Razprave Stanje in učinki informatizacije v slovenski javni upravi Mirto Vin far, Mitja Dečman, Mateja Kunstelj, Ana m arija Leben mirko.vintar@vus.uni-lj.st, mitja.decman@vus.unt-lj.si, mateja.kunstelj@vus.unt-lj.si, anamarija.leben@vus.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Visoka upravn3 šola, Gosarjeva 5, 1000 Ljubljana Izvleček Pričujoči prispevek predstavlja rezultate raziskave, katere namen je bil ugotoviti stopnjo informatiziranosti javne uprave in raziskati, ali informatizacija povzroča tudi organizacijske in sociološke spremembe v javni upravi in v kakšni men. Osredotočili smo se tako na obstoječe kot tudi na želeno stanje. Zanimali so nas predvsem mnenje zaposlenih in njihovi vidiki o prednostih in slabostih, ki jih informatizacija prinaša. Raziskali smo stanje informacijske tehnologije, tako strojne kot programske opreme, vplive le-te na delo posameznikov in stanje v celotni organizaciji kot tudi različne zaviralne in spodbujevalne dejavnike, ki vplivajo na informatizacijo. Raziskavo smo izvedli na osnovi obsežne ankete zaposlenih v javni upravi. Je ena prvih tovrstnih raziskav na področju e-uprave tako v Sloveniji kot tudi v svetu, CURRENT LEVEL AND PERSPECTIVES OF INFORMATISATION OF PUBLIC ADMINISTRATION IN SLOVENIA Abstract The paper presents the results of empirical research that intended to ascertain the level of informatisation in public administration and to learn if informatisation causes organisational and social changes in public sector and to what extent. We focused on existing and wanted situation. We were interested mainly in the opinions of employees and their view about advantages and weaknesses that informatisation brings. We concentrated on level of information technology' (IT), hardware and software, on its impacts on work of individuals and organisation as a whole and on restrictive and stimulating factors that influence the informatisation. The research was carried out by a comprehensive questionnaire of employees in public administration. It is one of the first researches of this type in the e-government field in Slovenia and in the world as well. 1. UVOD Prispevek predstavlja analizo trenutnega stanja informatizacije v javni upravi. Raziskava je potekata aprila leta 2000 in je prva te vrste pri nas. Njeni rezultati so lahko v pomoč vodilnim v javni upravi in drugim v vladi in drugih organizacijah v Sloveniji, ki so nosilci razvoja javne uprave in sprejemajo smernice razvoja za prihodnost. Po naših podatkih je tudi ena prvih tovrstnih raziskav v svetu. Raziskave, ki so bile na področju javne uprave izvedene v drugih državah, se nanašajo predvsem na odnos med občani in upravo (Clark, 2000; INRA Europe, 1999) in večinoma ne obravnavajo mnenj zaposlenih glede procesa informatizacije. Naš osrednji namen je bil poiskati odgovore na nekatera od vprašan j, kot so: ■ kateri so zaviralni in spodbujevalni dejavniki procesa informatizacije v javni upravi {organizacijski, pravni, tehnološki in sociološki, kot so motiviranost, ogroženost, znanje), pri čemer nas je zanimalo trenutno in želeno stanje na navedenih področjih; h kako in v kolikšnem obsegu vpliva informatizacija na organizacijske spremembe; ■ kakšne vrste znanj so potrebne za učinkovit proces in formalizacije; ■ kdo je odgovoren za razvoj informatike (investicije, izobraževanje s področja informatike) in kdo bi moral biti. Podatke za raziskavo smo pridobiti z vprašalnikom, ki smo ga v pisni obliki poslali anketirancem. Ciljna populacija je obsegala zaposlene v javni upravi in sicer zaposlene na ministrstvih, upravnih enotah, lokalnih skupnostih, javnih zavodih, javnih podjetjih, sodiščih, vladi RS in vladnih agencijah. Po tedanjih podatkih Kadrovske službe Vlade RS je bilo v državni upravi zaposlenih 30.954 oseb, razdeljenih na ministrstva -25.714 oseb, vladne službe - 1.157 in na upravne enote - 3.16U [Bagort, 2000]. Nasprotno pa uporabljajo v statistiki za delitev mednarodno klasifikacijo oz. po njej sprejeto klasifikacijo dejavnosti SKD2002 [Statistični urad RS, 2002]. Podatki, ki jih po tej klasifikaciji zbira Statistični urad Republike Slovenije, pa ne ustrezajo iifxTnibi «»I NTOR M ATIKA 2002 številka i letnik X Mirko Vintar, Mitja Dečnian, Mateja Kunstelj, Anamarija Leben: Stanje in učinki informatizacije v slovenski javni upravi realnim skupinam v javni upravi, kot jih ponavadi določamo. To nam je tudi oteževalo določili populacijo naše raziskave. Tabela 1 prikazuje končno predvideno število (celotno populacijo), vključeno v našo raziskavo. Predpostavljamo, da informatizacija prinaša globoko spremembe v naravi in vsebini dela javne uprave in vpliva na njeno celotno delovanje. Spremembe niso le tehnoloSke narave, ampak tudi organizacijske in sociološke in lahko nastanejo v ciljih in temeljnih nalogah uprave v nekem okolju. Informatika dobiva pri delovanju in razvoju javne uprave vse večji strateški pomen, zato zaposleni v javni upravi potrebujejo različna znanja s področja informatike, ponekod tudi širša razvojno-sistemska informacijska znanja. Potrebna znanja so na različnih hierarhičnih ravneh različna. Nižje ravni potrebujejo predvsem osnovna uporabna znanja in spretnosti za vsakdanje delo, višje pa poleg teb predvsem strateška znanja, povezana / upravljanjem informacijskih virov (podatkovne baze, informacijska infrastruktura, kadri, finance}. Pobudniki procesa informatizacije so na vseh hierarhičnih ravneh, vendar se na višjih zavzemajo za hitrejše in kakovostnejše storitve za občane ob manjših stroških, na nižjih pa jih k spremembam sili predvsem želja po lažjem in hitrejšem delu zaposlenih. Menimo, da mora biti proces informatizacije voden od zgoraj navzdol, če želimo doseči optimalne učinke. 2. Pristop k raziskavi Vprašalnik, ki je bil osnova za raziskavo, je vseboval štiri sklope vprašanj zaprtega tipa. Posamezna vprašanja smo razdelili Še na pod vprašanja tako, da je vprašalnik na koncu obsegal 173 vprašanj. Glede na dlje raziskave smo želeli enakomerno zajeti tri ključne kategorije zaposlenih v javni upravi na različnih ravneh in v različnih organih - tako zapos- lene na vodilnih delovnih mestih (načelnike, župane, direktorje in druge vodilne osebe) kot tudi strokovne referente in administrativno-tehnično osebje. Anketa je bila anonimna. Razdeljenih je bilo 320D anket in sicer: ■ zaposlenim na ministrstvih - državnim in generalnim sekretarjem, vodjem oddelkov in sektorjev ter zaposlenim v vložišču (528), ■ zaposlenim na upravnih enotah - načelnikom, vodjem oddelkov ter zaposlenim v vložiščih in krajevnih uradih (1058), ■ zaposlenim v lokalni samoupravi - županom in tajnikom občinskih uprav (384), m drugim zaposlenim v javni upravi (1300). Del anket smo poslali neposredno uslužbencem na posameznih delovnih mestih in v posameznih organizacijah, za del anket pa nismo vedeli vnaprej, v katero kategorijo sodijo. Zato točne porazdelitve vzorca nismo mogli predvideti. Dodatno težavo je predstavlja nedostopnost podatkov o številu zaposlenih v posameznih organih in drugih institucijah javne uprave. Za pridobitev podatkov o številu zaposlenih smo raziskali nekiij virov in dobili različne podatke, iz katerih smo sestavili oceno stanja (Tabela 1). Poleg ocene števila zaposlenih v posameznih organih in institucijah javne uprave, je v tabeli 1 prikazano tudi Število neposredno in posredno poslanih vprašalnikov po posameznih skupinah in število prejetih odgovorov. Odgovori na anketna vprašanja so bili preneseni v podatkovno bazo in na koncu v program SPSS, kjer smo jih statistično obdelali. Načrtovana velikost vzorca je bila 3270 zaposlenih. Od tega smo prejeli 555 odgovorov, torej je stopnja anketiranja 17%. Poleg tega mnogi niso odgovorili na vsa vprašanja v anketi. Na posameznem anketnem listu je od vseh 173 odgovorov v povprečju manjkalo 51 odgovorov. Vendar so bili nadaljnji statistični i/.računi narejeni tako, da se manjkajočih vrednosti ni upoštevalo. Skupina Okvirno število vseh zaposlenih Število poslanih vprašalnikov neposredno posredno Število prejetih odgovorov vlada RS in vladne agencije 26.560 0 10 ministrstva 280 126 upravne enote 3.194 1058 229 lokalne skupnosti 3.614 200.000 384 1300 112 javni zavodi ? 0 53 javna podjetja ? 0 13 sodišča 738 sodnikov + 2050 sodnega osebja 0 10 Tabela 1: Število zaposlenih v javni upravi in število poslanih vprašalnikov. Stolpec "neposredno" predstavlja ankete poslane točno določenim osebam, "posredno" pa ankete razdeljene naključnim zaposlenim v javni upravi, predvsem na nižjih hierarhičnih nivojih. 2002 številka 1 ■letnik X lipomlnuti NFOftM ATI K& Mirko Vintar, Mitja Dečnian, Mateja Kunstelj, Anamarija Leben: Stanje in učinki informatizacije v slovenski javni upravi 3. Predstavitev najpomembnejših rezultatov raziskave Posamezne skupine vprašanj so se nanašale na osnovne podatke o anketirancu (starost, izobrazba, poklic, ipd), podatke o stanju na delovnem mestu, podatke o obstoječih in potrebnih znanjih anketiranca ter podatke o stanju v organizaciji (posledice uvajanja IT in način vodenja procesa informatizacije). 3.1. Osnovni podatki o anketirancih Tabela 2 prikazuje osnovne podatke o anketirancih. Ker sc je večina naših izhodišč nanašala prav na razlike v mnenjih zaposlenih glede na vrsto delovnega mesta, izobrazbo in zaposlitev, so bili ti podatki pomembni za izdelavo različnih navzkrižnih statističnih izračunov. 3.2. Tehnološka opremljenost delovnih mest V raziskavi smo najprej želeli izvedeti, koliko časa in s kakšno tehnologijo so opremljena delovna mesta anketirancev in kakšno tehnološko opremljenost zaposleni v javni upravi po njihovem mnenju potrebujejo. Rezultati ankete kažejo, da skoraj 98% anketirancev pri svojem delu uporablja računalnik. 3.2.1. Obstoječa tehnološka opremljenost Anketirance smo najprej podrobneje vprašali o vrsti tehnološke opreme, ki jo uporabljajo pri vsakdanjem delu, in koliko časa jo že imajo na razpolago. Rezultati kažejo (Slika I> graf l), da sc najdlje uporablja osebni računalnik, v zadnjih letih pa jih je vedno več povezanih tudi v lokalne računalniške mreže. Večina anketirancev v zadnjih 5 letih uporablja tudi internet, več kot pol anketirancev pa ima v zadnjih letih tudi dostop do raznih podatkovnih baz (tako internih kot javnih). Glede opremljenosti s programsko opremo (Slika 1, graf 2) lahko ugotovimo, da zaposleni v javni upravi najdlje časa uporabljajo urejevalnike besedil in elektronske preglednice. Uporaba elektronske poŠte se je uveljavila predvsem v zadnjih 5 letih. Dobra polovica vprašanih ima na voljo posebne programe za evidentiranje dokumentarnega gradiva, programske rešitve za podporo pri njihovem strokovnem dolu in sisteme za podporo skupinskemu delu (Croupware Systems). Najslabše je stanje pri sistemih za upravljanje delovnih postopkov (Workílow Management Systems), kar je razumljivo glede na to, da je to razmeroma nova tehnologija. Tudi sistemi za pomoč pri odločanju (Decisión Support Systems) sc malo uporabljajo, nekaj boljše pa je stanje pri uporabi računalniškega izmenjevanja podatkov (RIIJ). 3.2.2. Potrebna tehnološka opremljenost Poleg obstoječe opremljenosti nas je zanimalo tudi mnenje anketirancev o tem, kakšno strojno in telekomunikacijsko ter programsko opremo pri svojem delu potrebujejo. Anketiranci so ocenili tudi nivo nujnosti potrebne opreme z ocenami od l (nepotrebno) do 5 (zelo nujno). Rezultati kažejo (Slika 2, graf 1), da več kot polovica anketirancev ocenjuje, da zelo nujno potrebuje osebni računalnik, dostop do interneta in dostop do internih podatkovnih baz, največ anketirancev (kar 75%) pa kot zelo nujno ocenjuje povezavo v lokalno mrežo, Anketiranci čutijo tudi dokaj visoko potrebo po dostopu do javnih podatkovnih baz, tako brezplačnih kot tudi plačljivih. Rezultati glede potrebne programske opreme kažejo (Slika 2, graf 2), da večina anketirancev za svoje redno delo zelo nujno potrebuje urejevalnike besedil, preglednice in elektronsko pošto. Programske rešitve za evidentiranje dokumentarnega gradiva zelo nujno starost izobrazba instituciji! (zaposlitev) leta zaposlitve v instituciji vrsta delovnega mesta % % % % % od 18 do 29 27 poklicna šola 1 vlada RS ali vtadne agencije 2 manj kot 2 12 administrativno tehnično osebje 26 od 30 do 39 36 srednja šola ali gimnazija 33 ministrstvo 23 od 2 do 5 31 strokovni referenti 38 od 40 do 49 27 višješolska izobrazba 18 upravna enota 41 od 6 do 10 26 načelnik, župan, direktor 9 več kot 49 10 visokošolska izobrazba 20 lokalna skupnost 20 od 11 do 15 11 ostala vodilna delovna mesta 27 univerzitetna izobrazba 25 javni zavod 10 več kot 15 20 magisterij-doktorat 3 javno podjetje 2 sodišče 2 Tabela 2: Struktura anketirancev glede rta starost, izobrazbo, zaposlitev, delovno dobo v instituciji in vrsto delovnega mesta iqximbitdNFORMATIKA 2002 - Številka 1 - letnik X Mirko Vlnlar, Miljo Dečman, Mateja Kunstelj, Anamarija Leben: Starrje in učinki informatizacije v slovenski javni upravi Sjrt»SI0|6n PC PC povedan v I AN dostop (ki Interneta inlcme PMJI* kovr« baze javne bnüptaCM ap lavne plačljive BP odstotek 90 so 70 60 50 <50 30 20 10 0 - .—- i n i i j- m uitp- vll n« b«-sodit elektronska pfcjle-dnica etek-t'ü'i ska pü£tj sw .'.i link Vi-dr: o SllO- komu dnin flnw SWza Skll. pinsko delo 5Wia pomot pri od-kiCanJu RIP 6as opremljeno sli □ ni I 1 načrtujemo □ rin 2 lati ■ 2-5 let ■ voč kol S lot Stika 1: Stanje opremljenosti a Strojno ir» telekomunikacijsko opremo (levo) ter programsko opremo (desno) nivo potrebnosti [_J 1-nepotrebno samottoien PC dostop Interne javne javno urejr- olek riek- 5W swn WotK- SWn SWn RIP PC ¡»vezan do podal- brezplačne ptatljive valnik tronsfea Irci" zadek. sira- llow skd- pomot i LAM kilernela kovne BP BP be- piagle- ska ura- kovno pinsko pilbd- Oaze sedil dniu poila dwi delo delo totanju Sfika 2: Potrebna strojna in telekomunikacijska oprema (levo) ter potrebna programska oprema (desno) potrebuje 44% anketiranih, 15% pa ocenjuje, da teh programskih rešitev ne potrebuje. Še bolj nasprotujoča so si mnenja anketirancev prt programskih rešitvah /.a podporo strokovnemu delu; 33% jih ocenjuje, da tako programsko opremo nujno potrebujejo, 32% pa, da je ne potrebujejo. Anketiranci kot dokaj potrebno ocenjujejo tudi uporabo sistemov /.a podporo skupinskemu delu in računalniškega izmenjevanja podatkov, medtem ko sisteme /a pomoč pri odločanju in sisteme za upravljanje delovnih procesov ocenjujejo kot manj potrebne; Primerjava stanja opremljenosti in izraženih potreb nam pokaže, da strojna in telekomunikacijska oprema v veliki meri ustreza izraženim potrebam (Slika 3, graf t), nekaj večja odstopanja lahko zaznamo le pri dostopu do podatkovnih baz (tako internih kot javnih). Mnogo večje so razlike pri obstoječi in potrebni programski opremi (Slika 3, graf 2). Tu je stanje zadovoljivo le pri osnovnih programskih orodjiii, pri zahtevnejših programskih rešitvah pa so odstopanja zelo velika. Ugotovimo lahko, da omogoča obstoječa opremljenost medsebojno povezovanje organov in institucij v javni upravi kot tudi povezavo z občani in gospodarstvom. Prav tako je opazno, da je opremljenost s strojno in telekomunikacijsko opremo precej boljša kot opremljenost s programsko opremo, kar kaže na to, da se šele v zadnjih letih širi zavest, da uvajanje informacijske tehnologije v poslovanje omogoča veliko več kot le zamenjavo pisalnega stroja z računalniki. samoten PC PC povezan vLAN dostop do Intemcll intern« podatkovne baje lavne javne brezplačne plačljive BP BP OdälOEOk too 90 m I I imam-načrtujomo H potrabujem urejs- elek- elek- SW SWza Work- SWu KWia tie valnik tronska Inn za dok. 5lro How sku- pomoč Izmen, be- predle- ska gra- kovno pmsko ph od- pod- sedil drnca poŠta divo dna (telo loCaniu alkov Slika 3: Primerjava obstoječe in želene opremljenosti: strojna In telekomunikacijska oprema (levo) ter programska oprema (desno) 2002 - Številka 1 -lelnikX iiftiminuA NFOR M ÄTIKA £ "j Mirko Vintar, Mitja Dečnian, Mateja Kunstelj, Anamarija Leben: Stanje in učinki informatizacije v slovenski javni upravi 3.2.3. Vloga elektronskega poslovanja v prihodnosti Zaradi vse večjega poudarka elektronskemu poslovanju v gospodarstvu, v zadnjih dveh letih pa tudi v upravi, nas ji' /■.¿miníalo, kakšno mnenje o elektronskem poslovanju imajo zaposleni v javni upravi. Ker ¡i.» elektronsko poslovanje povezano z uporabo svetovnega spleta in elektronske poste, nas je še posebej zanimalo, za katera opravila ju zaposleni uporabljajo. Rezultati so pokazali (Slika 4, graf 1), da večina anketirancev uporablja elektronsko poŠto za komuniciranje s sodelavci, za komuniciranje z domačimi strankami in za komuniciranje z domačimi institucijami, medtem ko komuniciranje s tujino preko elektronske pošte še ni uveljavljeno. Tudi uporaba svetovnega spleta jé med anketiranci precej razširjena (Slika 4, graf 2). Najpogosteje anketiranci uporabljajo svetovni splet za iskanje informacij. Več kot polovica vprašanih uporablja internet za dostop do različnih elektronskih storitev, zanimiv pa je dokaj visok odstotek tistih, ki interneta v te namene ne uporabljajo (odstotek se giblje med SI in 38). V nadaljevanju nas je zanimalo, kako zaposleni v javni upravi ocenjujejo hitrost uvajanja elektronskega poslovanja {Slika 5, graf 1) in pomembnost elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa za javno upravo (Slika 5, graf 2). Anketiranci so v ocenah hitrosti uvajanja elektronskega poslovanja precej previdni, saj jih le 32% meni, da bo stopnja zamenjave papirne- ga poslovanja z elektronskim v naslednjih petih letih večja kot 50 odstotna. Pri tem je zanimivo, da veČina anketirancev (56%) meni, da sta elektronsko poslovanje In elektronski podpis za javno upravo nujna ali vsaj zelo pomembna. 3.3. Potreba po različnih znanjih na različnih hierarhičnih ravneh Pri raziskavi smo se v nadaljevanju osredotočili na področje znanja zaposlenih v javni upravi. Pridobiti smo želeli podatke o obstoječem in želenem znanju zaposlenih glede na njihovo delovno mesto in druge faktorje zaposlitve. Informatika pri delovanju in razvoju javne uprave pridobiva na pomenu tako na praktični kot tudi na strateški ravni in eden od ključnih dejavnikov uspeha uvajanja je prav znanje [Silič et. al, 2001]. Predpostavili smo, da administrativni uslužbenci najbolj potrebujejo predvsem uporabna znanja in spretnosti za svoje delo, strokovni referenti pa poleg osnovnih znanj tudi znanja o razvoju informacijskih storitev, saj so pogosto v skupinah, ki se ukvarjajo tudi z razvijanjem različnih novih rešitev. Največ strateškega znanja, povezanega z upravljanjem informacijskih virov, pa naj bi potrebovali zaposleni na vodilnih delovnih mestih. Ti poleg nujnih osnovnih uporabnih znanj in spretnosti potrebujejo tudi znanje o informacijski infrastrukturi, podatkovnih bazah, informacijskih, finančnih, kadrovskih virih ipd. odstotek SO 70 60 50 40 30 20 10 0 kurnuni-oiranja s sodelavci kumunl-cirantO £ domaČimi kuniurn-clrania s tujim _ _ J 1 i "1—1 p —I □ J Ur kumu.ni. ciranje i domaČimi loimunt- c iranio; irtttttueljaml odstotek BO t» 70 60 £0 «0 30 20 (0 o iskani! InformscJI j 1 (-storitve domaČe Institucije e-storrtve sodeiujoCih podjetji uporaba I I ne uporabljam I j uporabljam ■ poiroBfio uvesti e-storrtvt ostalih Institucij sirarnami stunhami msíluCIJjml a lujme Slika 4: Uporaba elektronske pošte (levo) In svetovnega spleta (desno) nepomembna 4* nu|ru 34 % pemembna <0% Jeto pomembna Slika 5: Stopnja zamenjave papirnega poslovanja z elektronskim v naslednjih petih letih (levo) in ocena pomembnosti elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa za javno upravo (desno) 22 t^imin KÍÍHFOR M ATIKA 2002 - Številka 1 ■ letnik X MlrHo Vlntar, Mitja Dečman, Mate/a Kunsief/. Anar)iarya i.ebsn: Stanje in učinki informatizacije v slovenski javni upravi srednje vrednosti odgovorov samcizo- tetan - inlErni brajevanje financira sam tetiji vrsta dd mesta ¡ I admin -teh osebje i ' strokovni reterenli ■I najviija vodilna DM ■ asíala vodilna DM Vit kol 5 tednov 17* mani MI 1 leden 23« od 2 do 5 tednov 29* od 1 t)o 7 tedna 31 % Slika 6: Načini in čas pridobivanja dodatnih potrebnih informacijskih manj Za potrditev ali mogoče zavrnitev teh predpostavk smo anketirance spraševali predvsem po obstoječem in potrebnem znanju tako na področju osnovnih uporabnih znanj in spretnosti kol tudi na področju drugih informacijskih znanj. Zaposleni pridobivajo dodatna potrebna informacijska znanja/ ki jih na svojih delovnih mestih potrebujejo, pa jih niso dobili v času rednega Šolanja, na različne načine. Slika 6 prikazuje srednje vrednosti odgovorov za posamezne vrste delovnega mesta in posamezne načine dodatnega usposabljanja. Kot lahko vidimo, se zaposleni dodatno usposabljajo večinoma samoiniciativno in ker jih mogoče v to prisili situacija na delovnem mestu. Pri tetn so razlike glede na vrsto delovnega mesta zanemarljive. Prav tako je takih, ki so si pridobili dodatna potrebna informacijska znanja s tečaji, ki so jih plačali sami, dokaj malo. Malenkostno izstopa administrativno-tehnično osebji-. OpaznO pa je, da so tečaji, organizirani znotraj organizacije, in tečaji, ki jili plača organizacija, namenjeni v glavnem strokovnim referentom, načelnikom, županom, direktorjem in drugim vodilnim delovnim mestom. Samo izobražujejo se v glavnem mlajše generacije, starejše pa bolj s tečaji, ki jih organizira ali plača organizacija. Verjeten razlog je v tem, da so mlajše generacije administrativno-teh nično osebje in strokovni referenti, starejše pa zasedajo bolj vodilne položaje in si tako laže priskrbijo dodatna usposabljanja v okviru organizacij samih. Skupno trajanje dodatnega usposabljanja je v glavnem od ] do 5 tednov. Se pa v povprečju zaposleni na vodilnih delovnih mestih dalj Časa dodatna usposabljajo na področju računalništva in informatike, kar lahko povežemo s podatki, da so ti ljudje starejša generacija, ki v času rednega šolanja ni dobila ustrezne izobrazbe s tega področja. Glede obstoječih osnovnih znanj in spretnosti za delo z računalnikom po posameznih področjih lahko ugotovimo, da med zaposlenimi na različnih delovnih mestih ni velikih razlik (Slika 7). Raven osnovnih in dodatnih znanj iz urejevalnikov besedil, osnovnega znanja o preglednicah, internelu in elektronski pošli je visoka. Manj imajo zaposleni dodatnih znanj o preglednicah (statistične funkcije, "kaj-če" analize), razvoju in uporabi podatkovnih baz in poizvedovalnega jezika SQL. V primerjavi s potrebnostjo /.nanj na posameznem področju izstopata predvsem znanje o interne tu in elektronski pošti. To pomeni, da se zaposleni zavedajo pomembnosti elektronskega poslovanja in vloge interneta v poslovnih procesih uprave. Potrebnost posamezne vrste znanja so anketiranci ocenjevali z 1 za nepotrebno in s 5 za zelo nujno. Če primerjamo posamezne odgovore bolj podrobno, ugotovimo, da z obstoječim znanjem edino administra ti vno-teh nično osebje na področju osnovnega znanja urejevalnika besedil in preglednic presega sridnie vrednosti odaovorov S 4 3.5 3 2.S 2 1.5 1 0.5 0 osnove osnove doda- deda- mt. osnove doda- poiz- internet etek' ure] pregie- mo Ino tele*, podatk. tru ved Iranska besedil dnic urej preglo- tetino- bi! podatk. palci- (mita besedil dmt logtja baz SOL srodrjo vrednosti odgovorov 5 vrsta del mesta I I admin.-toh. osobjo I I strokovni referenti ■ najviSja vodilna DM H oslata vodilna DM osnove osnove doda- doda- Int. osnove doda- poiz- internet elek- urtl pregtc- tno traj telek. podatk, wo ved tronska besedil dnic urej. preale- tehno- baz podatk jeziki- pošla besedil dne totjIJa baz SQL Slika 7: Obstoječa (levo) in potrebna (desno) znanja za dcio z računalnikom 2002 - Številka 1 letnik X , i ikac i|e/skd/skd. hI m1, 2002. ♦ Mirko Vintar je po končanem študiju na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani začel svojo poklicno pot na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Delal je kot programer, sistemski analitik in nato konzul ta nt pri uvajanju informacijske tehnologije v gospodarstvu in javni upravi. Od leto 1977 predava predmeta Informatika ter Informacijski ¡istemi na Visoki upravni šoli v Ljubljani, kjer je tudi vodja Instituta za informatizacijo uprave. Je aktiven član mednarodnih strokovnih organizacij. ♦ Mitja Dečmanje leta 1998 diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Po diplomi je vpisal podiplomski študij na isti fakulteti, smer Računalništvo in ga leta 200 7 zaključil z magistrskim delom s področja varnega elektronskega poslovanja. Zaposlen je kot asistent stažist na Visoki upravni šoli v Ljubljani, kjer se poleg pedagoškega dela ukvarja Š6 z raziskavami na področju informatizacije uprave. ♦ Mateja Kunstelj je leta 1997 diplomirala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1998 vpisala podiplomski študij informacijskih sistemov in odločanja. Zaposlena je kot asistentka-mlada raziskovalka na Visoki upravni Šoli v Ljubljani, kjer se poleg pedagoškega dela ukvarja še z raziskovanjem na področju informatizacije uprave. ♦ Anamarija Leben je leta 1990 diplomirala na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju s področja oblikovanja podatkovnih mode/o v. Svojo poklicno pot je začela kot programerka in kasneje nadaljevala kot sistemski analitik na področju oblikovanja in izgradnje celovitih informacijskih rešitev. Od leta 1995 je redno zaposlena kot asistentka na Visoki upravni šoli v Ljubljani, kjer je vključena tudi v raziskovalno delo s področja informatizacije uprave. 2002 - številka I - letnik X i ifiwn(jntfiNFORM AT IKA