faceboolew.! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa ■ Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine TAXEPERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 50 (1748) Čedad, sreda, 28. decembra 2011 naš časopii tudi na» spletni strar^ S www.novimatajur.it Pred Božičem koncerti Glasbene šole v Ukvah in Špetru Gojenci so pokazali, kaj so se v prvem delu šolskega leta naučili V torek, 20. decembra, se jev Ukvah odvijalo božično srečanje v organizaciji Glasbene Matice - šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini in Sks Planike. V sredo, 21., pa se je v Spetru odvijal tradicionalni božični koncert Glasbene Matice. beri na strani 5 Mali orkester Glasbene Matice iz Špetra in posnetek s srečanja v Ukvah V novo lieto gremo z optimizmom Puno grankega an puno dobrega Za nami je zaries težko lieto, ki nam je parneslo marsikaj grankega. Marsikdaj neupravičeno, pruoti vsaki logiki an tudi v neskladju z zakoni an ustavo. Tuje še narbuj tarpiela Dvojezična šola, zaradi prostorskih težav, zapartega obnašanja špietarske občinske uprave, ki vidi v srečevanju an sobivanju otrok italijanske an dvojezične šole nevarnost promiskuitete (sic!) an tudi sevieda zaradi nejasnih perspektiv glede tega, kdaj bo lahko delovala normalno na svojem sedežu. Slovienske organizacije -ki so vajene živiet an diela-ti v stiski, imajo za sabo desetletja nerazumevanja italijanske politike, saj skor petdeset liet ni hotela spar-jeti preproste resnice, da smo Slovenci tudi v videnski pokrajini, - so lieto 2011 za-parle težkuo, brez obljubljenih an v zakonu napisanih finančnih prispevkov. Naš časopis še buj težkuo ku drugi. Bile so protislovienske manifestacije, bile so zapr- tosti an nerazumevanja. Lieto 2011 pa nam je parneslo tudi marsikaj dobrega. V mislih imamo številne kulturne, izobraževalne an druge iniciative, ki pomagajo rasti naši skupnosti an še posebno naši mladini, ji dajejo buj svetle perspektive za naprej. Večlietno die-lo, dostikrat zaničevano an zamolčano, je tudi bogato obrodilo. Narbuj veseli an ponosni smo za odločitev staršev v Terski an Kanalski dolini an sevieda njihovih občinskih uprav, ki so formalno zaprosile za obogatitev šuol na njih teritoriju z dvojezičnim poukom. Od šibkih šol na meji lahko ratajo šuole z evropsko dimenzijo. Pot je še duga, pa vseglih se pripravljamo na lieto 2012 z optimizmom. Srečali se bomo na našem Dnevu emigranta, potardili naše prijateljstvo an voljo še naprej skarbiet za našo kulturo an rast našega teritorija. V prepričanju, de dobro dielo na nikdar pade v prazno, na tla. dan emigranta Čedad - Cividale, 6.1.2012 ob 15.00 Teatro Ristori PROGRAM / PROGRAMMA GLASBENA MATICA Špeter: Otroški pevski zbor »Mali lujerji« in mali orkester »TA ROZAJANSKA LISICA« BENEŠKO GLEDALIŠČE: “Mož naše žene” režija / regia: kolektiv Beneškega gledališča in Marjan Bevk pozdravi / saluti: Carlo Monai Deputalo I Poslanec Michele Coren Slovenske organizacije Videnške pokrajine Organizzazioni slovene della Provincia di Udine SKGZ • Slovenska kullurito-gospodarska zveza SSO • Svet slovenskih organizacij Videnške pokrajine Pod pokroviteljstvom Občine Čedad Patrocinato dal Comune di Cividale Marina Cernetig, Franco Qualizza an Adriano Gariup so protagonisti komedije, ki nam jo Beneško gledališče parpravja za Dan emigranta. Telekrat pa bomo imiel parložnost se vičkrat posmejat an poveselit. Na fotografiji so kupe z Manuelo Cicigoi, ki telekrat jim pomaga pri dielu an jim bo poskrivš pomagala an med predstavo. Kulturni program bojo obogatili tudi rezijanska pravca o lesici, ki se je lietos na pobudo kulturnega društva Rozajanski dum znajdla na DVD, an mladi godci an pieuci Glasbene matice an Dvojezične šuole La Giunta regionale del Friuli Venezia Giulia, su proposta dell'assessore alla Cultura Elio De Anna, ha approvato il programma di riparto delle risorse messe a disposizione dallo Stato, pari a 1,1 milioni di euro, in base alla legge 482 del 1999 ("Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche") I Prihodnja številka Novega , i Matajuija pride v vaše hiše i 1 ll.januaija 2012. Naši ura- 1 [ di bojo med prazniki zaprti, [ i vamemo se spet 9. januarja, i [ H prossimo numero del No- \ i vi Matajur esce Vil genna- i i io 2012. i I I In base alle legge di tutela delle minoranze linguistiche storiche Approvato dalla Regione il riparto a tutela di friulano, sloveno e tedesco Cartellonistica stradale bilingue con i fondi della 482 per il friulano, sloveno e tedesco. Secondo il programma sono finanziate, in ordine decrescente di priorità e fino all'esaurimento dei fondi, i progetti delle pubbliche amministrazioni nei seguenti settori: attivazione e prosecuzione di sportelli linguistici; realizzazione di cartellonistica istituzionale e stradale; realizzazione di notiziari istituzionali cartacei e/o radio-televisivi; corsi di formazione nelle lingue per i dipendenti delle amministrazioni; attività di traduzione/interpretariato e traduzione di documentazione; realizzazione di siti internet istituzionali e di materiale promozionale ed informativo. Maestri del Novecento a Cividale Martedì 22 dicembre è stata inaugurata a Cividale una grande esposizione allestita a Palazzo de Nordis e dedicata ai Maestri del Novecento. Il nuovo appuntamento con l'arte è incentrato sulla rappresentazione della figura umana in Friuli Venezia Giulia, un’ottantina le opere di cinquanta autori in mostra. L’esposizione resterà aperta fino al 18 marzo 2012. Sreda, 28. decembra 2011 Presenečenje na prvem zasedanju novega slovenskega državnega zbora Kar nista zmogla Jankovič in Pahor, je uspelo desnosredinski koaliciji Po zapletih zaradi nesoglasja med SD in PS Virant novi predsednik parlamenta Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Gregor Virant je v sredo, 21. decembra, nepričakovano postal novi predsednik slovenskega državnega zbora. V tretjem krogu gaje izvolila koalicija, ki sojo sestavljale vse parlamentarne stranke razen Pahorjevih Socialnih demokratov in Pozitivne Slovenije, ki so dopoldne predstavili ločeni kandidaturi in tako ostali praznih rok. Takega razpleta verjetno nihče ni pričakoval, doslej najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Zoran Jankovič, ki si že od razglasitve neuradnih rezultatov volitev prizadeva, da bi sestavil trdno koalicijo, pa je tako spoznal, da se lahko v Sloveniji mogoče oblikuje tudi desnosredinska koalicija, kar bi pomenilo, da bi vlado lahko vodil Janez Janša, prvak druge najmočnejše slovenske stranke SDS. Slednja je namreč izkoristila začetna nesoglasja med Socialnimi demokrati in Pozitivno Slovenijo, zaradi katerih v prvih dveh krogih ne Borut Pahor ne Maša Kociper nista prejela zadostnega števila glasov, in se z Listo Virant, SLS, DeSUS in NSi dogovorila za iz- volitev Gregorja Viranta, ki je na tajnem glasovanju prejel 52 glasov. Njegova protikandidatka Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije, ki so jo v tretjem krogu podprli tudi poslanci SD pa 38. V DZ-ju so izvolili še dva podpredsednika. Kandidati za ta položaj so bili Jakob Presečnik (SLS), Ljudmila Novak (NSi) in Majda Potrata (SD), potrebno absolutno večino pa sta dobila Novakova (70) in Presečnik (54). Potrata je prejela 42 glasov. Gregor Virant, kije skupaj s Karlom Erjavcem (Desus) dal pobudo za dogovor z drugimi parlamentarnimi strankami, da bi državni zbor vendarle lahko začel z delom, je sicer po izvolitvi povedal, da Gregor Virant, novi predsednik državnega zbora je s funkcije pripravljen odstopiti, ko bo oblikovana vladna koalicija. Tako Lista Virant kot Desus sta se pred prvo sejo državnega zbora z Jankovičem resno pogovarjala o vstopu v koalicijo z njim, očitno pa ne izključujeta niti povezave z Janšo, čeprav so po glasovanju za predsednika državnega zbora predstavniki strank poudarjali, daje šlo le za trenutni dogovor, ne pa za koalicijskega. Če bi se vsekakor SDS, SLS, NSi, Listi Virant in Desus uspelo povezati, bi bila taka vlada po vsej verjetnosti zelo nestabilna. Kakorkoli že, Slovenija potrebuje vlado in to čim prej. Skrajni rok, do katerega mora predsednik republike Tiirk predlagati mandatarja (do zaključka redakcije ga še ni), se izteče 30 dni po konstituiranju parlamenta, torej 20. januarja. Parlament mora nato najkasneje v enem tednu izpeljati glasovanje. Novi predsednik vlade pa mora predlagati ministre najkasneje v petnajstih dneh. Po zapletih glede imenovanja predsednika državnega zbora pa je slovenska politika vendarle našla dogovor glede intervencijskega zakona. Jankoviču je uspelo tudi uskladiti predlog, ki ga je nato državni izbor izglasoval na izredni seji, s socialnimi partnerji, kar v prejšnjem mandatu Borutu Pahorju ni uspelo. Po tem dogovoru socialni transferji posameznikom in gospodinjstvom, pokojnine ter plače javnih uslužbencev in funkcionarjev po dogovoru ostanejo zamrznjeni v prvem polletju 2012. Izjema so nadomestila za čas brezposelnosti. Poleg tega so se dogovorili, da v prvem polletju 2012 ne bo nobenih enostranskih posegov v dogovor. Parlamentarne stranke pa naj bi se zavezale k varčevalnim ukrepom, zlasti pri javnih naročilih, kar je izpostavilo že računsko sodišče. Pismo iz Rima Stojan Spetič O afri V Furlaniji gorijo za Svete tri kralje “pignarul”, kresovi, ki ljudem povedo, kaj jih čaka v novem letu. Mi si bomo voščili vso srečo in lepega na prazniku emigranta, tradicionalnem srečanju Slovencev iz Benečije in drugih krajev. Ko so pred pol stoletja in več naši mladi odhajali po svetu s trebuhom za kruhom, jih je gnalo upanje na povratek, da bodo prišli nekega dne domov in si ustvarili v naših dolinah dostojno življenje. Potem so se tudi organizirali in po Vidnu smo demonstrirali z geslom “hočemo delo in našo šolo”. Minilo je veliko let, svet se je povsem spremenil, mnogi nekdanji emigranti so danes spet domačini, drugi so se porazgubili po stezah sveta in ohranjajo le tanko vez z domačijo. Na naša vrata trkajo drugi emigranti, s temnejšo kožo in drugačno vero, prav tako lačni in enako polni otrok. In kakor nekoč proti našim izseljencem, se tudi proti njim razdivja mračnjaško zlo rasizma in presodkov. V Firencah je desničarski izobraženec postrelil in ubil dva Senegalca, v Turinu pa so ob izmišljeni zgodbi o posilstvu mladoletnice uprizorili pravi pogrom proti romskemu barakarskemu naselju. Groza v očeh otrok, ki so videli divje obraze ljudi, kako so požigali njihove revne domove. Sovraštvo je včasih najlažji ventil pridušene jeze in ogorčenja zaradi nerazumljivih težav, ki nam grenijo življenje. Leto 2012 se nam obeta kot leto recesije, gospodarskega nazadovanja, ko naj bi službo izgubilo 800 tisoč ljudi! Brezposelnost naj bi se povzpela preko meje 10 odstotkov, da o neredni in redki zaposlenosti mladih sploh ne govorimo. Recesija, brezposelnost, revščina. Da, prava revščina, ko družine ne vedo ne kaj, ne kam. Lahko prodajo, če imajo kaj. Če ne, jim preostaja zatiskanje pasu in pričakovanje pomoči. A vendar ni vse tako črno. Na vse je mogoče reagirati, tudi na revščino. Z uporom, predvsem. Upreti se moramo z vso moralno močjo, ki jo zmoremo v imenu našega ogorčenja, da bi ta svet spremenili. Kje pa je rečeno, da ni mogoče? Z brzdanjem umetno ustvarjenega potrošništva, ko reklama in televizijsko masiranje možganov narekujejo potrebe, ki jih v resnici ne čutimo. Lahko se odpovemo nepotrebnemu in posvetimo svojo pažnjo bisatvenemu? In potem je tu še solidarnost. Od nekdaj so majhne skupnosti, kot je naša, preživele tudi najhujše čase, ker so si ljudje med seboj pomagali in radodarno delili tisto malo, kar so imeli. In jim je bilo v veselje. Vzajemnost je sila, ki je ni mogoče premagati, če jo čutimo zares in se z njo oborožimo, dokler ne vzniknejo boljši časi. Upornosti, skromnosti in vzajemnosti želim vsem nam ob novem letu. Dvajsetletnica slovenske ustavne listine 23. decembra je minilo točno 20 let, odkar je nekdanja slovenska skupščina sprejela slovensko ustavo. Ta temeljni pravni akt bi moral biti v resnici sprejet že leto prej, da bi se Slovenija z njim osamosvojila, toda političnega soglasja tedaj še ni bilo, je poročal dnevnik Delo. Po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 so v zmagoviti koaliciji Demos začeli razmišljati o osamosvojitvi Slovenije, ki bi jo razglasili s sprejetjem nove slovenske ustave. Tedanje novoizvoljeno predsedstvo republike je ideji prisluhnilo in podalo uradni predlog za začetek postopka za sprejetje ustave. Predsedstvo je takrat menilo, daje v Sloveniji že doseženo politično soglasje o potrebi po takšni ustavni ureditvi, ki bo temeljila na suverenosti in samostojnosti slovenske države, na pravici naroda do samoodločbe, parlamentarni demokraciji, političnem pluralizmu in enakopravnosti vseh oblik lastnine in ki bo na kar najvišji ravni uveljavila temeljne pravice človeka in državljana. Predlog je sprejela tedanja skupščina, ki je ustanovila strokovno skupino za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave. Skupina je osnutek pripravila hitro, saj so ji za podlago služile teze za ustavo, znane kot pisateljska ustava iz leta 1988. V začetku oktobra 1990 se je že začela javna razprava, ki se je uradno končala konec novembra, dejansko pa je trajala še eno leto. Nasprotovanja posameznim členom ustave, predvsem pravici do splava, in tudi uvodu (preambuli), so upočasnila njeno sprejetje. Demos je zato spremenil načrt in predlagal referendum za osamosvojitev. Razprave o ustavnem predlogu so tako potekale še po plebiscitu in tudi po sprejetju temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti in ustavnem zakonu za izvedbo temeljne ustavne listine iz junija 1991. Do- končen predlog ustave je bil določen šele decembra, tako rekoč tik pred sprejetjem in razglasitvijo 23. decembra. Slovenska ustavna listina vsebuje 175 členov (številče-ni so do 174, vendar poleg 3. člena obstaja tudi 3. a-člen), ki so razdeljeni v deset sklopov: splošne določbe, človekove pravice in temeljne svoboščine, gospodarska in socialna razmerja, državna ureditev, samouprava, javne finance, ustavnost in zakonitost, ustavno sodišče, postopek za spremembo ustave ter prehodne in končne določbe. Spremembe ustave uveljavi državni zbor s sprejetjem ustavnega zakona, za katerega je potrebna podpora vsaj dveh tretjin poslancev. Ker so se nekatere določbe slovenske Ustave v dvajsetih letih njenega udejanjanja izkazale za nekoliko pomanjkljive, je bilo doslej sprejetih sedem ustavnih zakonov, s katerimi je bilo devet členov Ustave spremenjenih, en člen pa je bil dodan. Prva sprememba seje nanašala na prvotno zelo stroge pogoje, pod katerimi so lahko tujci pridobivali lastninsko pravico, z drugo spremembo je bil ustavno določen volilni sistem in zvišan volilni prag za vstop v Državni zbor, verjetno najbolj ključne spremembe Ustave pa so bile sprejete zaradi vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo (in v manjši meri v NATO). Z novejšimi ustavnimi zakoni je bilo spremenjenih še nekaj ustavnih določb, med katerimi velja posebej omeniti spremembe v zvezi z lokalno samoupravo in načinom ustanavljanja ter pristojnostmi pokrajin. Spremembo ustave je možno doseči tudi z izvedbo referenduma o spremembi ustave, vendar tovrstnega ljudskega povpraševanja v Sloveniji doslej še ni bilo. V zadnjem obdobju pa se v slovenski javnosti razpravlja o tem, da je potreben nov ustavni zakon, ki bi spremenil pravila za razpis referendumov, saj so ti v zadnjem obdobju močno pogojevali delo vlade. kratke.si Circa 20.000 nascite, l’aspettativa di vita intorno agli 80 anni Anche nel 2011 è proseguito in Slovenia il trend positivo delle nascite e sembra che anche quest’anno sarà possibile superare quota 20.000. Contemporaneamente sta aumentando anche l’aspettativa di vita che è di 76,3 anni per gli uomini che sono il 49% degli abitanti e 82,7 anni per le donne (il dato congiunto si avvicina agli 80 anni). L’età media degli abitanti sloveni è di 41,4 anni (40 per gli uomoni, 43 per le donne). Nel 2011 in Slovenia si contano 2.055.355 abitanti. A dicembre il debito pubblico ha superato i 17 miliardi di euro In Slovenia, dove nel 2011 l’economia è in stagnazione (è prevista una crescita inferiore all’1%), sale sempre di più il debito pubblico. A dicembre ha superato quota 17 miliardi di euro (8.330 euro per abitante) e l’anno prossimo potrebbe superare il 50% del Pii. L’indebitamento pubblico sloveno ha quindi raggiunto valori critici destando preoccupazione nei mercati internazionali. Come conseguenza il tasso d’interesse sui titoli di stato sloveni ha superato il 7%. Il presidente Danilo Tùrk il più amato tra i politici Anche nell’ultimo sondaggio dell’anno di Delo Stik il più apprezzato tra i politici è risultato il presidente della repubblica Danilo Tùrk. Al secondo posto Radovan Žerjav, leader di SLS, al terzo Gregor Virant il cui gradimento è però diminuito. Sale al quarto posto l’ex premier Borut Pahor con un balzo di quasi mezzo punto percentuale, seguono nella top 10 Lojze Peterle, Karl Erjavec, Janez Potočnik, Zoran Jankovič, Milja Gaspari e Miran Potrč. In calo il gradimento di Janez Janša. La Slovenia nel 2011 al 30. posto in base all’indice di democrazia Nella classifica stilata dall’Eco-nomist Intelligence Unit la Slovenia è salita di due posizioni superando anche l’Itaha e si trova al 30. posto tra 167 paesi. Il punteggio complessivo è di 7,76 (più di 8 punti, ottenuti però solo da 25 paesi, significano una democrazia completa). In Slovenia hanno ottenuto il giudizio più positivo il pluralismo ed i processi elettorali (9,58) e le libertà civili (8,82). I voti peggiori per la cultura politica (6,25) e la partecipazione politica (6,67). Valle d’Isonzo - Sentiero della pace, un film promozionale in più lingue Dopo aver preparato tempo fa un video promozionale in sloveno della Valle dellTsonzo attraversata dal sentiero della pace, la Fundacija Poti miru, autrice del primo filmato, ha pubblicato anche le versioni in inglese, tedesco ed italiano. I filmati, disponibili anche sul portale you-tube, presentano le bellezze naturali della valle dell’Isonzo, ma anche le sue numerose ricchezze culturali e soprattutto storiche con i resti della prima guerra mondiale che ha caratterizzato questi luoghi. -Aktualno-------------------------------------- Giovedì 22 dicembre presentato il numero XXXIV della rivista cividalese Sreda, 28. decembra 2011 “Forum Iulii” rende omaggio all’archeologa Paola Lopreato Sen. Blažina o protislovenski manifestaciji Grazie al costante supporto della Banca di Civi-dale, si è svolta giovedì 22 dicembre l’attesa cerimonia di presentazione di “Forum Iulii”, annuario del Museo Archeologico Nazionale di Cividale, edito in collaborazione con l’Associazione Amici dei Musei, Archivi e Biblioteche di Cividale, e con il fondamentale contributo finanziario dell’istituto di credito cittadino. La particolarità di questo XXXIV numero della rivista sta nell’essere dedicato all’archeologa Paola Lopreato, già Direttore del Museo di Cividale, deceduta nel 2010, la cui attività culturale e scientifica è stata spesa per anni, con interesse e con passione, nella ricerca sul campo, a Cividale, a Grado e in altre località archeologiche della regione. A commemorarne la memoria, nell’ambito della cerimonia, è stato il Soprintendente per i Beni Archeologici, Luigi Fozzati, ma in tanti sono coloro che la ricordano con rimpianto ed affetto. Alla presentazione dell’Annuario è intervenuto il presidente del gruppo Banca Popolare di Cividale Lorenzo Pelizzo, a cui si deve la ultradecennale pubblicazione della ri- vista scientifica museale, mentre è toccato a Serena Vitri, Direttore del Museo di Cividale, presentare il volume che contiene anche il notiziario delle attività svolte presso il museo e degli scavi condotti a Cividale nel 2010. L’ultima edizione della rivista scientifica, che raggiunge i centri culturali e accademici di tutta Europa, contiene sei saggi riguardanti la Lopreato e altri dodici studi in onore dell’ar- cheologa triestina scomparsa che ben danno visibilità all’attività museale e dei ricercatori ad essa collegati. Nell’occasione è stato pure presentato il calendario 2012 della Banca Popolare di Cividale che quest’anno è dedicato alla necropoli di San Mauro documentata attraverso le immagini dei reperti longobardi rinvenuti durante gli scavi, a cura dell’archeologa, Isabel Ahu-mada Silva, curatrice del La dott. Paola Lopreato (a destra) con l’archeologa Isabel Ahumada Silva e il prof. Amelio Tagliaferri volume sulla necropoli, recentemente edito. Inoltre, era esposto esclusivamente nella circostanza il prezioso ripostiglio di monete di Perteole (1164 denari del XIII seco- lo) rinvenuto in una campagna di scavi condotta proprio dalla dr.ssa Lopreato nella chiesa dei Ss. Andrea e Anna tra il 1989 e il 1990, oggetto, tra l’altro, dell’articolo di Palmina Mian, già sindaco di Ruda, pubblicato nel Forum Iulii. Protislovenska manifestacija v Špetru je odjeknila tudi v parlamentu v Rimu. Slovenska senatorka Tamara Blažina je že 6. decembra v Senatu predstavila poslansko vprašanje namenjeno notranjemu ministru v zvezi z zaskrbljujočim dogodkom, ki se je pripetil v soboto, 3. decembra v Špetru, ko je skupina pripadnikov skraj-nodesničarske stranke “Fiamma tricolore-Destra sociale'1 uprizorila protislovensko manifestacijo. To se je zgodilo, kot je znano, med potekom zanimivega zgodovinskega posveta ob 150. letnici zedinjenja Italije, ki gaje organiziral Inštitut za slovensko kulturo, njegov pokrovitelj pa je bila občina Špeter. Senatorka Blažina, kot je opozorila v vprašanju, ocenjuje, da je ta dogodek le zadnji v sklopu nekega širšega protislovenskega vzdušja, ki se v videnski pokrajini le stopnjuje, vse pa se je začelo leta 2007, nekje ob razpravi o deželnem zakonu za slovensko manjšino. Poudarila je tudi, da ta, kot drugi podobni dogodki, zaskrbljajo tamkajšnje prebivalstvo in celotno sloven- sko narodnostno skupnost, ki si prizadeva za tvorno sodelovanje in sožitje. Po drugi strani pa bi lahko tako obnašanje negativno vplivalo na dobre medso-sedske odnose med Slovenijo in Italijo, ki so zadobile še dodatno kakovostno valenco s tržaškim koncertom prij a-teljstva in z obiskom predsednika Danila Tiirka v Rimu. Ministra je zato pozivala, da skupaj s krajevnimi oblastmi in insitucijami, prepreči v bodoče sorodne manifestacije; vsi skupaj pa naj si v večji meri prizadevajo za utrjevanju miroljubnega sožitja, je podčrtala. Na ta dogodek je opozorila med svojim posegom tudi v avli senata. Quasi 5 mila firme per una gestione interamente pubblica dell’acqua Una petizione popolare che contiene la richiesta per una gestione pubblica, partecipata e sostenibile dell'acqua, sostenuta da quasi 5.000 firme, è stata consegnata al presidente del Consiglio regionale Maurizio Franz da una rappresentanza del "Comitato referendario 2 Sì per l'Acqua Bene Comune", presenti i consiglieri Igor Kocijančič, Igor Gabrovec, Roberto Antonaz, Stefano Pustetto e Sergio Lu-pieri. A 6 mesi dai referendum sull'acqua, quando oltre 500.000 del Friuli Venezia Giulia hanno scelto di non affidare ai privati e alla logica del profitto la gestione dell'acqua, la petizione è anche un appello all'Amministrazione regionale affinché legiferi nella direzione indicata dal referendum per contrastare tutti i tentativi di limitarne o rovesciarne l'esito e per portare la Regione Friuli Venezia Giulia a una gestione interamente pubblica del bene acqua. Il presidente Franz ha assicurato la tempestiva trasmissione della petizione alla Commissione competente affinché possa essere esaminata per passare poi all'Aula. Z novim letom prva gledališka sezona SSG v Benečiji Slovensko Stalno Gledališče iz Trsta prihaja v Benečijo, kjer bo v letu 2012 imelo prvič v zgodovini svojo sezono. Projekt je sad sodelovanja z Inštitutom za slovensko kulturo. Abonma za 40 evrov (15 evrov posamezna predstava) ponuja ljubiteljem gledališčem tri produkcije Ssg: “Šoferji za vse čase” Mira Gavrana, ki bo 18. januarja na Lesah, “Kobarid ‘38 - Kronika atentata” Dušana Jelinčiča je v programu 4. aprila v Kobaridu in “Saj razumete” Claudia Ma-grisa, ki ga bodo uprizorili 10. maja v Čedadu. Za najmlajše pa je tu še Jesihov “Deseti raček”, ki bo 7. marca v Špetru. Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Vpis abonmajev je mogoč v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (0432/727490), na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu (0432/731386) in na Fundaciji Poti miru v Posočju v Kobaridu (00386/5/3890167), kjer lahko zainteresirani dobijo tudi dodatne informacije. Ne zamudite te priložnosti. brevi.it Anche il Senato approva la manovra Giovedì 22 dicembre anche il Senato ha approvato la manovra salva-Italia, come l'ha definita il premier Mario Monti. 257 i voti favorevoli sulla fiducia posta dal governo e 41 quelli contrari (Lega nord, IDV, SVP e Union Valdotai-ne). Ora inizia la fase due, ha commentato il presidente del consiglio che ha registrato un calo di consensi rispetto alla fiducia al suo governo (allora i contrari furono 25, per il voto alla manovra invece 41). Un Natale più povero rileva la Bocconi Secondo una rilevazione Cer-mes Bocconi la spesa per i regali in Italia è diminuita dell'8,1% ed inoltre che la metà degli italiani ha comprato meno che nel 2010. Dal dato parziale di novembre e dicembre risulta che in media quest'anno si è speso in regali 589 euro rispetto ai 641 euro del 2010. A prevalere sono stati i regali utili, funzionali. Beni di lusso in regalo solo nel 12% dei casi e in questa fascia quest'anno si è speso di più. Sì all’uso delle intercettazioni nel caso dell’ex ministro Romano L’Aula della Camera ha concesso, con 286 voti a favore e 260 contrari, l’uso delle intercettazioni risalenti al periodo 2003-2004 alla magistratura che indaga nei confronti dell’ex ministro dell’Agricol-tura Saverio Romano, accusato di corruzione aggravata dal fatto di aver agevolato la mafia. Su Romano pende anche la richiesta di rinvio a giudizio per concorso in associazione maliosa. L’ex ministro è convinto di poter dimostrare la sua estraneità ai fatti contestati. Senato contro Corte costituzionale, si può essere sindaco e senatore La Giunta per le elezioni del Senato con i soli voti dei senatori del Pdl e della Lega Nord ha votato contro l'incompatibilità delle cariche di sindaco di un Comune con più di 20mila abitanti e di senatore, in totale disaccordo con la delibera della Corte Costituzionale che lo scorso ottobre aveva vietato il doppio incarico. Il Pd ha deciso che riproporrà la questione dell’incompatibilità tra le due cariche elettive in Senato dopo la pausa natalizia. La crisi economica rende l’Italia meno attraente per gli immigrati La crisi economica ha reso il nostro paese meno attraente anche per gli immigrati. Se nel 2009 sono arrivati 500 mila nuovi immigrati, nel 2010 solo 70 mila hanno scelto di venire in Italia. Sono i dati che derivano dall’ultimo (il 17.) rapporto sull’immigrazione curato dalla Fondazione Ismu - Iniziative e studi sulla multietnicità. Oggi vivono in Italia 5,4 milioni di stranieri (con permesso di soggiorno o clandestini), entro il 2030 il numero potrebbe raddoppiare. Sreda, 28. decembra 2011 Kolendar Kulturnega društva Rečan za lieto 2012 Kuo se podeija dielo naših te starih “Kuo se poderja dielo naših te starih”: je kolendar, ki ga je an lietos napravlo kulturno društvo Rečan z Lies, s pomočjo garmiškega kamuna an videnske pokrajine. Še ankrat tisti od društva Rečan so nam napravli posebno presenečenje, sor-prežo, še ankrat so nam pokazal, kakuo so navezani (zaries an se samuo z besie-dami) na kraje, kjer so se rodili an žive. Na fotografijah, ki jih je nardila Margherita Tru-sgnach - Tarbjanova iz Seu-ca, so hrami, hiše, hlievi po garmiških vaseh an Dolenji Kosci (ki spada pod podu-tanski kamun, pa kot fara je zlo blizu tisti lieški), stari lieta an lieta, ki pričajo o naši posebni arhitekturi (leseni pajuoli, ganki, lašt pred hišo an po vasi, kamanovi klanci, latunjaki...), ki se počaso počaso poderja. So velika bogatija vsieh nas, ne samuo gaspodarju tistih hramu, ki, more bit, nie- so vič med nami al pa so po sviete. Bi bluo pametno, če bi kajšan (dežela, daržava?) parskočil na pomuoč za jih postrojit. Ta pod vsako fotografijo so an naš star pregovor (proverbio) an parložne besiede, ki pričajo o domači mo-druosti naših ljudi. Vsak miesac, pru takuo svečeniki, so napisani v naši sladki beneški besiedi. Z Margherito so se potrudil napravt tel zlo liep kolendar Aldo Clodig - Te do-lenjih, Dora Tarbjanova, Ernesta Juožulnova an Ernesta Balencjova. Je an liep Šenk ne samuo za ljudi garmiškega kamuna, pa tudi vsiem nam, ki smo navezani na našo zemljo an se trudmo, de bo le napri živiela brez pozabit na kar so nam z velikim trudom naši te stari zapustili. ---------------Koledarji = Rozajansld kolindrin Se bližajo Vinati anu tej jè nawada tu-w Reziji pa li-tus te rozajanski kulturski čirkolo “Rozajanski Dum” je naredil kolindrin za tò nòve letu. Titul od kolindrina to jè “Žinitke - Matrimoni” anu so gani ti stari litratavi od žinitk anu od nuvičuw. Se vi da nur noga timpa jiidi ni niso mèli bečuw za se litratàt anu nalèst stare li-trate to ni lehku. Te nejbojè stari litràt ziz nuviči anu ziz judmi jè od lèta 1951. Tu ka so kòj nuvica dwa, te nejbojè stari litràt j è bil narèd, se misli, zadnje lèta 1800, fis da kada an jè bil narèd isi litràt se ni vi. Po itin litraton j è dan litràt ziz nuviči narèd lèta 1924. To j è lòpu vidèt ise stare litrate zajtò ka se mòrè vidèt karje nih judi, karjè od njeh se je ni zna. To lòpu vidèt, da Žinitk© - Matrimoni Mal kolitmdirM IMI Te rozajanski kulturski čirkolo "Rozajansk > "Rozajanski Dum' kaku ni so bili ubličine, nè kòj nuvica ma pa ti drugi jii-di. Kolindrin jè bil pòsjèn wsèn famejan tu-w Reziji anu pa karjè judin wkrej od Rezije. Tej te laninji kolindrin pa te litušnji jè narèd za morèt ga obèsit anu, nur ka bo ri-vanu lètu pa za si ga gat tali kraju, za mèt dan spomenj. Od kolindrina to jè napi-sanu pa ta-na internetu tana pagini www.rezija.com. Či du ma wòjo ga rièavàt an mòrè pisat čirkolu: roza-janskidum@libero.it. (LN) Circolo culturale REČAN kulturno društvo Kolendar vanju z Zadrugo Most, združenjema Prosnid živi in Pro loco Prijatelji Prosnida ter s krajevno skupnostjo Breginjski kot in Gasilci iz Breginja ter s finančno podporo Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda (na podlagi deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine 26/2007) pripravili skupen dvojezičen koledar za leto 2012. Vsak mesec v njem spremlja fotografija, OTTOBRE OKTOBER Naravne lepote Tipane in Kobarida v skupnem dvojezičnem koledarju dveh sosednjih občin Občini Tipana in Kobarid sta v sodelo- ki prikazuje naravne lepote (od gora, do planin, potokov in živali) v različnih letnih časih, ki krasijo ozemlje dveh sosednjih občin. Avtorja fotografij sta Maurizio Buttaz-zoni in Željko Cimprič. V koledarju so z različno barvo oz- načeni tudi prazniki v Sloveniji oziroma v Italiji, pa tudi tisti, ki se praznujejo v obeh državah. Ko se po božičnih praznikih valjamo na kavču siti in debeli, gledamo ljubezenske komedije na televiziji ali beremo knjige izpod drevesca, je naša edina želja ta, da bi lahko prezimili kar v postelji, do pomladi pokurili nabrano maščobo in si odpočili od vseh čestitk, božičnih pesmi in utripajočih lučk. Vendar je v tem prazničnem času tako, da si človek komaj opomore od ene večerje in že se odpravlja na novo pojedino, komaj položi na mizo izpraznjen kozarec dobi za lažjo prebavo v roke Šilce domačega. Zadnja stvar na katero smo v takem trenutku pripravljeni je najdaljša noč v letu. Kdor ne leti v tople kraje, da pričaka novo leto na plaži, in ne načrtuje Silvestrovega na smučeh, rad razmišlja o novoletnem izletu v tuje mesto. Med mnogimi možnostmi, ki peljejo tako na jug kot na sever, je Ljubljana prav prijetna alternativa, saj vselej uspe pričarati vzdušje zasneženega pravljičnega mesta, pa vendar ni predaleč in je zato prav prikladna tudi za vse, ki se za novo leto odločajo v zadnjem trenutku. Čeprav ni slovenska prestolnica nikakršno velemesto in so tudi praznovanja jakobskem gledališču, Mestnem gledališču in v Drami. V mnogih restavracijah v centru in ob Ljubljanici pripravljajo za ta večer prav posebne menije in slavnostne večerje s šampanjcem. Od tipično prekmurskih jedi in plesov do manj tradicionalnih ... težava je večinoma v tem, da je treba izbrati le eno. Vrhunec večera bo za vse tiste ki plešejo, pojejo, jejo ali pijejo kot vsako leto ognjemet, ki bo sicer letos za polovico krajši, zato da se vsaj malo zavaruje okolje, drugače pa prav tako lep. In, da ne bo nesporazumov, z ognjemetom se pravi “žur” šele začne. Med mnogimi izbirami, od glasbene do gurmanske ali bolj kulturne, se praznovanje vselej zavleče do naslednjega dne. V novem letu pa lahko tisti, ki imajo dovolj moči, še naprej rajajo, saj bodo koncerti na Kongresnem trgu nadaljevali še 1. januarja, ko si poslušalci opomorejo od naporne noči. Skratka, Silvestrovo v slovenski prestolnici bo pestro in zanimivo, mesto pa je pripravljeno, da vsem, ki bodo rajali doma ali na odprtem omogoči prav lep vstop v novo leto. Teja Pahor Novoletno praznovanje v Ljubljani Pismo iz slovenske prestolnice seveda prilagojena velikosti ulic in trgov ter številu ljudi, se tu za Silvestrovo dogaja marsikaj zanimivega. Za tiste, kijih ne zebe preveč in imajo radi druženje na prostem s kuhanim vinom in seveda množico ljudi, so naglavnih ljubljanskih trgih organizirani koncerti, ki bodo zveneli od večera do naslednjega dne. Na Pogačarjevem trgu je program namenjen ljubiteljem slovenskih izvajalcev popularne in narodno zabavne glasbe, saj bodo tu nastopili Poljanški, Krila in lumparija, Veseli Begunjčani in Peter Vode. Na Mestnem trgu bodo poslušalce zabavali Ani-ka Horvat z Bendom, Time to Time in Nina Pušlar s skupino. Kongresni trg bo letos gostil največji koncertno novoletni dogodek, na odru pa bodo Novi Fosili, Jan Plestenjak in Čuki. Za mlade ali mlade po srcu pa bo malce bolj divja glasba na Trgu francoske revolucije, kjer bodo igrali The Canyon Observer, Negligen-ce, Pankrti, Niet in The Toa- sters Alternativno praznovanje bo mogoče najti tudi na Metelkovi, kjer bosta Jalla Jalla in Gala hala pripravili silvestrovanje z dj-ji in glasbenimi hiti. Med sprehodom skozi mestno jedro pa bo takoj mogoče opaziti sto in eno kavarno, ki se bo za priložnost posula z bleščicami in zavrte- la glasno glasbo. Seveda pa novo leto v Ljubljani ni samo glasbeno. V Cankarjevem domu si bo mogoče ogledati Čajkovsko-vega Hrestača, predstave pa bodo na sporedu tudi v Sent- Koncert Glasbene šole v duhu božičnih praznikov V' V Spetru je nastopilo več kot trideset učencev Sreda, 28. decembra 2011 Attimis, riconoscimento aBmnaBalloch La Pro loco ‘Alta Val Malina’ Attimis, in collaborazione con le associazioni e le parrocchie del comune, ha deciso di insignire Bruna Balloch, maestra di Subit a cui si devono la pubblicazione ‘Mlada lipa’ e tanti anni di lavoro per la valorizzazione del dialetto sloveno del proprio paese, con il ‘Premio Notte di Natale’ per il 2011. Il riconoscimento viene conferito a Bruna Balloch “per la sua attività di divulgazione, di ricerca sulle tradizioni popolari, al fine di non disperdere la storia e il passato di un popolo e di una comunità, promuovendo il nome di Attimis e di Subit, suo borgo natale, al di fuori del proprio territorio.” La consegna del premio avverrà questa sera, mercoledì 28 dicembre, alle 20.30, presso l’auditorium Padre Tristano d’Attimis. Il programma della serata prevede la partecipazione di tutte le associazioni di volontariato operanti nel comune, le parrocchie ed i bambini, all’interno della manifestazione saranno premiati anche i bambini partecipanti al concorso ‘Il mio presepe’. V sredo, 21. decembra, se je v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru odvijal tradicionalni božični koncert Glasbene Matice. Nastopilo je več kot trideset učencev špetrskega oddelka šole, med njimi mali orkester Glasbene Matice pod vodstvom Davida Klodiča, kije vodil tudi otroški pevski zbor Mali lujerji. Glasbeniki, ki so nastopili, so bili Costanza Muzzolini (klavir), Anna Banelli (violina), Silvia Perrone (flavta), Noemi Carta (čelo), Agnese Poci (čelo), Ivana Veneto (klavir), Fanika Coren (čelo), Marko Milora-dov (klavir), Maddalena Carta (čelo), Mitja Tuli (harmonika), Pietro Cromaz (klavir), Elena in Vida Rudi (klavir), Riccardo Crucil (har- monika), Francesco Simaz (flavta), Marco Maria Mansutti (klavir), Or-sola Banelli (flavta), Jacopo Caucig, Dora Ciccone, Fausto Liano, Alex Renso, Stefano Tomasetig, Sofia Vogrig in Luka Vuk (kitare), Filippo Caucig (tonkala), Marco lussa (električna kitara) in Marco Rudi (bas kitara). Profesorji omenjenih gojencev so Paola Chiabudini, Davide Clodig, Fabio Devetak, Claudio Furlan, Antonella Macchion, Andrej Pirjevec, Franko Reja, Mojca Šiškovič in Davide Tomasetig. Prisotne je uvodoma pozdravila predsednica Glasbene Matice Nataša Paulin, ki je izrazila željo, da bi v teh težkih časih ljudje prav v glasbi našli tisto potrebno harmonijo, ki mora biti del življenja. Pozdrav predsednice Glasbene Matice, spodaj skupina mladih kitaristov Un amministratore unico ed un direttore per il Mittelfest “Anche villa Manin sarà sottoposta alla riforma voluta dal presidente Tondo. Pertanto entro la fine del 2012 l'Azienda speciale avrà un amministratore unico e un direttore; a loro si affiancheranno un presidente e un comitato di indirizzo che invece lavoreranno a titolo gratuito. Questo sistema verrà replicato anche per Mittelfest e la Fondazione Aquileia”. Il festival civi-dalese è in questo momento gestito dall’Associazione Mittelfest, presieduta da Antonio Devetag che è ora candidato ad assumere il ruolo di direttore della manifestazione. E stato nei giorni scorsi l'assessore regionale alla Cultura, Elio De Anna, ad annunciare le novità nel corso della conferenza stampa di presentazione dell'attività di Villa Manin per il 2012. De Anna ha spiegato che questo cambiamento va nell'ottica della semplificazione e della riduzione dei costi attualmente sostenuti anche dalla Cultura, operazione che permetterà di razionalizzare e migliorare l'operatività di questi tre grandi centri. De Anna ha anche annunciato che intende realizzare entro breve nella struttura alcuni uffici di rappresentanza dell'assessorato. “Quanto prima - ha detto de Anna - vi realizzeremo una nostra sede della Cultura per testimoniare la grande valenza che questo centro assume per la Regione a livello nazionale ed internazionale”. Glasbena Matica, koncert tudi v Ukvah La Regione: “Per il poeta Cappello i benefici della Legge Bacchelli” Il documento era stato sottoscritto da numerosi consiglieri regionali V predbožičnem vzdušju v še ne docela pobeljeni Kanalski dolini se je 20. decembra v Ukvah odvijalo božično srečanje v organizaciji Glasbene Matice - šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini in Sks Planike. Srečanje je bilo internega značaja in je bilo namenjeno staršem in znancem gojencev, ki obiskujejo dejavnosti Glasbene Matice v Kanalski dolini. Gojenci, ki med šolskim letom obiskujejo tečaje glasbe, so prisotnim predstavili svoje znanje in hkrati pokazali, kaj so se v prvem delu šolskega leta naučili. Gojenci so na klavirju in harmoniki izvedli skladbe Schumanna, Beethovna, Debus-syja ter drugih svetovno znanih skladateljev. Tudi letos šolo obiskuje 15 gojencev, glede na povpraševanje pa bi lahko to število naraslo. Gojenci prihajajo iz okoliških vasi in se učijo klavir, harmoniko ter imajo še dodatni pouk teorije glasbe. Vrsto let na podružnici Glasbene Matice v Kanalski dolini poučuje prof. Manuel Figheli in prav njegova je zasluga, daje šola postala zelo kvalitetna. Gojenci med šolskim letom sodelujejo na raznih srečanjih in se udeležujejo tekmovanj, kjer dosegajo dobre rezultate. Šola bo v naslednjem letu v Kanalski dolini organizirala tradicionalno mednarodno srečanje Glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, ki vsako leto poteka na drugi lokaciji in je postala stalnica srečevanja zamejskih glasbenih šol (iz Celovca ter Kanalske doline z gorenjskimi). Božičnemu nastopu sta sledila krajše družabno srečanje ter izmenjava voščil. È stato fatto proprio dalla Giunta regionale l'ordine del giorno che chiede alla presidenza del Consiglio dei Ministri l'attribuzione dei benefici della Legge Bacchelli al poeta friulano Pierluigi Cappello, ormai considerato uno dei più importanti poeti italiani delle ultime generazioni. Il documento, di cui è promotore il consigliere del-l'Udc Maurizio Salvador, assieme a Alessando Tesini e Piero Colussi, è stato sotto-scritto da moltissimi consi- glieri regionali. Nell'ordine del giorno si ricorda che Pierluigi Cappello, che nel 2010 ha vinto il Premio Viareggio di poesia, “è una delle espressioni più alte e riconosciute, a livello regionale e nazionale, della cultura del Friuli Venezia Giulia non solo per la sua produzione letteraria in poesia, in italiano e in friulano, e in prosa, ma anche per la sua attività di divulgazione e promozione culturale, in particolare della poesia, con incontri, letture, lezioni, con- Pierluigi Cappello a Topolò (2006) ferenze in pubblico e nelle scuole di ogni ordine e grado. Dalla società civile - prosegue l'ordine del giorno -, da molte singole persone e associazioni culturali oltre che da numerosi e noti specialisti sono giunte sollecitazioni in favore di Pierluigi Cappello, affinché, pur nella sua sempre più complicata condizione di disabilità fisica, possa continuare a dare il suo qualificato e stimolante contributo alla cultura regionale e nazionale”. Museo archeologico aperto il 1° gennaio Anche a Capodanno, come per Natale, i musei archeologici nazionali del Friuli Venezia Giuba saranno aperti al pubblico. Il Museo archeologico nazionale di Cividale aprirà dunque domenica 1° gennaio 2012 con orario dalle 14 alle 20 (chiusura della biglietteria alle 19.30). È prevista una visita accompagnata alle due mostre ‘Cividale longobarda e il suo ducato: ricerche in corso’ e ‘Appena restituiti dalla terra. Quattro corredi funebri da Romans d’Isonzo’. I______________________________________________________ I Filippo Caucig, Marco lussa in Marco Rudi 6 Sred,, 28. decembra 2011----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- “ Življenska tragedija Lene iz Topoluovega, avtonomija naše daželice pod Beneško republiko an napovedi Šibile, ki je videla napri, kuo bo tekla kri v cajtu vojske tle par nas, so bili protagonisti dramskega diela za Beneško gledališče, ki ga je napisu Giorgio Banchig za Dan emigranta Novoletno srečanje je bilo v Bovcu. Obogatilo ga je srečanje upraviteljev z obeh strani meje, ki so s med letom večkrat srečali. Na sliki srečanje v Podbeli Tudi v lietu 2011 smo bili priča dostim iniciativam čezmejnega sodelovanja Pouk slovienskega jezika na prvem mestu od Špetra do Kanalske doline JANUAR Lieto smo kot po navadi začeli z Dnevom emigranta. Kulturni program j e biu letos posebno bogat, v piesmi an besiedi je zaobjeu vso realnost naših dolin. Miriam Simiz, kije pozdravila v imenu slovenskih organizacij, je pa postavila na prvo mesto šolsko problematiko: načrte in potrebe dvojezične šuole, ki se je morala preseliti v neustrezne prostore, pa tudi vse močnejšo željo staršev tudi v drugih obmejnih krajih, posebno v Terski in Kanalski dolini, da bi svojim otrokom ponudili dvojezično oz. trojezično šolo. Beneško gledališče pa nam je ponudilo eno od svojih najboljših del: Lena iz Topolovega. Napisu jo je Giorgio Banchig, zrežiru pa Marjan Bevk. Kot je tradicija, je srečanju v Čedadu sledilo novoletno srečanje v Posočju. Letos je bilo že 41. po vrsti, bilo pa je prvič v Bovcu. Obnovilo seje dolgoletno prijateljstvo med sosednjimi ljudmi, krajevni upravitelji z obeh strani meje, ki so se zbrali v velikem številu pa so potrdili voljo do sodelovanja. Z njihove strani je prišel tudi skupni apel obema vladama, v Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, naj se sprostijo evropska sredstva in se pospeši čezmejno sodelovanje. Januarja je prišlo tudi do zgodovinskega srečanj a v Rimu med predsednikom italijanske republike Gior-giom Napolitanom in predsednikom slovenske republike Danilom Turkom. Na pomembnem srečanju je bila manjšinska problematika v ospredju. Ob tej priložnosti je čedajski poslanec Carlo Monai dal pobudo, da bi parlamentarci obeh držav ustanovili društvo prijateljstva med Italijo in Slovenijo. Društvo je kasneje tudi nastalo in za predsednico je bila izvoljena slovenska senatorka Tamara Blažina. FEBRUAR Praznovali smo po naših dolinah an vaseh, v duhu stuolietne tradicije, naš domači Pust. Lietos je bluo posebno živuo tudi v Tipani, kjer imajo posebne maškere. Počastili smo Dan slovenske kulture. V Ukvah so bili protagonisti otroci, ki v krajevni šoli obiskujejo tečaje slovenskega jezika ter na pobudo središča Planika tu- di tečaje glasbe. Na Lesah in v Špetru je z dvema predstavama gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Slovenski kulturni praznik so počastili tudi v Bardu, kjer so združili vse moči. Tako so nastopili učenci kraj e-vne šole, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika, odrasli, ki se prav tako učijo slovenščine, mladi, ki obiskujejo šolo Glasbene matice ter domači Barski oktet. V režiji Inštituta za slovensko kulturo smo lietos pomladi predstavili na turističnem sejmu v Ljubljani (zgoraj levo), zanimanje za pouk slovenskega jezika v kanlasi dolini raste (zgoraj desno) in priznanje ZSKD Bruni Balloch za njeno raziksovalno dejavnost v Subidu ter za knjigo Mlada lipa V Kobaridu pa so v mesecu kulture posvetili kar tri večere položaju Slovencev videnske pokrajine. V prvem planu je letos bila občina Ti-pana, ki jo je predstavil župan Elio Berrà, zapel pa je pevski zbor Naše vasi, sam in tudi skupaj z vokalno skupino Breginj. Predstavili smo tudi vse novejše knjižne in druge publikacije, v kulturnem domu pa je Beneško gledališče ponovilo delo Lena iz Tapo- luovega. V Špetru je tudi v lietu 2011 imeu lep uspeh natečaj občine Naš domači jezik, na katerem smo poslušali takuo starejše ljudi ku otroke. MAREC Praznovali smo ku po navadi - an lietos v Špietru - z Beneškim gledališčem an njega komedijo Moja žena je sveta 8. marec, mednarodni dan žene. Lietos se nam je pridružila tudi vokalna sku- pina iz Breginja. Marisa Loszach, županja Občine Sauodnja je bila prisiljena odstopiti. Zmanjkala ji je podpuora podžupana, dela večine in manjšine: odstopilo je osem občinskih svetnikov. Takuo so v Sauod-njo pošjal komisarja. Spo- Na iniciativo Kmečke zveze iz Benečije se je junija v Srednjem ponovila “večerja na travniku”, ki ima namien valorizirati dobruote naše zemlje, znanje naših žen an okus beneških kuharskih receptov, pa tudi ekonomsko dejavnost, ki je s tem povezana. Vabilo Kmečke zveze je sprejelo puno ljudi mladi 2012 bodo spet imieli kamunske volitve. APRIL V Beneški palači v Na-borjetu je bil 2. aprila pomemben posvet o izvajanju zaščitnega zakona ob desetletnici njegovega sprejetja. Priredila sta ga SKGZ in SSO videnske pokrajine in postavila v ospredje vprašanje slovenskega šolstva in gospodarskega razvoja na Videnskem. Bilje priložnost za zelo ploden in konstruktiven dialog med slovenskimi organizacijami, krajevnimi upravami in Deželo FJK, ki stajo zastopala pristojna odbornika Molinaro in De Anna. 7. aprila je občinski svet v Tipani uradno zaprosil za ustanovitev dvojezične šole oziroma spremembo obstoječe italijanske osnovne šole v dvojezično italijansko-slo-vensko. Podobno prošnjo je na sklep občinskega sveta z dne 30. aprila vložila na vse pristojne organe Občina Bardo. MAJ Uradno je bila odprta desta, ki iz Volč teče gor na Solarje. Tel je adan od prvih projektov, ki so bili na našem prostoru realizirani, čeghh ne v celoti, z evropskimi sredstvi. V novem cajtu močnuo povezuje Benečijo an Soško dolino. Pesniki iz Posočja in Benečije so se prav na Kolovratu srečali 21. maja v znamenju poezije an želje po mieru. V znamenitih prostorih evropskega parlamenta v Bruslju so na pobudo Zveze slovenskih izseljencev 23. maja bili protagonisti bene- ški rudarji, njih težko življenje v juški deželi pa tudi težko an nevarno dielo pod zemljo. Predstavili so dokumentarni film, ki ga je pod režijo Martine Repinc posnela Rai an je neke vrste spomenik beneškemu rudarju- Maj je prinesel Dreki, Ne-mam in Centi nove župane: izvoljeni so bili Mario Zuf-ferli, Walter Tosolini an Celio Cossa. Slovenci videnske pokrajine, v prvi vrsti dolina Rezije ter Kanalska dolina, smo se prvič predstavili na turističnem sejmu v Ljubljani pod geslom Mi smo tu(rizem). Sodelovanje na sejmu je organiziral Inštitut za slovensko kulturo. JUNIJ Na zboru staršev je špetr-ski župan Manzini, v nasprotju s svojimi obljubami povedal, da ne more preseliti dvojezične srednje šole v italijansko šolo Dante Alighieri, ker so tisti prostori neustrezni in neuporabni. Povedal je tudi, da ni obnovil konvencije s čedajskim zavodom Diacono za novo šolsko leto. Protestu staršev je sledilo tudi njih pismo kompetentnim organom s prošnjo, naj rešijo iz nesprejemljivih težav dvojezično šolo in njenih 220 učencev ter dijakov. Poziv inštitucijam za rešitev težkega vprašanja sta dala tudi predsednika SKGZ in SSO videnske pokrajine Luigia Negro ter Giorgio Banchig. Junija je biu tudi mesec, ko so se srečali ljudje, ki žive ob meji, od Čenebole do Robedišč an Podbele, od Topolovega an Livka do Kam-breškega, od Njivice in Pušje vasi do Tolmina. Na Solar-jeh, na Kolovratu so se 12. junija srečali planinci vseh obmejnih planinskih društev. Lepo uspelo že 40. srečanje je zelo lepo organizirala Planinska družina Benečije. Vas Kal v Podbuniescu je že osmo lieto za an dan ra-tala glavno miesto poezije, v italijanskem, slovienskem an francuoskem iziku. Natečaj Kal v poezij je uduobu Maurizio Benedetti iz Tričesima, med mladimi je paršla na parvo miesto Anna Martina iz Čedada, učenka dvojezične šuole s piesmijo v slovenščini, udobila je tudi Claudia Salamant, ki piše v slovienskem dialektu. tvWwvww _ Prpplpfì ìptfì-------------------------------------------------------------0 Ll~alt?J ~~ 7 X, / C W 1IX 1L Li Sreda, 28. decembra 2011 m JULIJ Tudi med poletjem je bila problematika dvojezične šole v prvem planu, saj se do zadnjega ni viedelo, kje se bojo otroci učil drugo šolsko lieto, pa tudi ker sta bili odprti (an ob koncu leta sta še) dve vprašanji: kada se dvojezična nižja srednja šuola preseli v italijansko šuolo Alighieri, takuo kije biu obeču sam župan an kada Občina Špietar začne diela na stari šuoli. Julija je paršlo tudi do hudega dogodka v občinskem svetu, kjer je desnosredinska večina glasovala proti temu, da bi italijanska an dvojezična šuola dielale pod isto strieho an da bi se takuo izognili nevarnosti promiskuitete ( ! ). Na špetrsko upravo seje usul plaz kritik, začenši s tisto od opozicije v karminskem konselju. Vsa druga klima je bila na Postaji Topolove, ki se je lie-tos ponovila že osemnajsto lieto, odprla pa se je prav v znamenju naših dvojezičnih otruok, saj so pod vodstvom dirigenta Davida Klodiča zapeli an zaigrali otroci, ki hodijo v dvojezično šolo an se učijo glasbo pri Glasbeni Matici. Pozitivna, prijateljska atmosfera je bila tudi v Čedadu, pri gostilni v Kararji, kjer se je ponovilo že 75. balinarsko srečanje med Čedadom skupaj z Nadiškimi dolinami an Tolminam. 15. julija je Občina Nabor-jet-Ovčja vas sprejela sklep, s katerim zahteva ustanovitev trojezične šole, kjer bi se učenci učili v italijanščini, slovenščini in nemščini. Podoben sklep je dva dni kasneje sprejel tudi občinski svet na Trbižu. V Terski dolini se je konec julija prvič pojavil Planet Bardo. To je bila večdnevna kulturna manifestacija, na kateri so se med seboj prepletali domača jezikovna in kulturna tradicija z novim umetniškim ustvarjanjem na likovnem področju. V občini Bardo so imeli teden dni v gosteh več slikarjev, med pobudami naj omenimo gledališko srečanje, na katerem smo poslušal furlansko, nadiško, tersko an rezijansko besedo. AVGUST Zaskrbljeni, a nepopustljivi starši otrok, ki obiskujejo dvojezično šolo, so se s pismom obrnili tudi na predsednika Republike Giorgia Napolitana. Nekaj dni buj pozno je tržaški prefekt an vladni komisar za FJK pova-bu na srečanje špietarskega šindika, deželnega odbornika za šolstvo, deželno šolsko ravnateljico an druge. An Manzini je muoru obljubit, de v kratkem naredi potriebna diela an omogoči preselitev nižje srednje šuole v sosednjo Dante Alighieri. Pritisk nanj je biu močan, pa... smo konac di-čemberja an se nie še nič zgodilo. SEPTEMBER Na Matajurju se je ponovil tradicionalni gorski praznik, ki ima svoj višek prav na var-hu z mašo, ki jo je matajurski duhovnik Božo Zuanella molil po italijansko an slovien-sko, adno berilo je bluo pa po Kanalski dolini. 26. oktobra, po dobrih dveh letih komisarske uprave, je deželni svet sprejel zakon za gorske skupnosti. V bistvu jih je ukinil, na njihovo mesto je uvedel Unije gorskih občin, predvideva pa tudi ustanovitev “dolinskih” občin, kar je pravzprav eno v kontradikciji z drugim. Dolgo pričakovana reforma pa je razočarala vse. Kritizirah sojo vsi župani ne glede na politično opcijo. Dejstvo je, da bodo žal gorati predeli še vedno in verjetno še bolj šibki in prepuščeni samim sebi. NOVEMBER Znak napredovanja na področju slovenskega šolanja v videnski pokrajini je tudi pismo o nameri, ki so ga podpisali v Naborjetu predstavniki dežele FJK, Slovenije in Koroške v začetku meseca in sodi v interreg projekt ESCO - Educare senza frontiere (Izobraževanje brez meja). Cilj projekta je na tem predelu Evrope formirati trojezične državljane. V Čedadu so odprli razstavo posvečeno velikanoma slovenske kulture, Lojzetu Spacalu in Borisu Pahorju. Projekt Krajine dvajsetega stoletja je nastal v okviru sodelovanja med občinama Milje in Koper. Čedajska predstavitev pa je sad plodnega sodelovanja kulturnega društva Ivan Trinko z Občino Čedad in drugimi ustanovami. Ob poklonu dvema umetnikoma iz vrst slovenske manjšine projekt vrednoti kulturno in umetniško bogastvo obmejnega teritorija. V okviru dobro obiskane razstave je bilo tudi več srečanj z umetniško besedo Borisa Pahorja. Na pobudo Inštituta za slovensko kulturo je tudi v Čedadu potekal del evropskega festivala manjšinske pesmi Suns. Konec meseca je prišel pozitiven signal za odprtje dvojezičnih šol v Terski in Kar-najski dolini tudi s strani Deželne komisije za slovenske šole. Kaj se bo jeseni 2012 zgodilo, je sedaj v glavnem odvisno od Pokrajine Viden in Dežele FJK. DECEMBER Inštitut za slovensko kulturo je organiziral v Spetru posvet ob 150-letnici Italije. Na njem so se osredotočili predvsem na učinke in odmeve Risorgimenta na Benečijo. Žal je ob tej priložnosti prišlo tudi do klavrne fašistične provokacije in protislovenske manifestacije. V Spetru je bil na pobudo Pro loco Nediške doline tudi letos Božični sejem. Na njem so prodajah njih umetniške izdelke in kmečke pridelke obrtniki iz Nadiških dolin in širšega okolja ter iz Posočja. Sodelovale so tudi vse šole in šolske podružnice v Nadiških dolinah ter številne karitativne organizacije. Zadnji dogodek v letuje bil sklep Paritetnega odbora, kije odločil, da občina Rezija ostane v sklopu zaščitnega zakona za slovensko manjšino (38/2001). Potrdil je tudi vključitev občine Rezija v seznam občin, kjer se izvaja zakon 38 Paritetni odbor prižgal zeleno luč dvojezičnemu poku Mlade Beneške energije na otvoritvi 18. Postaje Topolove. Spodaj (levo) srečanje obmejnih balinarjev v Čedadu, s katerim je Mario Specogna, ki nas je pru lietos zapustu, že kada podaru zid na meji. Občinski svet v Naborjetu (spodaj desno) zahteva trojezični pouk an evropskih mestih. Novo šolsko leto je dvojezična šola začela z novim šolskim avtobusom, ki ga je kupila z nabirko med prijatelji šole an tudi s pomočjo Republike Slovenije. Ob tej prilož- nosti je prišel v Špeter slovenski minister Boštjan Žekš. OKTOBER V Spetru je Dežela organizirala pomemben posvet o povezavi šole s teritorijem in o dvo- ter večjezičnosti. Po- memben posvet, za katerega je dal pobudo odbor staršev dvojezične šole, je Dežela FJK organizirala v sodelovanju z Večstopenjskim dvojezičnim zavodom iz Spetra. To je bila pomembna politična potrditev izobraževalne vloge, ki jo odigrava. Večjezičnost postavlja Špeter na evropski nivo, je bila ocena deželnega odbornika Molinara. Oktober je mesec raznih praznikov kostanja. Bilo jih je več po naših dolinah. Šel je v zaton Burnjak v občini Sried-nje zaradi zgrešenih izbir tiste uprave, ki je hermetično zaprta do slovenske kulture, posebno domače. “Če nas nočejo, gremo pa drugam,” je jau marsikajšan. Takuo je pridobila na obisku an vsebini pa Burjanka, ki so jo organizirali v občini Bardo, s katero so sodelovale številne slovenske organizacije, med njimi tudi beneška Kmečka zveza. 20. oktobra je Paritetni odbor v Trstu prižgal zeleno luč in izrekel pozitivno mnenje na sklep občin Tipana in Bardo, ki so zahtevale spremembo obstoječih italijanskih v dvojezične slovensko-italijanske šole. Paritetni odbor je dal svoje soglasje tudi uvedbi trojezičnega pouka v Velik kulturni dogodek v Čedadu je bila razstava Krajine 20 stoletja posvečena Spacalu in Pahorju furlansko. An lietos seje na te-lem velikem prazniku prijateljstva an sosiednjih ljudi zbralo puno ljudi. Posebnost je bila godba iz furlanske vasi Nogaredo, kije zagodla na varhu, glih takuo ku 110 liet od tega, kar so gor Par kalon takuo, ki so pravli domači ljudje, inaugurai spomenik Kristusu Odrešeniku. Fotografije Tina Piernove-ga, kateremu je Študijski center Nediža posvetiu lepo an vsebinsko bogato publikacijo, so lahko gledal tudi v Rimu. Tarčmunskega fotografa an dejavnost študijskega centra Nediža so spoznati tudi v Ljubljani an v drugih italijanskih V Prosnidu je mlad domačin Alan Cecutti odprl agriturizem Brez mej, ki se je rodiu prav z željo, da bi se tu srečevali in družili ljudje, ki žive v tipanski an kobariški občini. Spodaj Paritetni odbor na zasedanju 8 novi matajur Sreda, 28. decembra 2011 Doline/Dulìne - T6KSKA DOLINA VAL TOFJŠi Škofja Loka ha scoperto la Terska dolina Al 1. Festival internazionale della conoscenza e cultura La professoressa Milena Kožuh di Ljubljana ama profondamente la Terska dolina e la sua gente. Lo ha già dimostrato più volte: ha curato e finanziato la pubblicazione di un volume interamente dedicato alla storia, cultura ed ambiente della valle, ha organizzato diverse escursioni in valle con i corsisti dell’Università della Terza età di Lubiana ed ha aiutato la comunità di Zavarh a restaurare l’organo sloveno “Ivan Kacin” predisponendo un’imponente colletta sempre tra gli allievi dei suoi corsi. Martedì 13 dicembre ha voluto nuovamente manifestare questo suo profondo affetto dedicando alla Terska dolina il suo intervento al “1° Festival internazionale della conoscenza e cultura” tenutosi a Škofja Loka. Avvalendosi dell’aiuto delle sue fedeli collaboratrici Alenka Zupan, Jožica Krašovec, Iva Gasar, Tatjana Bole Mihelčič e con l'ausilio di un proiettore, la professoressa ha presentato con entusiasmo la storia, la cultura, le tradizioni e l’arte della Terska dolina. Un momento della presentazione è stato dedicato ai lavori dell’artista di Zavarh Dario Pi- nosa ed altra parte alla lettura di alcune poesie di Viljem Černo di Bardo che sono state recitate da Franci Stražar. Questi ha voluto lui stesso intitolare una lirica a questa terra (che pubblichiamo). Infine è intervenuto don Renzo Calliga-ro che ha posto l’accento sull'importanza della collaborazione e del contatto con i vicini sloveni per preservare e valorizzare la cultura, la lingua e l’identità della comunità slovena della Terska dolina. Luisa Cher ha quindi presentato le numerose attività culturali e di promozione linguistica svolte dal Centro Ricerche Culturali di Bardo con particolare accento al Museo Etnografico, fiore all’occhiello della Comunità. La presentazione si è conclusa sulle note della canzone »Novo živienje. Nove Sanje« cantata nel dialetto sloveno del Torre dal-l’ormai noto gruppo folk-rock Bk evolution. Franci Stražar Terska dolina Ti, ki si ustvarjal Mužce in vsa ta gorovja, ki obkrožajo Tersko dolino, ali si mislil na ljudi, ki zdaj tukaj živijo? In kdaj si ugnezdil te vasi na vznožja gora in po bregovih tihega Tera? In kdaj je tukaj naš človek spregovoril po našim? Davno, že davno dal si govorico in križe na rame ljudem, zato nikar ne ukazuj jim zdaj, naj to govorico molčijo, čeprav jim še srca govorijo, čeprav njih sarca gorijo v plamenih. Daj, moči jim daj, da bodo ljubili ta košček zemlje, to zelenino valovito! Daj, moči jim daj, da Te bodo častili in molili po našim, vsaj še kadar bodo v strahu. PKOSNID PRjOSSéNICCO Alan Cecutti da luglio gestisce un agriturismo a Prosnid Un buon avvio e tanti progetti « Alan Cecutti gestisce dal mese di luglio l’agriturismo “Brez Mej” ricavato nella vecchia caserma della Finanza di Prosnid sapientemente ri-strutturata dal giovane imprenditore. Nessuno avrebbe scommesso nemmeno una delle vecchie lire su questa coraggiosa iniziativa intrapresa da Alan: Prosnid non è esattamente dietro l’angolo. Ed invece la caparbietà di Alan, la sua bravura e gentilezza, la sua voglia di fare bene hanno permesso che un’apparente foiba diventasse un’apprez-zata attrattiva della Karnaj- ska dobna. Alan, come procede l’attività dell’agriturismo “Brez Mej”? Direi che tutto procede bene. Nel periodo invernale il locale è aperto venerdì, sabato e domenica. L’affluenza di avventori dal Friuli e dalla Slovenia è soddisfacente. Ricevo molti apprezzamenti per il menù che propone piatti tipici locab a prezzi modici. Molta gente arriva daba città anche per cercare un po’ di pace e vivere una piacevole giornata in mezzo alle nostre bellissime montagne. Prosnid è davvero molto vivace e particolare in questo periodo natalizio. È così. La vigilia di Natale a Prosnid si vive un’atmosfera magica: il paese si riempie di bancarelle che offrono prodotti tipici della montagna, i falegnami intagliano statuette ed utensib, le signore vendono bambole ed indumenti fatti a mano. Il profumo del brulé invade le vie del paese. Si può assaggiare la požgan-ca e visitare i bellissimi presepi allestiti nella črna hiša ed in chiesa. Anche le vie del paese si vestono a festa! E per Capodanno? Si può riservare un tavolo all’agriturismo Brez Mej per il cenone. Ma ho anche allestito un tendone riscaldato all’esterno del locale così tutti potranno venire a festeggiare il nuovo anno a Prosnid in compagnia della musica del-l’ansambel Kolovrat. Quali progetti hai in mente per il nuovo anno? Innanzitutto vorrei ultimare le stanze per consentire ai turisti di passare anche la notte nell’agriturismo. Ho poi in mente di predisporre un centro benessere con saune ed idromassaggio per i visitatori in cerca di relax. Dunque non molli... Certo che no! La gente è sempre più alla ricerca di posti e località particolari. E con un po’ di iniziativa ed impegno, i nostri ambienti possono richiamare molti turisti. (I.C.) Un’immagine dell’inaugurazione deH’agriturismo Brez Mej lo scorso luglio, sopra il gestore Alan Cecutti p.ezijA_iš.esiA Sabato 17 dicembre a Prato di Resia Serata culturale “Viva el Peru!” Sabato 17 dicembre si è svolta a Prato di Resia, presso la “Rozajanska Kulturska Hiša”, la serata culturale “Viva el Peru!” con cui il Gruppo Folkloristico “Val Resia” ha voluto ricordare la recente trasferta in Peni in occasione del festival internazionale del folklore “Festidanza” svoltosi a TrujiUo, città costiera sita a nord del Perù. All’organizzazione della serata ha cobabo-rato l’Associazione per la cooperazione Italo - Pemviana di Trieste che si occupa di sensibilizzare l’opinione pubbbca suba situazione dei bambini peruviani affetti da sordità e raccogbe fondi per le cure di questi ragazzi organizzando manifestazioni, incontri ed eventi sportivi. Alla serata hanno partecipato anche due gruppi di danza e di musica peruviane grazie alla presenza di due delegazioni dell’Associazione Peru Hermanos di Udine. Una ventata di abegria, emozioni, movenze e suoni peruviani che ha saputo portare una forte carica di energia abe tante persone che non hanno voluto mancare a questo evento. Sono stati anche proiettati foto e video del viaggio in Perù del gruppo folklorisdco resiano. I filmati, reahzza-ti da Paolo Valente, hanno ben descritto l’avventura sudamericana del gruppo. Al termine debo spettacolo è stato possibile assaggiare preliba-tezze deba cucina peruviana preparate daba signora Fabiola, originaria del Peru e componente dell’Associazione per la cooperazione Italo - Peruviana di Trieste. Un momento culturale importante dunque, quebo di sabato in Val Resia, un momento di conoscenza, scambio culturale e sohdarietà. Durante la serata, infatti, è stata comunicata la cifra raccolta dal gruppo neb’ambito deba campagna di sohdarietà messa in atto nello scorso mese di marzo a seguito del tremendo tsunami che ha duramente colpito le località costiere del Giappone dove il gruppo di Resia si era esibito nel 2010. La somma raccolta è pari a 3.606,67 euro e verrà inviata al comitato organizzatore del festival WMDF di Hakodate in Giappone). Il gruppo ha voluto ringraziare e ricordare anche gli enti e gh sponsor che hanno reso possibile l’organizzazione del viaggio e la partecipazione al festival di Trujiho: la Provincia di Udine, la Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale, l’UFI, l’UGF FVG, l’AIAT del Tarvi-siano, Modul Blok ed b bar Seve & Francy di Stolvizza di Resia. ,čKi turizem AeRtruelI£££ senza CONFIW , Gruppo Folkloristico • Val Resia «wniii ijnsiHt Gruppo Folkloris! Val Re - 'Qn'rnn_________________________________________________________________________________________________ov ::a-^ Q IV f £. C/ Sreda, 28. decembra 2011 Tele zadnje lieta videmo povserode “dedka mraza”, ki se plieze, pa... njih farjam Federicam za viersko živlienje tiste fare. Vemo, de tele dni se trudjo za narest posebne jaslica tudi pred cierkvijo. Na fotografiji nieso vsi, saj, takuo ki so nam j al, so nomalo “špotljivi”. Mi pa jih pohvalemo vseglih! ... še bruozar, de še kajšan diela jaslice! Je božič, an še ankrat smo šli na solar al pa du kliet po tiste škatle, kjer notar so uce, kakuoša, anjulci, pastirji, muš an uol, Marija an Juožef, zvezda repatica (stella cometa) an Ježušček lepuo zaviti tu karto, de se na vederbajo, an jih lepuo položli v jaslica, ki smo jih po naših hišah napravil Za otroke je nimar kiek posebnega skladat tele “statuine” na mah, na kama-ne, na aluminjasto karto... manjku še par kajšnim kraju moremo čut tudi današnji dan božični duh, čeglih je nimar vič takih, ki za tel pose-ban guod obiesejo na okna, na pajuolih, pod strieho tiste bambolote, ki predstavjajo dedka mraza (babbo Natale). Zatuo se nam pari pru pohvalit tiste, ki se potrudjo za napravt jaslica (presepio) po naših vaseh an cierkvah. Telekrat publikamo dvie fotografije, kjer videmo jaslica, ki jih je napravla adna mlada čeča, Ilaria Vogrig - Hlodukna, v Platcu. Liep Šenk vasnjanom, ki so ji za-ries hvaležni. Druge jaslica so tiste v lieški cierkvi. Potrudil so se jih narest mladi lieške fare, tisti, ki piejejo vsako nediejo par maš an skarbjo kupe z Qui a fianco i ragazzi di Liessa ed il presepe fatto da loro nella loro chiesa parrocchiale. Sopra, invece, quello di llaria nel paese dove vive, Plataz Con Flavia alla scoperta di Firenze e di altri luoghi incantevoli Dedico queste parole a tutti quelli che mi hanno accompagnata alla scoperta della meravigliosa Toscana. Abbiamo visitato Firenze, città ricca di storia e con un fascino che va al di là del tempo. Gli Uffizi con le ampie sale ti aprono gli occhi su mondi ormai passati, come Piazza della Signoria e Ponte vecchio. Quindi Grosseto e Isola del Giglio: mi hanno consigliato diverse volte di visitarla, mai consiglio fu più azzeccato! E poi Pitigliano, Sorano e Sovana: insedia- menti di epoca etrusca e romana con borghi incastonati nella roccia che ci raccontano tutta la loro storia. La visita al parco nazionale deH'Argentario ci ha permesso di immergerci nel vero paesaggio della Maremma. Un luogo dove tornare più volte, anche per.... la disponibilità, la generosità e la disarmante simpatia dei toscani! E come non fermarsi a San Gimignano durante il viaggio di ritorno? Ormai è una consuetudine, siamo più o meno di casa e, volenti o nolenti, ci saremmo fermati in ogni caso perché sono in- namorata di questa cittadina. Volevo ringraziarvi perchè lo stesso viaggio senza di voi non sarebbe stato lo stesso. Siamo un gruppo che ormai da anni viaggia in lungo e largo per Italia ed Europa, un gruppo in cui armonia e divertimento non mancano mai. La cosa bella è che ogni anno si aggiunge qualcuno allargando così la nostra “famiglia”! Ora non resta che rimboccarsi le maniche e pensare già alla prossima meta: il 23 settembre 2012 si riparte! Colgo l'occasione per mandare a tutti voi gli auguri per un nuovo anno ricco di belle sorprese, salute e serenità. Flavia Sul Klančič per la prima prova del campionato Csi di campestre Domenica 18 dicembre a S. Pietro al Natisone il Gs. Natisone ha organizzato la prima prova del campionato CSI di corsa campestre. Nonostante la mattinata fresca con il percorso coperto dalla brina, la partecipazione degli appassionati podisti è stata buona e si sono dati battaglia sul circuito che, partendo nei pressi della sala Polifunzionale, si è snodato lungo la salita del Klancic, per concludersi con l’arrivo al punto di partenza. Oltre 160 i podisti che hanno terminato la gara. Questi i risultati individuali ottenuti dai podisti del Gruppo Sportivo Natisone di Cividale, dei Tremendi Runi di Cividale e del Gruppo Sportivo Alpini di Pulfero. Categoria Esordienti femminile: 6) Giulia Cariola, 7) Au- rora Comis, 8) Monica Mi-jatovic, 9) Chiara Mlinz, 13) Lucia Rorato; Ragazze: 13) Beatrice Petrussa, 15) Annamaria Vuk, 16) Amy Za-nuttini, 17) Jasmina Gavric; Ragazzi: 8) Federico Bais; Cadette: 2) Francesca Ga-riup, 3) Benedetta Seffini, 7) Chiara Gobbo, 11) Marina Tomat; Cadetti: 9) Giovanni Maria Cittaro, 10) Simone Ermete Gobbo; Allievi: 3) Giacomo Caporale, 4) Mauro Tomat, 5) Francesco Cha-bai, 6) Damiano Paoletti; Senior femminile: 10) Marta Busolini; Amatori femmini-le/A: 3) Federica Qualizza, 6) Michela Ara, 8) Stefania Gorgone, 9) Maria Luisa Tessaro, 10) Paola Pauletig, 11) Elisabetta Barile, 12) Paola Dorbolò, 13) Michela Fantini, 15) Gabriella Pizzo, 16) Lara Braidotti; Amatori femminile/B: 5) Michela Tonerò, 6) Marina Musigh, 7) Giancarla Mingone, 10) Laura Nobile; Senior maschile: 6) Raffaele Nardini, 16) Ermanno Duquaine Pagavino, 18) Mattia lussa, 30) Mattia Cendou, 33) Gabriele Snida-ro, 34) Nadir Causerò, 36) Michele Mesaglio; Amatori maschile/A: 7) Michele Ma-ion, 10) Flavio Mlinz, 18) Francesco Coceano, 22) Moratti Moreno, 29) Fabrizio Domeniš, 30) Pierluigi Par-pinel, 36) Nicola Rudi, 37) Stefano Cantoni, 41) Manfredi Tomat, 43) Beniamino lussa, 45) Massimiliano Ia-cuzzi; Amatori maschile/B: 3) Guido Costaperaria, 5) Stefano Del Zotto; 9) Gianni Petrussa, 17) Stefano Serafini, 21) Nicola Brignola, 22) Giorgio Iuri, 25) Gianni Bevilacqua, 26) Raffaele Ga- staldo, 28) Andrea Seffino, 29) Gianni Iuri; Veterani maschile: 11) Rino Fantini. Nella classifica di società al primo posto il Gruppo Sportivo Natisone con 723 punti, al ventesimo la Tremendi Runi (54), al venti- quattresimo il Gsa Pulfero (30). Nel trofeo Carlevaris si è registrato il bis del Gs. Natisone (138) e nel trofeo Comitato Provinciale. CSI (459), al decimo la Tremendi Runi (45). Infine nel trofeo Comitato Regionale CSI sul terzo gradino del podio il Gs. Natisone (126), al sedicesimo posto il Gsa Pulfero (30) ed al venticinquesimo la Tremendi Runi (9). Paolo Caffi Marina Tomat, Francesca Gariup e Benedetta Seffini ai nastri di partenza nella categoria cadette i’.Wfo.Và'- Sreda, 28. decembra 2011 Nel campionato Uisp di Calcio a 5 è andato in scena il derby prenatalizio tra le due formazioni di San Pietro al Natisone Il Paradiso dei golosi supera i Merenderos David Specogna, autore di una cinquina, si conferma in testa alla classifica dei marcatori del campionato Modus, Folgore, Merende- Città di Carlino 4; Gli Ulti- ros, La Viarte 8; Attimis, mi 0. Mambo 6; Fashion Boys 5; Paolo Caffi Merenderos - Paradiso dei golosi 7:10 (3:5) Merenderos: Sirch, Simone Vogrig, Miano, Maurizio Medves, Martinis, Alessandro Bergnach, Di Bello. Allenatore: Massimiliano Pozza. Paradiso dei golosi: Gar-din, Cecconi, Domeniš, David Specogna, Denis Go-sgnach, Kim Smrekar, Vigilanti, Francesco Chiabai, Co-ceani, Pitzalis. Allenatore: Aldo Martinig. Arbitro: Menon. Cividale del Friuli, 19 dicembre - Si sono affrontate nell'atteso derby delle squadre di San Pietro al Natisone, la decima in classifica del campionato di calcio a 5 IJISP, i Merenderos, e la seconda, il Paradiso dei golosi. Le due formazioni hanno giocato un buon primo tempo, la maggiore precisione nelle conclusioni a rete ha premiato i pasticcieri che hanno chiuso il primo tempo con un doppio vantaggio. I Merenderos, nella ripresa, avevano l'occasione per tentare l'aggancio in quanto un malore aveva privato gli avversari del proprio portiere che veniva sostituito con Cecconi. La partita invece è proseguita come nella prima frazione di gioco, con il Paradiso dei golosi a ribadire la sua maggiore precisione e lucidità nelle conclusioni a differenza degli avversari che hanno fatto intravedere un certo nervosismo. Con le cinque reti messe a segno nel derby David Specogna si conferma saldamente al comando della classifica marcatori del campionato, un bravo anche a Cecconi che ha sostituito con bravura lo sfortunato compagno di squadra in un ruolo difficile. La classifica del campionato Uisp di calcio a 5 aggiornata alla decima giornata: Santa Maria 16; Paradiso dei golosi 15; Style bar Cervignano 14; Diavoli volanti, Simpri Key da Morea-le 13; Artegna, Palmanova 9; SPORT PO SLOVENSKO BAWMHJÉ UDAREC [ZBIJANJE. ■^rBALiN CČ£K) KROGLA M Er PRECISNO ZBIJANJE BALINIŠČE Valnatisone, bilancio positivo delle giovanili Tempo di bilanci, anche se provvisori, per il calcio giovanile della Valnatisone delle attività svolte con i Piccoli Amici (Primi calci), Pulcini ed Esordienti che hanno concluso la loro attività annuale. Più che positiva è risultata la fase autunnale della categoria Piccoli Amici, con sedici ragazzini dall'età dai cinque agli otto anni, sotto la guida dell’allenatore Bruno lussa, coadiuvato da Carlo Liberale e Marco Sciocchi. La società ha partecipato attivamente alle manifestazioni della domenica schierando sempre in campo due formazioni. Ha inoltre organizzato anche due giornate di gare al Polisportivo di S. Pietro. Ottima la presenza dei ragazzini agli allenamenti sia all'aperto che al coperto. L'appuntamento per la ripresa della loro attività è in programma lunedì 16 gennaio 2012.1 Pulcini sono una squadra giovanissima, guidata con competenza dal tecnico Luciano Bellida. Hanno giocato alla grande, e quando hanno affrontato ragazzini di pari età, hanno ottenuto lusinghiere soddisfazioni e complimenti anche da parte degli avversari. La loro ultima esibizione stagionale con il Buttrio ha visto andare a segno per la prima volta il giovanissimo Luca More ale (nella foto). Sono tredici i ragazzini che si ritroveranno alla ripresa degli allenamenti programmata per martedì 17 gennaio, per prepararsi al meglio alla seconda parte della stagione. Concludiamo la serie con la neo rifondata formazione degli Esordienti, squadra questa formata dai ragazzini di S. Pietro al Natisone, assieme a tre giovani atleti di Torreano. Anche questa squadra è giovanissima e spesso si è confrontata con formazioni più esperte e mature ottenendo ottimi risultati sia nel gioco che fuori dal campo. A guidarli due ex atleti: il neo mister Mirco Vosca ed il laureato in scienze motorie Fabio Flai-bani, che svolge l'attività di preparatore dei portieri degli Esordienti e dei Pulcini. Il programma dell'immediato futuro per le tre categorie è quello dell’imminente salto nella categoria superiore dei ragazzi del 2001 e del 2003 in vista della prossima stagione. Un’Audace determinata castiga la Valnatisone nel derby valligiano del campionato Esordienti Audace - Valnatisone 3:1 (0:0; 1:0; 2:0) Audace: Lorenzo Carbonera, Gabriele Chialchia, Simone Carlig, Matteo Osgnach, Cristian Pecchia, Samuele Du-garo, Irmel Hajdar, Mattias Predan, Elisa Feletti, Petar Filipov. Allenatore: Stefano Dugaro. Valnatisone: Pietro Trusgnach, Denim Macorig, Elia Trusgnach, Alessandro Pic-caro, Mattia Guion, Massimo Trusgnach, Luca Pienig, Giovanni Ciccone, Matteo Gobbo, Alessio Drecogna, Michele Matteo Dorbolò. Allenatore: Mirco Vosca. Arbitro: Stefano Carlig. Merso di Sopra 17 dicembre - L'atteso derby degli Esordienti tra la formazione locale e la Valnatisone si è giocato con una buona presenza di pubblico ed in un pomeriggio con condizioni meteorologiche favorevoli nonostante che nel finale sia arrivata una pungente aria gelida. La partita nel complesso dei tre tempi è risultata piacevole e cavallerescamente combattuta nella prima frazione di gioco con poche conclusioni su entrambi i fronti. Nella seconda frazione, quando ormai il risultato sembrava di non sbloccarsi a due minuti dalla fine, l'Audace rompeva l'equilibrio ad opera di Petar Filipov. Il giovane calciatore con una conclusio- ne da fuori area calciava verso la porta difesa da Pietro Trusgnach un 'velenoso' pallonetto che il portiere avversario riusciva a toccare, ma non poteva evitare il gol. Nel terzo tempo la Valnatisone cercava di rimettersi in careggiata fino al settimo minuto. A questo punto entrava in scena la giovane Elisa Feletti che con una potente conclusione in diagonale mandava il pallone in rete. La brava ragazzina di Prestento si ripeteva tre minuti più tardi mettendo a segno il suo secondo sigillo. Nei restanti cinque minuti gli ospiti cercavano di segnare la rete della bandiera ma non ci riuscivano e scoprendosi permettevano all'Audace in due occasioni di andare vicinissima alla terza segnatura. Per quanto visto in campo i ragazzi della Valnatisone hanno risentito del loro primo derby, mentre gli avversari si sono dimostrati più tonici e determinati, la loro è stata una gara perfetta. Al termine della partita tutti i ragazzi vincitori e vinti assieme ai dirigenti ed ai genitori si sono ritrovati presso il chiosco per festeggiare insieme e per scambiarsi i complimenti e gli auguri di buone feste durante lo spuntino offerto dalla società di San Leonardo. Paolo Caffi Kronaka BSBll Qui sopra Loretta e Nadalin consegnano l’immagine a Livia. Siamo nel paese di Plataz. Qui a fianco invece un momento delia processione da una casa all’altra a Sverinaz. Se la tradizione della Devetica è rinata nei paesi della parrocchia di Liessa, Topolò e Cosizza, lo dobbiamo al circolo culturale Rečan di Liessa CERCO SPACCATRICE elettrica per legna, 8 ton. Tel. 339.1120091 SOVODNJE novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@lmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Matajur Zibiela v Šmonovi družini Perina Šmonova iz Ma-tajura je tele dni puno vesela. Ratala je še ankrat nona. Lepo navuodo sta ji jo šenkala sin Ezio Gosgnach an neviesta Erika Adami. Čičica se je rodila v nedie-jo, 11. dičemberja, an so ji diel ime Jasna. Za nje rojstvo se veselijo tudi stric Natalino an teta Catia, kužin Samuele, ki vošta je dopunu tri lieta, noni Lorenzo an Silvana, bižnona Maria Teresa. Vasnjani iz Matajura se troštajo, de priet al potle čičica, ki seda živi v Vidne, se varne z mamo an s tatam v njih vas. Za sigurno bo hodila po-gostu gor tode, saj tata Ezio (ki diela na uredništvu časopisa Dom) je zlo navezan na njega rojstne kraje, an mama Erika, čeglih je iz Vidna, nie zaljubljena samuo tu Ezia, pa tudi v naše doline. Tata an mama sta za njih parvo čičico vebrala lepuo ime, Jasna, an mi ji želmo, de nje živlienje bo ku nje ime, jasno an srečno. Jeronišče / Bardon Se je rodila Adele! Liepa novica, de Paolu Cernotta iz Jeronišča an Karin Bordon iz Bardona (Idarska dolina) seje rodila čičica seje hitro arzglasila! Adele, takuo so ji diel ime, je paršla med nas na sveto Lucijo, 13. dičemberja. Lieušega Šenka nieso mo- ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Con i migliori Auguri di Buone Feste Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO domenica 18 aperto (9-12 15.30-19) gli želiet nona Mariarosa an teta Graziella na Jeronišču, noni Bruno an Silvia iz Bardona, tete Flavia an Sabina, strie Matteo an vsa druga žlahta an parjatelji od Paola an Karin. Se posebno vesela je bižnona Adele ta na Bardo-ne, nje pranavuoda se bo klicala glih ku ona! Draga Adele, tebe, ki si parnesla tarkaj veseja na telim svietu v družinah, ki so te puno želiel, želmo vse narbuojše v tojim živlienju! SVET LENART Ješičje Dobrojutro, Nicole Sedam liet od tega sta Tatiana Chiabai iz Ješičja an Claudio Bledig iz Hrastovi-jega parvi krat ratala mama an tata. Rodiu se jim je biu frišan puobič, Samuele. Februarja lanskega lieta se jim je biu parluožu še adan liep an močan puob, Cristian. An seda, glih za Božič, pa adna čičica, liepa ku adna bambolca. Diel soji ime Nicole. Rodila se je v saboto, 17. dičemberja. Vsi se veselijo za tole rojstvo, še posebno nje dva bratraca, pa tudi noni Marina Lahova iz Ješičja an nono Giordano Kulažu iz Gni-duce, noni Lucia an Romano iz Hrasto vij ega, strici, tete an kužini, parjatelji an vasnjani, ki se morejo pohvalit, de v njih vasi je puno otruok an mladih. Srečno živlienje, Nicole. De bi ti rasla srečna, zdrava an vesela, kupe s tojimi bratraci, ti vsi iz sarca želmo! LABORATORIO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì ■x DEL Cowfèziovu vuttaUziLt Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone - Tel/Fax 0432 727234 Takuo ki jim je kazala zvezda kometa, sveti trije kraji so paršli v Betlehem. Znašli so se na vra-teh od štalce glih tist trenutek, moment, ki Marija an Sv. Jožef sta se pre-perjala gor mez ime za dat njih preljubijenemu otročiču, ki se je komaj rodil. Gaspare an Melchiorre, ki sta bla nizke rasti (bassa statura), sta lahko stopila v štalco, pa Baldassarre, kije biu zlo vesok, je butnu na vso muoč z glavo tu zid nad vrati. Videu je ne samuo zvezdo repatico, pa tudi taužinte zvezd, an od velikega tarplienja je vzklikniu na vas glas: - Kristus, kajšan žlag! - Al si čula, Marija, kajšno lepo ime? Ga bomo klical Kristus! ★ ★ ★ Ko vsaka mama an vsaki tata, kadar se jim rodi an otrok, tudi Marija an Jožef sta se pre-perjala, kuo skarbieti (accudire) za njih malega otročiča. No jutro sta se bla huduo skregala, ker otrok je joku celo nuoč an za tiste sta se obtoževala (incolpavano) adan drugega. - Pogledi telega junca -je zauekala Marija, - je šigurno buj pametan ku ti! Jožef se je nomalo pogledu okuole an ji je odguoriu: - Marija, bieš “sul muš”! ★ ★ ★ Za božične praznike an avtobus pun Benečanu se je odpelju v Versailles, v Francijo. - Glejta telo pastiejo, -je pokazu s parstam turistični vodnik, - atu notar so spali Ludvik XIV., Ludvik XV., Ludvik XVI., Ludvik XVII., Madame Pompadour, Maria Antonietta, ... Vsi Benečani so bli nomalo prečudvani tiste poslušat, kar le buj pre-čudvan Pauli je vzklik-nu: - Oh, vse sajete! Paš kuo so bli stisnjeni! ★ ★ ★ Franko je šu na ogled jezera Tiberiade an je poprašu adnega brodarja (barcaiolo): - Dost pride koštat za iti tja po tim kraj? - Tristuo dolarju, - je poviedu mož. - Oh, vsi hudiči, tristuo dolarju? Vi ste zno-reu! Je previč draguo. - More bit, de je nomalo draguo, - je jau brodar, - ampak vas muorem zmislit, de tle Jezus je hodu gor na vodi. - Oh, saj nie čudno, -je pogodarnju Franko, -kadar je ču, dost košta, se je muoru previdat! “Pozdravljena, o prečista Devica Marija sprimem te pod mojo strieho” V nediejo bo Božič, povse-rode nam lučice migajo. Ljudje lietajo od adne butige do druge (za resnico poviedat, zlo manj ku tele zadnje lieta!) za kupit Šenke. Tel pa nie te pravi duh za čakat tel guod. Te pravi duh je tisti, ki se uživa po naših farah, kjer se vsako beto ponavlja naša Hepa navada: Devetica božična. Začel so jo mobt tudi v beški fari, devet dni pred Božičem. Tolo lepo navado jo je oživielo kulturno društvo Rečan. Fotografije nam kažejo, kakuo je bluo v pe-tak, 16. dičemberja, v Platcu. Je biu daž, pa ljudje so šb vseglih mobt. Podobo Marije jo je v te-b vasi sprejela Li via Amejčic-jova, parnesle pa so ji jo Loretta Žefcjova iz Konauca an Nadabn Mateužacu iz Platea. Kuadar devetice iz Platea je zlo, zlo star. Kupu ga je biu v Uogarji, kamar je hodu guzie-rat, an nunac od družine Sta-jar. Že vič ku stuo bet jo imajo! An kuo jo lepuo varjejo! V cieb beški an kožiški fari, samuo štierje kuadre od Devetice so te parvi, tisti, ki so jih nucal naši pra pra noni, vsi te drugi al so prerunani al na znuova nareti. Te “prave” jih hranijo v Platcu, takuo ki smo napisal, na Zverincu, v Gorenjim Barde an v Kozci. Tisti, ki ga imajo v teb vasi, pruzapru parhaja iz vasi Čišnje, kjer že beta an beta na živi obedan vič. Če v petak, 16., je biu daž, v saboto, 17., so bb buj srečni an takuo na Zverincu se je zbralo kiek vič ljudi. Podobo matere božje jo je sprejela iz rok Gemme Šimanove Anna, neviesta Lurinova, kije taz Milana, pa je pru lepuo zmolila po sloviensko. Devetica v beški fari je šla napri do 23. dičemberja. Nelle Valli del Natisone in alcuni paesi si prega ancora la Devetica, la Novena di Natale. Qui a fianco Gemma di Sverinaz consegna l’immagine della Madonna ad Anna che vive a Milano, ma ha saputo pregare molto bene nel nostro dialetto sloveno. Qui sotto il quadro della Devetica di Plataz. Un vero cimelio, lo aveva portato dall’Ungheria un signore di quel paese che era andato fin lassù a vendere merce (guzierat) Sreda, 28. decembra 2011 An za lietos smo paršli h koncu tečaja telovadbe Planinske družine Benečije... Priet ku smo se spustile v ples smo se tudi kupe poslikale pred božičnim drevescem. Ta par kraj Tina an tista dva kuražna “puobčja”, ki hodeta h telovadbi z ženam an čečam od Planinske. Kikrat pa bi jih njih žene pustile doma z otruok... al pa ne? Troštamo se, de druge lieto nam parpejejo blizu še druge može an puobe! ... kupe s parjateljcam iz Kobariškega i servis unione regionale economica slovena OBRTNO PODJETNIŠKI SERVIS KOPER Vte nojleljie in utpetne 2C12 vsem našim članom, strankam, sodelavcem, prijateljem in bralcem. Siuene fette e tuecette nel 2C12 a tutti i nostri soci, clienti, collaboratori, amici e lettori. Je bla adna srieda, al pa adan petak, se na zmislemo vič, kar Tina, tista super punca (!), ki nas uči telovadbo (ginnastica), plavat an smučat (šijat), nam je ja-la: “V sriedo, 14. dičember-ja, na smieta absolutno par-manjkat, bo fešta!”. Je bla osma zvičer, smo ble vse zmaltrane od velikega truda (Tina nam store letat an le grede daržat notar trebuh, daržat stisnjene mišice (muscoli), sapat, štiet, mislit na koordinacijo nogi, rok, glave...) an niesmo vidle ure se uarnit damu, pa tiste magične besiede so nam dale tako muoč, de smo spet ušafale sapo za jo vprašat: “Ki z adna fešta?” “Tista za se uoščit vesele božične an novolietne praznike. Pridejo tudi punce an žene iz Kobarida, ki dielajo z mano rekreacijo (palestra), kot vi!”. Tele besiede so ble za nas ku dobro mazilo na trudne mišice (muscoli) an kosti! An v sriedo, 14., ... fešta! Iz Kobarida jih je paršlo puno, adne smo jih že poznale an je bluo pru lepuo se spet srečat! Druge smo jih zapoznale tisto vičer. Skoda, de pru tiste od Planinske nieso ble vse! Smo se pru dobro imiele kupe, takuo dobro, de smo pomislile, de drugo lieto bi bluo lepuo die-lat kupe rekreacijo (ginnastica): ankrat v Kobaride, ankrat tle par nas v Špietre! Priet pa ku smo se mogle spustit v ples, Tina nas je nomalo pomaltrala, takuo, kije nje navada! Pa potle smo I NOVI MATAJUR NAROČNINA Abbonamento i ITALIJA............................ 37 evrov EVROPA............................. 42 evrov AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto).......... 62 evrov AVSTRALIJA (z letalsko pošto)...... 65 evrov Vesele praznike in puno dobrega v lietu, ki parhaja! Planinska družina Benečije preživiele an par ur v veselim vzdušju. Nie manjkalo pru nič: muzika, za pit an zajest... an še božično drevuo (albero di Natale), ki ga je Tina par-nesla z avtom ta od nje duo-ma, na Žagi! Pru lepuo smo se imiele, an takuo smo zaključile tel parvi part tečaja telovadbe (corso di ginnastica), ki ga Planinska družina Benečije organizava že puno puno liet v Špietre od otuberja do dičemberja, an potle spet pa na začetku pomlada. Te drugi part začne v sriedo, 1. februarja 2012. Do tekrat se odpočijemo nomalo, an glih kar se spet lepuo navademo na dielat nič, Tina z nje “hophophop” nas začne spet maltrat! Na stuoj-ta pa mislit, de na ušafamo tudi cajt za se posmejat...! Zatuo, če se želta nomalo gibat, pa tudi preživiet lepo uro s parjatelji, pridita v sriedo, 1. februarja 2012, od 19. do 20. ure, v telovadnico sriednje šuole, ki je v Špietre. Vas čakamo! VITAL Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino PESEK 42 34149 - Občina Dolina Tel. 040 226 868 Fax 040 226 791 e-mail: vitalcoop@tin.it info@vitalcoop.net www.vitalcoop.net Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do 10.00 v pandiejak, torek, sriedo, četartak an petak tudi od 17. do 18.30 je trieba poklicat priet Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laura Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laura Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico”(tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak ........ od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami ....................................848.448.884 PSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ..............0432 7081 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. JANUARJA Čedad (Fontana) 0432 731163 Premarjag 0432 729012 - Povoletto 0432 679008 Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piante L’importanza di prestare la giusta attenzione al luogo in cui vivi. ài Q/jMm JVuràfy chiama il: 3391741488 oppure scrivi a: mozrupa@virgilio.it