderno. lastnik odpotuje v Californljo. To je dober dom ter si ga je vredno ogledati. Po-eenl 7.a hitro prodajo. $8950.00. 1.-M5 S. 581 h Ave. 4 FI.ATI—5 In 5 In in 5 tor zidnnn fram/.a za dve kari. Novo poslopje. Vsi floti oddani. Lot x 12T.. $11,000.00 Rotovine se za-htova za prevzetje. Mesečni dohodek $320.00. Živordeča in gosto tekoča kri je na prvi pogled enostavna barvana tekočina. Pri natančnejšem raziskovanju pod mikroskopom pa bi opazili, da sestoji iz brez števila posameznih krvnih telesc, ki se med seboj ločijo tako po barvi kakor tudi po obliki. V glavnem razločujemo tri vrste takih telesc. Najvažnejše opravilo imajo tako-zvana bela krvna telesca ali limfocite in levkocite. To so potujoča telcsca, ki gredo lahko skozi vsako še tako majhno luknjico v telesu in prenašajo redilno hrano posameznim organom. Poleg tega glavnega opravila pa uničujejo in odnašajo škodljive substance v telesu, vsled česar jih imenujejo tudi fagocite. Zato igrajo največjo vlogo pri infekcijah, kjer žrejo bakterije, jih prebavljajo in od-stranjajo iz telesa. Druga sestavina krvi so rdeča krvna telesca, ki prav za prav šele dajo pravo rdečo barvo naši krvi. aKjti v.vsakem kubičnem milimetru £e jih nahaja približno 5 milijonov, dočim samo 6000 belih krvnih telesc. Kot tretja sestavina so rdeče ploščice ali trombocite, ki so v prav majhnem številu zastopane in so jih zato šele v zadnjih desetletjih odkrili. Njih glavna lastnost obstoji v tem, da strjajo kri, ako se nahaja na zraku. Vsled tega povzročajo, da se vsaka rana takoj zaceli, ako trombocitev le premočen pritisk ne odpravi. Pri oni znani nike kot je T rine rje vo Grenko Vino. Ce trpite vsled siabega teka. zaprtja, plinov, glavobola ali podobnih želodčnih neredov, kupite steklenico Trinerjevega Gren kega Vina pri svojem lekarnarju ali prodajalcu ter se tudi vi prepričajte ! Trinerjeva Angelica To-nika. Trinerjev Liniment, Triner-jev Mirilcc Kašlja, Trinerjeve Tablete Zoper Prehlad — nikdar ne razočarajo. Če jih ne morete dobiti v svoji sosedščini, pišite na .Joseph Triner Company, Chicago, ILL (Ad.) VABILO na PIKNIK * PLESOM katerega priredi SLOVENSKO PEVSKO IN DRAM. DRUŠTVO "LJUBLJANSKI VRH" v nedeljo, dne 6. junija, 1926, V PRIJAZNEM GOZDIČU NA DOBRO ZNANI T RAVNI-KARJEVI FARMI Začetek ob 2. popoldne. PELE SE BODO KRASNE PESMI IGRALA BO IZVRSTNA "VRHOVA" GODBA ZA VSESTRANSKO TOČNO POSTREŽBO BO VSE PRESKRBLJENO PRIDITE VSI IN ZABAVAJTE SE Z NAMI! >h ODBOR. Rad bi izvedel za naslov ANTONA JERLŠEVIC, doma iz Jur-šič. Pred kratkim je bil nekje v Penna. Za njega bi rad izvedel njctgov brat. Prosim, da se javi meni ali bratu v starem kraju. — Frank Šain, Box 248, Cass, W. Va. (2x 22.24) 1.141 S. Rldgeland Avenue, Berwvn. 2 FLATA. G in G sob. Hrastovi podi in hrastov les, dva kurilca za *vro- eo vodo, .T.1 čevljev lot. prostor za avtomobil. Lastnik odpotuje v Florido tor da poceni hitrerun kupen. Cena $16,600.00. Edward J. Dubsky 2138 S. 56th Avenue. TEL. CICERO 888. NerVc Trudni in Nervozni Ljudje Najdejo Novo Veselje v Nuga-Tone. Je učinkovita in hitra. Kri mora Imeti železo, živci pa Žveplo. N*uga-Tone daje železo krvi in žveplo živcem. Ista Je znanstven graditelj krvi Jn živcev, čudovito Je kako hitro Niiga-Tone povrne življenje in mofi lzčr-panim živcem in miSicam. Napravi rdečo kri, mofne in mirne iivcfe in noja^a njih moč vztrajnosti .Daje blažilen Bpa-nec. dobre tek. dobro prebavo in mnogo navdušenja In ambicije. Ce se dobro no počutite, je vasa dolžnost.- da jo poskusite. Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobro. Je pri jet na vži vati in počutili se boste boljši takoj. Ce vam je še ni pred-pisjil vaS zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite Xuea-Tone. Xe sprejmite nadomestil. Vživajte jo par dni In če se ne počutite boljSI in če ne zgledate bojši, nesiti ostalo nazaj lekarnarju, ki vam bo povrnil vh.h denar. Izdelovateljl Nuga-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev. da jamčijo za isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. Priporočena, Jamče-na in na prodaj v vseh lekarnah. —Adv't. OPOMIN vsem onim, ki mi kaj dolgujejo, da 'poravnajo s^voj dolg v najkrajšem času. Kdor se ne javi v teku 14 dni. ga bom javil s polnim inn-nom. Denar a ^m starček, ki me uiisliti U- še na -mit.' Hvala Bog«, da ni še tako daleč! — L«- p<>!ii>!i lui rawb*trjeii je, Loivne. Zdravnik gotovo ne Ivo do-pu^til kaj takega, — y skitšaila pregovoriti in že vnaprej jo J«' za/fhlo ob tni-ii. stal s Ter Velpsoni, za-Ntra/.n in kritiziran otl ducata radovednih in škodoželjnih oči. — -laz pa h (mm* ui. Zdra\i)ik lalifco reče kar hoče in jaz ga pla-čam /..i to, da iu< ozdravi. .Jac. sem zdrav, popolnoma »zdrav, to si zaporno i. >k- i! j« pokonci ter -t* oprijel z roko roba mize. Vera je videla, kako ga je pri tem vtreslo. — Lore ne. — je re!da riikrat tvr ga skušaJa pregovoriti, — ' i p- t" njavaA svojo in« i. Emil in Georgina mama ne i>o*->-ta saime-rila, če uaoevtamva. Pričel je meti roki. •liu. >uii v!t »prerekanja. — jo je nahrulil. — Šla bova in ko-nec. »m rt ni kandidat, moja lepa ženica, živini še vedno ter ho-."•em u/i vat i življenje. Zin.i ula je r'.ivo ter se nato obrnila proti zdravniku. Pi« *im vas, «o-po«• je ozrl vanjo. — MLlim. da ste flrevcč boječa, miiostljiva go^a. \eia je prijela /n knjigo in n«| njenem obratu sc je prikazal izraz preganjam* živali. Zdravnik pa je ni razumel. ('. \am je r. Sr.it je o»faiel v >obo Konrida tur se kmalu nato vrnil. —Nfino^r,,.»dostljiva «r<*-iM. spod Koiwid vstraja s eu-no trdovutuo-1 jo i*-i tem, da -e udeleži plesa in jaz sem mnenja. sk>n z uganko, katero mu j«' Ma\ ja!a ta /er.^ka iii ta uganka pa je trapila bolj koi si je hotel *am priznati. Vihar je l.ulii ikrou' vogalov cest in dež. pomešan s snegom je udarjal ob okna. Ko Vera >topila k oknu ter se ozrla ven. jo je slircsslo in navdala jo je nedoločna, velika bojazen. 0nici sta mu razširili Lu izgledalo je kot U vsesava z užitkom nekaj, kar je upiivalo na njegove otopele čute. Zaprl je <."-i ter jih zojx't oiprl, ne da bi se ozrl na ?vojo ženo. Polagoma pa -e > \vJ»uej svoji krasoti. Predstavljala je sliko življenja, moči in zdravja. Ko so je Oizrl vanjo, se je vzbudil v njem z elementarno vlo instinktiven srd proti temu. kaj je imela ona in kar je bile njemu nedoseženo.— namreč zdravje. Oči -o -se mu zalile s krvjo, pene >c mu -stopile na ustnici in pred Miboj je videl vso je prijel za tilnik ter se približal s svojo glavo njenemu obrazil. VneJ se je kratek, nem boj in ker je Vera čutila, da ne pome-n>a njenj moc ničesar vsprieo tega nepričakovanega, silnega napada. je ol.-tala za trenutek popolnoma ohromi jena vspričo stras-m.jra prizora, ki se ji je nudil in lcateroga je -pričela počasi razumevali. Videla je I -o? en ca Konrida, kako je z eno roko raiztrgal njeno obleko pri t rani. dočim je držal z dnigo roko svoje žene. Videla je, kako je zasadil >vojc dotgo, ostre in rmene zobe v njeno ramo in kako sr je prikazala kri. ki je pričela kapJjati na njeno svile? no obleko. On sam bi ne mogel povedati, če so je njegovih bolnih možganov »polastila mi-ei, da bo Črpal življenje in zdravje iz tega pol- SPOMINSKA PLOSCA. PRVI ORANŽI roke, kakor da ga hoče ob-ovoril nerazločno in glasno lihtel.. Preblodda sva megleno noč in ko je zjutraj posijalo solnce, sem ga videl, kako je stal v zamaza-nam površniku na oglu pred Unionom", gledal ljudi, mladino in rojstvo nove države- Zdelo se I mi je, da mu igra krog usten | prav rahel nasmeh... Zvečer sem .bil še v njegovi družbi, toda ni govoril mnogo in ko sem se po-1 slavljal, ni hotel na noben način 'domov, kakor da se boji nečesa. ,To je bilo zadnjikrat, da sem ga videl. Zakaj dan na to je že ležal v bolnici. XXX Ne, še enkrat sem ga videl. Pr- VNfttJtwOOD * 0N3tHVrOOD, N. v. Poleg prvega o-ranžne.ga drevesa v CaHforniji so rtdkrfli pred kratkim spominsko ploščo, v kateri jo vklesano, da je drevo zasa-|v^' na mrtvaškem odru. Komaj dila lela 1874 Mrs. Eliza Ti,bbet.>. Oranže prinašajo dandanes sem si Priboril dostop do odra. Vse Californiji več dobička kot /pa vse zlato. ' bil° leP° ozaljšano in močno bo-----—-------gato. Debele sveče, šopki, venci in nejra. belega mesa ali če je bil to izraz sovraštva, ki ga je gn^alo. trakovi> kar največ premore naš da na tak živinski način napade Vero. " ~ |mali narod- Tam se prerival, Vse .se je zgodilo instinktivno, popol omrvešeenc ženske. S težko roko je iztisnil Konrida na stran, s hik-o silo. da je padel Kjonrid na tla. Zdravnika pa ni brigalo, kam je priletel njegov paeijcmt. Težko sopLhajoe, z ziiojnimi srapami na čelu je pred Vero tor -zrl na belo roko I Ko je bil Čenčal pohod k sv. od katere je se vedno kapala kri. , . , . r . . , . ,. i Križu, ko so pevci odpeli in go- Cut d je. da obstaja tuda za njega, moža močne volje ter prev- , yoruiki dokonGali e> je ^ darmesra, moja preko katere ga bo potegnil s seboj vrtinec l.pvbav-«„r(yb še za trenutek ^ rt. Na | nih oiK-mkov in ta meja je bila dosežena v trenutku, ko Je prijel Ljubljansko polje se je spuščala i beio roko /.ene. ! , . ,, I 7J .. , . i ..... . . . megla in oblaki so se podili po ne-1 1 neel je boriti najhujši, najstrašnejši boj svojega življenja.'^. jD glej, ta trenutek, \ se v njem m krog njega ga je silite k temu. da vzame to žensko 'prav ta zadnji hip so se ' " ' ! v svoje roke. da ji šepeta v uho .tolažilne besede, a ni se premak nil z mesta. Le svojo pest .>e stisnil. (Dalje prihodnjič.) Spomini na Cankarja. Pisati o Cankarju ravno v teh časih, je človeku neprijetno že zato. ker jo bo težko dnesel sumni-čenju, čes, jioglejte 110, še temu sc je bilo treba šopiriti s Cankarjevimi spomini! Poleg tega pa so mi ravno ti spomini, tu in tam sicer manj živi. vsi tako nekako zaprti, da jih nerad obešam na zvon, tako samo srcu namenjeni in tako tvoji notranjosti, potrebni, kakor tista blažena večerna ura, v kateri je umrl zate ves svet in greš in čitaš Cankarjevo novelo. Bil sem v Cankarjevi družbi tisti veeer, ko se je ponesrečil. To- fIečine mladega literata, ga je oblaki ! razgrnili in luna je posijala še J enkrat v odprti grob. Nato se je stemnilo... Ko smo prišli v mesto, se mi je zdelo, da sredi večernega vrvenja zopet .vidim na oglu "Uniona" Ivana Cankarja v površniku, kako gleda vračajoče se pogrebce in posluša njih pogovore in jim na- In se je obrnil v stran in ni več govoril. Družba se je zasmejala, ^ ^ ^ ^^ v . še 4'doktor" se je poskušal zasme- j J 1 pome;flni *uJe- • • jati, toda Cankarjev obraz je po- i POZDRAVI, stal resen in žalosten. i I>red odhodom v d-imovino, po-1 Pozneje nekoč smo zopet sedeli j Mravljam še eikrat. \>*e znance in j pri kozarcu. Zopet bi se nekdo od !prijatelje v Oregon City, posebno * IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIM DEUTSCHLAND HAMBURG XaSI parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA TOD OSEBNIM VODSTVOM $198.— Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek pcs«-b«;j.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln ." Manj kot r, dni na morju — U<> .luffoslavlje osem in pol f5* ~*tei Nte ni boljšega ^^ PAIK-BXPELLER • Vai »tvcua lieg. U. S. Pat. OfF. K vdrgnenje v revmatičnih bolečin, trganja v hrbtu, iKw.-cI»-«a vratu, ncvralgijc in ohromelosti. Pain-Exi>e1Ier preganja L.»It čiiie i^ra mrt so spremljali, tako burni politični dogodki, doma in po svetu, da smo se zavedali — baš "Pre-po rodove i'' — Cankarjeve trage-ilije komaj pri pogrebu, ee ne ee-lo š«'le pozneje. V mladini je vse vrelo, da.si ni vedela natančno, kod in kam. Ta mladina je oila povračilo očetov, in dedov, ki v najbolj zgodovinskih trenotkih niso vedeli ne kod in kam . . . Iz zadnjih njegovih dni se še spominjam par momentov, ki zvene >.ieer kot vesela anekdota, toda nLso anekdota in tudi vesela ne. Meni se je zdel. kakor da ne veruje v vse, kar se je godilo pred njegovimi očmi, kakor da nima nobrnega smisla več za vse, kar diši po tem svetu. Njegov sarkazem je bil s solzo zalit in je segal že onkraj naše priljubljene subjektivne resnice, ljubljanske domačnosti in drugih naših vrlin... Sepal je že onkraj vsega posvetne fra, zakaj Cankar .se je poslavljal od sveta... XXX V kleti smo sedeli in se dobro imeli. Družba je bila vesela in sama zase. Nekdo od sosedne mize bi se očividno rad seznanil s pesnikom. Mimogrede naj omenim, da to ni bilo tako težko. Toda, ko bi nesrečnik vsaj govoril tako, kakor mu je bHo od' Boga dano! Ne! 44 Dovolite namreč, moje ime, da fie vam predstavim, gospod Cankar, jaz sem, takorekoč, doktor..." Cankar mu jfc dal roko, umolknil in nastal je odmor, ki ni nič prida obetal. Končno pa mu pravi: 44Kaj ste vi, gospod?" 44Doktor, gospod Cankar!" Cankar: 4 4 Doktor t! Tako? No, le bodi-tel" sosedne mize rad seznanil s Cankarjem. To je bilo očividno študent. Sam je sedel in venomer gledal na Cankarja. Imel je dolge lase in črno pentljo; iz žepa mu je g' "... *np papirjev. Torej o-čitno pesnik. Milan Pugelj, ki ga je poznal in še bolj poznal vse bo- po. vabil k mizi in ga predtsavil Cankarju, češ, da 4'je gospod tudi pesnik". Cankar je mladeniča skoro predrl s pogledom in vzdi-linil: 14 Kaj? Vi ste tudi pesnik?-O ti reva ti!" Toda v njegovem pogledu in glasu je bilo toliko žalosti in prikritega trpljenja, da se ni nihče zasmejal, pač pa se zamislil v Cankarjeve besede. Zamislil se je vanje tudi mladi poet in strah ga je postalo. XXX Neko noč pred usodnim dnem sem blodil s Cankarjem po Ljubljanskem polju. Spodaj je šumela Ljubljanica, tam proti Šmarju je Molnik sanjal o svobodni domovini. V zraku je pozvanjala nova pesem, ki je še ni slišalo naše uho. Hodila sva po blatni cesti. Cankar ni govoril skoro nič in še predno sem opazil, naju je pokrila gosta megla. Lepe so včasih take meglene noči v ljubljanski o-kolici. Luna je sijala tako močno, da se ti je zdel omegleno morje, kakor snežene plasti, vse bele in lahke, kakor v sanjah. Narava te je hotela povzdigniti vate, proč od zvezd, le k zemeljskim tlom in proti tebi samemu. Njiva in pot in zopet njiva) vse v miru in otožno-sti. Naenkrat, še predno sva ga zapazila, je stal pred nazna sredi meglenega morja križ, teman, visok in razprostirajoč krvave roke, v objem njivam, .polju in vesoljnemu, trpečemu svetu. Cankar je postal za hip in nato zašepetal: 4 4 Stopi naprej in me počakaj ! *f Vsa tajnost tega treijofka me je gnala par korakov dalje, nato pa sem se ozrl in pogledal... T am je pomik pod križem, pa Joe Šetino in Franka Seknr-ta, ki sta daJa brezplačno avtomobila na razpo/lagio. Pozdravljam tudi Ludrvika Sajovica, ki me je ppremil na positajo. Nadalje pozdravljam v Chicago Fannie Sa-jovic ter se ji zahvaljujem za postrežbo. Jožef Trošt. na poti v Vipavo. * Pred odhodom v domovino, pozdravljam vse svoje prijaelje in znance v Chicago, 111. Karl Jeglič. * Predno se podam v sitaro domo-; vino s svojim sinom Joe-om, pozdravljam v Ohicaigni vse svoje znance in prijatelje, .posebno pa svojo družino. Joe Sajovic. * Predno greni na vodo. pozdravim vse Ribmičane in 'prijatelje. Saj veste, da grem po piščalke in po rešena. Martija Križman. * Prednp se podam v staro domovino, pozdravim vse prijatelje in znance, posebno pa svojega moža in hčer. Kozi Kastelic, na poti v Toplice na Dolenjsfcem. * Pozdravim vse v Oregon City, Ore., posebno pa svo^o ženo in frvojo di^užino, vse znance in prijatelje, posebno pa Joe letina. Franka Sekneta, ki me je peljal na klodovor brezplačno in svojega sina Ludvika Sajovic. V Ohicagi se poseibno zahvalim vsem rojakom in raj akin jam, posebno pa Fannie Sajowic.in njeni družini. Fraink Sajovic, na poti v Olševek na Gorenjsko Rad. bi izvedel za nabilo v svojega prijatelja GRGE MALM ARA. Imel sem na si o v iiz Kansas City". Kans., pa sem ga izglubil. Kdor-ve, naj mi ga sporočil, ali naj se pa sam javi. — John Malnar, (Brkin) Baxley, Ark. (4x 21,22,24,25) SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1 926 Gena 60c s poštnino vred. z naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'G 1 a 8 N aro Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K