Tower, Miim., 1.H |Harca. 1892.
Imetnik I,
Amerikanski Slovenec.
Za širnim daljnim oceanom, Pod Bolnccm novega sveta
Zgradil sem novo si domov je Od bratov ločen in sestra.
Na daljno pot od doma v tuje Le dvoje vzel sem si s seboj,
To vera moja je in govor Ki diči mili narod moj.
Sosedje zdaj so mi le tujci, Neznan mi jezik govore—
Pač bratov, sester štejem mnogo A kod' živijo—Bog pač ve!
Raztresene po raznih krajih Pozdravljam, bratje, vas srčno;
v
< 'oz goro, dol, čez širno morje Odmera naj pozdrdv glasno:
Za sveto vero in za nrirod, Karkoli nas živi okrog
l>elujmo krepko in jedino, A delo blagoslovi Bog!
Amerikanske novice.
Minnesotc Vilmr.


Kvaterno sredo, • 9. Sušca bila burja zvihrala prav po div jaško, pihala je po 50 mil na uro. Kavno opoldn« ko naš vozovlak-z To\ver-a v Duluth dospe, nas '/.nnnadja ali nas tako gostno »prejme liud snežen vihar, da nikogar iz svojega objet j a nespusti. In kdor se mu vstavljati hoče, ga več del premaga in ob tla veržo v debele žamete, da zamore le s silo še vun skobocati, ako še dosti moči v sebi ima, sicer mu pa sneg mehko zibelko in mehek grob pripravlja. Izene občinske solo, nekoliko zunaj mesta otroke tl(>mu spustijo in desetero v snegu ostane in čez noč zinerzne, tako so je 10. Sušca v Duluthu glasilo. Katolško šolo pri redovnih sestrah pa otrok pri viharji niso domu spustilo, ampak so jih v šoli čez noč obderžalo, in jih s živežem preskerbele, torej nobenega niso zgubilo. Da je pa vihar s snegom v resnici rojil in rogovilil, kažejo nasledki naslednega dne, 'to ho so po celem mostu vidile gomile, ne le po 2 ali 3 čevlje, ampak celo po 10 in 12 čev. visoke, s katerimi so bile hiše in cerkve obdane in zagrnjene, da ljudje niso zamogli iz hiš iti in tudi ne voznikov dobiti, dokler pota niso bile odkidane. Smešno jo bilo gledati in opazovati, kako so se ljudje borili z viharjem, ki jih tako neusmiljeno objema in stiska, da niso mogli niti dihati, niti gledati, in s snegom se je igral, da skoz sneženo meglico ni bilo moč viditi hiš na nasprotni strani ceste.
T linti Vihar se je bil razprosti ra1. v zgornih krajih Zedinjenih drž av, posebno v Minnesoti in v sosednih državah Minnesota.
Pa tndi po vsi Minnesoti ni bilo tako hudo, n: p. v Tower in EIv, kakih 100 mil proti severu Minnesoteni bilo viharja, le nekoliko snežilo je, in drugi dan zopet lopo in ugodno vreme postalo.
Ali je že bil katerikrat tak
iliar, kakor zadnjo sredo, bi kdo radovedno znal vprašati?
Navadno imamo vsako zimo enkrat ali dvakrat po zimi viharno reme, kako dva ali tri dni skupaj, sicer pa akoravno merzlo, pa podnebje jo jasno in zdravo. Leta 1873 mesca prosonca pa je bil vihar strašno hud onega dno, daje bilo več ljudi od snega oslep 1 jenih, ko jim namreč sneg v oči bije nemorejo več gledati in nimajo časa si sneg iz oči brisati, <er vihar jim neda počitka, in im vedno več snega in mokrote v oči tlači, pravo stran pota zgre-šejo in od mraza in viharja omam-jeni v snegu ostanejo in zmerznejo.
Leta 1867 je noke dni po sv. treh Kreljih bil tako hud vihar vstal, da se tri dni nihče iz hiše n i upal.
Kako se je pa taistim godilo, ki jih je Vihar zunaj hiše ali na potu najdil? Seveda taisti so bili v nar večji navarnosti. Nekdo ki je bil priča taistega viharja lota 1867 pripoveduje sledečo dogodbo iz življenja slavnega mi-sionarja g. F. Pirc-a.
Dan po sv, treh Kraljeh so šli g. F. Pire v Mision na Otter Tail, žniemi še en drugi misionar in eden Kanada Francoz, ki jo bil za voznika in strežaja. Pot jo bila 100 mil dolga iz Crow-Wing-a do Otter-tail jezera, V dveh ali k večeni v treh dneh so menili kje priti. Prvi dan pridejo 35 mil deleč in prenočujejo pri enem pol Inditinu po imenu Peter Roy (Petr Kral.) zjutraj mflšujejo, pridgva-jo po indiansko In francosko in potem ko svojo Misionske opravila dovršijo se zopet vsi trije na dalno pot odpravijo. Nekoliko jo bilo snežilo prejšno noč, torej pot neugodna in za ubogo konjiče kaj težavna, le počasi so zamogli seni naprej premikati in do večera samo kakih 30 mil dospeti. Iliše v gojzdu ni bilo takrat še nobene za prenočiti. Kanadoc Kari Basina je jel, ko smo bili postali za prenočevanje, suha drva sekati, jih skupaj nositi, kuriti in borno večerjo kuhati; ker mesa in čaja smo saboj imeli, druzega seveda ne.
Po večerji se okolj ogenja kje v sneg posteljemo, kakor si kdo zamore, da bi se pa sneg ne stajal pod nami, smo en malo smrečja in sena na sneg postlali, in tako tam počivali in spali. Ker tako posteljo nisem bil vajen, tudi spati nisem dosti mogel, vender človek nekoliko počije, ko pri miru leži. Zjutraj na vse zgodaj je bilo treba vstati, dan po zimi je kratek, da bi konjiča bila opravljena in zajutork skuhan.
Ko strežaj gre suha drva sekat in iskat tudi jaz vstanem in kaj se začudim, da starega gošpot Misionarja Pirca ni bilo nikjer viditi, prašam strežaja, kje so gospod,' on pravi, da ne ve', in ko se tako pogovarjava in pomenkujeva so začne ena gomila na naj i strani majati in glej, stari Misionar iz spod snega izlezejo, padlo jo bilo na primer čez noč pol čevlja snega, in ker so gospod i mirno ležali, jih je bil sneg čisto zapadel, da se več ni poznalo, kam da so se bili zvečer vlegli. Hajdi na pot! hitimo, da bi zamogli naprej odriniti, ali le počasi napredujemo pot je bila s snegom zapadena, da jo ni bilo več vi-
diti, konjiča utrujena, torej se celi dan trudimo, pa smo do večera samo kakih 25 mil prešli. Noč se bliža in imamo enako prenočiti ko poprejšno noč. Zopot četerti dan so trudimo, da bi do Otter Tail mesta peršli, kjer je kakih 12 pol Indianskih bajtec bilo, ali žali Bog, noč na« prenagli, vihar vstane, 'imeli smo sicer biti blizo hiš, pa pot jo bila zamotena, in planjava se • pred nami razprostuje, torej se nazaj v gojzd vernomo, z name nom, da bomo drugi dan poiskali mesta. Drugi dan pa toga ni bilo moč. Snežilo je zelo, mrzla burja piha strašno in sneg nam ravno na sprotno veje. Silimo strežaja, da bi šel gledat, ako bi bilo kako znamnje od hiš ali ljudi v okolici, da bi Baj vedeli, kje da smo, on poskuša večkrat čez planjavo iti, ali vsakrat se verne in pravi, da
ni moč proti viharju iti. Rečem mu, da naj mi ta bol joga konja pripelje, in jaz hočem jahati ▼ okolici in videti: kje da smo. Res pomaga mi na konja, ali konj tudi ni hotel proti viharju iti, in ga s tepenjem posiliti hočem se mi nazadnje v sneg zgrudi.
Poskusim potem peš iti, in ko kako pol mile daleč pridem sem bil ves utrujen, in ko nazaj pogledam, nisem več videl svojih stopinj in no več vidil kraja od kod Bern prišel, bela snežena megla me je obdajala jednako od vsili strani. Mislil sem si, ako imamo tukaj umreti, bolje, da vsi skupaj umerjemo in ker kraja nisem videl od kod da sem prišel, sem so po vetru ravnal, in srečno do našega staniša nazaj prišel. Strežaj je nam suha drva nanašal in skupaj vlačil in kuril po noči in po dnevu, mi pa smo poleg ognja sedeli in se greli noč in dan, ker zaspati bi bilo nevarno, da bi kdo no bil zmerznil.
Naš strežaj pa vprega gospod Pirčova konjiča, ki sta dva dni časa samo veje glodala, ta stareji nočo več ubogati svojoga gospodarja in ko ga hoče uproči, vidi da je pol mertev od mraza in glada. Polintiiani mu' ponudijo sena in ovsa jesti in ga tam pustijo, rekoč, da se bo čoz noč okreval in zna biti pokrepčal, in so menili, da ga bodo drugi dan ložoj pro-polali. Ko drugo jutro vstanem hočem poprašati, kako da jo i
konjičomi
Zapazim pa, kako en Pol Indian zadno bedro boroga konji-ča v neko Jiišo vloče, da bi bo žujim gostil, in ko pristopim pozdraviti Misioiiarjft, mu dobro jutro voščiti se en Indianski ku-pec pogovarja z g. Misionar jem in mu ponuja mernika ovsa za koža mrtvega konja. Gospod sprejmejo ponudbo, da bi šo ta drugi konjič ne poginel. Tu so škušnje in spominki tukajšnih viharjev.
gostj« zapustili semenišče skrajno zadovoljni, ko so nam sprosili jedon prost dan za vse dobro.
Ta veseli praznik nam ostane v živem spominu; naj nas sv. Tomaž, Akr. katerega god smo zavoršili zvečer z blagoslovom sv. rešnjoga telesa, pripelje do zaželenega cilja, da bi tem prejo zamogli delovati v dušni in telesni blagor amorikanskih Slovencev!
Katoliški Indijanci Zamorci.
in

K sreči so gospod Misionar imeli sabo eno zajčjo odejo, ka-koršno Indianko znajo narejati iz zajčnih kož, v ktore tudi svojo otroke zavijajo po žimi, da jih mraza varjejo. V takšno zajčno odejo so bili Gospod zaviti tam blizo ognja noč in dan sicer bi jili zmerznili. Nasledili dan je bil vihar šo liuji, torej morali smo ostati v zavetji zopet celi dan in celo noč.
Kaj smo pa tam jedeli? Gospod Misionar so nam bili rekli pred odhodom iz Crow Winga. Enega kostrunčeka sini si pripravil, in ga bom saboj vzel, tam na Otter Tail včasi nemorem nič jesti dobiti, ker ljudjo so revni.
Previdnost je bila nam torej preskerbela tistega kostrunčeka in tam v taistem viharju smo ga bili zaužili brez soli in kruha, je nam prav okusno dišal in nas pri življenju ohranil. Tretji dan popoldne -jo vihar se bil polegel. Strežaj gre na ogled in preiskavo. Ko pride nazaj, pravi, da je eno prazno hišo videl, kake dve mili od tod. Gospod Pire mu reko, da naj šo eno milo naprej od tam gre in bo hišo liajdel in prebivalce mesta Otter Tail, in da naj jim pove, da je Misionar Pire tukaj v snegu obležal.
• Čez ene dve ure časa pride kakih 12 možakov zagorele kože, to je spričevalo, da so bili Indiani ali pol Indiani, pripeljali so bili več sni sabo, Gospod Pirca, meno in naše misionske reči naložejo
Semisčo sv. Tomaža 9 marca. Mrzli ,,blizzard" reže v obraz nam brani zapustiti gorkosobo. Imeli smo, gorko vremo čoz noč sejo spremenilo v najhujšo zimo. V gorkem zatišji pa nas razve-druje spomin pretoklega godu sv. Toma/.aAkv. katerega je pač vsak semeniščnik praznoval veselo in zadovoljno.
Kakor vsako leto, tako smo tudi btoa spodobno in veličastno počastili pretečeni ponedeljek svojega zavetnika sv. Tomaža Akv. Pri šesti maši so vsi e. g. bogo alovei in klasikarji prejeli sv. obhajilo, razun onih, ki so to opravili prejšnji dan priporočujoč se nadaljni prošnji sv. Tomaža, ono svitlc zvezdo nad katoliškim svetom. Veliko mašo jo služil č. g. Koeberl župnik v fari presv. Jo-zusovega srca v St. Pavlu, azisti-rala pa sta mu preteklega decembra posvečena gojenca našega nadškofovskoga semenišča cč. gg. I art in MacCaffry, Master of ceremonies pa je bil Slovenec, e. g. Jagor. Proč. g. J. J- Keane, avnfttelj zavoda, slikal nam je prekrasno in ginljivo sv. Tomaža, ki jo združeval v sebi največjo učenost in najlepše čednosti. Solo ,,0 Salutaris" je pel č. g. Simon, zbor pevcev semeniških pa jo izvrstno rešil svojo ulogo z ,, Ven i Creator.1"
Vsi gojouci pa so zjedinjali svojo glasove v ,,Lauda Sion" in ,, Sweet St. Thomas." Med duhovniki, ki so bili prisotni, videl si tndi č. g. Trobca, župnika v St. Pavlu, katerega je vsapo-božnost jako ginila. Vsi povabljeni gosti, kar jih je bilo prisotnih so se udeležili skupnega oboda.
Ob dveh popoldan so prične veselica vpričo zbranih gostov, mil. nadškofa Grace-a in someniš-kili profesorjev. Med odmovi svirala jo godba semeniškega orkestra; Mssrs. MacKinnon, Colbert,Cannon so izvrstno deklami rovali; potem zapoje nekaj glasov; ,,Ifthe waters could speak, as they flow along" (Ko bi vode govorile, kakor teko) na presenetljiv načini. Nad vse pa jo Mr. Ryan zabaval pričujoče svojim: ,,Nova teologija" in spravil s svojim le njemu lastnim humorjem vso v najboljšo voljo. Končali smo zabavo s nekaterimi narodnimi pesmami, na kar so
je
Zanimivo statistiko, katera kaže moč katoliško cerkve med barvami (Zamorci) in Indijanci, podalo nam je letno sporočilo nadzorstva katoliških misijonov med črnci in Indijanci. V Zjedinjonih državah živi 151, 61i katoliških Zamorcev, ki imajo 27 cerkev samo za svojo rabo, in 33 duhovnov za svojo dušne potrebe. Barvanci imajo 110 šol, katere obiskuje 6,460 otrok. Leta 1890 bilo krščenih 4,558 otrok in 590 odra Btenih. Razun šol imajo tudi 8 sirotišnic, 1 zavod za uajdeučke in 1 bolnišnico.
Vknjiženo sporočilo misijonov mod Indijanci pa kaže, da je izmed 277,020 vsega prebivalstva Indijanskega 87,375 katolikov. Katoliški Indijanci imajo 104 cerkve, 81 duhovnov, in 58 šol, katere obiskuje 3 ;096 otrok. Po-d uču jejo jih sestre—redovnice. Število krščenih iz leta 1890 jo bilo, 3,807 o«rok in 245 odraste-nih.
TABLET.
Nar cenejši in
Nar Boljši Prodnjalnica v
Tower
je
The New York Clothing: Company.
Novosti iz Europe.
Rim. Novega jezuitovskega generala bodo izvolili še le v nekterih mescih, ker vsaka pro-vincija mora patre v ta namen še le izvoliti,kteri potem v edinost is previncijali volijo generala. Med tem vlada družbo od umerlega generala zaznamnjani vikarij (namestnik) v. č. P Martin iz španjske okrajino.
llusko. Ruski car jo menda rekol, da nikakor in nikoli no bo priterdil, da bi so njegova samovlada spremenila v vstavo. Mogoče pa, da se bode po previdnosti božji vender tudi to zgodilo, ker pod samovladarstvom se ni nadjati svobode in dokler vlada samosilstvo, katoličanstvo ne more v doželi piosto dihati in ne se razširjatir. Sedaj sicer se govori o neki pogodbi Rusijo z Rimon, vsled ktere bi ruski katoličani dobili svojoga primas-a. Hvala Bogu, če je nekaj! Koliko pa bo tudi to koristilo katoličanst-vu pri razkol ni prenapetosti, je drugo prašanje.
Strašna šiba sedanji čas topo Rusijo: čoz 40 milijonov Rusov terpi toliko lakoto, da ljudje j morjo od stradeža, kakor pišejo, j Naj bi ruski načelniki saj spoznali, da Bog deželo t pe zarad neusmiljenja do katoličan >v in zarad trinoštva zoper nje v korist osornemu razkolstvu. Rus dobro spozna, koliko mu škoduje neprijaznost do katoličanstva, ne dopusti pa liiu strast, da bi pustil svobodo rimokatoliški Cerkvi, ki je edinoprava
Iz Trebnjega, 3. svoč. K smorti preč. g. dekana Mat. Fre-lih a prejeli smo po priljudnosti nektere znamenite verstice iz osebnega pisma. Pismo pravi; Smert našega tako posobno dobrega gosp. dekana, me je hudo pretresla. Akoravno so že vso zimo bolehali, nekoliko za kašljern in naduho, vender ni nihče mislil tudi njegovi najbližnjiši ne, da bi nas ta splošnje-žalostna nesreča vtognila že zadeti. V ponedeljek (25. pros.) so še maševali in tako so botii tudi šo v nodoljo (31. pros.;) g. kaplan, v rcsnici si-novsko skerbni za pokojnega gosp. dekana, so jim v soboto to odsvetovali; toda g. dekan so ostali pri tem sklepu, češ, da božo dosti močno čutijo. Ločila sta se gg. z. dogovorom, da. g. kaplan bodo pri jutranji maši pridigali, g. dekan pa maševali; ko jih pa zjutraj o navadni uri, kakor dru-gač, ni bilo iz sobe, je nečakinja grede k jutranji maši šla pogledat, in našla jo preubogega gosp. dekana čisto terdega na tleh ležati; še le ko so jih dolgo dergnili, so so ubogi revež zopet zavedeli. Poslali so po zdravnika g. Luka, Uainko je le-tii priše proti poldne, vu, je poterdil, da jo huda pljučnica in jo procoj kazal malo upanja, razun ako bi so v ponedeljek kaj zlajšalo, zaterdil jo pa, ako bi to no bilo, naj jih g kaplan lo previdi s svetimi zakra monti za umirajoče in tudi Bkerbi, da se časno zadevo poravnajo, ako so to žo ni zgodilo; žali, da vso to so jo moralo zgoditi in poli o poldne (1. sveč.)' so tako nei zrečeno dobri dušni pastir izdih
nili svojo pobožno dušo.
Angleška jo po pogodbi s Kitajsko dobila vso kupčijo v Tibetu v svojo oblast, kar je pre velike važnosti za angleški živelj, v Aziji.
Mnogo mičnega branja in kras nih igrač po naj nižji ceni pri .1 D. Murphy.
S
Jurij, grški kralj, je mini strstvo odpustil. Kralj je hotel biti varčen z denarjem,ministerstvo so je temu upiralo zato se je um ralo umakniti.
Pojdi k J. D. Murphy po za bavno gosli, piščalko ali orgij ice nasproti ,,National Bank."
A .1
CERKVENI KOLEDAR.
IME ALI SUSEC1892
Dnevi	| Godovi in nedeljski evanveliji
19 | Sobota	Jožef, ženin Dev. Marije.
Jezus izžene hudiča iz mutca Luk. 11.	
20
21 22
23
24
25
Nod. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek
Benedikt, op,; Serapijon, šk. Oktavijan, m.; Bazil, m Viktorijan, m.; Miklavž F., m. Gabrijel, arh.; Simon Trid., m. Oznanjenje Mariji Devici.
3. Postna Nedelja.
Louis de Goesbriand, D. I). pri Benziger Bros
Jezus ozdravi slepega in mutas-tega človeka—Dušna slepota se ozdravi pri spovedi—Sveta Cerkev moli pri sv. Maši za spreo-bernjenje grešnikov.
Koristen za nas je spominj da dela Našega Gospoda in Zveli-čarja Jezusa Kristusa v Izraelski deželi imajo svoj pomen v naši domači cerkvi. Tukaj so verni zbrani poslušat besede svojega duhovnega Pastirja, ki nam Jezusa predstavi; tukaj se vdeležujejo daritve sv. Maše; tukaj pri daritvi sv. Maše se Jezus daruje ko živo daritev svoje srnerti na križi—u-inorjeno in vender živo Jagnje Božje za vse verne kristjane; žive in .mertve; tukaj torej se imajo vsi verni tudi darovati soinega sebe Bogu s svojim duhovnim, zastopnikom Kristusovim, da bi se udeležili pri sv. obhajilu neprecenljive Daritve Kristusove.
Premišljujmo torej to primero, ko slišimo danes brati Evangelij tretjo Postne nedelje
Evangelij svetega I/ukeža 11, 14-28.
Tisti čas jo izganjal Jezus hu diča, in ta je bil mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je^ mutec govoril, in množice so se čudile. Eni zmed njih pa so rekli: Z Belce-bubom, višim hudičev, izganja hudiče. In drugi so ga skušali, in so iskal znamenja z neba od njega. On pa, ker je vidil njih misli, jim je rekel: Vsako kraljestvo, ktero je samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla. Ako jo pa tu di satan sam zoper sebe razdeljen kako bo obstalo njegovo kraljestvo« ker pravite, da z Belcobubom hudiča izganjam. Ce pa jaz z Belcobubom hudiče izganjam, s kom jih vaši otroci izganjajo? Zato bodo oni vaši sodniki. Ako pa s perstom božjim hudiče izganjam, je res božje kraljestvo k vam prišlo. Kadar močni v orožji svoj dvor varuje, je v miru
ki je bil Blep in mutast, ki so ga bili Jezusu pripeljali; sam ni bil
vstanu priti, ker je bil slep. Tolika množica se je drenjala okoli Jezusa in apostelnov, da še niso
imeli časa kruh jesti. Vnema
množice, ki se je drenjala k Jezusu,da bi ga slišala in bili njih bolniki ozdravljeni nas spominja vnemo keršanske v domači cerkvi; z veliko gorečnostjo verni hitijo
v domačo cerkev bolj pogostoma sedaj v postnem času k daritvi svete Maše poslušat besedo Božjo in se pripravljat za Velikonočno Spoved in Obhajilo.
Vendar se znajdo veliko ljudi ki ostanejo dušno slepi in gluhi in posedeni. Kdo so pa taisti ljudje? Vsi taisti, ki živijo v smertnem grehu. S tolesnimi očmi vidijo nebesa in zemljo, in njih dela, pa pozabijo Stvarnika teh reči. Dan za dnevom se jim pred oči stavlja podobo Kristusovo in Njega terp-ljenje; dan za dnevom vidijo zgled dobrih kristjanov in slišijo poduk svojega duhovnega pastirja; terp-ljenje v peklu in nebeško veselje se jim živo popisuje in slišijo, kar velik Apostel sv. Pavel govori; rekoč: ,,Nečistost pa in vsa nečednost, ali lakomnost se ne imenuj med Vami, kar se no spodobi svetim; ali nesramnost, ali nespametne ali gerde besede, kar ni v nobeni prid ampak veliko bolj zahvaljenje. To namreč vodite, in premislite, da nobeden nočistnik ali nesramnež ali lakorn-
grešnika trdovratnega, ki prosto-
Satanov? Zakaj hočeš viseti kakor
voljno v greli pado, prostovoljno , na enem lasu nad breznom pogu
greli ponavlja, svoje vešti reč ne posluša, moliti noče, sv« te Zakramente opusti.
Sveti postni čas pa gle J	Božji bolj glasno in močneji na	vesti govori, O, grešnik, sluliB	besedi Božji in zatajuj san	sobo. Glas Božji jo nam zdaj ja	glas vsmiljenega očeta; ubogaj	r;:-cej, hitro brez odloga; jutro zn	; bo prepozno. Zdaj se z Bogo : pravi, in se k Njemu oborili v/,	* cga svojega srca.
Da bi se z Bogom sprav; tir,-
bljenja. Torej te opominjam, naj bo tvoga spoved natančna in resnična. Ako smrtni greh pri spovedi zamolčiš, tvoja spoved bi bila prazna in brezbožna.
Spomnimo se zopet nesrečnega človeka, ki ga je hudobni duh bil posedel, slepega in mutastega storil, bil je nekako mrtev; ni torej se čuditi, da so njegovi prijat-li ga k Jezusu pripeljali, ker poznali so Jezusovo usmiljenje in Njega moč.
Molimo sedaj postni čas bolj 1 pogostom^, hodimo k službi Božji,
raš storiti, kar tvoj stvarni,- o:Ue- L fiveti	terkajmo na svoje
bo tirja, in kakor je Naš <dr«5e
>po-
nik nam zapovedal se imam vedati da bi se greha oprosi spokorili.
Ni čudovitnejši naprave tu kakor Zakrament svete Po ■ Vsegamogočni -Bog bi bi lahko pustil brez usmil j t;-1 hitro bi v greli padli, brc:, usmi ljenja, on se bi lahko bil proč o-bernil od nečistnika ali prijanca in bi ga bil lahko zapustil, da bi se končal v svojem grehu. Pa
in
e >re. r.aB
ko
persa rekoč. Gospod, usmili se nas! Pozabimo po povzdigovanji vse časne skrbi, prosimo pri Oče-našu za vsakdanji kruh in za od-pušanje grehov, rekoč: Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas, da bi te zamogli vredno sprejeti pri svetim obhajilu.
Posebno bi ti imel pravo gre-vengo ali kes v tvojem sercu obuditi, spomin daritve sveto Maše, ki se za to daruje po celem svetu
Njega usmiljenje vabi grefcnka k 10(j solučnega izhoda do solnoniga
pokori, da naj se grešnik oberne k Njemu iz celega serca in sega bo usmilil. Pripomočki opravičonja so dobra spoved s skesanem sercom in odveza mašnikova, grešnik torej se ima podati k Njemn ki 'edino zamore odpustiti greh po svojem namestniku spovedniku. Ko
zahoda od tolikanj duhovnov in vsako uro noč in dan, v kateri sam Jezus, ki se daruje zate moli in svoje kervave roke proti nebesom povzdiguje, da bi to k pokori naklonil in odpušanje grehov zado-bil, ali podeliti zamogel.
O kako se Njega srce raduje,
je Jezus še po svetu hodil, so se : ako vj(]j ZgUbljonega Sina se svo-grešniki k Njemu zatekali n se grehov spovedati. O kako mu spovedovali: Žena v preš- veliko veselje je torej tudi zagreš-tvu znajdena, jo spoznala sv,V- nika? ki zopet spregledu duševno
in odverže verige Satanove sužno-" 11 isti in zopet si prikupi prijaznost
pregreho in Jezus ji jo je til. Maria Magdalena j'
spoznala svoje grehe in o/.aio- ■ Božjo in upanje večnega zveliČan-vala in Jezus ji podili ocipušenje. : jlt
Razbojnik ni križu se spove sv o- Tudi vaa pr0Sim0j ki ste bili le-jega zadolženja in Jezus i tu ne le ni v eiužbi Božji, ali ki stehudob-
samo odpusti, ampak mu tudi obljubi, da bo še tisti dan v- raji z
nik, kar jo malikvanjo, nima de- . .	. . , . .
jj nje da je on sam taisti, ki jo s
no živeli, približajte se službi Božji in daritvi svete Maše in radi Njim. Jodnako so je godilo tudi obiskovajte Jezusa v svetem Reš-v starem Zakonu; daritve n. pr. so |njcm Telesu, da so boste pripra-bile dorovane ne le za gre!;« ve-1 vi|j za Veliko nočno spoved. Poj solniga ljudstva, temveč trii/i ; dimo torej k njemu, ki ima Moč grehe in pregreške posameznih | iu Sočutje, ki ponižno in skesano ljudi po stopili ali velikosti njih. hudobij. Taisti, ki je ime! dtiro vati, je mogel položiti svojo roko na glavo darovano živali v znam-
leža v kraljestvu Kristusovem Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami; ker zavolj tega pride jeza Božja nad otroke nevere." Strašno je to svarjenje ki se leto za lotom grešnikom pred oči stavi, pa jih ne gine ker oni ga nočejo slišati in ne razumeti: oni so slepi.
Kaj je vzrok taiste slepote? Vzrok slepote človeka po Božjem dopušenju od Jezusa ozdravljenega je bilo posedenje od hud-obniga duha, ki je bil mu odvzel moč vida in jezika; pri grešniku pa nastopi slepota vsled lastne hudobno vole. Grešnik noče vi-d'iti svetlobe neba, noče sprejeti poduka Kristusoviga, ako ga rav-
njegovo premoženje. Ce pa mo- n0 fiPozna za svo3ega
čnejši kakor onnadnj pride, in ga | postane prostovoljno slep, da bi
» , , ,„„ ,„•„„,zamogel grešiti brez očitanja ves-premaga, pobral bo vse njegovo I f> »
orožje, ua ktero ho jo zanašal, in
bo delil njegov rop. Kdor ni z-j
srce ne zavorze.
Iti.
menoj, jo zoper mene; in kdor ne
svojem grehom smrt zaslužil. Vedno in ob vsili časih je to bilo bistveno za pogoj odpušanja, da se je človek spoznal za grešnika. ,,Ko sem bil vmolknil, so se inoje kosti starale. Spoznal sim svoj greh pred Tabo, in svojo kiyice nisim prikrival. Torej sim rekel, da bom se obtožil pred Bogom svoje krivico in Gospod je odpustil hudobijo mojega greha. ,iPs (XXXI, 3-5.) Tako se je godilo s kraljem Davidom. Eno leto jo bil nespokoren, potem se je Pa bil vdal, in se »povedal preroku Gospodovemu, je storil očitno pokoro za svoje pregrehe, in Bog Vsigamogočni mu je bil odpustil.
Potreba spovedi je bilo tudi v starem zakonu tako dobro znano in očitno, da veliko število zgre-Ivanih grešnikov seje obtoževalo nastopi-čas, ko j svetemu Janezu kerstniku, in so
MISI0NSX0.
Lovrenec Lavtižar, apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki.
(Ponatis i/. Drobtinic za loto 1801.)
(Dalje)
Ko bi hotel še kaj o Parizu pisati, vedel bi veliko povedati, kar sem v tem kratkem času in mimogrede videl. Pa saj vsakdo lahko ve, da ima tako mesto dragocene reči, velikanska poslopja, zale vrte, in sprehajališča, lepe trge itd. Posebno lepo je cesar 'sko poslopje, Tuileries zvano. Ve lilco sem premišljeval, ogledujoč j
Spominja
nost, oj kako minljive in zapeljive reči sto! Svet preide in njegovo poželenje, kdor pa stori voljo božjo, ostane vekomaj, govori sv. Janez.
Moj pročastiti škof stanujejo še sedaj v Parizu v duhovski hiši, v kateri se tisti duhovniki ali tudi mladeniči, ki imajo še-le mašniki postati, pripravljajo in uče za mi-sijone v Aziji, namreč v Kini, Ko-činčini, Indiji itd. Tukaj je cerkev in še dve kapelici. Škof in jaz sva maševala v kapelici. Tukaj je tudi dvorana, v kateri so hranjeni ostanki mučenikov, ki so se ižnčili v tej hiši za misij on in v Aziji prelili kri za vero. Vse to sem si natanko ogledal; eden izmed mladih duhovnikov mi je vse razlagal, pa jo tudi nekoliko pri vsaki reči zapisanega. Tu so od nekaterih mučenikov kosti, od drugih oblačila, verige, v katere so bili vkleneni, križce itd. Več rečij je tudi od Bonarda in Sefler-ja, ki sta se učila tudi v tej hiši, in šo-lo pred tremi loti prestala smrt za Jezusa. Bonardovi stari-ši še žive- Pač morajo biti veseli, da imajo mučenika v nebesih. Tu je hranjeno tudi neko pisanje sv. Erančiška Šaleškega, katero je s svojo lastno roko pisal. Neizrečeno sem bil vesel, ko sem to videl. Kar sem videl na tem kraju, ostalo mi bo globoko v spominu.
Drugi dan se je misijonar odpeljal iz Pariza v Antwerpen in od tod v Ameriko. Dne 26. julija je pisal iz New-Yorka (Njujorka) o svojem potovanju tako: Na večer dno 20. maja smo odrinili po železnici iz Pariza. Drugo jutro okoli osme ure smo bili že v Bruselj u (Briissel), glavnem mestu Belgijo. Belgija je lepa, in kar šo veliko več velja: katoliška dežela. V mestu se nismo utegnili dolgo muditi, ker smo se precej odpeljali v Antwerpen, kamor smo še pred poldnem prišli. Antwerpen je ob reki Celdi: ima veliko pristanišče, kjer morejo tudi največje ladije ostajati; Tukaj smo morali čakati ladije, ki nas popelje v Ameriko. Mesto je veliko in bogato. Prebivalci so večinoma katolčani. V mestu jo veliko lepih cerkva, tudi več samostanov. Velika gotiška cer kov Matere Božje je silno lopa in veličastna. Zvonik je prav visok. Nekdaj je bila škofijska cerkev. Sedaj ni škofa v mestu, ampak v bližnjem mestu Mecbelnu. Lepo je po mestu videti mnogo lepih velikih kipov Marije Device, sko-ro na vsakem voglu poleg je sve-tilnica, ki gori po noči. Tudi podobo križanega Jezusa so prav pogosto po mestu. To je pač veso-j lo za katoliškega kristijana.
Škof so se odpeljali z enim duhovnikom dne 24. maja na paro-brodu v New-York, kjer so imeli še mnogo opravil, nam pa so preskrbeli prostor na jadrnici, ki je že
Dno 14. julija smo »rečno prišli v luko blizu New Yorka in drugi dan stopili na suho.
II
Po prihodu v Škofijo je ostal Lavtižar pet tednov v Sautu. Ta kraj si je bil škof Baraga odločil za škofijski seuež. Tukaj se je marljivo učil angleškega jezika. Od tod so ga poslali škof v La Croix (Lakroa, Sv. Križ) k g. Mraku, da se priuči indijanskega jezika, prodno prične inisijonariti med Indijani.
V listu iz La Croix dne 0. septembra 1. 1855: opisuje mod drugim svojo misijonske postajo tako: V severni Ameriki je pet j ako velikih jezer, ki so vsa med seboj sklenona. V Michiganu (Miči-gon) so tri: Michigansko. IIu-ronsko in Gorenje jezero. Med Michiganskim in Huronskim jezerom jo Spodnji Michigan, mod Michiganskim in Gornjim jezerom Gornji Michigan, Okoli Detroit (Dotroa) je zemlja rodovitna in lepo obdelana. Posebno onstran vode v Kanadi so lepi vrtovi, polni sadnega drevja. Podnebje je skoro zelo tako, kakor na Kranjskem, po letu še bolj vroče. Proti severu od Detroit se pa kmalu začenja pusta dežela. V Zgorn jem Michiganu, kakor tudi v zgornjem delu Zdoljnega Michi-gana so šo neizmerni gozdi. Le ob jezerih so semtertje vasi ali posamezne bajtice ribičev.
Tukaj je naša škofija. Ko s<> bili Fr. Baraga posvečeni za škofa, bilo je šest mašnikov v tem kraju, sedaj jih je že štirinajst. Bivalci so Indijani, novo izproobrnoni in malikovalci, Irci, Francozi in Nemci. Najznamenitejši kraj je Saut S Maric, po indijansko Bft-otig. Po slovensko bi so reklo: pri Devici Mariji na Slapih. Vo- ;{ da ima namreč tukaj nekaj slapov, || da no morejo ladije plavati po njej. Do letos so morali blago prekladati na vozove in je četrt ure daleč voziti, na oni strani zopet na druge ladije nakladati. Sedaj so prekopali vodotok.
/jO okoli lota 1640. so jezuiti it Kanado oznanjevali tukaj sv. c-vangelij, Kanada je precej onstran vode. V četrtinki uro se pripelješ v čolnu tja. Kanada jo sedaj v angleški oblasti, nekdaj ; je bila v francoski; zato se jo tam veliko poprej razširila sv. vora, kakor v Zedinjenili Državah. Posebno. so imenujejo jezuiti Izak
V
Zok, Karol Iiavnibout, Menard in Marquette, ki ho v onem času krstili nekaj Indijanov po toh kra
več časa čakala blaga in popotni- jih-	Marquette jo prišel ce
kov.
rop. ivuor m	j_____pra. j bili keršeni od njega v reki J or
i •	Kndnr i vumu ziwu.	I dan> in 1° se tako pripravljali Wt j v velikan(jko m
pobira z menoj, raztresa. Kadar,	j boljo na prihod Misiasa. Grešni-'	1
nočisti duh \7 človeka oride hodil Pri obsedenih so vcasi zgodi, i 1 1	....
nečisti uun i/, uommi pnut uum	v! ki našega dno pa imajo iti so spo-
po suhih krajih, in išče pokoja, in ; da hudoben duh odvzame vso mo, . ^ - J juUovnaul ki ker ga no najde, pravi: Vernil | pn revnih posedenih, da % morejo , ^^ ^^ ker
, v (.„„„! »jim jo Jezus podelil to oblast vsem tem znabiti, da so še v stanu i J 1	r	,	,
r! grehe odpušati. I a vera m na vaa a
vedno ohranila v sveti cerk-
la roe je veselih, pa tudi žalostnih lo trot.l' *
Še-le 31. maja smo stopili na ladijo. Tega dno no pozabim nikdar, ker sem morebiti zadnji-: krat v Evropi stal na suhem. Ta dan smo prišli samo iz zavetišča v reko, kjer smo stali še drugi dan. j lan smo jo odrinili in j
i-).........> i -
se bom v svojo hišo, od koder sim j svojih udo\ rabiti
jih udo\ rabiti več, pa pri
... | ......
izšel. In ko pride, jo nadje po- j	,
meteno in osnuženo. Tedaj gre, j gnade Božje in brez greha, dokler j
dogodb. Naj omenim le nekaj. | Iz te palač e so pred onoinšt setimi leti peljali grozoviti upOrni-na inorišče pobožnega kralja
! v to kraje, hjer sedaj jaz bivam. Umrl je na kraju, hjer je sedaj vas Krivo drevo. V Sautu bo bili okoli leta 1837 nekaj let g. Fr. • Piroc, ki so postavili tudi sedanjo; cerkev.
Drugi trg je Mackinac na ot<> ku. Očo Oton Skola jc.bU nekaj
P!
.utir.
so je
in si privzame sedem drugih du- |kdo v greh prostovoljno sam ne j " . ^ ^ ^ Bpovcmo 8V0;
On jo zvest in pravi-
Jau. 1-0). Ne '
hov, hujših kot on, in gredo van- j dovoli, ko bil tudi pdseden, še m ^^
jo in prebivajo tem. In poslod- j g-šil. Taki ljudje pa, ki ^ i ^ odpuk nam našo prbgrcho, nje tistega človeka je hujši, kakor ; loto za letom dolgo časa v grešnih ^ ^ ^ hJQ]^ (L pervo. Prigodilo se jo pa ko je ! navadah nečistosti, nezmernosti | to govoril,' je povzdignila neka Že- j ali krivico ali bogokletstva se ta- j na glas zmed množic j, in mu je i ko prostovolno vterdijo v hudobiji , rekla: Blagor telesu, ktero je to- ^ ji'1 1« hudobni duh samo via- j be nosilo, in persim, ktero si se-;<la-
sal' On pa je rekel: Veliko j Reci trdovratnem grešniku po ,	..
1	. , i, •	i	•	■Zft taistega, ki je greši ; raji reci- ,v to- , ,
bolj blagor tistim, kteri božjo be- \ boljšaj se ui greh zapusti, m od-j	' s . ' J. _3\v UJ palflfi, ce
sedo poslušajo, in jo ohranijo! i govoril ti bo, da ne more.
To se ji bilo zgodilo v K afar- no jo to, žali Bog! Strašno je to- ; naum, da je Jezus ozdravil taiste- i rej viditi človeka od hudiča posega od hudiča posodeniga človeka j deniga; pa
reci, da jo pretežno to: poklekniti in se spovedati spovedniku Mi ti odgovoremo, da Bog to bo-
(če, in da to ni nikakor pretežavno
m
Ludovika XVI. in njegovo dobro ženo, hčer avstrijsko cesarice Marije Terezije. Leta 1830. je morili s svojimi bežati iz nje kralj Karol X., iu leta 1848. kralj Lu-dovik Filip, ki sta umrla na tujem. Tudi cesar Napoleon, kate-
šli urno de mesteca Vliessingen-a. >stde-! Tukaj je Indija ostala vso noč; za- j časa tukaj duhovni
dnjikrut so mornarji mačka na drugi trg jo pa daleč proti (Severu'
dno v ml i. Odslej smo bo peljali ,	. .	,,	.>
b	J	J | ob Zgornjem jezeru, Ontonagon;
po dnevu in po noči. Ladija, na kateri smo se peljali, bil« je ame- j rikanska, velika in močna. Poveljnik ladije je bil tudi Amerika-nec, prijazen mož; slišal som, da jo katoličan.
Vožnja na jadrnici je dolgočasna, nevarna in težavna. Ravna
ustanovili so ga še-le Irci in Fran- . cozi. Lansko leto »o blagoslovili | škof tukaj novo cerkev. Morebiti bodo ta trg sčasoma najvočji v vsi škofiji, ker so naseljuje vedno več ljudij zavoljo rudo, ki jo tu-
še veliko stražneje I šaj! Zakaj
rega je bil Bog nekaj časa povzdigni! do velike oblasti v strahovan- j »e po vetru. Ce veje pravi veter, je evropejskih vladarjev in ljud- j gre urno in mirno; če pa ni vetra, stev, bival je v največjem blišču ziblj° in ziblJe, nikamor ne
„ ....., __ ui bil na vojski j pride.
__ j mo, o Bog! Kako malo tirjaš °d j Zadnja leta pa jo morul daleč, da-j Bilo nas jo na ladiji šo čez
tistiga, ki to jo razžalil.	| loč na samotnem otoku priživeti j dvesto ljudij. Bili so večinoma > najdalj časa bivali.
Torej pojdi k spovedi, rjo odla-1 in umreti. O posvetna čast in ! Nemci, ki so šli v. Ameriko iskat'
i' 7 ni, o i hočeš ostati suženj imenitnost, o bogastvo in mogoč-; novega bivaližča.	(Dalje pri.;
i kaj kopljejo. Druge misijonsk«' : postaje so še, La Pointe, Fond du j Lac, L'Anse, kjer so sami Indiju i ni, katerim so škof prvi.sveto ; ro oznanjevali. Tukaj so ttid!
Vabilo, Predragi Naročniki!
Ako jc Vam ljubo, blagovolite.vložiti v priloženo prismice celo letno naročnino $2.50 (dva dol. in pol) ali (J gld. za Evropo.
Ako se pa vas 5 oseb skupaj naroči, vložite za vsili 5 listov samo $10.00, ako stanujete v Ameriki; ali 25 gld. za Evropo, bolj natančno je razvidno \/. časopisa.
Varčno, v pismo vložite Nakaznico ali popirnati denar, tako da se °d zunaj ne pozna, kaj da je v pismu, potem ga dobro zaprite, kolek ali stamps pritisnite in na pošto oddajte, in prijeto naročnino 111 v us(> Ime bo na zadnji strani natisnjeno, in tako botfe* gotovi, da smo jo prijeli.
v°j naslov natančno zapišite, da vemo komu pošiljati, n. pr.
Ime in priimek.........................................
Pošta.................................................
Kraj in dežela..........................................
2- Ime in priimek.........................................
Pošta.................................................
ju
Kraj in dežela..........................................
111 tako od vsili naročnikov natančeno zapišite Ime in priimek, Pošta ln dežela ali kraj, kje kdo stanuje, da nebo kake pomote. Vse pisma ali dopisi naj se blagovoljo pošiljati z napisom: V. REV. JOSEPH F. BUH,
Tower, Minn.,
^Amerikanski Slovenec."	U. S. America.

























K: r^wi




















mm«
■■m


- am









































































,, A nt crika n sk i Slovenec.'
NAROČBA:
Pervi in edini Slovenski časopis v združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Canada po $2.50 (dva dolarja inpol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gl, a. v.
Znižana cena.
Ako pa kdo denar za pet oseb skupaj pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; tako, da za pet naročnikov se plača samo $10.00 in za Evropo $12.50 ali 25 gl. a. v.
Naročnina se ima plačati po postavi naprej in jo koj z naročbo v pismo varčno pristaviti potem kolek ali stamps pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr
V. Rev. Jos. F. Buli, Amerikanski Slovenec,
Tower,
&t. Louis Co.,	Minn.
U. S. Amerika.
„U. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišejo.
"Amerikanski Slovenec."
The only Slovenic newspaper in the United States, published <svery Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year United States and Canada,
for
42.50; for Europe $3.00.
1 'ENA NAZNANIL IN OGLASOV
'■a 12 vrstic "Brevier" (square pulca): '''fieri teden $Q-75 Tri mesece $6'00 '»va tedna 1-25 Šest mesecev H'OO Eden mesec a oo Devet " 15 00 Dva meseca :i'50 Eno leto 18-00
Pri večjih ©zuauilih (oglasih)
precejšen rabat. Oznanila naj se
blagovolijo plačevati naprej.
A i > V E K TISIN U - H A J E S.
One "Square" (12 lines "Brevier" or H niches):
O OB week $0~3 Two weeks 1-25 One month 2'00 Two months ;i-50
Three months $G'0U Six months 11 '00 Nine months 15-00 One Year 18-00
i drali v Guadalari. Pravijo, da so i ponujali ljudje iz Bostona za to I podobo 150,000 dolarjev, pa jo | niso hoteli prodati. Vse cerkve v Meksiki imajo slike velike vrednosti. V starinski cerkvi v Gua-delup je jedna, katere nedobiš niti za milijon dolarjev. Od roda do roda pripovedujejo, da jo je naslikal angel j—soveda, to je samo ljudska pravljica.—Pripovedka pa je naslednja:
Revnemu prov pobožnemu Indij anecu, z imenom Juan Diego se je gredočemu čez prostor, kjer stoji sedaj cerkev, prikazala blažena Devica Marija in vele.a, naj gre k škofu in mu reče da naj cerkev zida na hribu. Indijanec u-boga, a škof mu neče vrjeti in pravi, da mora prinesti boljših dokazov in tudi kako posebno znamenje. Revež gre zopet na goro in išče s trdno vero sv. Devico. Prikaže se mu zopet; on ji pove, kar mu je rekel škof. Marija mu u-kaže, da naj trga cvetice in jih nese škofu, da bo spoznal, da je povelje zidati cerkev, iz nebes. Natem kraju prej ni bilo cvetic, zato se ozre Diego začuden, in glej—stal je na travniku najlepših rož. Natrga si jih toliko, kolikor jih more dejati v predpasnik jih nese k škofu in mu pripoveduje novi čudež. Se bolj, kakorjjnad cveticami, se je čudil škof nad ja-ko lepo podobo blažene Devico, katero je zagledal na Diegovem hrapavem predpasniku.
V istem času je bila tam tudi suša. Pobožni Indijanec prosi k Mariji za pomoč. Njegova otro-ško-nodolžna prošnja jo bila uslišana, iz tla je privrela reka, ki se še sedaj ni nikdar posušila. To je bilo škofu dovolj dokazov, zidal je cerkev, ki sedaj slovi po celem svetu, kot imenitna božja pot ,,preblažene Device guadelnp-ske."
Ona podoba na priprostem in-dijančevem predpasniku je bila več nego 300 let prosto izpostavljena, in vendar so barve še danes tako čisto ohranjene, kakor bi
< 'onsiderabl men t s.
e nebute on large advertise-
All advertisements must be paid strictly in advance.
Jos. F. Buli,
Editor and Publisher.
POTOVANJE PO MEKSIKI.
Narodni muzej v mestu Meksiki ima veliko znamenitih reči, potovalcu se splača trud, ako ga obišče. Med drugim je tukaj najlepša in najdragocenejša kočija na svetu. Nekdaj je bila lastnina nesrečnega cesarja Maksimilijana (bivši nadvojvoda avstrijski in brat cesarja avstrijskega). Nadalje se še vidijo: velik kamenit koledar Aztekov. (Azteki so imeli že kristjansko časomerstvo, ko jo bila Amerika odkrita); žrtve-nik; kipi malikov: boginja smrti vodo, dežja in več družili, mnogo zgodovinskih predmetov, zastave, orožje, podobe i. t..d. Prirodnin-ske zbirko zabavajo obiskovalca več dni zapored.
Stara cerkev sv. Auguština, mogočno kamenito poslopje, jo premenila sedanja prostozidarska vlada v narodno knjižnico, ki ima čez 300,000 knjig v vsih znanih
jezikih. Nekatere knjige so stare cez 400 let, več jih pisano na per-g a men t in usnje5. Med knjigami jih je nekaj, katerih no najdeš v
britiške:
tem muzeju—te so veliko
skej vojski" se jo proslavil, da so ga povzdigovali do' nebes, in od onega časa ostane njegovo ime častno na veke. Ako som ga opazoval, pozabil sem na jed in pijačo, imel sem ga za poluboga. Priprosto, uljudno obnašanje in miren in plemenit ponos v njegovem kretan ju mo je popolno omamil: v svojem veličastvu se mi je zdel uzoren duševen in telesen velikan. Oni pa menda ni videl da ga občuduja sto in sto oči, in da vsim utriplje srče v češčenju in ljubezni do njega.
Duhovnik na moji desni strani je bil moj dober znanec. Polovico svojega življenja je prežil v vojnah in mod vojaki, Postal jo učitelj na vojaškej šoli v Vulviču (Woolwich). Slučajno so ozrem proti njemu in zapazim, da se njegove oči nekam čudno svetijo; nagne le k meni in mi kazajo na našega junaka posepeta: ,,Verujte mi—oni le je pravi bedak."
Jako sem se zavzel nad temi besedami. Ko bi bile morilo na Napoleona, Sokrata ali Salomona, bi se ne bil mogel bolj čuditi. Prepričan sem pa bil zatrdno, da je duhovnik skrajno resnicoljuben, in da je ljudi vedno milo sodil. Vedel sem tedaj nedvomno, da se svet res moti o tem namišljeno velikem mozu: bil je bedak.
Čez nekaj dni se snideva z blagim duhovnikom in tedaj mi je odkril veliko skrivnost in začel.
Prod kakimi štiridesetimi leti
sem podučeval na vojaškej šoli v Vulviču. Tu sem prvikrat spoznal mladega V alter j a Iirowna Vsi učenci so odgovarjali jedrnato na dana vprašanja a ta ni vedel niti najlažjih stvari. Bil je oČividno dober, uljuden, ljubezniv in skomen. Za mo je bilo mučilno gledati pred sobaj upodobljeno duševno revščino in pretresov ati njegove neumne, prav budalaste in neslane odgovore. Smilil se mi je zelo. Mislil sem si mladenič mora pasti, ako pride zopet k skušnji. Hočem mu malo skozi
MISCELLANEOUS SMESIO.
DOCTOR.
»JZCiOVOIlNIK.
How is your humor today?
All right, and how are you?
I am well, but I want tell you some more about the A mer jk an ski Slovenec.
What is it?
That is, how you have to pay for it, that your money be not lost.
That's right, I like to hear it.
There are a good many reasons that the lotters and consequently also the money, which they, contain get lost.
Which are the principal reasons? I like to know them; then we hear all over from time to time that letters and money get lost.
We might count some of the principal reasons, knowing them by experience
Some do not address their let-tors right, and therefore the letter cannot reach its destination, as the Postmaster cannot make out, where to direct them, neither to whom deliver them and they get lost:
But does not the concerned Postmaster send them to the General Postoffice at Washington, and there they open tliqm and return them back to the original writer?
In fact they do so, but sometimes and often happens, that tlio
JEZICNIK.
llau iz j ur junior tu dee?
Aol rait, end hau ar ju?
Ai em uvel Ai wont tel ju som moor ebaut dje Amerikanski Slovenec.
II vat iz it?
Tjat iz, hau ju hay tu pee for for it, tjat Jur mono bi not lost.
Tjat's rait, Ai laik tu liiir it.
Tje ar gud mane riizns, tjat dje leters end konsekventle also dje mono, livič tjei konteen get lost.
livič are dje prinsipl riizns?
Ai laik tu nov t jem; tjen wi hiir oal over from taim tu taim, tjat leter end mono got lost.
Wi mait k aunt so in of dje principal riizns nooing t jem bai ekspi riens.
Some du not not adres tjer le tors rait, end tjerfor dje leter kan not riič its destinašn, az dje Post-inustr kan not meek aut, liver tu direkt tjem, nitjer tu livum tie-liver tjom end tjei get lost.
Hot doz not dje konsrnd Post-mastr send tjem tu dje dženerl Postofis at AVasingtn, end tjer tje opn tjem end ritorn tjem bak tu dje oridzenel uraiter?
In fakt tjei du so, hot somtains end oftn liapns; tjat dje adres
is
address is not marked inside at all, | not markt insaid at oal, az tjem as then be impossible to redress bi impdsibl tu rid res dje leter, not
the letter, not knowing to whom;
nooing tu hum, tjerfor ar soč
bila ravnokar naslikana. Druge sliko so zgubile živost barv, pri nekaterih se komaj spoznajo obrisi oseb: ta poboda Matere božje, pa jo kakor nova.
Slavni slikarji in strokovnjaki so sliko strogo proučevali pa si niso mogli razločiti, kako je mogoče naslikati tako umetno sliko na tako hrapavej snovi-
Zidanje katedrale se je pričelo leta 1573 prav na onem mestu, katerega je pokazala Marija Jua-nu Diegu, da si je natrgal cvetic. Ravno tukaj je stal največji ma-liški tempelj Aztekov. Katedrala jo dolga 426 čevljev, široka 200 in visoka 175. Zvonika sta po 200 čevljev; stoječemu pri zvonovih se ti pokaže nepopisno lopi razgled. Katedrala ima pet ladij šest altarjev in 14 kapelic. Zidanje je stalo do dva milijona dolar-jev.
Stari kolegij očetov jezuitov je znamenito učilišče. Pripravnico obiskuje nad tisoč učencev. Poučujejo vseh vednostih stroj ah. Poslopje ima velika dvorišča z lepimi vodometi, krasne hodnike, vednostne priprave, muzej,, botanični vrt, dragoceno znanstveno knjižnico, v kratkem, vso, kar sploh zamore tak učni zavod ponuditi učencem, da jim njihovo oliko in znanstvo temeljito izpopolni. Javni pouk v Meksiki jo brezplačen brez razločka barvene-nosti in vero prebivalcev.
Slepa sreča. Bilo je v Londonu. Velikaši so napravili slavnosten obod na čast jednemu najviš-
prste pogledati in mu pomagati, le> who luive beeil schooled da bi zdelal. Pozval som ga k an(1 pay atteution to, but if y(>u
sebi in spoznal, da ne zna čisto tako Ho uneducated class of foiks, nič druzega,, kakor mal odstavek wlj0 hardly can write and read a iz „Cezarja" prestavljati. Nekaj ^ t])0re arc fow amongst vprašanj sva toliko časa^ mlatila, j them, who sign their letters corrrctlv, I have seen lots <>f
therefore are such unclaimed lot- onklemd lotors, after sertn taim tors destroyed and never reach their destination.
But! think, that every one signes correctly his name and markos his residing place.
Certainly is this true concerning the more educated class of
destroid, end never rue tjer stinašn.
Bot Ai t jink, tjat overi sains korektle his neem, marks his rizaiding plees.
do
11011
end
da se jih jo slednjič, no da bi jih razumel, brez premisleka na pa-
that kind letters, and good many
mot naučil, potem sem ga prepu- j tiffles agkcjd mc th() ro.stmaster, if stil njegovi usodi. Da, gospod, U|Llld hel him to find ont 8ach tt skušajte razumeti; v moje največ-1 n bonlU8C tl,e address was je začudenje je prejel prvi dar in inconvplete.
burno čestitanje!
Cel teden nisem mogel spati. Vest me jo mučila noč in dan. Kar sem storil se je zgodilo le iz sočutja in samo zato, da bi reve-žev padec pri skušnji ne bil tako sramoten—na toliko qrečo nisem računal. Čutil sem se krivega. Butcu sem pripomogel do častnega pa odgovornega mesta; pri prvej priliki mora sobe in svoje podložnike pogubiti.
Krimska ;Vojska se je začela No, sem si mislil, sedaj vendar
What do you call a complete address?
Write the Christian and Family name correct and plain enough, that every one can easily without mistake read it, then the povtoffico and place, where that person reside« to whom you write.
Is that enough?
It might do in small places, but in big cities you have to add also the number of the house and the name of the street, where that
ta tepee v vojski lahko slavno pa- Pt,rst,u resides to whom you write, de, prodno pridejonjegovej buda- !"r '•'<'me times is advisable to add losti na sled. Slutil"sem nekaj Ith6 ,:>llHiliess or	uf .YOlir
posebnega in res, kar stresel KPm friend,; to whom you write, se, ko sem čul, da jo odbran za for the greater security yon might stotnika v ednem polku, ki je' write on the left corner of your imel odpotovati v vojsko. Boljši i jotter your own'addres, th|| if it možje so morali osiveti in ostareti niight happon, if your friend v službi, prodno so dosegli to I changed his residence or moved vzvišeno čast. Kedo bi bil tudi! entirely away, that the concerned mislil, da bodo oni naložili na he- Postmaster can return to you back
Srtenle iz tjis tru konsrning dje mor odjukoeted klas of piipl, hu h n v biin skuld end pee atonšn tu; but if Ju teek dje one djukeeted klas of foks, hu hardle kan urait cn<i riid e liti, tjer ar veri fju emougst tjem, hu sain t joe ietrs korektle. Ai hav siin lots of tjat kaind leters, end gud irieni t aims ask me dje Pbstmastr, if Ai kud help him tu faind out soč or soč e pršen, bikoz dje adres woaz in-koinplit.
IIvat Ju coal e komplit, adress?
Urait dje kristčn end farnile neem korekt end pleen enof, tjat everi uon iizele uvizaut mistook riid it, tjen d je Postofis end plees, liver tjat. pršen risaids, tu hum Ju urait.
toga
vredno, ker jih nima nobena dru- jih dostojanstvenikov v angleškem ga knjižnica.	jvojstvu. Imepujmo slavljenca z
V slikarski izložbi zagledaš dra-j izmišljenim imenom; nadporočnik
lord Valter Brown, vitez Rudeče-
ga križa i. t. d.—Koko očaroval-
gocene zgodovinske slike; mej tomi-- ,,°če las Casas," ,,Vesolj-'
"i potop," Murillov ,,San Juan j no moč ima njegovo slavno ime.
° I)ioiV\ ,,Zgubljena ovca," j Glejte ga, tu. sedi osebno mož, o ,, Dober pastir;" ,, Blažena Devi- katerem sem čul v teku tridesetih Murillova se nahaja v kate- j let tisočero pohvalo. V „krims-
ea
izkušene ramo mladiča toliko breme odgovornosti. Preveč bi se mi že zdelo, ko bi bil postal korporal, ali stotnik —pomislite! Nisem imel miru.
Glejte, kaj sem storil jaz, jaz, ki tako ljubim mir in premišlje-valno življenje. Rekel sem si: Ti si odgovoren deželi za moža; pojdi ž njim in zabrani mu, da no bode preveč škodoval kraljestvu. Spravil sem skupaj svojo imetje in se oglasil pri onem polku, češ, da grem tudi v vojsko sprejeli so mc.
(Dalje prih.)
your letter. In that way your letter will bo always able to reach its destination.
But how can you explain that, as we know, that some letter occasionally get lost,even written by persons, who had without doubt addressed tliern correctly?
Yes even that might happen, not by fault of incorrect addressing of tlio letters, but from accidents, collison of the cars, fire or theft; but that happens so seldom, that we hardly notice it, as -lie post organization in our days is very pcafect.
Iz tjat enof.
It mait du in smol pleosos. bot in big sitis Ju hav tu ad oalso djo nombr of dje bans end dje neem of striit, h ver tjat pršen risaids, tu hum Ju urait, or soni taims iz advaizebl tu ad dje biznens or ofis 11 pf Jur frend, tu limn Ju urait, end ' for dje" greter sokjurilo J ti mait wrait on dje loft korner of Jur leter J ur oon adres. tjat if it mait hapn,if Jur frend čondžd his resident or limvd entairlo avuee, tjat dje konsrnd Postmastr lean1 ritorn tu Ju bak Jur lot.er. In tjat uvee Jur leter bi oaluvees obi to riič its destinošn.
Bot hau kan Ju ekspleen tjat us wi noo, tjat. som .leter okežio-nele got lost, i ven writn bai prše-ns, hu hod uvizaut daut adresd tjom korektle?
Jez ivon tjat mait hapn, not bai fdlt of in korekt ad rosing of djo leters, hot from aksidonts, koližn of djo kars, fair or tjeft; bot tjat liapns so seldom, tjat wi hardle notis it, as dje Post organi-zešn in aur does iz veri perfekt.
Kako je Vam danes pri srcu?
Vse prav, in kako je Vam?
Dobro, pa Vam hočem kaj več povedati o Amerikanskem Slovencu.
Kaj je taisto?
Taisto je, kako da imate plačati da bi Vaš denar nebil zgubljen.
To jo prav, to bi rad slišal.
Dovolj je vzrokov, da so pisma, in slednje tudi denar zgubi, ki je vanje vložen.
Kateri so poglavitni vzroki,? Rad bi vedel, ker se včasi sliši, do so pisma in denar zgubljeni.
Mi znamo Vam našteti nektere poglavitne vzroke, ki jih iz skušne vemo n, pr.
Eni napisa ali naslova prav ne-zapišejo, torej njih pismo nemore dospeti svojega namena, ker Poštar ne ve, komu jih oddati, ali kam jih poslati, ter se zgubo.
Ali jih nima ondotni Poštar poslati na vetfolno PoŠto v Waseh-ington, ter jih tam odprejo in prvi-mu pisavcu nazaj pošljejo?
Resnično to storijo, pa včasi in dostikrat so prigodi, da naslov nič ni zažiiamnovan znotraj v pismu, ter nemogoče postane pismo zavrniti, ne vedoč nikogar: take neprilastene pisma se čez nekoliko časa pokončajo, iti nekoli ne dospe svojega namena.
Jazipa mislim, da vsako kteri zapiše prav svoje ime in svoje stanovanje.
Gotovo je to res v zadevi bolj učenih ljudi, ki so se v šolah izurili in nato pazijo če pa vzameš ne urjone ljudi, ki komaj znajo nekoliko brati in malo pisati, jih prav malo najdeš, da bi svoja pisma prav zapisali. Vidom d ost takih pisem, in Poštar mo jo veliko krat prašal, ako bi zamogel mu pomagati tako ali tako osebo poz-vedeti, ker naslov jo bil pomank-Ijiv.
Kakšen naslov imenuješ celi ali pravi naslov?
Zapiši Ime in priimek prav in razločno, da vsak kteri brez pomoto ga zamore lahko brali, potem Pošto in kraj, kjer taisti stanuje, komur pišeš.
Ali je to dovolj?
V majhnih krajih bi bik> h-volj, v velikih mestih pa pristavi tudi hišno številko, in imenuj noto, na kateri taisti stanuje, komu. pišeš; včasi je tudi dobro pristuv?-ti opravilo ali pisarnieo prijuVjr«, komur pišeš. Da bi »e pa. še >.->lj zagotovil, znaš zapisati svoj haslov ob levem voglu :-vo; ])isma- ko bi se znalo perpetit!, bi tvoj prijatel se bil pre-.-li! '' celo proč šol, do bo zadevni !" >š t ar zamogel ti pismo zavrniti. ta način bo tvoje pismo \edi'. ': moglo svoj namen doseči.
Kako pa zamoroš pojasnit: • ker vemo da nektere pifln::. s-zgube sem ter tje, napUane po osebah; pri katerih ni dvoma, so prav naslov naredili?
Da tudi to se zna zgoditi; nc i., poinankljivoga naslova, ampaV po nesreči na pr. ako so vozovl.i!:.'. trčijo, zkozi ogenj ali tatvino. IV. to so zgodi tako po redkoma, posta je naše dni prav doveršeno <30 bro osnovana.
TREME.
Lunini spremeni imajo vpliv uo vr<wuonske spremen« po
slavnem zvezdo sloveČem T. W. HerSelji, na pr. Mesca Susča »pada
1 Pervi krajec 5 dne ob osmih 20. m. zvečer, pomeni: dež ali sneg pri jngu ali zapadniku.
2.	Sčep ali polna luna 13 dno ob dveh 1. min. popolne.
pomeni: lopo
3.	Zadnji krajec 21 dne ob šestih 22 m. zvečer
pomeni: sneg in vihar.
4.	Mlaj 28 dne ob dveh 23 m. /.večer,
pomeni Lopo.
Amerikanski Slovenec
se lahko kupi posamezno, to je po
5 centov številko pri sledečih g. g-
Mr. Nace Tancig v Tower, Minn. " Ivan Pakiž v Elj, Minn. *' Vitus Hribar v Cleveland, O. Rev. Jos. Zalokar r Red Jacket, Mich.
In posamezne številko v Evropi se dobijo po 15 krajcerjevv Ljubljani pri Katolški Bukvami.
Pogovori z
(lopiNiilci in naročniki.
Vaš časopis mc jo popolnama iznenadil, ker mislil sem dajo Amerikanski Slovonoc res vnirl. Pa hvala Bogu, da ni tako res, kakor sem mislil. Z nepopisnim veseljem sem ga preberal, ko sem prejel 11. št. in zraven hvalil Boga, da smo zopet dobili Ameri-kanskega Slovenca na svitlo in daj Bog obilnega Blagoslova in mnogo naročnikov, da bi bilo časopisu redno izhajati mogoče.
P. Perušeko, Wenoni, 111. (Hvala za loj o voščila. Vas časopis jo plačan do 50 številko. Ure d.)
Z velikem veseljem sem prijel 11. žt. Am. Slovenca. Mislil sem, da je zaspal, pa je le peš popo-toval iz Cikage do Tower-a kar je več tednov vzelo, ker po zimi se po časi naprej pride. Bog daj, da bi pač zdrav ostal in dolgo živel v zdravem zraku zgorneMin-nesote, St. Paul.
Z Božjo pomočjo in s sodelan-jem dobrovolnih dopisaleov upamo dabo A.S. redno izhajal; blagovolite ga prizanesljivo soditi zavolj okornosti naših angleških črko-. Htavcov, ki jezika nerazumejo.
V«liko jih poprašuje, ako njih Baročnima velja, ako so popred
Y
v Oikagi A. Slovenca plačali; bodi s tem vsem taistem rečeno in naznanjeno, da taisto plačilo je velavno, in da bodo številke prijeli, dokler so plačali.
Ured.
.$2,50
Platili So:
Tower.
Matt Spreitzer........
Duluth.
Prež.Geo.Scheffold O. S. B.2.50 St. Paul.
Preč. Anton Ogulili ...... 2.50
Hancock, Mich. Jos. Wertin..............2.50
OPOMBA.
Razposlali smo Amerikanslcega Slovenca po 10 in 25 do 100 Številik skupno zanesljivim gospodom in Prijateljem, da bi blagovolili taiste popredati po fi ct. (ali 15 kr.) posamezne šte-vilike, ako jim jo po volji in so vneti za naš Slovenski časopis. Ako se pa nemorete potrudili, prosim, da mi ga na moje stroške nazaj pošljate. Uredništvo.
Duhovni Pastir.
Vabilo na naročbo,
Vsak stan ima dolžnosti in na log« imenuje težavuiše memo druzih; tudi stan časnikarski ni izvzet. Med težvaniša opravila svojega večkrat neprijetnega poslovanja sme šteti; običajno pre-novljenje naročbo ob novem letu. Tudi vrednik in založnik. ,,Du-kovnega Pastirja" skusata in čutita to letos že devetič, ko jima je utrditi in zagotoviti obstanek lista z.< naštopno leto. Ko se obračata do dosedanjih naročnikov in prijateljev, ju sprbi, da bi se ne bil še kateri naveličal; ako potrkata na vrata ,,novič", zopet no vesta, kako bodata sprejeta, ker še nista dovelj poznana in se tako rado zgodi, da je marsikje človek še naprej počrnjen, še preduo se prikaže, ter je že obsojen, predno jo bil zašilšan. Vendar kakor dosedaj tudi zanaprej pogumno naznanimo hrogram svojega delovanja, zaupajoč dosedanjim prijateljem in znancem, da bodo, ker za druge narodne zahteve marsikaj žrtvujejo, tudi blagohotno so dolje podpirali podjetje, ki zadeva naše ožje stanovske korišti, — proseč pa tudi one mlajšo gospode, kateri so v novejšem času po svojih pravicah in dolžnostih postali nam starejšem popolnem enaki, naj nam postanejo tudi enaki v naših trudili in uporih, med katere smemo gotovo v prvi vrsti prištevati dostojen razvoj našega bo-goslovskega siovstva! Duhovni Pastir,, se bode tudi v prihodnjo trudil, da bi vstrezal vsestranskim homiletičnim zahtevani. Prinišal bodo za nedelje in praznike cerkvene govore daljše in krajše, za navadno službo bož-ijo, pa tudi za sloveniša opravila, obširno izdelane ali le osnovane. Trudil se bode tudi osobito za čvrsto nadaljevanje veloko.istne priloge ,,Zbirka lepih izgledov," za katere še prav posebno vujno prosi, naj bi dobrotni prijatelji pripomogli z drobtinicami iž domače zgodovine in lastno skušnje; ko bi bila katera dogodba tudi za zdaj zamujena, naj se nikar peza-bljenju ne prepusti, ker ze lahko vvrsti pri naslednjih oddelkih ali pa pride končno med dostavke.— Upravnistvu je delo močno olaša-no, ako se naročnina takoj obnovi; vtedništvo pa tudi prav vljudno prosi one gospode, kateri imajo volja in priliko kaj pripomoči bodisi listu ali prilogi: naj se pravočasno zglasijo, da so tudi novi letnik častno prične, srečno nadaljuje in dovrši v občno zadovo-Ijnost.
,,Duhovni Pastir" stane s prilogo vred le 4 glp. na leto. Dosedanje priloge: ,, Pedagogika," apologetični razgovori: ,,Ali je Bog," ,,Obrambni govori" in ,,Zbirka lepih izgledov" se dajejo brezplačno le ob nakupu onih letnikov, katerim so bile kot priloge pridejane. Tržna cena je: ,, Pedagogika" 80 ka.: ,,Ali je Bog'!1" 30 kr.; ,,Obrambni govori" 40 kr. in ,,Zbirka," dva snopiča a 60 kr. Novi naročniki pa lahko posamezne ali vse'te v prilogi izdano knjigo dobivajo za polovično ceno, katero naj prde-nejo navadni naročnini.
Priporočljive Knjige.
za gospodarstvo in kmetijstvo itd.:
Dolenc, Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, d.; jih trtna uš ne moro uničiti kr. 10
Dolenc, Sadjarstvo ali ovočar-stvo 1. dol, Navod k umnemu vzgojevanju lepega, krepkega sadnega drevja, s peseonim ozirom na osnovo, vreditev in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol. V pol platnu kr. 70.
Katoliška Bukvama t Ljubljani
založila je knjižico
Duhovna lekarna
za vse, ki hočejo večno živeti.
Podučila knjižica
katero je izdal Dr. E. M. Muller, škof Linški, Poslovenil Fr. Zbaš-nik, župnik. V Ljubljani 1889— Cena mehko vezani je 20 kr.
Vsebina: Predgovor.—V vod. Kako je unieti naslov te knjižice? Zdravnik in bolnik. Iz česa jo duhovna lekarna.—Prvi del. Branila proti dušnim boleznim: Ogi-bag se okuženja: Boj se ognja Čuvaj hišna vrata. Ogibaj se prepiha. Nebeška lestvica Zdravje bolnikov. Studenic življenja in zdravja.—Drugi del. Zdravila za dušne bolezni: Zdravilo zoper duhovno jetiko ali sušico. Zopo>-prostovoljno amahovanje. Zopor mraz boječnosti pred ljudmi. Kako je sv. Ignacij Frančiška Ksav. rešil posvetnega duhd. Zdravilo za mrzlico lakomnosti. Kako je sv. Filip Nerij mladeniča ozdravil omotice častilakomnosti. Zoper popade besnpsti. Zoper kostno gnjilobo—nevoščljivosti. Mazilo za oči. Strup in pomoček zoper strup. Za take, ki imajo duhovno vodenico. Za mrtvoudne. Za srčnobolno. Domača zdravila zoper strah pred smrtjo- Univerzalno ali občno zdravilo.—Sklep. Krščanska vodila za življenje. Obljubo našega božjega Odrošen-ika častilcem njegovega presvete-ga Srca. Koreniti izkaz zdravilnih nasledkov duhovne lekarne. Zgledi lepe smrti.
TOWER, MINN. Olaas« ]>!.<'iVamai'a,
prodaja po naj nižji ceni,
v	,
Živo apno, premog, seno m raz-notOrno krmo (futer) za domačo živali.
PT" POZOR I
GERMAN AMERICAN
■MEAT MARKET.
MAX SHAPIRO, - mesar, prodaja
Vsake sorte friško in solono meso, kakor tudi ribe, perutnino in friškp klobase po tako niBki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško.
Tie Boston Cloi
Nar večji in boljši zaloga: Obleke, Obuval, Ivovčeg in torb se dobi pri.
S
M. WEINZIERL & CO., Urar in tergovic z veliko zalogo zlatnino in srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po niski ceni.	ELY, MINN.
Ticket!
Za vožno čez morje na Parnikih (morskih Barkah) Severo Nemškega Lloyda prodaja po nar nižji ceni in tndi
Pošilja denar na Austriansko po 100 H. za 42 dolarjev.
EBNST TULIM,
The Boston Clothing House.
J. B. NOBLE, M. D., Z I> R AV TV I ti
Office nad Bonson-ovo Lekarno. TOWER, - MINN.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn. Dobra postrežba. Zverstno jodila. Niske cene, uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE.
CILAW. LANO, Photograph, Tower, Minn.
izdeluje
Fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po niski coni in dovrši dobro delo.
BENSON k HAWKINSON,
Zaloga
Poči, mnogotero Želcznine, Kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.
Vsako vrstno sobno opravo
Vam uljudno priporočamo.
Ha
Našo izverstuo zalogo'i it naj večji izbir ko mešanego blaga.
Mnogo narjenih prazničnih in delavnih oblek klobukov, čepic (kap) in vsako verstnih obuval.
Vse sorte srajce in rokorice nogovice, in sploh vse spodnje in zgornjo obleke prodaja po nar nižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno povbljujemo.
J. «X. MUlilNIK Ac CO.,
Tower, 3fina.
CITY MEAT MARKET,
TOWER, MINN.
NAJ VEČJI ZALOGA MESA
-o-
Vsakidan friško goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno
"W". TL. McQuade.
O. H. OPPEL Ac NONS.
pridaja
na debelo in drobno. Manufakturno blago! Obleko, pokrivala in
obuvala.
XXXXXXXXX
Obilna zaloga za rudarje in drvarje.
XXXXXXXXX
v
Čolne in Jndianske izdelke.
W. 1SHEPHARD & CO,
1»H< )DAJA.
Železnino n. pr. Peči, kuhinsko posodo, in razuoverstno orodje; pa tudi mizo, stole, omaro in drugo hišno opravo.
OKNA, VRATA, STEKLO IN BARVE.
IV
|ar< jove aan ime IČai sel o
JUli tiik< (iz |iln da nič
b in
Eb
p
bo ibi at> vr
lOJ g«
P1 k
si
v n 8 1
f
JAKOB SKALA,
Tower, - Minn.
Veliko trgovina
z meščanim blagom in
Kuhinsko posodo.
NISKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno povabimo Mestnane,
Rudnikarje in Gostilničarje.
1\ Yall.
ELY, MINN.
V^IJKA
ZA1.0GA.
y
Železnino, lesenega in hišnega orodja
So dobi po naj nižji ceni: peči, kuhinska posoda, barve, okna, vrata, mize, stole, postelje, omare in sploh vsili ruderjem in gojzdar-jom potrebnih orodij.
Pa tudi oskerbljujo rakov in pogreb za merliče.
Duluth		and Iron Range	
		ŽELEZNICA.	\
(lop.		čas	pop.
	Postajo 'Stations'		
12:00 10:54 0:10 8:22 7:10	pri h. .t t. odh.	Duluth odh. Two Harbors " Mesaba " Tower Ely prill.	3:15 4:25 6:04 0:52 8:05
«			
FIRST NATIONAL BANK. Tow<31% Minn.
Glavnica, -	$50,000.
II. A. WARE, President.	H. BACON, Vice-Pres.
G. A. WHITMAN, Cashier.
Directors:—D. H. Bacon, L. Mendenliall, H. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis.
Obresti se plačujejo ob času od vlogo.
Menico so šplačujojo in vplačujejo.
Zrerstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav Oskerbljujo rakev in vsih k pogrebu merličev potrebnih reči.
Tower, Minn.
-j
Tower Meat Market.
Tu prodajamo.
Frišno in soleiio Meso okusne Klobase in čisto mast,
i. t. d.
Pridite in poskusite !
L. M. CHRISTIAN,
'i

McINNIS Ac KITTO,
Zaloga
TSAKOA RSTN1 tJO-A BI,A<iA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
Znate lil
Da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo več ' ztlal ko drugod;
$1.00 ukupi 30 vati. nar bolši kotenino.J $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrik breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. Gotovo ako potrebuješ ableke ali obuvala manufakturuega blaga ali groserije sona ali (futra), ali karkoli druzoga vse po ugodili ceni
dobiš pri
IN BANGE CASH STOBB.