Tečaj IV.
List izhaja vsak petek
in velja b poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golil., za pol letu 1 gold. 50 solil., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „G01iICA“ jo cena določena, kalcor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po G sold. v tiskarni.
V GORICI, v petet 9. aprila 1875.
V
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravo:stvu v nunskih ulicah v tiskarno Kafol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se fraukujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila so sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, \ če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 %J sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, ! 15 soldov.
Njih Veličanstvo Presvetli Cesar blagovolil je pisati mi lastnoročni list.
Z velikim veseljem objavim blagovoljni dokaz posebnega Cesarjevega dopaclajenja.
V Gorici 4. aprila 1875.
C. K. NAMESTNIK:
Baron Pino.
Ljubi Baroli Pino! S presečnim veseljem sem se pri Svoji sedanji navzočnosti v Gorici vnovič prepričal prirojene zvestobe, srčne vdanosti in lojalnih misel prebivalcev poknežene Moje Grofije Goričke in Gradičkanske.
Nalagam Vam, da naznanite vsem pre-bivaclem Mojo prisrčno livalo in Moje dopadajenje nad toliko in tako živimi dokazi, in da je zagotovite popolne Moje Cesarske blagovoljuosti.
Ob enem izjavim Svoje prepričanje, da se bode pri skušeni lojalnosti vseh prebivalcev in z njih rado voljnim sodelovanjem Moji vladi posrečilo, stanovitno pomnožiti blagor tc dežele.
V Gorici 4. aprila 1875.
FRANC JOŽEF m. p.
Cesar pa narod.
A. Tisočero grl je izraževalo želje narodove po raznih taborih, ki so se pred leti sklicevali po vsi Sloveniji. Te želje in prošnje so se vladi naznanjale in ona je na nje z molčanjem odgovarjala. Deželna zbora kranjski in goriški sta v mnogem številu pošiljala prošnje in peticije na Dunaj, naj se Slovencu dovoli, kar drugi imajo; odgovori so prihajali: že, že, in Slovenec obupuje, ker vladni „žetf je dolg, ka-
4 LISTEK.
TOLMIN
kot kraj i okraj.
(A. Lukovič.)
(Dalje.)
I Tolmin? Komu pripade sedaj ta važni kraj? Temna je zgodovina. Gotovo skoro so porabili goriški grofje one homatije ter mej o-niini boji so Tolmin posedli ter kar do cela v last spravili ; svoj tipljiv si utrdili. Zraven tega so homatije vedno bolj rastle, kajti nov ljut sovražnik se prikaže v našo deželo, V letu 1469 videli so prebivalci goriške grofije prvokrat Turke pod poveljstvom Škander Bašovim. Še šestkrat se ponavljajo ti napadi. 'Pri petem napadu 1. 1479 teptala so turška kopita prvokrat Tolminska polja, kajti po malih bitvali z Benečani na friulskem polji vdarijo ti vragi čez Sočo po cesti (prav za prav kolovozu) do Kanala i od tam naprej drvijo čez Predel na Koroško. Benečani v zvezi z našimi ljudmi se proti zakletemu Vragu kristijanstva pogumno borijo, a s tem priborijo si celo furlansko planjavo do Soče. Mej temi
kor Mojzesov jom (dai) v Genesi. Politična društva, ki poznajo domače reve in nadloge, kazala so vladi, kje nas čevelj tišči, in so prosila pomoči ; vhda je njihove prošnje sprejela in ravno naspiotno vpeljala od tega, kar so zahtevala. Tato v Gorici nemško dekliško šolo za zimske goste. Za Nemci nosi vlada šolo, kamor grejo; Slovenci je pa na lastnih tleh ne dobijo. Domači listi opisujejo potrebe narodove in pretresujejo sredstva, s kterimi bi se jim dalo v okom priti. Vstavoverni listi ne tajijo naših potreb in jih ne trdijo, ampak molčijo o njih. Našim nameram in zahtevam pa podtikajo slab^izvirek in slab namen ; črnijo nas in smešijo in z obrekovanjem, mislijo, je eno prašanje zbrisano iz dnevnega reda. Dokler vlada pripušča, da nas njeni listi zasramujejo, dokler njeno ravnanje z nami vzbuja smeh in zadovoljnost pri naših nasprotnikih, ne moremo spoznati, da smo jej priraščeni k srcu.
Izpred zaprtih vladinih vrat vzdiguje Slovenec svoje žulj e ve roke proti nebu proseč, naj cesarjevo uho zasliši njegovo besedo. In nebo, ki je Slovencu vselej bilo najbolj milo, mu pripelje cesarja v deželo, kjer se z lastnimi očmi prepriča, da „skala se maja in hrast, zvestoba Slovencu ne gane.“ Videl je naše veselje in težave, videl, da naše pritožbe so resnične, tirjat-ve pravične, zahteve zmerne in državi v korist. Za kar pri vladi brezupno beračimo, se od cesarja trdno nadejamo ; kar nam vstavoverstvo ne privošči, nam cesarstvo podeli. To nado potrjujejo v nas cesarjeve besede, s kterimi naznanja v poslovilnem
zmotnjavami kedo bi se brigal za oddaljeni Tolmin, ki Čim dalje prvotno svojo veljavo zgubuje, ko se namreč vsa javna pozornost le na ljutega vsiljenca obrača. Toraj nekako „tacito consensuw ostane ta kraj v rokah grofov goriških, sosebno v lasti tačas vladajočega grofa Leonharda. Ravno tega postavi papež Sikst IV za varuha vseh cerkva v goriškej grofiji, toraj brž da ne potrjena je bila njegova vrhovna oblast tudi v Tolminskem glavarstvu.
Leonhard, zadnji goriški grof, umrje dne 12. aprila 1500 brez dedičev. Vslecl raznih po-godeb, sosebno pak od leta 1490, nastopi posestvo goriške grofije Maksi, cesar nemški. Toraj po vsej pravici prejide Tolmin v roke nemškega cesarja, kot dediča grofa Leonharda, A z Beneško ljudovlado nastane hud boj. Benečani prilosmaste v Tolmin, ga posedejo ter branijo nasproti cesarskim vojakom. I to je bilo iz njihovega stališča jako pametno, ker Tolminski grad je bil zraven Bovškega za-nje jako važen. Tukaj se je leliko branil prebod na Koroško, na tak način je bila zveza naše grofije z omenjeno vojvodino pretrgaua. S početka, ko cesarski iz go-
pismu svoje upanje, da sodelujočim deželi in vladi se bo posrečilo odstraniti vse zapreke, ki so do zdaj zadrževale narodovo blagost.
Ni res, da vlada dela, kar hoče; tudi ona ima gospodarja; njeni gospodar je cesar, ki ustavi take narodbe, o kterih zvé, da so državi škodljive. Vlada se je veliko prizadela, da bi cesarjevega namestnika v Dalmaciji, barona Rodiča, izpodrinila. AU cesar pozna modrega in zvestega moža in ga je pustil na njegovem mestu in zdaj gre sam v tisto deželo, kjer se bo mudil cel mesec, da do pregledaval in poprašaval, kaj se tam godi in česa dežela potrebuje. Tam najde krepko, nepokvarjeno ljudstvo, ki ljubi cesarja in dom, ki je pa zapuščeno in mora marsikaj prestajati. Dalmatini sprejmejo cesarja z največim veseljem in navdušenostjo, in cesar jim pripelje boljšo bodočnost.
Nj. Veličanstvo svetli cesar v Gorici.
Gorica z deželo vred sme ponosna biti, da se jej je posrečilo, pridobiti si se svojim sprejemom popolno zadovoljnost Nj. Veličanstva. Težko je sicer popisati vse priprave, še težeje dati primeren popis navdušenja onim, ki niso bili pričujoči. Lotimo se vendar tega, dà spolnimo časnikarsko dolžnost ter zabil ježimo udanost Goriške dežele poznim rodovom v poduk in posnemo.	,
Iz Trsta se je odpeljalo Nj. Velič. ob 8. uri 30 min., potem ko je bil, kakor dober kristjan, pri sv. maši v cerkvi pri
riškega na Tolminsko prihrujejo, ne morejo si priboriti tega gradu, temveč popustijo oblegovanje ter podajo se v Bovec pred tamošnji grad. Tukaj so srečnejši. Po pridobitvi Bovca izpulijo Tolmin iz rok Benečauom due 13. septembra 1509. Ta pridobitev je stalna. A vendar boji mej avstrijskimi deželami i mej beneško ljudovlado še ne prenehajo, homatijam nij še konec, kajti meje še nijso bile natančno določene. Vsled tega nastajale so mej mejnimi oblastnijami mnoge nepriličnosti. Vkljub vsemu temu ostane Tolmin veduo v cesarski oblasti. Po novej šegi napravi cesar Maks v Tolminu glavarstvo kot po druzib večjih krajih naše grofije, pa vendar tako, daje tamošnji glavar od goriškega odvisen ; imel pa je sodnijska opravila v svojih rokah, le vkri-minalskih večjih zadevah nij smel sam odločevati temveč kriminalua sodba je bila v rokah goriškega načelnika ; ravno tako s sodbo nezadovoljnim je bila apelacija do slednjega dovoljena. V notranjih zadevah je imel tolminski grof popolno prostost, prejemal je tudi kneževe dohodke. Glede posestva je bil v Tolminu nekak konsorcij plemenitašev i vsi ti so imeli Y goriš-
.
....
- stasem sv. Antonu. Dospel je na Goriški dodvor točno ob 10. uri. Na raznih postajah med Trstom in Gorico so ga čakali ter se mu poklanjali občinski zastopi in šolska mladina. Na Goriškem kolodvoru, z zastavami, zelenjem in cvetlicami okusno in bogato okiučauem, so ga sprejele prve osebe dežele iu mesta. Mestni župan, Karol Pennello, ga pozdravi prvi, potem mu pokloni grofinja Selma Attems šopek žlahtnih cvetlic. Ko stopi iz kolodvora pozdravi ga nebrojna množica gospodov, gospej. me-
m

stjanskega in kmetiškega ljudstva z navdušenimi živijo- iu evvivaklici. Vidilo se je Nj. Veličanstvu koj na obrazu, kako ga je iznenadil nenavadno veseli sprejem. Koj stopi v voz bar. Hektorja Ritter-ja, vozil ga je sin njegov Oskar, da se odpelje v Gorico. Pogled na Franc-Jožefovo ulico od "kolodvora do gledišča je bil veličasten. Sam na sebi že je dolgi drevored eden nar lepših. Nastavljeno je bilo pa za ta slučaj čez 200 več sežnjev visokih stožjev, ob o-beh straneh, na kterih so vihrale velike zastave čmo-rumene (avstrijanske), belo-ru-deče (primorske) pa belo-višnjeve (mestne), redno se vrsti vsi. Nad podnožji bili so napravljeni grbi z imeni glavnih občin. Ob obeh straneh noter da gledišča bili so u-vrstjeni občiuski zastopi Goriške dežele pa šolska mladina in razni zavodi, za njimi pa druga množica. Na strani proti Soči so stali zastopniki Gradiščanskega okraja, tedaj ve-čidelj Lahi; na strani proti Ipavi pa zastopniki slovenskih okrajev. Večidel so bili tudi duhovni sami pri svojih farmanih. Ko zagleda le-ta nebrojna množica cesarski voz, zadoni iz tisuč in tisuč grl gromoviti živijo, ter se odmeva ob obeh straneh od enega konca do drugega. Pokazali so svoje navdušenje posebno Slovenci Ipavske in Kanalske doline pa Tominskega okraja. Fre-
••••••••*•••••
magavai je tukaj »živijo. “
Škoda, da so »le uarodne zastave prepovedane. Ako bi se to ne bilo zgodilo, potem bi bil sprejtpi na tem kraju veliko sijajniši postal. Zi zdaj nočemo govoriti, kaj je temu vzrok. Pri občinskih in drugih zastopih je bilo vice ti primeroma le malo dopuščenih zastav ; prepoved je prišla v zadnjem času, da ni bilo moč, si drugih omisliti. Narodnih jastav Lahi tako nimajo ali le malo, Slovenci pa so bili primorani, jih doma, celq na p tu pustiti Zgodilo se je neki tako tudi Gradiščancem.— Sploh pa moramo o ra bui ti, da so se Slovenci in Lahi pri tej priložnosti bratovsko podperali, tako n. pr. niso le Slovenci »Evviv;“ klicali z Lahi, tenluč tudi Lahi „Živijo“ se Slovenci, kar je nenavadno. ^
Pri gledišči je zavil cesarski voz v mestne ulice, k veliki cerkvi, — iz njenega vis. stolpa je visela dolga avstr, zastava — in od tamkej skozi Raštel na Travnik. Vse hiše so bije ozaljšane se zastavami, dragocenimi pregrinjali iu drugim, mnogovrstnim kinčern. Gorice nisi še videl v tako prazničnem oblačilu, kakor belo nedeljo. Travnik se je nar bolj odlikoval. Dve veličastni zastavi, črno-rumeni, ste vihrali na visokih stožjih pred hišo okr. glavarja, dve drugi pa, belo-rudeča in belo-višnjeva, ravno tako visoke, sredi Travniku bliže vodotoka. Povsod velika gnječa, po vsej poti je spremljal glasoviti »živijou in »evviva" cesarski voz. Na Travniku pa, glavi celega mesta, je navdušenje do vrhunca dospelo. Ko se Nj. Velič. pred glavarjevo hišo ustavi in kot čvrst mlade-neč z voza skoči, pozdravi ga ogromna množica z gromovitim, neprenehljivim klicanjem. Pri uhodu v glavarjevo hišo, kjer je Nj. Velič. stanovalo, je čakala duhovska in svetna gosposka raznih oddelkov. Koj
kem stanovskem deželnem zboru sedež i odločilen glas, kar pok tamošnja duhovščina, kar je bilo skoro povsod v grofiji v navadi, nij imela. Okolo leta 1532 je bil tolminski glavar Bonaventura d’ Eck. Njemu naroči goriška vlada naj ojstro čuje, da bodo vse meje proti Kranjskem i Koroškem dobro zaprte, kajti strašna bolezen Človeška kuga, po Turkih v naše dežele zanešena, začela je divjati po teh sosednih deželah, ter je tiijala več žrtev nego jih je turški handjar poklal. Gore so vojaci i kmetje ojstro čuvali, so-sebuo Bovško sotesko. Vkljub vsej straži vendar ta spaka uže leta 1544 začne divjati, posebno po Vipavskem: vBatujch, Črnicah, Selu i Kam-njeh. Drugi pot prikaže se 1. 1577 a kmalo pojenja. Tolmin te šibe nij občutil.
Mimogrede naj omenim, da zveza Tolmina z Gorico je bila do leta 1505 jako slaba, kajti sedanje soške ceste nij še bilo, bil je le kak reven kolovoz. Nadvojvoda Karol, tretji sin nemškega cara Ferdinanda I, ki je po očetovi smrti Goriško, Štirsko, Koroško, Kranjsko s Trstom vred v last dobil, se jako poteguje za ono črto Kanal-Kobarid-Predel. A mnoge zapreke nastanejo, kojih so domačini krivi bili. Še le 1. 157G se dela resno poprimejo ter črto skoz Tolminsko glavarstvo dokončajo. Ta cesta provzroči novo življenje v naših hribih. Koroško dobiva naša vina, ono daja svoje železo, platno itd. Mnoge hiše se preko nje zidajo, okoli kojih ča-
soma male vasi nastanejo. A Benečani t. j. beneška ljudovlada to podvzetje jako pisano gleda, kajti odšel jim je precejšen dobiček, pontebska cesta je mnogo zgubila. Zato sklenejo novo cesto sezidati ter jo s predelsko združiti, namreč iz Cividada do Kobarida. Predrznejo se celo avstrijsko mejo prestopiti, celo miljo daleč zidajo cesto do Kobarida na našej zemlji, doma-* čini jim pomagajo, Tolminski glavar malomarno molči. Še le ko je bilo delo 1593. dokončano, zve o tej beneški predrznosti goriško glavarstvo. Na vso moč se ono vpre, ter odpošlje ojstra povelja Tolminskemu glavarju. Prestrašen zbere ta 100 tolminskih kmetov, ki na avstrijski zemlji dodelano cesto šiloma poderejo. Tako so „pa-rizarji“ zopet po Tolminski cesti ropotali.
Od sedaj naprej je o Tolminu le malo zanimivega. Naj omenim, da je bil leta 1617 tolminski glavar Raspar Vid, sin Kasparja, barona Dornegg-škega. O tem času i še nekoliko prej so s tolminskimi gojzdovi neusmiljeno jeli delati. V Tolminu so postavili dve veliki žagi, Sočino strugo so nekoliko vredili, da so ložje drva plavili. I po Soči so splavali naši lepi temni gojzdovi, pustilši tarnošnjemu prebivalcu le skoro nago skalovje, kjer le še koza uboren živež dobi.
(Konec sl.)
*) Dornegg je bil grad pri Števerjanu. Ta družina si je neka posestva na Tolminskem kupila.
pozdravi Nj. Veličanstvo srčno generala grofa Coronini-a, svojega nekdanjega od-gojitelja, pa nj. prevzvišenost knezo-nad-škofa. Potem pregleda oddelek vojakov. Na to pa se poda v poslopje ter začne se predstavljene in zaslišanje. Narpréd so bili zaslišani nj. prevzv. knezo-nadškof se stolnim kapiteljnom in profesorji bogoslovja, na to generali in višji častniki, potem zaporedoma zastopniki raznih uradnij, društev in stanov. Ko je končalo splošno predstavljanje, pričelo je osebno (privatno) zaslišanje. Med tem pa se je Nj. Vel. pokazalo na balkonu zbranemu ljudstvu (okoli 111/£ ure), zastave * so se dvignile in uklonile, neštevilna množica pa zopet zagromi zivio-evviva ter se potem polagoma razide. Razide se ljudstvo polagoma, razumeti je tako, da je med tem poldne odzvonilo in je želodec to svoje tirjal.
• Popoldne po dveh je Nj. Velič. obiskalo zaporedoma zavod gluhonemih, vojaško bolnišnico, gojzdni urad in slednjič Ritterjevo papirnico v Podgori. Sprejem je bil tukaj sijajen, vasi. Podgora, Ločnik, Moša itd. so bile na nogah. Iz Podgore poda se Nj. Velič. skozi Gorico na male roje (campagnuzza) pri železnični postaji, kjer je čakala vojaška posadka, da jo cesar ogleda. Ljudstva je bilo tu nad 20 tisuč. Pred prihodom so je vojaki se silo še v redu držali, ko pa dospe Nj. Velič. ni vsa sila nič izdala. Predere vse ovire, obsuje Nj. Veličanstvo ter ga drži v svoji sredi. »Živijo “-klici (bili so večinoma Slovenci, pa tudi Lahov in gospode čezobilno) so bili tako ogromni in mogočni, da se je komaj razumel komando vojaškega poveljnika. Cesar je bil očividno ginjen take in tako naravne navdušenosti. Le-ta prizor je bil neki naj sijajniši in naj ginljivsi vseh slovesnost ; le bakljada zvečer ob 71/3 uri ga je znala prekositi. Ob 6. uri bil je obed, h kateremu so bile povabljene prve osebe mesta in dežele ; med njimi nj. prevz v. knezo-nadškof, grofa Co-ronini iz Št. Petra, stari in mladi, stolni prošt baron Codelli, mestni župan, itd. itd.
Ob sedmih je bila velikanska bakljada. Šli so iz mestne hiše pri mestnem vrtu proti semenišči, in od tamkej na Travnik z mestno godbo. Ž njimi nebrojna množica.
Med tem so se razsvetile vse hiše celega mesta. Pogled razsvetljenega mesta, posebno pa na Travniku je bil čaroben. Tukaj kakor je dolg m širok, je bila taka gnječa, da človeku ni bilo mogoče, le stopinjo ne naprej predreti. Ko semkaj dospe bakljada, nastane ogromni, neprenehljivi „živijow in »evviva". Nj. Velič. je stalo skoraj ves čas na balkonu ter se ljudstvu zahvaljevalo. Tukaj si viclil, kako ste mesto in. vsa Goriška dežela udani svojemu cesarju. Bakljada z mestno godbo postane tukej čez 14 nre potem jo zavije po Ra-stelu v mestno ulico, k gledišču in nazaj k novi mestni hiši, od koder so izšli.
Ob 8 je šlo Nj. Velič. v krasno okin-čano gledišče in se je tamkej čez II/4 uro mudilo ; gotovo znamenje, da mu je bilo vse po volji. Pred in po gledišči si je 0-gledal razsvetljavo po mestu.
Drugi dan v ponedeljek ob 7. uri se je odpeljal v Benetke z italijanskim dvor-
nim vlakom. 'Pri odhoda na Travniku in na železnični postaji so sopet doneli „ živijo- in evvivakliciu.
Sprejem Nj. Veličanstva 1’ 1857 nam | je še v spominu ; priprave so bile večc ; 'sedanji sprejem, dasi so priprave manjše bile, ni zaostal za prejšnjim. N j. Velie, je blagovolilo pri raznih priložnostih se izraziti, da mu je Gorica sedaj, kakor drugekrati, gorek, prav avstrijanski sprejem napravila.
H>Opisi.
Iz KOZarSkegft- *) — Grenka je ločitev, če se je treba posloviti od svojih prijateljev in znancev, a še grenkejša, če mora človek za vselej zapustiti ljubljenega očeta, ki je bil ponos in čast celi občini in vsem, ki so ž njim živeli. Ta osoda zadela je volčansko faro. Bela smert jej je pokosila župnika, č, g. Antona Rutarja, moža, ki je z neumorno pridnostjo in značajno lievstrašenostjo neutrudno delal dolgo let za duševni blagor svojih ovčic, in v korist slovenskega naroda, čegar zvesti sin je bil do svojega zadnjega zdihljeja! Umrl je blagi dušni pastir zgodaj, prezgodaj ; domače pokopališče je verle-niu možu odločilo prostorček v miren počitek.
Zguba je velika! Ž njim je zgubila vol-čanska fara zvestega dušnega pastirja, škofija pridnega delalca v vinogradu gospodovem, narod pa verlega sina! Ivedo poplača neizmerno zgubo volčanski fari, kateri je pet let vse svoje moči posvetil, kje je tolažba na svetu, ki bi ji bilo mogoče zaderževati potok vročih, ljubečih solz? Zgubila je njega, čegar življenje je njeno veselje, njena tolažba bila. Njegove oči, iz katerih so se lepi občutki blage duše brali, nam ne bodo nikedar več prijazno migljale, njegova usta nas nikoli več ne klicala in opominjala. Oterpnilo je večuo njegovo blago serce, nemila smert iztergaia ga nam jc nepričakovano in rok. Kedo bi bil mislil, da bo tako hitro moral svet zapustiti, če je tudi bil zmirom zdrav i krepak, kedo bi bil verjel, da ga bo zdaj uže zemlja krila. Težko jc verjeti le preresnično novico — in vendar njegovo truplo počiva uže v hladni zemlji.
Sò solznimi očmi so gledali roditelji za ljubljenim sinkom, ko se je še mladolet preselil iz tihega, rojstnega kraja v Gorico svoj um bistrit in serce blažit. Ko je bil še mlad, je vžival vsako nedolžno veselje z radostjo in popolnoma; hrepenel je po vesolji in je iskal pri svoji enakosti.. Na njegovem obličji je bila izobražena zadovoljnost, mir serca in up vsega dobrega, ker se je nadejal srečne in vesele prihodnosti. In v resnici sreča mu nij bila nemila. Dušne moči so se mu vidno množile; telò se mu krepilo; napredoval je od dne do dne bolj in si um bistril v veselje učiteljev, v zadovoljnost roditeljev. Njegovi predstojniki so kmalu spoznali njegovo energijo pa izverstne talente, ter ga zaradi pridnosti večkrat obdarovali. Tako je absolvi-ral osmo šolo z odliko ; ker je hotel svojemu poklicu zvest ostati, posvetil je svoje moči cerkvi. 22. septembra 1849. so ga posvetili goriški kne-zo-škof v mašnika in sicer kot tedanjega tretje-letnika v bogoslovji. Po dokončanih študijah ga nahajamo v krajih., ki so mu veliko dela uzro-čili. A on se nij bal truda i pota, nego mu je
*) Zakasnjeno. Ur,.
veliko bolj na sercu ležal blagor in korist ljudstva. Kakor luč je hodil pred svojimi ovčicami izperva na Mostu pri sv. Luciji, pozneje v Pod-berdi in slednjič v Volčah, ter jim svetil z besedo in z djanjem, da bi ne zašli in se spoder-suili na ozki, spolzli poti človeškega življenja. Kedor je ž njim občeval, bode gotovo priterdil, da ga je bila sama prijaznost, postrežljivost ; vse pa je presegalo njegovo dobro serce. Nij prišel v šolo,'da bi fantiču ali deklici nc bil podaril desetice ali kaj druzega. Bil je v resnici blagega serca in usmiljen; nevednim je vselej rad na pomoč pritekel. Vsakemu je bil voljan pomagati bodisi z besedo ali svetom, v zadregi nij pustil nobenega tičati. Prijateljem je bil dober odkritoserčen prijatelj, verstnikom miroljuben verstnik, svojim ovčicam zvest pastir.
Ljubil je mir, zato je puščal druge pii miru. Svojemu poklicu ostal je zmirom zvest; da! lahko rečemo, da se je za svoje ovčice, ki so ga ravno zaradi njegove skerbi spoštovale, ljubile, žertvoval. Le bolezen ga je mogla za-deržati od njegovih dolžnosti. Pomagalo se jc na vsak način ljubljenega pastirja pri življenji ohraniti posebno gre hvala g. dr. Keuda-i, ki je uoč in dan pri bolnikovi postelji čuval, da bi ga rešil, a zastonj ! dnevi življenja bili so mu uže šteti — zanj nij bilo več pomoči. Bolezen se je. zmirom bolj množila, moči ga čedalje bolj zapuščale ;. 25. manija ob 13/4 popoldne je mirno v gospodu zaspal.
Zapustil je nas za vselej in se preselil v boljšo domovino, kjer nij rev in težav, nij žalosti in grenkobe, nego kjer kraljuje mir in veselje, kjer vživajo pravični plačilo za zemeljski trud. Ce nas je pa tudi zapustil, vendar bo njegov duh zmirom nad nami plaval, zmirom nam bo drago njegovo ime. Nobena noč nij bila prcteinna, uoben vihar prehud, »da bi ne bil pritekel k bolnikovi postelji, ki je njegovega tolažila potreboval. Zatorej pa tudi naši:
„Po Tebi kličejo glasovi mili,
Predragi, ki v prezgodnjem grobu spiš!
O radi bi Te zopet prebudili,
Al, oh, zastonj done, — in Ti molčiš."
Ogled.
Avstrija. Cesarjevo potovanje daja predmet raznoterim kombinacijam na političnem obnebji. ‘ Kako je bil sprejet presv. cesar v Gorici, povemo na drugem kraji obširno. Na tem mestu pa vendar ne moremo zamolčati dogodka, ki se je pripetil v Trstu. Nekteri ul trai talij ani — morda Abrahamovi sinovi — so hoteli v gledišči neko demonstracijo napraviti s tem, da so nekaj sedežev in lož nakupili, pa ne porabili. To pa je imelo za nasledek, da je avstrijsko občinstvo toliko gorkeje cesarja pozdravilo, ko je prišel v dvorno ložo. Čudno, Slovencem se brani z bakljado in petjem neomahljivo vdanost do cesarja in cesarske hiše izraziti in Slovenec je pokoren; ali se bo pa tudi kaj storilo, da se tista ultraitalijanska svojat, ki vedno čez mejo škili in je o m e n j e n o demonstracijo u č i n i 1 a in tako dobre av strijance razžalila, razžalila N j. veličanstvo, — da se na beli dan spravi in dostojno poplača? Če se bo kaj zgodilo, ne bomo pozabili naznaniti.
Deželni zbori so se odprli. Nekteri vtegnejo dalj časa zborovati, važnih obravnav menda ne bo, kar je imenitnej-šega, pride v dunajski lesenjači pred škotskimi vrati na vrsto.	J *
V Posto nji je bil na mesto umrlega dr. Coste za poslanca v Kranjski deželni zbor izvoljen g. Peter Graselli, nasprotni nemčurski kandidat tudi enega glasu ni dobil. V Ljubljani so tudi zmagali narodnjaki pri volitvi v mestno starešinstvo v tretjem volilnem razredu. Spravili so štir narodnjake v mestni zastop.
Zunanje države. Benetke, kamor je naš cesar 5. t. m. dospel, so središče upanje in strahu prijateljem in sovražnikom Avstrije. Tu se je sklenila prijaznost med vladarjema za večne čase, kakor je rekel kralj Viktor Em. v svoji napitnici, ktero je naš cesar enako srčno ozdravil. Nemški škofje so bili v F u 1 d a-i zbrani in so se posvetovali zastran pomirovanja z vlado. Odločno so izrekli, da jim ni mogoče na podlagi majavih postav pogajati se. Odposlali so tudi sv. Očetu pismo udanosti. — Na 1 n g 1 e h k e m so katoličani kardinala Manuiiigu podpisali dar v denarjih, ki znaša že čez en milijon po našem denarji. —-Iz Spanjskega bojišča dohajajo še vedno nezanesljiva poročila.
Domače stvari.
t ■	.	.	»
(Cesarski daroti). — Presv. cesar je o priliki svojega bivanja v Gorici velikodušno daroval 500 gl. za mestne reveže, 400 gl. zavoda gluhonemih, 200 gld. zavodu zapuščenih dečkov, 200 gld. zavodu zapuščenih deklic in 200 gld. diužbi dobrodelnih gospej.
(G. prof. France Porse)’ dobil je te dni vabilo od ministerstva kmetijstva, da se kot izvedenec vdeleii shoda strokovnjakov za povzdigo živinoreje, ki bo 11. t. m. pričel svoje zborovanje na Dunaji. Danes 9. se odpelje. Tu lahko, dostavimo, kar smo iz verjetnega vira čuli, da je Povšetovo obširno pismeno sporočilo o stanji živinoreje na Goriškem na merodajnem mestu jako dopadlo. Glede na to lahko-čestitamo.
(Presknšvje) za učitelje ljudskih in meščanskih šol se bodo začele 3. maja. Ponudniki naj vložijo svoje prošnje do 25. aprila pri c. k. izpraševalni komisiji v Gorici.
(Loterija) na korist pribežališča ubozih deklet v Gorici dovoljena z odpisom visokega c. kr. ministerstva denarstva od 22. februarija 1875 štev. 4416.
Naj nujuiša potreba je podpisano napravila, da je tukej v Gorici pribežališče in odgojilišče ubogim dekletom odprla. — Hot-la je s tem je rešiti mnogih nevarnosti, poskrbeti za njih vero in poštenost, in napraviti iz njih dobre služabnice. Vsakdo lahko spozna, da ustanovljenje take hiše ni bilo lahko, in da je stalo veliko denara. Zdaj, hvala Bogu, je ta blagotvorni zavod ustanovljen in odprt, in ima tudi svojo prostorno lepo cerkev. Lepo število mladih rejenk je uže vanj sprejeto, in njih število se lahko do sto povikša. Toda podpisana nima toliko premoženja, da bi mogla sama v okom priti vsem stroškom, ki se vedno naraščajo, zato je prisiljena se obrniti na blagodušne
človekoljube, kterim je mar blagor človeštva in svete vere, da ji po moči kaj pripomorejo.
Ona napravi tedaj, z odobrenjem tudi katoliške dražbe Goriških gospej, loterijo ali sreč-kanje premij. Sveti oče Papež so to blago delo blagoslovili, in dve dragi datili v ta namen podariti blagovolili. Te dve darili in veliko dru-sih reči, se bodo dale tistim, ktere zadene sreča, Podpisana misli, da jej ni treba več besed pristaviti, da priporoči to stvar, ker trdno upa, da jo bodo vsi dobri kristjani po svoji moči podpirali. Dobrotniki udobijo v svoji vesti, in v božjem blagoslovu, čegar zastava je papežev blagoslov, naj boljše povračilo.
V Gorici 6 januarja 1875 na praznik svetih treh Kraljev.
Matilde grofinja Coronini-Cronbcrg.
Program te loterije, ali tega srečkanja, je
ta-le:
1. Namen te loterije je ustanoviti zalog ali matico, da se mora obdržati in pospeševati pribežališče, odprto v Gorici v hiši ustanoviteljice grofinje Matilde Coronini*Cronberg. 2. Izdajo se listeki, v številu 45000, po vrsti od 1 do 45000. 3. Vsak listek velja eu frank. 4. Premij, ali dobičkov je 300, in to so raznovrstne reči, od ustanoviteljice nabrane, med njimi dve dragi darili svetega Očeta Papeža Pija IX. 5. Te premije se očitno razpostavijo v posebni hiši osem dn? pred srečkanjem, in bodo se številkami zaznamovane od št. 1. do št. 300 po dotičnem zapisku. 6. Vsak listek bo imel zaznamek z napisom: „ Asilo per povere ragazze in Gorizia.u Pribežališče ubozih deklet v Gorici. 7. Srečka-Uje 300 listekov bo 8. septembra 1875. vnazoč-nosti enega uradnika c. kr. okrožnega poglavarstva in mestnega županstva. 8. Ker bodo premije po vrsti zaznamovane se številkami od 1 do 300, udobi listek, ki bo prvi izsrečkan, tisto premijo, ki bo štev. 1 imela, in tako po redu vsi drugi. 9. Številke izsrečkanih listekov se bodo oznanile po mestnih časnikih in po Tržaškem listu „1’ Osservatore Triestiuo". 10. Premije se bodo izročile tistemu, ki bo originalni listek pokazal. 11. Ce se kdo tri mesce po tem, ko so bile razglašene, ne oglasi ali ne pride po premijo, postane premija lastnina ustanovitve. 12. Po dovršeni loteriji se oznani račun po mestnih časnikih in po listu „l’Osservatore Triestino”.
Razne vesti.
— Wilhélmov čaj. — V današnjem listu je naznanjen Wilhélmov antiartritičen in anti-revmatičen čaj za čiščenje krvi, ki je posebno primeren za spomladansko zdravljenje. Najbolj priporočuje ta čaj to, da od dne do dne raste štev lo tistih, ki ga z naj boljšim uspehom rabijo. Lahko bi našteli celo vrsto gospodov iz naše deželice, ki ta čaj rabijo in njegovi izvrstnosti naj lepše spričevalo dajajo. Kdor toraj želi v spomladi svojo kri prenoviti in očistiti, naj naroči pri lekaiju Frtnzoni-u v Gorici Wilhélmov čaj in naj ga po pridejanem navodu rabi.
— Razpis daril. Odbor »glasbene matice" je v seji 16. dne marcija odmenil sledeča darila, in sicer: I. 20 gld. v srebru za najboljšo zbirko narodnih pesmi, to je iz naroda slovenskega nabranih napevov, katerih pa mora biti na številu najmanj deset. Zložene naj bodo čve-
teroglasno, ali pa enoglasno s sprcmljevanjem glasovira. Pri vsaki pesmici naj bo tudi zaznamovano, kje se je našla, kdo jo je nabralcu pel in v katerih krajih je [znana. Skrbeti je tudi zato, da se besede, to je vse kitice eue pesmi natančno spišejo. II. En eekin za skladbo, ki je primerna za Šmarnice, to je Marijna pesem, katera zna biti sestavljena ali za mešan zbor, ali samo-, dva- ali trospev s spremljevanjem orgel. — III. En cekin zi eerkveno skladbo, katera služi pri sv. maši kot vloga za ofertorij. — IV. En cekin za cerkveno skladbo, ki je pripravna za kak veči praznik, n. pr. velikonočni, božični itd. O sostavi zadnjih dveh veljajo ista pravila, kakor pri drogi. Kompozicije morajo biti v lahkem, narodno cerkvenem duhu zložene, da se lahko rabijo tudi v krajih, kjer se ne nahajajo posebno izurjene pevske moči. Besede morajo biti v slovenskem jeziku. Skladbe naj se pošljejo družbenemu tajniku gosp. Vojtehu Valenti do 31. maja t. 1. brez podpisanega imena, katero naj se priloži v zapečatenem listku. Poslani rokopisi se ne bodo vračali.
.	Odbor »glasbene matice".
—1 Škof Dobrila v smertni nevarnosti. — Ko je stopil monsig. Dobrila iz barke v pripravljen čolnič — menda po sprejemu cesarjevem — ponesrečilo sc je, da mu je spodletelo in je padel v morje, iz kojega ga je rešil c. kr. namestnik baron Pino. Ce bi ne bila pomoč blizo, lahko bi bil vtonil.
\ t
Telegram, V Ljubljani 9. aprila. V 1. razredu izvoljena sta v mestno starešinstvo dr. Stockl in Pfeifer. (Toraj narodnjaka propala. —* Ur.)
MOLITVE
za sveto leto 1875 s kratkim podukom
je naslov knjižici, ki je prišla v pondeljek v Mai-lingovi tiskarnici na svetlo in velja:
1 iztis ...	4 solde
10 iztisov .	.	.30 soldov
50 „	. 1 gl. 25 „
100 »	.	. 2 »	n
Oznanilo*
HRANILNICA,
združena s zastavljavnico
»MONTE DI PIETÀ" v Gorici
prejema vsak dan, razim nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po G%* Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebemino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 0°/°> od večih zneskov pa 8%-
MT Pravi
WILHÉLMOV
antiartritični antirevmatični
čaj za čiščenje krvi.
(čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
pomladansko zdravljenje
edino gotovo zdravilno krv čisteče sredstvo,
Vsled Nj. Vel. Najvišega povelja zoper ponare-jenje zavarvano Dunaj 28. marca 1871.
ker je od prvih medicinskih avtoritét
Evrope

S privoljenjem c. k. dvorne pisarne vsled sklepa na Dunaji 7. dec. 1858.
bilo z najboljim uspehom upotrebljcvano.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega truplja in odvrne iz njega po notranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabrane reči ; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatisma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gno-ječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mazolov po telesu ali po licu, lišajev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden vspek je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenici, silnem bolenji po čutnicab, kitah in udih, potem pri ti-sanji v želodcu, vetrovih, zaporu, vodnih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se tirjane zastonj dopoiiljajo^ spričuje resničnost zgorej navedenih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto pripozua-valnih pisem:
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u.
V Zagorji 5. aprila 1873.
Vljudno Vas prosim, da mi pošljete fie dva zavitka uže enkrat poslanega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi po pošti s povzetjem prej ko mogoče. Oh enem Vam izrekujem najtoplejšo zahvalo, ker uže prvi zavitek je zdatno pomagal moji ženi, ki je uže leta in leta imela revmatizem in jo je zapiralo, lipam, da bo popolnem ozdravila, ker, akoravno sem uže vsakovrstne zdravila rabil, vendar po nobenem se ni tako dober uspeh pokazal, kakor po Vašem čaji. Se spoštovanjem	Ernest Zeynard, uradnik.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu,
Neutra 23. aprila 1873.
Uže več let trpela sem strašno. Revmatizem sem imela tako kud, da sem dobila rane na nogah, iz kterih mi je teklo; Tisučno hvalo pravemu Wilhelmovemu čaju za čiščenje krvi, kterega ste mi poslali 2. nov. 1872. Dva zavitka sta mi bolečine umirila in me popolnoma ozdravila, kar po nobeni drugi poti doseči nisem mogla, za kar se še enkrat stčno zahvaljujem. Jaz sem Wil-helmov antiartritičen antirevmatičen čaj za čiščenje krvi tudi drugim holnikom kot naj boljši čaj priporočila. Večno Vam hvaležna	Alojzija Boiler.
Gospodu Franku Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu.
S pravim Wilhelmovim čajem za čiščenje krvi ozdravil sem prav dobro gospo grofinjo Paracin, ki je v zvezi z našim dvorom in jako priljubljena.
Ta gospa, ki je imela prej revma-tizem v nogi, ne čuti tako pogostoma tega nadlegovanja in kadar pride, mi več močno. Ker sc gospa po mojem nasvetu zdržuje vina, upam, da bo po daljši rabi tega izvrstnega Wilhel-rnovega čaja za čiščenje krvi popolnoma nadloge rešena. Prepričan o izvrstnosti njegovi, bom Wilhélmov čaj povsod priporočal.	D.r Van Kloger.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom!
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne dajft zaslepiti,
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p~ n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni ta, v Trstu pri Serravallo-u.