Iz naše organizacije. Sfcupne zadeve. Iz VI. vodstvene seje Zaveze (25. tnarca 1912). 1. Društveni izkazi o naročnikih zavezenih listov so se razposlali vsem društvom. 2. Državni poslanec učitelj Konečny je sporočil. da je kot poročevalec za preosnovo § 55. državnega šolskega zakona odložil v šolskem odseku ta mandat. ker je poleg njega samo še vseučiliški prof. dr. Masarik za pravično izpremembo te- ga paragrafa izmed vseh čeških državnozborskih članov. Sedanji poročevalec je prof. Markhl, član »National-Verbanda.« Vse peticije avstrijskih učiteljskih Zvez se postavijo na dnevni red tega šolskega odseka. 3. Tržaškemu, goriškemu, sežanskemu. tolminskemu in koprskemu učit. društvu se je odposlal poziv, da osnujejo eno ali pa tri deželna društva za vso Primorsko. 4. Deželnim šolskim svetom na Štajerskem. Primorskem in Kranjskem so se odposlale prošnje. da naj priporoče v naročbo »Popotnika« za krajne in okrajne učiteljske knjižnice. 5. Državnim klubom: dalmatinskemu, enotnemu češkemu, poljskemu. socialdemokraškemu in »National-Verbandu« se je na poziv dež. poslanca E. Gangla poslala prošnja, da se ti klubi zavzamejo za učitelstvo c. kr. rudniške šole v Idriji, da se to uvrsti v službeno pragmatiko za državne učitelje. Idrijsko c. kr. rudniško učiteljstvo se je namreč pri ureditvi te pragmatike prezrlo. V boljše razumevanje razmer se je klubom predložil »Memorandurru in dodala se je pregledna tabela o prejemkih idrijskega učiteljstva v letih 1874 do 1912. O tem se je obvestil na enak način tudi drž. poslanec dr. V. Ravnihar. 6. Dalmatinsko učiteljstvo je naznanilo naši Zavezi. da je ustanovilo poseben list in permanentni odbor, ki imata namen. potezati se za izboljšanje učiteljskih plač. 7. Sestanek naprednih zastopnikov učitcljstva v okrajnih šolskih svetih na Kranjskem je sklican po dež. učit. društvu v Ljubljano na veliko sredo ob dveh popoldne. 8. Dalmatinska učiteljska Zveza je prosila za podatke naših organizacij; predvsem za pravila deželnih učit. društev, tiskarne in posojilnice. 9. Vsa akademična pa tudi druga društva so poslala zahvalo za brezplačno pošiljanje Zvezinih listov. 10. Sklene se pošiljati slov. akad. fer. društvu »Iliriji« v Gorico brezplačno poleg »Učit. Tov.« tudi »Popotnika.« 11. Rok zglasitve za »Vseučiliški tečaj«. ki se vrši letos v velikih počitnicah, naj podaljša odbor »Slov. Šolske Matice« vsaj do binkošti. Isti odbor nai pravočasno preskrbi udeležencem tega tečaja polovično vožnjo po železnicah. Občri zbor »Narodne Šole« se je vršil v sredo, dne 3. aprila 1912. v »Narodnem domu« ob obilni udeležbi članov. Predsednik tov. AntQn Razinger otvori občni zbor ter prav iskreno pozdravlja navzoče člane. V svojem govoru omenja, da je društvo popolnoma nepristransko in pri oddaji šolskih potrebščin se ne gleda na to, ali je učenec te ali one stranke, temveč kdo je podpore potreben. (Odobravanje.) Tajnik tov.Fran Gale poroča o društvenem delovanju sledeče: Slavni zbor! ^ Lanski občni zbor »Narodne Sole« se je vršil dne 18. aprila 1911. v tukajšnjih prostorih. V društveni odbor za leto 1911. so bili izvoljeni vsi stari odborniki, in sicer: Anton Razinger, Dimnik Jakob, Gale Fran. Kecelj Alojzij, Furlan Jakob. Gregorin Josip, Likar Janko, Režek Juraj in Trošt Fran Ksav. Odbor se je nato sledeče konstituiral, in sicer: Anton Razinger, predsednik, Dimnik Jakob, predsednikov namestnik, Gale Franc, tajnik in Kecelj Alojzij blagajnik. Ostali so odborniki. Pregledniki društvenih računov so bili izvoljeni Jelenc Luka, Sadar Adolf in Levec Janez. Kar se tiče društvenih dohodkov, so ti ostali neizpremenjeni. Tri glavne dobrotnike šteje naše društvo tudi v preteklem letu, in sicer slavni mestni magistrat s 400 K, Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice s 100 K in »Obrtno pomožno društvo« z 20 kronami. Te podpore so nam vsako leto gotove in upamo, da nam ostanejo tudi v prihodnje zasigurane ter jim izrekam tukaj zasluženo zahvalo. Pred zasedanjem deželnega zbora smo se obrnili s prošnjo nanj z motivacijo da obhaja društvo »Narodna Šola« letos 401etnico svojega obstanka in da je eminentno kulturno društvo. Kakor ste čitali gotovo v listih, je to prošnjo toplo zagovarjal deželni poslanec E. Gangl, zakar mu bodi na tem mestu izrečena topla zahvala. (Odobravanje.) 2al, da so bili vsi argumenti pri naših deželnih očetih »bob v steno« in zavrnili so nam prošnjo brez motivacije. Brez komentara! Poslali smo tudi prošnjo na Kranjsko hranilnico podprto z istimi razlogi. A nemška gospoda je bila za kulturo slovenskega naroda bolj vneta nego naši slovenski poslanci — in darovali so našemu društvu pri zadnjem občnem zboru dne 21. marca t. 1. vsoto 300 kron. (Odobravanje.) Za ta velikodušni dar se bo poslala Kranjski hranilnici pismena zahvala. — Tudi letos so se morala posamezna naročila le s tistimi procenti pošaljati kakor prejšnja leta. Tvrdka M. Tičar zalaga sedaj v prvi vrsti posamezne šole z Grubauerjevimi in Slatnerjevimi zvezki. Kdorkoli je naročil kako naročilo, se mu je ustreglo takoj, in preteklo leto ni bilo nikakih reklamacij kakor prejšnje leto pri tvrdki Kendi. Letos obhaja tiho in skromno naše društvo svojo 40 letnico. Najboljši slovenski možje so jo pred 40 leti ustanovili v Idriji v korist naše mladine. Navzlic nasprotstvu, ki jih uživa »Narodna Šola« od nekatere strani, je vendar dokazala svojo življensko moč do današnjega dne in upamo, da se ji bodo v prihodnje vremena zjasnila, ter kličemo v bodočnost: Na mnogaja leta! (Odobravanje.) Blagajnik tovariš Alojzij Kecelj poroča o denarnem stanju »Narodne Sole«. Društveno imetje je naraslo za 239 kron 05 vin. proti lanskemu imetju. Preglednik računov tovariš Vendelin Sadar poroča, da so računi v najlepšem redu in predlaga odboru absolutorij. Sprejeto. Voli se nato sledeči društveni odbor za leto 1912. Izvoljeni so sledeči tovariši: Razinger Anton, predsednik; Dimnik Jakob, predsednikov liamestnik; Gale Fran, tajnik; Kecelj Alojzij, blagajnik; Furlan Jakob in Ivan Petrič, zadnji namesto odbornika Josipa Gregorina, ki iz zdravstvenih.ozirov ne more več sprejeti odborništva. Pri slučajnostih se sprejme predlog tovariša L. Jelenca, naj se odboru naroči izvedbo izpremembe pravil, ki naj se prihodnjemu občnemu zboru predlože v sprejem.— Predsednik se zahvaljuje vsem članom za obilno udeležbo ter zaključi nato občni zbor. Občni zbor »Društva v potnoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem«. Občni zbor se je vršil 3. aprila t. 1. dopoldan ob 10. uri v »Narodnem domu« v Ljubljani. O pomenu društva samega bomo govorili v kratkem obširneje, za danes povdarjamo le, da je društvo nepolitično in stanovsko nestrankarsko. To naj bo omenjeno Ie z ozirom na lanske ekscese od strani klerikalnih članov učiteljstva, ki so uprizorili lansko leto pravcato demagogijo na občnem zboru, ki je bila pa očitno uprizorjena na škodo razvoja društva samega. Letošnji občni zbor je otvoril predsednik tovariš J. Režek, ki je konstatiral, da je občni zbor sklepčen. Spominjal se je novih umrlih članov društva, nakar so se pričujoči vznak sožalja dvignili s sedežev. Tajniško poročalo. Iz poročila tajnika A. Keclja posnemamo le to: Neobhodno je potrebno, da pristopajo k društvu novi člani, ker le na ta način je mogoča sanacija sedanjih razmer. Blagajniško poročilo. Ker je društvo gospodarsko-dobrodelnega namena, zato je po sebi umevno, da se vse društveno stanje zrcali iz finančnega položaja društva, ki ga posnemamo po poročilu tovariša J. Furlana: Društvo je imelo v 50 letu svojega obstanka 108 članov; podpiralo je 36 vdov, eno dvojno siroto in 33 sirot. Ker imajo društveniki račun itak v rokah, zato se pečamo samo s primanjkljajem, ki je letos narastel na 967.14 K. Vzrok primanjkljaja je umrljivost članov, malo pristopajočih članov in vedno naraščajoče število vdov in sirot, ki jih je potreba podpirati. V debato k računu so posegli tovariši" Šmajdek, Grmek in Bajc. Primanjkljaj se pokrije iz društvenega imetja, ki znaša ob koncu leta 1911 z društvenim inventarjem vred 126.444 K 96 vin. Račun se je odobril in na predlog pregledovalcev računov se je podelilo blagajniku in odboru absulotorij. Za asanacijo financ. Z ozirom na vedno naraščanje umrlih članov in z ozirom na vedno večje število vdov in sirot, ki jih mora društvo podpirati, je prišlo društvo do vedno naraščajočega primanjkljaja. Zaradi teh razmer se je odbor pečal s tem vprašanjem v več sejah in končno predlaga tovariš Kecelj v imenu odbora sledeče: Pri občnem zboru dne 15. IX. 1898 se je soglasno sprejel sledeče predlog: Naše društvo naj obhaja spomin 501etnega vladovanja Njega Vličanstva cesarja Franca Josipa I. s tem, da se sirotam po očetu podpornina zviša od 25 gld. na 30 gld. (t. j. 50 K na 60 K), sirotam po očetu in materi pa od 50 gld. na 100 gld. (t. j. 100 K na 200 K.) Predlagateljeva namera pa je bila ta, da velja to zvišanje toliko časa, dokler dopušča društveno gmotno stanje. Ker se pa gmotno stanje zaradi vedno naraščajočega števila vdov in sirot vedno slabša, se je v odborovi seji 8. XII. 1911 sklenilo današnjemu občnemu zboru predlagati: Dne 15. IX. 1898 leta po občnem zboru sprejeti predlog glede zvišanja podpornine sirotam, naj se prekliče in naj se plačujejo one podpornine, ki so navedene v §11. pravil. V debati se je pojasnilo, da velja ta sklep le za naprej, ne pa za iste vdove in sirote, ki so dosedaj prejemale zvišano podpornino. Storil pa se ni ta korak zaradi nehumanitarnega čuvstva, temveč zaradi tega, ker lahko število sirot tako naraste, da bi naraščanje načetja kapitala to močno škodilo društvenemu razvoju. Predlog je bil sprejet, da se postopa po previdnosti odbora. Isti poročevalec predlaga, da se ugodi neki prošnji upokojenega učitelja Jos. Bozje, ki je odbor sklepom seje 3. III. 1912 priporoča. Sprejeto! Isti poročevalec naznani, da je prišel še en predlog, a je prišel na odbor glasom pravil prepozno, zaradi česar ga ne more priporočati v razpravo in ga bo vzel v pretres odbor ter poročal o njem prihodnjemu občnemu zboru. Volitev odbora. V odbor so bili izvoljeni: Juraj Režek, predsednik; Jakob Furlan, blagajnik; J. Dimnik, A. Kecelj, Fr. Černagoj, J. Petrič, L. Jelenc, A. Likozar, .1. Žirovnik, odborniki. F. Gale, V. Sadar, Fr. Marolt, pregledovalci računov. Predsednik izreče nato zahvalo tovarišu Gregorinu, ki je neumorno in dolgotrano delal v odboru v korist društva, a se je odpovedal sedaj odborništvu. (Zborovalci so pritrjevali predsednikovi zahvali!) Zelel mu je, da bi, če mu na očeh ni mogoče zadobiti več zdravja, ostal še dolgo vrsto let telesno zdrav in krepak. (Ploskanje.) Po enournem zborovanju je zaključil predsednik občni zbor. Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 14. marca. Navzočih je bilo 30 udov in tovariš Žiher iz sv. Križa pri Slatini. Kakor je znano, ima Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem svoje zborovanje o Binkoštih v Ptuju. Kot delegati so bili izvoljeni sledeči udje: tovariši Ivan Klemenčič, Ivan Kaukler, Anton Ogorelec in Ivan Strelec. Majniški izlet odpade, ker zboruje isti mesec Zveza v Ptuju. Kot 4. točka je bila na vzporedu zopet volitev predsednika. ker je hotel tov. predsednik, preobložen z delom odstopiti. Ali ni se mu posrečilo. Hočeš ali nočeš — je moral nazadnje vendar zopet sprejeti predsedništvo. ker so bili zlasti starejši tovariši mnenja, da je najboljše, ako je zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu tudi prcdsednik učiteljskega društva. Dan prihodnjega zborovanja naznani tovariš predsednik. Na dnevnem redu bo izprememba pravil, o kateri izvoli vsak član razmišljati. Na mnogobrojno snidenje!