Pogovor za okroglo mizo Vrsta vprašanj Odbor Društva prijateljev mladine Stara Ljubljana je sprejel sklep, da bo organiziral ciklus predavanj o vzgoji otroka od rojstva do na.jtežje-ga obdobja, ko stopi v puberteto. — Prvo predavanje, ki je obravnavalo pomen in vpliv različnih dejavnosti na ©trokov ra«voj, jc bilo 17. maja letos. Končno oceno o njein pa bi bilo mogoče strniti v enem samem kraikem stavku: »Malo obiskovalcev — velik uspeh«. Fredavanje na bilo povsem oaivacino predavanoe. Na to je opoaorila že samo uireditev dvo-rane. StoAi, ki so pastavlj-eaii po navadd v vrstah so bild tokrat odstranjeni- Govamiški pro-stor je bil aaseden z majhmo ratastavo igirač. Miiaa, ki je stala siredii dvorane pa je detovaila stooraj stavesno. Morda zavoijo stolov, kd so bili v krogu raz-virščani olkoLi nje? Morda zavo-Ijo knijig in tarošur, ki so bile razbrasene po njenri rumeno rdeči ptosčd im katerih naslovi so kar silili v očd: Otirok si žeH dobrega očeta; Moj otrak na kirirvi poti; Moj otooik jeclja; Staršd in ... Obisk predaivamja. prvega po-gavora aa otanogHo mizo, je bil bil več kot skromeai. Morda je k temu pripomogla potresna paniika. Morda čas ni bil naj-bolje iabnan. Morda se ljudje bojijo dolgočasnih govoranc. Kalkorlkoli! Večor je kljuib »mind« udaležbd, dosegel »ma-ksi« uspeh. Predavateljiica Tatjama Von-tova, kd je imela uvodni gjovor in predsta^vinioa reput>liške zve-ze DPM, Amiifca Vandalova, sta s svojo živo in nevsiljdvo inter-pretacijo hibro vzposta-vild stik z vsemi prisotinitni. Raaviil se je ždvahan pogovor, ki je načel vristo problemov, ki tarejo star-še in vzgiojitelje. Zalkaj otrok noče v postelijo; zakaj kljubu-je; zatoaj se boji umivanja, za-kaj moči posteljo in še in še. Dolga vnsta vprašanj, odgovo-tw, mneinij, pripovedi o lastnih i2ikusnjah. Ia vsake besede je diifoato živtlijenje, pa naj je tekeil pogovor o uspehih ali o neus-pehih. Običajna predavateljska tema, grajena le na teoriji in filozofiraniju, j,e bdila izpodri-njena. O sulioipajnniostii aM dol-gočasju, o narveličanosbi, ki žal zelo pogosto spreamlija predava-nja, tokrat nd bilo sledu. Ne-mara smo bili osupM vsi, ko smo se aavedli, da smo ob ži-vem, razrviietem pogiovoru, celo na uro pozabild. Kaaalca sta se že pomitoaila probi polnoči, vsi pa smo biild še vedno polni og-nja, poind žea,ja po izmenjavi mnem.j, po nadailjevanju razgo-vara o uspehih, o neu&pehih im o skupnem islkaniju najboljiše-ga. Vtis, kd ga je zapustil ta prvi pogovor »a akrogto miao pa je morda naijbolje oanačil kratak initeirivjiu 7. dvema od udeleženk (žal, samo udele-žeonlk) tega večera, kd sta na vprašaraja od.govaTjali lorabko lin jasno: Običajno predavanje na ka-terem predvsem govornik raz-vija svojo teorijo stno nameno-ma zamenjali s pogovorom za okroglo tnizo. Menite, da smo s tem storili napako? Ne. NikaJkor ne ... Taik pogo-vor je v vsakem primeru velci-ko bDljšd. V čem dajete prednost take-mu pogovoru? V vsem ... Ob takem pogovo-ru lafako sodelujemo vsi. LaJiko se pogoivorimo o problemih, ki nas tarejo in katerim včasih saimi ne najdenio odgovora. Ali menite, da je bila tema današnjega večera pravilno iz-brana? Zeto dobno je bila izbrana. Na kaj mislite pri tem? Na vse ... Predvsem je bito dobro to, da je prro predava-nje načedo vprašanija, ki zade-vajo najmlajše. Ta tema naj bi se na naslednijdh predaiva-njriih postapoma nadaljeivala. Po sfcanosfcneim obdobjb otroka. Menite torej, da bi s takiini pogovori za okroglo mizo na-daljevali? Se vam zdi, da so taki pogovori potrebni? Seveda so potorebni. In ne sa-mio potrebni. Naijni 90. Kdaj in v kakšnem časovnem presledku naj bi v bodoče skli-cevali takšne pogovore za akro-glo mizo? Kateri dan v tednu bi bil po vašem mnenju naj-bolj primeren? Katera ura? Bilo bd koristnio, če bi tak-šne pogovore sklioevajli večkrat. Preveliiiki časovmi presledtei bi preiveč drobili pomen preda- vanj. Zame bi bila kasnejša ura prtaiemejša. Morda ob 20.30; sioer pa bi bila verjetno umestna anketa, v kateri naj bi vsi, kd jdh zanžma vzgoja oibroJt, povedaild svoje mneinje. In potem naj bi se ravnali tako, kot bi predlagala veči-na? Seveda. Sta se današnjega pogovora za okroglo mizo udeležili kot mami, morda vzgojiteljici ali... (Spogtedali sta se, se zasme-jaH in obe hkiraJti povedaM, da sta maimii. Sicer pa, sta dodali, bi ju fcak pogoror tudi drugače zanimal.) Ali vaju lahko prosim za imena? Marija Jerkovič ... Dejana Hladky. Morda ima katera od vaju posebno željo glede satne orga-nizacije teh pogovorov? (Zdaj je odgovorila tov. Hlad-kyjeva, medtem ko ji je tov. Jerfkovačeva ves čas pribrje jeli sto sedmošolcev osnovne šole Prežihov Voranc v zvezo socialistične mladine Slove-nije. Slavnostni govornik je bil Jože Rankel, predstavnik iz zveze borcev KS Ajdovščina, pionirji in mladinci osnovne šole pa so izvedli krajši kulturni program. To pa ni bila edi. na prireditev osnovne šole Prežihov Voranc ob Dnevu mladosti. Učenci sedmih in osmih razredov so si dopoldne ogledali film »Idealist«, posnet po Cankarjevem delu Martin Kačur. Cetrtošolci, petošolci in šestošolci so imeli orientacijski pohod na Golovec, kjer so se srečali z nekaterimi borci Ljubljanske brigade, najmlajši pa so Imeli srečanje v Ti-voliju. Na sliki: sprcjem v ZSMS.