Dorcc m mclc Slovcnijc iimrl Na Jožefovo ob petih zjutraj je preminul v Mariboru g. dr. Franc Kovačič, prelat in upokojeni profesor bogoslovja. Kljub junaškim borbam ter priznani književnosti niso hoteli poznati Siovencev odloeevalci o evetovnem miru ob prevratu. Hvala Bogu smo imeli že pred zlomom Avstro-Ogrske učene može, kateri so prinesli na mirovno konferenco v Pariz natančne podatke: kaj in koliko smo zaslužili Slovenci po krvoprelitju svetovne vojne. Med prvimi branitelji slovenskih mej in pravic v Parizu po svetovni moriji je bil gospod prelat dr. Franc Kovačič s svojdm temeljitim poznanjem slovenske zgodovine in zemljepisne lege od pojava Slovencev na pozorišču zgodovine. Srce g. prelata dr. Kovačiča, kateremu sta bili svetinji: Slovenija in jugoslovanska država od dijaških let do groba, je nehalo biti po dolgotrajnem bolehanju na Jožefovo. * G. prelat dr. Franc Kovačič se je rodil dne 25. marca 1867 v Veržeju. Po v Vaiaždinu končani gimnaziji je prejel v Mariboru mašniško posvecenje 25. julija 1894. Radi izredne nauarjencjLi ga je poslal škof po končanih bogoslovnih nauk'h v Rim, kjer je postal doktor modroslovja in ie bil poklican na mariborsko bogoslovnico za profesorja. V službi profesorja js deloval z vso vnerao še tudi precej let po prevratu. Za zasluge neustrašene narodne borbenosti in smotrenega dela za razmejitev jugoslovanske države na pariški mirovni konferenci je bil odlikovan od kralja z redom sv. Save in jugoslovanske krone. Sv. oče ga je imenoval za monsignora in prelata. ¦*¦ G. dr. Franc Kovačič ni bil samo učen bogoslovni profesor, kateri je vzgajal desetletja navdušene in najboljše slovenske duhovnike, bil je tudi eden naibolj temeliitih zgodovinskih ugotoviteljev: od kod smo prišli Slovenci, kaj smo bili in kaj še lahko dosežemo kot borben narod, če bomo pametni in se bomo držali smernic močne jugoslovanske države. Slovenski bogoslovni vedi je zapustil mnogo učenih razprav, katere so in bodo zanimale bogoslovce. Pri vsej učenosti pa g. prelat ni nikdar pozabil, da se je rodil na slovenski zemlii, katero ie treba braniti z zapisanimi zgodovinskhni podatki. Izpod njegovega plodonosnega peresa imamo štajerski ^lovenci znamenite zgodovinske spise c Središču, Ljutomeru, Veržeju, Dijaškem semenišču v Mariboru in zelo obšimo zgodovino Lavantinškofije za rijeno 7001etnico. Nekaj let za tem, ko je bila zasigurana Slovencem svoboda v okviru jugoslovanske države, se je posvetil rajni g. prelat z vso vnemo ba natančnostjo največji svetinji svobodne Slovenije: proglasitvi ekofa dr. A. M. Slomšeka za svetnika. G. dr. Fr. Kovačič nam je zapustil v izdaji Družbe sv. Mohorja najbolj poliudno obdelani življenjenis naše?ra največiega škofa Slomšeka z namenom, da bi ga njegovi Izsledki povzdignili do zaslužene časti oltarja. * Vsemogočni je poklical po plačilo g. prelata dr. Fr. Kovačiča z dvema neizpolnjenima ui naiiskrcnejšima željama: da bi bil Slomšek proglašen za svetnika in da bi bil sklenjen trajen sporazum s Hrvati. Prenričrni smo, da bosta ti dve vseživljenjski bi z neutrudliivim ter uspešnim delom spremliani prelatovi želji v najkrajši bodočnosti izpolnjeni. G. prelat dr. Fr. Kovačič je bil vesele narave, izredno goreč duhovnik in ie rad zahajal v družbo duhovskih in svetnih tovarišev, s katerimi je razpravljal o slovenski prošlosti ui bodočnosti. Nepopisno veliko je storil za ohranitev slovenskih znamenitosti. Na polju poznania ju^oslovanske z^odovine v vseh dobah je bil do svoie smrti priznan od vseh znanstvenikov v naši državi. Od prevrata do zaključka plodonosnega živh'enja ie vršil službo predsednika Miizeiskega društva v Mariboru. Ob vsakem prostem času je bil na raznolago za predavania v društvih o predvojr>em in r>ovoi-nem razvoju S^ovencev. Hrvatov iv. Srbov. S prelatora dr. Kovačieem ie Slovenijo in Ju^oslavijo zapvstil mož žive in ri^s^ne bese^e gorečega oporr>ina: Slovenni, Hrvati in Srbi. bodite slo^ni, da se boste obranili tudi nepredvidenih sovražnih navalov! O veličastnem zadniem snremstvu, katere<?a ie bil deležen bHgonokoini iz S^o^nšekove karve^e na starem maribor«kem pokoppMšču na pokopališče frančiškanske župnije na Pobrežju, bomo poročali v prihodnji številki.