44
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla v.
51. O značaju Angleževem.
(Dalje.)
Tujca, nepoznatega človeka v obče, gleda ti Anglež navadno kot ueprijatelja, in to zato, ker ne ve, ali mu bode od njega kaj koristi, ali nobene. Osvetljiv je samo ondaj, kedar mu je osveta koristna. Ker ve, da ni priljubljen, ne kot gospodar, ne kot trgovec, odvrača s preziranjem in z mržnjo vsak prezir. Kedar ljubi, ljubi zmerno, ledeno, ozbiljno. Ker strogo čuva običaje, ne zmeni se, če zato postane tudi smešen. Ima ti državnih obredov, v katerih se izgovarjajo francoske formule, katerih bi dandanes v sami Francoski ne razumeli. Ima ti zakonov, kateri bi se dandanes ne mogli uporabiti, ali čuva jih ker so starinski.
Misli Angleževe ne delajo dolgih potov, ako mu je dobiček blizu. Okvir njegovih pojmov je omejen od sta-novitega cilja. On se uči, ali uči se samo zategadel, da bode praktičnejši. Vežba telo, ker s krepkim telesom krepi se tudi duh, on je odvažnejši in bistrejši. On se druži samo z onimi, kateri mislijo kot on. Zato oni silni razvitek klubov, ki jih ima samo Angleška. Klubi so ogledalo angleškega društva in življenja. V njih se nahaja smešna in ob enem ozbiljna stran angleškega značaja, ki se nam prikazuje z ono originalnostjo, ki je angleška karakteristika. Nikomur drugemu razen Angležu prišlo je na pamet ustanoviti v Londonu klub, v katerega se sprejemajo samo oni, kateri so bili uže 650 kilometrov daleč od Londona. Nadalje imajo klub, v katerega sprejemajo samo one, kateri tehtajo po dve sto funtov. Poseben paragraf dovoljuje, da veča teža sopro-gova more nadomestiti prirnanjkljej teže pri ženi, in tudi nasprotno. Najteži član je prvosednik klubu. Imajo klub lažnjivcev, v katerem se vsaka istina kaznuje; potem imajo klub grdih ljudi, klub ljudi brez nosa, klub malih, klub visokostasnih, klub mršavih, klub propalih pisate-teljev.dramatskih itd. Zanimiv pojav je bil aristokratski klub „b'eefsteak",  ki  je  celih  petdeset let imel štiriin-
dvajset članov; ta klub ni smel jesti nič druzega razen beefsteaka, in najmlajši član je moral sam nositi za vse vino iz kleti. Tako je nekaj časa nosil vino na mizo giasoviti kancelar lord Brougham, dokler ga ni zamenil lord Leinster. Še zanimivejši je bil „večui klub", ki je po pravilih moral imeti točno po sto članov, in imeti seje noč in dan brez pretrganja. Člani so bili tako porazdeljeni, da se zborovanje nikdar ui pretrgalo. Prvo-seduikov stol ni bil nikdar prazen, ne po dnevu, ne po noči. Ko je nek pot začelo goreti, izjavil je prvoseduiK. da ne gre poprej s stola, dokler tega Klub formalno ne sklene.                                                         (Konec prih.)