SVOBODNA SLOVENIJA
ANO XXXVI (30)
štev. (No.) 32
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
11. avgusta 1977
Tudi s tem se lahko postavljamo
. V španski publicistiki — in kaste-ljanski sploh — se letos omenja poseben kulturni jubilej, namreč tisočletnica prvega zapisa kasteljanske besede, ki stopa na mesto tedaj edinega literarnega jezika latinščine. L. 977 je namreč v samostanu San Millan de la Cogolla skromen menih pri prepisovnju neke latinske molitve sv. Avguština 'nenadoma „v navalu iskrenosti in utrujenosti nad tekstom mrtvega jezika, ki ga je slabo razumel“ — kot je zapisala Là Pren-sa — „napisal 43 besed v navadnem ljudskem jeziku,“ med njimi tudi opravičilo in prošnjo: „Dovoli mi' Gospod, napraviti to uslugo..To so bile prve besede, znane literarnim zgodovinarjem, ki so bile napisane v 'Španiji v dozdaj vulgarnem, preziranem, neplemenitem žargonu, ki pa se je doslej naprej imenoval, „kasteljanščina“. Ta je postala zlata posoda takšnih duhovnih stvaritev, kot je bil kmalu nato Cid Campeador, pa 'zlati vek ksteljanske književnosti s Cervantesom, Lope de Vego, Caldero-nom... pa sv. Terezijo Veliko-, sv. Janezom od Križa in sestro Juano. .. pa , vse doslej • z vsemi klasiki starega in novega sveta, kamor se je po Kolumbovi poti 1. 1492 razširila — sedaj že žlahtna — govorica, ki jo danes govori in piše 300 milijonov prebivavcev na zemlji.
O,	bogato poplačana usluga, ki jo je storil z gosjim peresom pišoči, latinščine naveličani in slabo govoreči menih 1. 977.
Danes gre glas o njem po vsem svetu in vsi etnični kasteljanci so danes ponosni na svojih težkih, plodnih tisoč lèt.
In mi Slovenci ob tem jubileju? Na kakšne misli nas navaja ?
Ali nismo že pred nekaj leti doživeli tisočletnice naše prve zapisane slovenske besede v Brižinskih spomenikih ? Dva skromna spovedna obrazca pa začetek predspovedne pridige. Nič več, pa so ti orumeneli pergamenti več vredni kot kamniti .spomenik! Znanstveniki postavljajo njih zapis v 1. 973 in morda par desetletij za tem (napisani so namreč od različnih rok in v različnih časih). Če nismo prehiteli „odkritja“ kasteljan-ščine, smo zapisali slovenščino vsaj v istem času in s še pomembnejšimi besedami: „Odpovem se hudobnemu duhu...“ Bo za to naš ponos manjši ? Toliko večji, kolikor manjše je naše število — dva milijona proti tristo milijonom!
In kaj vidimo v teh naših dokumentih, ki jih je odkril Kopitar 1. 1803 ?
So to prvi zapis slovanske besede sploh v latinici, pisavi karolinške zahodne Evrope. Na zunaj, dokument’ naše privezanosti na evropsko kulturo. So dokument jezika, ki iz praslovanske skupnosti prehaja v oblikoslovje novega slovenskega narodnega jezika. Slovenskega, kot kasteljanščina iz latinščine. Kot pergament, kot „papir“, so najstarejši ohranjeni list, na katerem je zapisana kaka slovanska beseda, kajti vsi zapisi davnih cirilometodijskih glagolskih knjig so kopije iz poznejših let (XI. st. naprej).
Zanimivo je tudi to, da so tudi Brižinski spomeniki samo kot pergament (papir) iz omenjenih let X. st., sicer pa so prepisani iz prejšnjih predlog ter so po vsebini in jeziku starejši, morda celo za stoletje, morda manj, morda več... in lahko segajo do časa sv. Blagovestnikov (863 naprej). Pokojni dr. R. Kolarič trdi, da segajo po tradiciji celo v čas pred prihodom sv. Bratov na Moravsko. Po tej hipotezi bi bili Brižinski spomeniki starejši kot cerkvenoslovan-ski zapisi, najstarejši slovanski zapis sploh! Naj jih je zapisal bavarski škof Abraham v X st. ali oglejski patriarh sv. Pavlin II. v VIII. st., gotovo so starejši po vsebini in jeziku kot iz X. st. Morda bi tako prišli v čas, ko je za Karla Velikega sinoda v Mainzu 1. 813 dala • navodila škofom, naj najpotrebnejše molitve posredujejo narodu v ljudskem domačem jeziku. Oče naš, Vero, spovedne molitve... Tako imamo ohranjen slovenski očenaš iz časa pred smrtjo Karla Velikega (814), kajti do tedaj so molili „pridi- k nam tvoje bogastvo (dein
ODPADI OD KOMUNIZMA SE MNOŽE
El dialogo y su finalidad
Pročali smo o Odboru za obrambo delavcev na. Poljskem in o preganjanju njega članov celo ■ ‘z grožnjami o smrti. Eden bivših komunistov in delavskih voditeljev O. Szeehter je napisal temu Odboru posebno pismo, ki ga je priobčila pariška Kultura letos v junijski številki. V njem, piše, kako so včasih pred vojno vlade odgovarjale na pritožbe zapornikov in njih branivcev, če so slabo ravnali z njimi po ječah. Navaja tudi svoj primer, ko so ga 1.1 1934 zaprli v Lueku kot komunista, so slabo ravnali z njim, pa so se pritožili njegovi braniv-cil in je, notranji minister odločil preiskavo ter vso tisto policijsko postojanko „razpodil“. Torej ima vlada moč, da napravi red. Prej so ga delali, zdaj pa gredo ljudske oblasti mimo delavskih pritožb. Ko tako poda več primerov pravnega ravnanja pred vojno v „kapitalistični državi“, zdaj pove svojo zgodbo v „demokratičnem redu,“ kot ga doživlja na Poljskem in ga razodeva sedaj v pismu Odboru za obrambo delavcev. Ta-ko-le izpoveduje svoje — razočaranje s komunizmom,, kakor ga povzemamo iz daljšega članka:
„Sem že starejši človek. Rodil sem se na prehodu dveh stoletjih, devetnajstega in dvajsetega, že več kot pred 50 leti isem se začel udejstvovati v političnem 'življenju, točneje rečeno v komunističnem gibanju. Bil sem v času med obema vojnama trikrat sojen zaradi komunistične delavnosti. Skupno sem dobil deset let, in sem jih osem preživel v raznih ječah, dve leti pa mi je oprostila amnestija. Že več let delam bilanco svojega političnega dela. Zdaj je zadnji čaš, da to naredim.
Človeška delavnost se ne ocenjuje po tem, kaj je kdo nameraval, ampak po tem, kakšne so posledice njegovega dela. Zdaj premišljujem svoje ravnanje prav po tem drugem merilu in ga smatram — govorim odkrito in brez pridržkov -— za pozitivno. To zavest imam že dolgo časa, toda do zdaj sem jo hranil „pod korcem“. Toda kljub vsemu smatram, da moram deliti svoje življenjsko delovanje na, dva dela. Prvi je tisti, v katerem sem deloval v skladu s svojim prepričanjem in v dobri veri,-drugi pa ta, v katerem sem deloval proti svojemu prepričanju in dvomom. Taka podelitev mi pomaga psihološko označiti moje postopanje', pa tudi postopanje mnogih drugih, meni podobnih ljudi.
■■■■■■■■■■■
Reich!), in šele pozneje — „kraljestvo“ (kralj = Karl, kot cesare Cezar).
Po tej poti nazaj — smatrajoč spomenike kot kopijo prejšnje kopije, bi z originalnim zapisom prišli morebiti blizu časa, ko je 14. februarja 843 bila zapisana prvikrat Uancoščina v Straas-sburški prisegi. Ta se je še prej kot kasteljanščina razvila iz latinščine. Še pozneje se je razvila italijanščina v XII., prav zaradi tega, ker je direktna nadaljevalka latinščine in je ta sorodnost zavlačevala pot v pisano vulgarnost, ki se je dopolnila šele v Dantejevem času. Še pozneje se je pojavila današnja angleščina, ki se je začela pisati v XIII.
st., potem ko se je staremu germanskemu anglosaksonskemu jezikovnemu elementu pridružil po invaziji francoskih Normanov še romanski jezikovni element. Slovanski jeziki se niso pisali pred 863. letom, kot splošno mislimo, dasi bi po dr. Kolaričevi hipotezi imeli Slovenci že v VIII. st. slovensko nabožno literaturo, in so Hrvati prepričani —■ dr. Mandič in drugi —, da sta sv. Brata uporabila hrvaško glagolico kot predlogo za svojo pismo. ..
Vse to nam prihaja na misel ob ka-steljanskem jubileju.
Pa še več. Brižinski spomenik ni samo 'filološki, jezikovno-slovnični dokument o tvorbi narodnih jezikov, temveč kaže tako literarno kompozicijsko ustvarjajočo moč, čistost in nazornost jezika (II. spomenik, govor), da dr. Gri-vec trdi, da spada med „najzrelejše srednjeveške spise vseh narodov...“ Dr. Kolarič meni, da smo „imeli Slovenci ob koncu VIII. st. versko literaturo, ki ni dosti zaostajala za takratno visokonem- ' ško literaturo te vrste.“ In on je slavist in tudi germanist, in ve, da je bila
Najprej, najbistvenejši greh komunizma je v tem, da so, prepričani o o-mejenosti demokracije v kapitalističnem redu, kratkomalo začeli odkrito likvidirati vsako demokracijo. Vse to, za kar so se tlačeni sloji stoletja, borili in kar so dosegli, je bilo na mah uničeno. Tedaj sem v svoji mladostni gorečnosti in navdušenju mislil, da je to zlo pač nujno za predhodno dobo. Toda pojavile so se nujne posledice prvega naglavnega greha. Zlo se je razraslo in razširilo na način, ki budi strah. Likvidacijo demokratične svobode je dvignil Stalin do „vrha zgodovinskega razvoja“, ki je obvezovala vse. Potem so prišla leta groze in zločinov. Tedaj so se v meni počaisi pojavljali dvomi in razumevanje tega, kar se je dogajalo. Prišel sem do sklepa, da sta se Marx in -Lenin (in vsi njuni učenci) vendarle motili. Po njih naukih bi moral po kapitalističnem redu nastopiti nov socialistični red. Toda to se ni zgodilo. Pokazalo se je, da se je po zrušitvi kapitalizma rodil socialni red, ki ni podoben ne prejšnjemu odstranjenemu, ne takemu, kakor smo ga pričakovali, socialističnemu. Ta novi red še vedno čaka ha analizo in na svojega zgodovinopisca. Vse se je zgodilo naravnost tako, kakor da so se zaprisegli, da bodo naše mladostne ideale sprevrgli prav v njih nasprotje!
Hotel sem in moral bi se boriti proti vojnam in njih izvorom, za demokracijo in osvoboditev delavskega razreda in vsega poljskega naroda, za socializem. Žal se to ni izpolnilo. Sčasoma sem prišel do prepričanja, da sem škodoval poljskemu delavskemu razredu, da sem delal proti poljskemu socializmu in demokraciji.
Potem, ko sem že notranje prelomi) z vsem tem, še vedno nisem imel poguma, to povedati javno; mislil sem, da je dosti molčati, ne udeleževati se političnega dela in se samo v „nočnih pogovorih“ pomenkovati s prijatelji o tem. S tem pa sem šel „nazaj“, obrnjen kot Lotova žena, samo nazaj, 'kjer je bila moja mladost; polna zvestobe mojim prepričanjem, pred mano pa suha puščava. Pomenilo mi je, da je vse to zgodovina, da so se razmere spremenile, da je čas šel naprej, in je vse to zamrlo; izgini-
lo... Toda ne šele od danes pa vem, da zgodovina gre naprej, nenehno, neusmiljeno, grozotno...
Vidim že drugi breg mojega življe-
tisti čas v Evropi poleg latinščine nemščina najstarejša in najpomembnejša že narodna književnost. In mi Slovenci smo bili odvisni od nje (Molitev sv. Emme-richa).
Pa smo potem postali tudi vplivam po slovanski književnosti sv. Cirila in Metoda. In prav v drugem spomeniku je sled učenja sv. Cirila in je vidna podobnost s pridigo sv. Klimenta bolgarskega, Metodijevega učenca. Kdo je na koga vplival ? So tudi mnenja, da sta oba originala imela skupno predlogo. Kakor koli, zveza med njima je ugotovljena in medsebojno vplivanje sprejemljivo. Tako so Brižinski spomeniki postali tudi vez med Vzhodom in Zahodom, in dr. Grivec je zapisal: „Vse podobne srednjeveške spomenike pa Brižinski spomeniki presegajo po izvirnem spajanju vzhodnih in zahodnih prvin.“ Vsekakor edinstven literarni spomenik s tolikimi pomembnostmi, ki se nam obnavljajo ob spominu na. tisočletnico ka-steljanskega prvega jezikovnega zapisa,! ko smp mi Slovenci podobni jubilej proslavili že pred leti. Dr. Slodnjak je že 1. 1968 posvetil svojo Zgodovino slovenskega slovstva tisočletnici Brižinskih spomenikov in dr. Kolarič svojo znanstveno’monografijo 1969.)
In naj bi ne navdajal Slovence tak ponos, kakor kasteljance?
Ponos, da Slovenci nismo nič zaostajali za svetovnimi narodi, da smo začetek postavili na svetovno kulturno gladino in mu dali svojo posebno vsebino: zvezo med dvojno Evropo, zahodno kot vzhodno. Ali nam ’ni dano to poslanstvo tudi za sedanji čas?
In tudi emigracija ima pri tem svojo vlogo.
Tine Debeljak
En un reciente reportaje el presidente de la Nación, general Videla, définió algunas de las cuestiones que interesan altamente a la opinion publica. Una de eilas es, sin duda, el dialogo entre el Gobiemo y el pueblo, la finalidad y los alcances del mismo. Al respecto dijo el general Videla:
“La finalidad del diàlogo que ha de abrir el Gobierno es multiple. En primer lugar, y corno hemos sostenido en otras oportunidades, este gobiemo, corno cualquiep otro, debe evitar el aislamiento. Aquel gobierno que pretenda, en una presuntuosa actitud, ser el unico poseedor de la verdad, no podrà verse aislado del resto de la ciudadama, pues la soledad sera un efecto de equivoca conducta.
“El Proceso de Reorganización Nacional ha buseado no incurrir en ese error. De tal manera,t el diàlogo que hemos de instrumentar, serà la forma mas adecuada para sistematizar un feoundo intercambio de opiniones con los hom-bres autènticamente representatives de la sociedad argentina.
nja, toda vidim tudi blesk zarje novih časov. Prišel bo čas, ko bodo izginile sedaj nam grozeče kasarne in maškarade, kadar bodo stopili ljudje na ulice mest in vasi, da pozdravijo novo pomlad, novo pomlad Poljske in novo pomlad narodov.
Znani jugoslovanski komunist Djilas, citira pisec, jei nekoč zapisal : „Pred vsakega človeka, ki je sprejel komunistično idejo iz lastne volje in zaradi altruistič-
nih vzpodbud, bo nekoč stopilo ostro vprašanje — prej ali slej —: kaj pa nasprotje med idejo in prakso partijskih voditeljev?!“ Kar se tiče mene, razumem zdaj to nasprotje, in sklenil sem, da bom o tem pisal javno, žal, šele prej ali pozneje. Da sem prišel do tega spoznanja, se zahvaljujem predvsem poljskim delavcem in v nemajhni: meri delu tega Odbora za obrambo delavcev.“
Negibnost v razvoju zahodnoevropskih držav
V začetku meseca junija je dopisnik The New , York Timesa v Bonu Craig R. Whitney, nanašajoč se na vladajoče vzdušje v' Zahodni Nemčiji, zapisal:
„'Obstaja, stalno vzdušje okorelosti in negibnasti, ki zadeva skoro vse panoge narodnega življenja.“ Ta presenetljiva ugotovitev je dala londonskemu dopisniku istega lista Anthony Le-wisu povod, da, je na kratko razčlenil položaj v večjih zahodnoevropskih državah, in prišel je do istega zaključka:
Velika Britanija ima vlado, ki ni sposobna vladanja v skladu s tem, kar je Britancem naravno: odobriti zakone. Laburistična vlada ne more računati s parlamentarno večino za noben pomemben primer svojega zakotndajnega programa, niti za proračun. Svojo listo prizadevnosti je dejansko skrčila na eno samo točko: politično preživetje.
Francija pričakuje svojega novega Godoya (princ miru). V narodnem mišljenju prevladuje mnenje o možnosti zmage socialistično-komunistične koalicije v .naslednjih skupčinskih volitvah. Predsednika Giscard d’Estainga in njegovo vlado preganja tudi izzivanje desnice, zasnovano od neodegaullistov pod vodstvom Jacques Chiraca.
Problem Italije je, da dejansko, ne obstaja nikakršna oblika vlade. Krščanski demokrati se imajo zahvaliti komunistom, da so na oblasti. Kaže pa, da ni nihče v stanju izvrševati učinkovite avtoritete. Ideološke tolpe predstavljajo izzivanje celotne družbene in zakonite strukture.
Pravtako mislim, da volitve ne bodo mogle rešiti procesa zahodnoevropskih vladavin iz krempljev negibnosti. Velika .Britanija stoji verjetno pred bodočim obdobjem frakcioniranih parlamentov, v katerih nobena stranka ne bo dosegla zase večine.
Če bi v Franciji zmagala levica, je. računati z izvršilno-zakonodajno okorelostjo. V Nemčiji je desničarska opozicija tako razdvojena kot je nestalna vlada.
Zadnje volitve v Italiji so ostale ne povsem definirane. Če je sploh možna ■tu kaka shema, nikakor ne gre za nekaj, kar bi se moglo razložiti z vse zajemajočo in kontinentalno posplošnost-jd. Te države ostajajo zelo različne. Ne oziraje se na svoje probleme, ima Velika Britanija vendarle občutek stabilnosti, ki pa je precej odsoten v Italiji, kjer iso politično ugrabitve postavile najosnovnejše predpostavke pred vprašaj.
- Vendar je treba vključiti v okorelost teh demokracij še nekaj več kot samo zavest takega stanja. Vsem skupni element predstavljajo gospodarski problemi zadnjih let in dozdevna nesposobnost vlad, da bi jih obvladale. Celo zahodni Nemci, gospodarski čarovniki, imajo skoro milijon, nezaposlenih. Volivci so povsod lahko prišli do zaključka, da ne razpolagata ne desnica
ne levica z, odgovorom na morečo kombinacijo brezposelnosti in inflacije. Narod lahko spozna še nekaj globljega: da že niso več veljavne predpostavke, na podlagi katerih so zahodne vlade gradile- svojo čudovito gospodarsko rast.
Sredstva ne bodo dostopna zmeraj po nizkih cenah. Okolje ne bo zastonj sprejemalo vase vseh odpadkov, ki jih zmečemo vanj. Stroški za zdravje, lepoto in mirnost so dejansko že vznemirljivi. Naraščajoča napetost med vedno večjim porastom blagostanja in problemi okolja sprevrača, kar je tvorilo glavno snov političnim razgovorom. Temeljno vprašanje je, .'katera stran (desnica ali levica) bi lahko hitreje večala blagostanje povprečnemu državljanu.
Zaradi bojazni pred novimi mogočnimi „nevladnimi silami v družbi, mora biti vključen še drug dejavnik, to so predvsem sindikati in večnarodne ustanove.
Ob bežnem pregledu na sedanjo vzhodnoevropsko politiko in upoštevajoč njeno vztrajno negibnost, preseneča kontrast, ki ga je topogledno opažati v Severni Ameriki.
Na Primorskem ne bo slovenskega šolskega okraja
V deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine so 12. julija izglasovali predlog deželnega odbomištva za šolstvo o porazdelitvi in razmejitvi šolskih okrajev za slovenske šole. Predlog, ki ne upošteva slovenskih zahtev o posebnem slovenskem šolskem okraju, so izglasovali z glasovi Krščanske demokracije ter republikanske in delno socialdemokratske stranke. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka je v razpravi o predlogu spomnil, da je šola eden glavnih temeljev, na katerem sloni kulturni, socialni in gospodarski razvoj manjšine! Zaradi tega slovenska javnost, ne glede na strankarsko in politično prepričanje, odločno zahteva uveljavitev avtonomije slovenske šole. Krščanska demokracija ter drugi zagovorniki uradnega predloga deželnega odbomištva, so, seveda izjavljali, da obstoječi predpisi ne dovoljujejo ustanovitve samostojnega okraja za slovenske šole. Kakor vedno, kadar se hočejo kaki zadevi izogniti, zvra-čajo odgovornost na osrednjo vlado. Na razpravi v svetu .so se predlogu za samostojen šolski slovenski okraj izrekle poleg Slovenske skupnosti tudi italijanska socialistična stranka, italijanska komunistična partija, en zastopnik socialdemokratske stranke ter predstavniki furlanskega gibanja in liberalna stranka. Vsi ti so očitali deželni vladni večini, ki je izglasovala nasproten predlog, pomanjkanje politične volje, da se že na' deželni ravni reši to vprašanje, ki bi prispevalo k lepšemu sožitju med slovensko manjšino in italijansko večino.
PRED ZAU^JUČKOM POHELSINŠKE PRIPRAVLJALNE KONFERENCE
KOMUNSKI KOMPROMISNI PREDLOG
Vzgoja zahteva železno roko pa mehko rokavico.
SV. Janez Bosco
Le življenja in dogajanja v Argentini
Pripravljalna konferenca za prvo po-helsinško zasedanje evropskih zunanjih ministrov, ki je predvideno za letošnji oktober v Beogradu, bi se morala po prvotnem programu končati v petek 29. julija t. 1. Kakor je znano, se je začela 15. junija t. 1. v Beogradu ter se jč po po prvih splošnih zasedanjih delegatov 35 evropskih držav ter ZDA razdelila v delovne komisije, ki so posamič obravnavale in pripravljale snov za oktobrsko 'zasedanje.
Komisije bi predvidoma morale končati svoje delo 29. julija, toda zadeva se je raztegnila še na ves pretekli teden, ker je prišlo do resnih nesporazumov med delegati zahodnih in delegati komunističnih držav glede formulacij, ki bodo lahko odločilno vplivale na potek oktobrske konference, katera se bo predvsem bavila z vprašanjem détente in človekovih pravic.
Da ne bi prišlo do popolnega poloma pripravljalne konference, je končno v torek 2. t. m. Romunija predložila kompromisno formulo, na podlagi katere so nekateri delegati menili,, da bo možno priti do zaključka pripravljalnega zasedanja že minuli petek 5. t. m. Romunija ni predložila svoj kompromisni predlog na celotnem zasedanju, temveč skupini dvanajstih zahodno in vzhodnoevropskih držav. Večina delegatov, ki je predlog dobila v roke, se ni mogla izreči ne za ne proti, temveč so predlog poslali svojim vladam in prosili za na-nadaljnja navodila.
Po vzora svojega dinamičnega prednika Kissingerja, je sedanji državni tajnik ZDA Cyrus Vance pretekli teden odšel na potovanje po Bližnjem vzhodu z namenom, da doseže pomirjenje duhov na področju, na katerem je že leta in leta ogrožen svetovni mir. Vancejev namen je bil doseči od arabskih vlad pristanek na obnovo ženevske konference, ki naj bi zagotovila trajen mir na osporavanem ozemlju.
Vance se je na pot podal brez večjega optimizma, prav obratno kot je to delal Kissinger. In res mu sreča ni bila mila. Arabske vlade so druga za drugo odklanjale njegov predlog, kajti tamošnji veljaki zahtevajo kot predpogoj za trajen mir, da se Izrael umakne na meje izpred šestdnevne vojne, katere deseto obletnico obhajamo letos.
Problem umika na stare meje izpred leta 1967, je za Izrael zaključena tema. Judje se nikakor ne bodo umaknili, in debata more teči le s tem predpogojem. Če torej eni in drugi vztrajajo
IV pregledu trideselt let Slovenske zdomske književnosti v lanskem Zborniku Svobodne Slovenije (str. 325-6) sem omenil tudi pred štirimi leti ustanovljeno Slovenistično društvo (Society for Slovene Studies) v ZDA, ki se je kot posebna znanstvena sekcija razvila iz Skupine za južnoslovanske jezike splošnega Slavističnega društva v ZDA. Je to znanstveno društvo, ki zbira vse sloveniste, ki delujejo prvenstveno v območju angleško govorečega sveta, brez ozira na njihovo narodnost, raso ali držhvno pripadnost, samo da se znanstveno ukvarja š slovenskimi problemi. Večina so to profesorji ameriških univerz. Zdaj je v nji včlanjenih že skoraj tretjina tujih znanstvenikov, drugi so Slovenci, med njimi prvenstveno iz nove povojne emigracije. Predsednik je prof. Kolumbijske univerze dr. . Rado Lenček, tajnik prof. New Orleanske u-niverze dr. Toussaint Hočevar, urednik društvenega glasila-biltena Newsletter pa prof. univerze v Toledo dr. Štefan Slak. Ta bilten izhaja v angleščini in vzdržuje zvezo med. člani te znanstvene ustanove (tudi Poljaki imajo podobno ustanovo Polski institut), posppšuje znanstveno zanimanje za slovenske študije na univerzah in v tisku ter prireja poletna srečanja med slovenisti v raznih krajih, združena z diskusijskimi večeri. Glasilo Newsletter, iz katerega se vidi delo ameriških slovenistov, izhaja
vedati podrobnosti romunskega predloga, toda zahodni viri vedo povedati, da bo morda možno :z njim obiti zahteve sovjetskega bloka, da je treba vnaprej določiti datum, ko bodo specializirane delovne komisije morale zaključiti s svojim delom, predvsem komisija, ki se bo ukvarjala s problemom človekovih pravic.
Poleg tega bo treba še doseči splošen sporazum glede drugih zahtev sovjetskega bloka, ki med dragim zahteva, da je treba vnaprej določiti tudi že datum zaključka obtobrske konference kot celote. ZSSR zahteva oba datuma z izgovorom, da še zasedanje ne bi preveč zavleklo, zahodni delegati pa ugotavljajo, da zato, da bi preprečila zahodnim državam možnost podrobnih razprav zlasti o zadevi človekovih pravic ter kontrole izpolnjevanja zadevnih členov, helsinške pogodbe iz leta 1975 s strani ZSSR in ostalih komunisičnih držav, med njimi tudi Titove Jugoslavije.
Na podlagi nedavno predloženega španskega predloga, bo oktobrska konferenca, če bo predlog sprejet, v nespremenjeni obliki, lahko trajala okoli štiri mesece, vključno osem tednov debat v vsaki od petih glavnih komisij, ki se bodo bavile s -politično in vojaško détén-te, gospodarskim sodelovanjem, humanitarnimi zadevami, položajem v Sredozemlju in organiziranjem naslednjega, se pravi drugega pohelsinškega zasedanja spet čez dve leti, to je 1. 1979. 1979.
na svojem položaju, je vsaka debata nemogoča in pravtako vsaka mirovna pogodba nestalna.
Skoraj ob koncu Vancejevega potovanja se je pojavil nov element, ki more nekoliko spremeniti „nemirovno ravnotežje“ na tem področju. Palestinski vodje so baje pripravljeni priznati obstoj izraelske države. Tega doslej za nobeno ceno niso bili pripravljeni storiti. Priznanje samo po sebi nima večjega pomena v vojaškem, ali strateškem oziru, je ipa moralno pomembno, ker predstavlja prvi pozitivni korak v odstopu Palestincev od svojih nerealnih stališč.
Vendar je mir, dokončni mir še zelo daleč. Novonastali položaj le malo spremeni nemoč dialoga. Bodočnost bo pokazala, ali je mir sploh mogoč in ali je mogoča mejna ureditev na Bližnjem vzhodu, ki bi zadovoljila ene in drage. Kako naj :se sporazumejo Arabci in Judje, ko se arabske države same bijejo med seboj zaradi izraelskega problema.
dvakrat na leto, poleg tega pa še prigodno zbornik slovenističnih razprav Slovenes Papers v uredništvu prof. R. Lenčka. Ni to emigracijska ustanova, je pa velepomembno kulturno delo slovenistov — predvsem Slovencev •— v ZDA za poznavanje slovenskih problemov v angleškem kulturnem svetu, in po njem seveda v drugih kulturah.
Zdaj je izšla štev. 8, prva za letošnje polletje 1977, iz katere se vidi razgibano delo na področju slovenskih problemov, ne samo v priredbi Slovenističnega društva, temveč tudi dragih ustanov, pri katerih sodelujejo člani te u-stanove. Slovenistično društvo .samo prireja dva taka ,,srečanja‘‘ in sicer pod naslovom 1. Srednjezahodna slavistična konferenca» ki jo vodi prof R. čuješ in kjer so napovedali predavanja vseu-čiliški profesorji I. Boh (Filozofija pri Slovencih), S. Slak (Fr. Lampe — pionir slovenske psihologije) in Jožef Bro-zek (Mihajlo Rostohar, filozof in eksperimentalni psihologist). Voditelj debate: R. čuješ. 2. „Nekaj slovenskih pisateljev in njih delo“, kjer vodi Henry Cooper in bodo nastopili predava-’ telji: J. Mihelič (Jurij Dalmatin in prevod Biblije v slovenščino), J. Modic (Lah in Adamič — politična ustanovitelja slovenskih liberalcev), I. Dolenc (Slovenski emigranti in Slovenci v tuji zemlji v delu Ivana Cankarja). Voditelj debate R. Lenček.
MEDNARODNI TEDEN
„NAD TRISTO' TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ DELA ZA SOVJETSKO ZVEZO“. V prvi številki revije „Argentina“, ‘ki jo izdaja Carlos Pupin v New Yorku, se razkriva delovanje raznih subverzivnih organizacij in skupin po svetu. V članku obtožuje Pupin Sovjetsko zvezo direktnega podpihovanja terorizma v Latinski Ameriki in še posebej v Argentini.
ANGLEŠKA KRALJICA Elizabeta II. se je namenila obiskati severno Irsko. Ta namera je povzročila vrsto protestov, napetosti in atentatov, tako da so se bali, da bi, irski nacionalisti napadli celo osebo same kraljice.
V ČILU je general Leigh, eden izmed članov vojaške junte objavil, da bodo oborožene sile še nekaj časa potem nadzirale ^delovanje prihodnje civilne vlade (ko bo ta nastopila, kdaj, se ne ve).
ETIOPIJA je uradno zahtevala od Somalije, naj umakne svoje oddelke, ki so vdrli na njeno ozemlje. Medtem je
Ciper brez
Otok Ciper, važna strateška, plovna in etnišika točka v Sredozemlju, je nepričakovano zašla v eno najresnejših kriz svojega modernega ustavnega obstoja. V sredo 3. t. m. je namreč, zadet od kapi, umrl njen 'predsednik, politični voditelj in duhovni oče, nadškof Makarios. Njegova smrt ni le odprla vprašanje političnega nasledstva, marveč samega obstoja ciprske samostojne države kot jo poznamo danes,
Makarios je bil odločilna figura zadnjih desetletij na Cipra. Bil je močna, čeprav polemična osebnost, ki je sredi neštetih nevarnosti vodil ladjo ciprske neodvisnosti zadnjih 17 let. Bil je ves čas njen predsednik, izvzemši zadnje mesece leta 1974, ko so ga s pomočjo grških nacionalistov strmoglavili in prisilili k pobegu v Anglijo.
Makariosova osebna zgodovina je tudi zgodovina modernega Cipra. Hud nasprotnik angleške dominacije, preganjan in zaprt od angleških oblasti, je dosegel zaslombo naroda najprej s svojim pristankom na idejo priključitve k Grčiji, nato pa z borbo za ciperško neodvisnost, Opazovalci menijo, • da je bil le on zmožen ohraniti relativno mirno sožitje med grško večino in turško manjšino na otoku. To sožitje je prišlo v kritično fazo prav ob strmoglavljenju Makariosa leta 1974, ko so turške voja-
Spopad med Egiptom in Libijo, ki smo ga doživeli pred dvema tednoma, jasno govori o tem. Bo pa vsaka sprememba ozkih položajev .zapletenih držav dala nov povod, da bo Vance, ali katerikoli drugi svetovni politik, skušal pomiriti razgrete duhove.
Sodelovali pa bodo slovenisti na Državni slavistični konferenci v Washing' tonu v oktobru 1977 V treh sekcijah s tvarino iz slovenskega področja. V sekciji Modema slovenska književnost in glasba predseduje W. Derbyshire. Predavajo: A. Kovač (Slovenska književnost med I. svetovno. vojno), F, B.ukvič (Poezija Franceta Balantiča), W. Heiliger (Mednarodni pomen Kosovelovih Integralov danes) ter M. Milač (Glasba Lucijana Škerjanca). Vodja debate Davor Kapetanič.
V	sekciji Humanizem v državah habsburškega imperija — oktober 1977 — vodi C. Rogel, bodo predavanja o slovenski problematiki: Humanizem v slovenskih deželah (govori R. Lenček). Vodja diskusije N. Pribič.
V	sekciji Problemi modeme slovenske zgodovine in historiografije, ki ji predseduje M. Susel, bodo govorili T. Hočevar (Ekonomska zgodovina Slovenije — pregled bibliografije), B. Novak (Zgodovina zgodovinopisja v Sloveniji), Jože Pirjevec-Pierazzi (Vpliv Krekovega krščansko socialnega gibanja med dvema vojnama), J. Velikonja' (Zgodovina slovenskega vseljenstva v ZDA).' Vodja diskusije Peter Strugar.
'Slavistična stolica Harvardske univerze bo priredila septembra s slavističnimi študijami v Beogradu skupni simpozij jugoslovanskih narodnih književnosti. Sodelovalo bo poleg ameriških slavistov še' 12 slavistov iz Jugoslavije. Predavanja o slovenski književnosti bosta imela iz Ljubljane dr. Helga Glušič (Razvoj modeme slovenske književnosti) in iz. ZDA Rado Lenček (O opcijah književnosti malega naroda).
Prve dni tega meseca je minister za načrtovanje, general Diaz Besone objavil na tiskovni konferenci, da je vojaška junta brez pripombe odobrila osnutek „narodnega projekta“,, ki ga je pripravila ekipa, omenjenega ministrstva. Po tej odobritvi se bo takoj pričela faza razgovorov med vlado in narodom, z namenom, da vsak sektor poda svoje mnenje, in s svojimi močmi pripomore, da bo dokončni dokument res izraz na-
popolnoma propadlo' posredovanje Organizacije afriške edinosti, ki je skušala doseči pomirjenje med obema državama.
MLADINA bolivijske . socialistične falange je zahtevala od vojaškega režima, da še pred volitvami nove vlade skliče ustavno skupščino. Vlado je tudi obtožila, da pod pretvezo demokratične obnove pripravlja novo izigranje ljudstva v lastne interese.
Makariosa
ške edinice vdrle na otok in je bila ustvarjena neke vrste zvezna turška ci-perška republika, katere Nikosia nikdar ni pravno popolnoma priznala.
Prav ta položaj poraja sedaj največje probleme. Medtem ko se grško ciperške politične stranke dogovarjajo o nasledstvu v mirnem duhu, zavedajoč se teže trenutka, so turški predstavniki jasno izrazili, da prihodnji predsednik ne bo smel biti predsednik celotnega Cipra, marveč le grškega dela. To pomeni toliko kakor proglas neodvisnosti. Kaj bodo v tem primera storili grški ciperški vodje? Bo prehod iz Makario-sove avtoritarnosti na novo demokratično življenje miren, ali (bo povzročil poseg matičnih držav Grčije in Turčije?
Vsa ta vprašanja so morila odgovorene osebnosti že, ko je Makarios skozi pet dni prejemal zadnji poklon svojega ljudstva. Pogreb je bil v ponedeljek 8. z vsemi slavnostmi. V tem ozračju pa je državo skušal voditi začasni predsednik (predsednik ciprske zbornice) Spyros Kyprianou. Njega naj bi Makarios imenoval kot edino možnega naslednika, a Spyrps sam je bil že žrtev srčne kapi, zaradi česar je težko, da bi prevzel dokončno nasledstvo. Imajo pa relativno dovolj časa za izbiro. Ta se mora izvršiti v petih dneh potem, ko preneha žalovanje za umrlim Makario-som. To žalovanje pa so raztegnili na 40 dni. Zaenkrat sredinska stranka, komunisti in socialisti podpirajo Kypria-noua, a močna nezanka je prav njegovo zdravje in pa zadržanje turške manjšine, ki bo gotovo hotela izrabiti nastali položaj za oklicanje svoje neodvisnosti. v
Pri Kanadskem, društvu letnih slavističnih srečanj bodo predavali o slovenskih problemih: E. Gobec (Slovenski .prinos h Kanadi), R. Čuješ. (Zadružno gibanje v Sloveniji in Quebeeu), J. Kess (O reinterpretaciji oblasti kot solidarnosti), Tom S. Priestly (Jezikovno na-črtanje v 'Sloveniji: psihoilingvistična študija). ,
Simpozij v Minnesoti se bo sestal pod geslom: Jugoslovanska dediščina v Združenih državah, kjer bodo predavali prof. J. Velikonja,, prof. Klemenčič (iz Ljubljane) in prof. E. Gobec. Milena Gobec in Marilyn Sjoberg bosta govorili o vpeljavi slovanskih, jezikov in folklore v javne šole. O etnični dediščini bo imel več 'konferenc Mati Kaupp.
Zadnje srečanje slovenistov se bo vršilo pod pokroviteljstvom .Slovenskih progresivnih žena v Ameriki in Slovenskega doma v Euclidu, kjer se bo govorilo o Louisu Adamiču. Govorile bodo J. Modic, I. Dolenc, Mary Ivanuš (v imenu progresivnih žena). Izdali bodo tudi .knjižico o Adamiču v slovenščini in angleščini s sodelovanjem ameriških in jugoslovanskih piscev. Dvomim, da bodo omenili v njej Juša Kozaka svo-ječasno omembo o .neresničnih poročilih v knjigi My nativ land, ali pa morda kopico Adamičevih neresnic iz zadnje knjige Orel in korenine, s katerimi bi mogli postreči mno'gi očividci, ki so tukaj med nami.
To so napovedana predavanja iz slovenistike v 'ZDA na višini ameriških u-verzitetnih predavanj, ki kažejo, da je v ZDA mnogo slovenskih ananstveni-kov, ki se poklicno uradno pečajo s slovenskimi zadevami in v angleščini širi-
rodne volje in delo njega najboljših izvedencev, kajti „narodni projekt“ naj bi bil načrt, kakšna naj bo bodoča Argentina.
, Ob tem . osnutku in dogodku nekaj pripomb. Najprej omenimo, da sedanji dokument še ne predvideva političnega načrtovanja v smislu ustavne ureditve ali političnih strank. Zaenkrat se bavi z raznimi področji gospodarstva, pa vzgoje, kulture, umetnosti, znanosti itd. K dialogu o teh zadevah bodo poklicani najbolj reprezentativni izvedenci. Ko bo potem vlada imela mnenje naroda, bodo v dokončnem dokumentu izrazili načrte za bodočnost.
Istočasno pa bo moral teči tudi politični, bolje ustavni dialog. „Narodni projekt“ b» namreč dokument bistveno politične vsebine, v vsem pomenu besede. Nemogoče se bo torej v njem izogniti ustavnemu vprašanju in politični formaciji. A to too še nekoliko počakalo. Vendar je odprt tudi tok političnega dialoga,, o raznih zadevah sedanjega položaja Argentine. Predsednik Videla je k temu dialogu vpoklical vse, razen „prevratnikov in korompirancev“. Političrfo snov „narodnega projekta“ tudi kaže dejstvo, da se ob njem stalno zagotavlja, da bo vodil državo v „republikansko, demokratično! in reprezentativno“ družbo. Te dpi predstavljeni do-kumenj, obsega 200 strani,'in je le deloma znan javnosti. Ko bo poznano njega celotno besedilo, se bo izplačalo podrobno analizirati ga ob svojem času.
Treba pa je priznati, da sta dokument in njega okolnosti povzročila kaj malo zanimanja v javnosti izven političnih in časnikarskih krogov. Javnost je ta teden bolj zanimala višina p od ra žitev v preteklem mesecu. Draginja je namreč v juliju narasla kar za 7,4 procente, in doslej v letošnjem letu za 64,1%. če bo šlo tako naprej, bomo letos krepko presegli prvotno predvideno inflacijo 100%. Vlada sama že priznava, da bo draginja lahko dosegla kakih 125%.. Po napovedih gospodarskega ministrstva bo inflacija počasi padala šele v teku prihodnjega leta, in šele. za leto 1979 napovedujejo „normalno rast“ inflacije. „Normalno“ baje razumejo tako, da se bodo stvari podraževale kot v „normalnih“ državah. Morda v Severni Ameriki, ali Evropi?
Upajo pa na hitrejše socialno zboljšanje, na podlagi večje proizvodnje. Tako da bo kmalu (morda prihodnje leto?) prišlo do tega, da bodo plače nekoliko hitreje rasle kot draginja. Kako naj bi to dosegli, bo treba še videti.
Medtem je vlada krepko segla po notranji reorganizaciji. Napovedali so železniško racionalizacijo in objavili že seznam državnih ‘podjetij, ki bodo v kratkem prešla v privatno last.
jo poznavanje o naših problemih. * To je velika prednost, ki jo imajo ameriški slovenisti pred našimi tukaj, ki smo navezani samo na slovensko zdomsko in samožrtvovanje. Preseneča pa nas veliko število Slovencev na ameriških univerzah, od katerih pa imajo tako malo zdomske .slovenske revije, katerih mnogi od njih niti naročniki niso, niti njihovi seminarji.
V nadaljnji vsebini navaja bilten izide raznih slovenističnih 'knjižnih izdaj v ameriškem svetu, npr. Učna knjiga za šole (M. Gobec in B. Lončar), Antologija jugoslovanske književnosti piše o Harrimanovi knjigi Slovenia under nazi ocupation, o Kosovelovih Integralih (Heiliger), o slovenski literaturi na Poljskem (H. Orechowska), o Adamičevih prevodih iz Cankarja (R. Lenček) itd. Bibliografija o znanstvenih delih, ki se tičejo primorskih in koroških Slovencev, o predstavitvi novih članov Slovenističnega društva itd. Predvsem pa moram omeniti spornih prof. Nahtigalu ob njegovi stoletnici rojstva, poseben članek R. Lenčka. O tvorjenju bodočega časa v slovenščini s pomočjo pomožnega glagola biti in deležnika preteklosti (bom delal) ali nedoločnika (hočem delati). Zanimivi so tudi podatki o tem, kaj pripravljajo člani Slovenističnega društva.
Ta številka najavlja za letos izid slovenskih razprav (Slovenes Papers) ter nov zvezek Newsletter za november.
Obenem pa sta izšla dva separata razpravic prof. R. 'Lenčka o dialektih v Reziji po podatkih poljskega profesorja Baduina de Cortainaya in O slovenskem knjižnem jeziku.
Delegati časnikarjem niso hoteli po-
Palestinci popuščajo
KAKO JE (NE) USPEL VANČE
Tine Debeljak:	(44)
Med knjigami in revijami
SOCIETY FOR SLOVENE STUDIES: NEWSLETTER
«»»«■■■■■■■Ma1

MARIBOR — Vršilec dolžnosti direktorja mariborske Drame Marjan Bračko in prejšnji direktor ter umetniški vodja Branko Gombač sta pred časnikarji razgrnila repertoar za sezono 1977/78. Izjavila sta, da „bo Drama nadaljevala' pred leti sprejeto smer — to je delen umik iz eksperimentiranja, zato pa večje približevanje — neposrednemu pröizvajalcu.. Drama je v prejšnji sezoni imela 140 predstav na velikem odru, od tega 100 doma, 40 pa po raznih krajih, na malem pa 125, od tega doma 63. Sezono bodo letos začeli s Partljičevo „Oskubite jastreba“' v krstni izvedbi.
LJUBLJANA — V Križevniški cerkvi sta nastopila tržaška umetnika čem-balistka -Dina “Slama in flavtist Miloš Pahor. Izvajala sta vrsto baročnih skladb skladateljev 'Loeileta, Vivaldija, Danicana-Philidorja, Bacha, Haendla in Quantza.
LJUBLJANA — Društvo Ex Libris Sloveniae je praznovalo desetletnico obstoja s slavnostno sejo in razstavo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Društvo šteje okoli 400 članov, predseduje mu prof. Jaro Dolar.
RADENCI — Zdravilišče Radenska je za udeležence mednarodnega kultur-no-zgodovinskega simpozija pripravilo v hotelu Radin „Večer pesmi in folklore“. Nastopili so pevci in ansambel citer iz Sitke z madžarskimi plesi, učiteljski pevski zbor z Gradiščanske (Avstrija), beltinski plesalci narodnih plesov ter soboški oktet, ki je zapel venček prekmurskih narodnih pesmi.
LJUBLJANA — Ob obnovi ljubljanskega Gradu sedaj razpravljajo, ali naj bi bil prekrit po starem z bobrovcem ali pa s jeseniškim „jeklo 35“, ki naj bi zavaroval Grad vsaj za 150 let. Menijo, da bi bobrovec — opečna kritina — bil predrag, ker bi ga bilo treba izdelati ročno in iz izbrane gline ter žgati po posebnem postopku, ki ga sicer še poznajo, a nič več uporabljajo. Težave so tudi pri — tradicionalnem znanju prekrivanja...
KANIŽARICA — Rudnik rjavega premoga je spet pričel delati, začetkoma bodo nakopali 100 ton dnevno. Ob tem odprtju rudnika, ki ga je pred meseci zalila voda, so se spomnili tudi 120-letnice rudnika. Rečeno j,e bilo, da Ka-nžarica spada med perspektivne rudnike v Sloveniji, saj je rezerv za več desetletij.
LJUBLJANA — Osem bežigrajskih osnovnih šol je poslalo staršem ob koncu šolskega leta obvestilo, da so pripravljeni med počitnicami organizirati dnevno varstvo svojih učencev. Pa ni bi-
Predstava „
Skupina mladih igralcev iz Čarapa-chaya je pripravila burko v treh dejanjih „Utopljenec“, ki jo je postavila na oder carapachayskega doma v soboto 16. in v nedeljo 17. julija 1977. Mlade in povsem nove moči v igralskem udejstvovanju je zbral in pripravil Tine Kovačič, ki je s spretno režisersko zavzetostjo uvedel mlado skupino v svet odrske umetnosti. Dosti jim je pomagal avtor *sam — češki komediograf Ivan Nepomuk Nestroy —, ki zna s svojimi komičnimi zapleti in razpleti o-rtojiti gledalčevo pozornost in predvsem gledalčevo razpoloženje. Z iskrivo položajsko komiko presenečenj, nesporazumov in zmešnjav zapleta dejanje, da postane prava in vesela komedija. Snov komike Utopljenca izvira iz preprostega dejanja: bogati in naveličani Štefan Pečenka in revni ključavničar Jaka Smola (ki se ga povsod drži smola) se stepeta zaradi mlade vdove, gospe Vo-detove. Prek balkona, na katerem je Smola pritrjeval železno ograjo, padeta oba v globoko reko, ki teče pod Jii-šo. Vsi prisotni mislijo, da sta se utopila, a v resnici se oba — rešita. Tudi vsak od njiju je prepričan, da se je njegov drug utopil. Ta)ko se imata oba za krivca in morilca drugega. Po mnogih naključjih in teatralično komedijskih situacijah se zadeva razčisti in razplete v nežnem ljubezenskem epilogu.
Tile igralci so se,, vsak s svojo vlogo, potrudili, da so dovolj prepričljivo ustvarili v bistvu realistične osebe komedije, ki prav v tem pridobe na komiki:
Jože Korošec, ml. (Štefan Pečenka);
Slciwcnijc
SLOVENCI V ARGENTINI
lo	odziva: Na osnovnih šolah Milana ,Jarca in Franceta Bevka so dobili po dve prijavi, na šoli Borisa Ziherla pa štiri...
LJUBLJANA — Nad Ljubljano se je, 15. julija vlila huda ploha, tako da so gasilci imeli polno'dela s črpanjem vode iz raznih kleti. Huje je bilo v Logatcu, kjer so jmeli že kar večjo povodenj; voda je vrdla v številne kleti in v marsikatero nižje stanovanje. Močni nalivi so bili tudi nad Staro Vrhniko in Drenovim gričem in na Tolminskem. Na Štajarskem, posebno okoli Slovenske Bistrice in Velike Kapele, pa je poleg neurja klestila še toča.
METLIKA — Kolpa je spet čista in vabljiva. Je edina slovenska reka, ki ni onesnažena. Pred mesecem je bila rjava in so mnogi, ugibali, odkod onesnaženje. K sreči ni bilo to onesnaženje zaradi tovarniških in drugih odplak: le Lahinja je poslala v Kolpo alge čokoladne barve. Lahinja je v vročih dneh zaradi nizkega stanja vode zavrela, na površino pa so se dvignile alge, ki so močno pobarvale Kolpo.
MURSKA SOBOTA — V slovenski žitnici, kot imenujejo Prekmurje, jie suša zmanjšala pridelek za dobro desetino. Največji hektarski donos je dosegel Štefan Cigiit iz Noršincev: 55 stotov pšenice na hektar, kar je za letošnje leto kar velik. Toda Cigiit je izjavil, da pšenice ne bo prodal, ker ga ne zadovolji odkupna cena: Namesto 2,60 din za kg želi vsaj 3,60 din. Zato bo, kakor v prejšnjih letih, s pšenico po-krmil živino.
UMRLI SO (od 11. do 15. julija 1977) :
LJUBLJANA — Vinko Osej, pečar-ski mojster; Karel Mayer; Josip Vlach, up. sodnik; Adolf Dobovišek; Katarina Perič r. Grašič; Mihaela Hodalič-Mo-žina; Zvonko Skandalija profesor, ing. Ivan Kaufman; Franc Cedilnik; Ana Tršinar 88; Slavka Petan r. Prijatelj 92; Frančiška Kunilo r. Borštnar; Franja Macarol r. Štoka; Mihaela šarič — Vadjan.
RAZNI KRAJI — Ludvik Dužnik Petelinje pri Pivki; Drago Arh Celje. Štefka Smolej, Luže pri Kranju; Ivana Brežic, 82, Log pri Brezovici; Alenka Žnidar, Komenda; Maks Teršek, Laško; Pavel Kose« mizarski mojster in up. gostilničar, Mengeš; Jože Pečar, p. d. Anžek, Kranjska gora; Vinko Or-hini in žena Marija r. šubelj, Sp. Gameljne, prom. nesreča; Marija Zupanc r. Lovrenčak, Šmarje pri Sevnici. Terezija Miško, Dol pri Hrastniku; Jože Škulj, Iška vas; dr. Slavko Kobi, kirurg, Drezovica pri Lj. ; Franc Juvane, Ponikve; Marija Juvan r. Sekne, Kranj ; Franjo Žmavc, borec za sev. mejo, Gornji Grad; Miroslav Žorž, Maribor; Jakob Grmek, Borovnica; Ivan Fajdiga, Nova Štifta; Janez Ozir, 65, Celje; Vinko Šparovec, Zadraga; Ludvik Gulič, up., Novo mesto; Cilka Janežič r. Šorn, up., Domžale; Jernej Čebulj, up. učitelj, 85, Kamnik.
Osebne novice:
Krst: Krščena je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 6. avgusta Leticija Knavs, hčerka dr. Franca Knavs in ge. lic. Alicije roj. Dongo. Za botra sta bila Bibiana Russo in Štefan Drenšek. Krstil je msgr. Anton Orehar. Srečnim staršem iskrene čestitke.
Nova slovenska diplomantka: Na
buenosaireški medicinski fakulteti je diplomirala iz kinesiologije gdč. Andreja Veronika šu|teršič. čestitamo!
BUENOS AIRES Beethovnova proslava v SKA
Ves svet praznuje letos 150-letnico enega največjih svetovnih glasbenikov
L.	van Beethovena, ki je tgnrl na Du-naju 1. 1825. Slovenska kulturna akcija mu je priredila poseben vačer z repro-diU,ci5?no glasbo njegovih največjih skladb, z uvodom o njegovem življenju m delu ter strokovno povezavo proizva-janih del. Na sporedu je bil sicer film
0	Beethovenovem življenju ter o filharmoničnem izvajanju skladb, pa je moralo to odpasti, ker obljubljeni filmi niso prispeli ob naročenem času. Zato pa so bili udeleženci poplačani z zgoščeno podanim življenjepisom in plastično oznako del ter z reproducirano glasbo njegovih izbranih del. S precizno tehnično aparaturo sta bila najprej podana odlomka iz Beethovenovih uvertur k Shakespearovemu Koriolanu in Goethejevemu Eg-montu. Nato iz njegovih Simfonij IX. simfonijo s stavkom .4, kjer je tista famozna pesnitev o prijateljstvu in miru, (na Schillerjev tekst), ki pomeni eno najveličastnejših svetovnih skladb. Nato je sledila Missa solemnis, katere reprodukcija je imela za Slovence«še poseben pomen, ker je glavno tenorsko vlogo pel Slovenec Dermota (1. 1925), znan po vsem svetu, tudi v Colonu v Buenos Airesu. (Tedaj je tudi obiskal novonase-
1	j enee). Kyrie elejson, Credo, Benedic-tus in Agnus Dei... so bili odlomki, v katerih je posebej blestel Dermotov lirični^ tenor, ter smo hvaležni SKA za osvežitev našega spomina na tega velikega svetovnega tenorista, ki živi na Dunaju (Pa je v zadnjem času nastopil parkrat tudi v ljubljanski stolnici.).. Med IX simfonijo in Slavnostno mašo je St. Jerebič recitiral Cankarjevo črtico Veselejša pesem, ki jo je Cankar napisal po tem, ko je poslušal IX. simfonijo na Dunaju. — Večer je bila dostojna proslava velikega genija, kar se tiče prireditve; manj pa, kar se tiče občinstva.
Čajanka Zveze slov. mater in žena
4.	septembra bo v Slovenski hiši tradicionalna čajanka Zveze. Tudi radijska ura bo, ta dan namenjena vsem ženam. Po radiu bo govorila ga. Marija Eiletz. Glasbene točke bodo izvedli lanuški pev-čki pod vodstvom ge. Zdenke Janove. V dvorani bo govoril dr. Vinko Brumen. Program pa pripravljajo žene iz Lanu-sa. Udeležence bodo pogostile žene iz*
vseh predelov Vel. Bs. Airesa in Capitala. Vabimo vse rojake, da 4. septembra posvetijo našim ženam in materam in se udeležij'o družinskega srečanja v Slovenski hiši.
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA”
Informativni sestanek v prostorih Našega doma v San Justo, v soboto 23. julija, je imel namen seznaniti člane zadruge, pa tudi druge rojake, o poslovanju in rezultatih polletne bilance SLOGE. Predsednik Janez Amon, ki je sestanek vodil, se je v svojih izvajanjih spomnil dr. Janeza Evangelista Kreta, očeta slovenskega 'zadruništva, ustanoviteljev zadruge SLOGA in vseh članov, ki so vztrajali in ostali zvesti zadrugi tudi v najtežjih časih. Pojasnil je, da je SLOGA organizirana kot zadruga z lastnim kapitalom, zato je novi zakon o finančnih družbah ne prizadene in bo delovala naprej po dosedanjih pravilih, ki so potrjena po Državni zadružni direkciji (I.N.A.C.). SLOGA je del slovenske skupnosti, je v njeni službi in ji skuša pomagati. Cilj njenega dela bo kot doslej: Slovenski denar za gospodarski dvig slovanskega človeka v Argentini. Poudaril je, da je §LOGA v 23 letih svojega obstoja varčnim slovenskim rojakom izplačala že tisoče milijonov pesov v obrestih, pa tudi mnogim s posojili pomagala pri gospodarskem napredku.
Tajnik zadrugo Marjan Pograjc je v svojem poročilu poudaril, da se zadruga trudi za izvrševanje svojega namena v vseh okoliščinah. Rojaki ji zaupajo, saj šteje že 1970 članov. V prvi polovici letošnjega leta je vstopilo 82 novih članov, obžalovali pa smo smrt treh članov. Ob smrtnih primerih se pokaže, kako potrebno je, da posmrtnin-ska podpora vsaj, v glavnem pokrije pogrebne stroške. V skrbi za to, je odbor na tem sestanku sporočil aktualizacijo posmrtninske podpore, ki bo s 1. januarjem 1978 znašala že ? 180.000.— (m$n. 18.000.000.—). SLOGA s plačevanjem oglasov podpira slovenski tisk, radijsko uro in so njeni oglasi že tradicionalni na tombolskih tablicah in raznih letakih naših Domov in ustanov. Čuti se dolžno Družabni pravdi, ki je svoj čas dala pobudo za ustanovitev zadruge in skuša nadaljevati njeno delo s prirejanjem go-spodarsko-kulturnih predavanj. Zadruga podpira tudi naše verske, dobrodelne, šolske in kulturne ustanove. Posebne pozornosti je deležna naša slovenska mladina, katero zadruga spremlja pri vsem njenem delovanju. Vedno večje število mladih članov je odgovor na to prizadevanje.
Več zanimivih informacij o poslovanju zadruge je podal poslovodja Marjan Loboda. Na pregleden način in s pomočjo diapozitivov je pojasnil zelo povoljne rezultate polletne bilance. V preteklem pol letu se je denarni promet v SLOGI povečal za 320% v primerjavi s prvo polovico leta 1976. Ta porast je zelo ugodno vplival na donosnost naložb v zadrugi. Po rezultatih predlože-
ni lelađatelj Alojzij Mav — umrl
Utopljenec
Ani Klemen (Katrica, nečakinja Buče); Marjeti Senovršnik (gospa Vodetova, vdova); Miha Klemen, ml. (Jaka Smola, ključavničar) ; Frido Klemen (Janez Buča, najemnik) ; Janez Žnidar (notar Debeljak); Jurij Komar (štifler, prijatelj Pečenke); Jožko Senovršnik (Senica, prijatelj Pečenke); Gregor Papež (Robič, prijatelj); Franci Žnidar (Anton, hišni upravnik); Marjeti Slabe (Micka, služkinja); Franci Korošec (France, služabnik); Pavel Sušnik (hlapec); Martin Jeretina (hlapec). K igri so prispevali še: Marija Slabe (šepetal-ka), Martin Jeretina (režiserjev pomočnik), Jože Korošec, ml. (luči) in Pavel Sušnik, ki se je požrtvovalno posvetil pripravi scene. Kot rečeno, je bila režija v rokah Tineta Kovačiča, ki ima za tovrstni gledališki naraščaj svojske spretnosti.
Režiser je znal predstavo Utopljenca obogatiti z značajsko komiko, ki temelji na sposobnosti posameznih značajev
—	mladi igralci so kljub svojemu povečini prvemu nastopu ustvarili osebe, ki so bile duhovito komične po značaju in vedenju. Prav tako je češki komediograf poskrbel tudi za besedno komiko
—	dovtipi in besedne igre —- kar so igralci rešili z dovoljnim obvladanjem jezika.
Igra, ki jo je skupina ponovila 6. avgusta na' odru Slovenske hiše, je lahko ispodbuda režiserju in igralcem, da se spravijo na nova kulturna odrska pod-vzetja. Tako se rešuje mlada generacija za slovensko besedo in za slovensko zdomsko življenje.
F. P.
V Ljubljani je 24. julija umrl 79-let-ni skladatelj cerkvenih in Marijinih pesmi lazarist Alozij Mav. Pokopali so ga naslednji dan na Žalah, kjer je pogrebne svečanosti s številno duhovniško asistenco vodil nadškof ljubljanski dr. Jože Pogačnik. Pogreba se je udeležilo nenavadno veliko število pogrebnih svatov, med njimi mnogi duhovniški so-bratje v ornatu in v civilu, skladatelji, med temi prof. Matija Tomc, pevci mnogih zborov in številno občinstvo.
Rajnemu v slovo je govoril dr. France Rode, ki se. je med drugim spomnil Mavov ega nezasluženega trpljenja in prizadejanih krivic, a so se mu prav v tem najtežjem času porodile njegove najlepše cerkvene skladbe, ki jih bodo še in še prepevali rodovi za njim. Na Žalah so mu peli stolni in šentpetrski pevci pod vodstvom prof. Trošta, ob grobu pa se je mogočno dvignil v nebo njegov prelepi spev Marija, mati moja iz grl vseh navzočih pevcev, duhovništva in pogrebnih udeležencev.
Po pogrebu so se premnogi zbrali v lazaristovski cerkvi Srca Jezusovega na Taboru k maši zadušnici, kjer je orglal skladatelj Primož Ramovž in so peli Mavove pesmi vsi združeni pevci ter
sopran solo (Mati moja) in bariton solo (Ko otrok prvikrat z materjo moli). V njegov spomin bodo po vseh slovenskih cerkvah darovali po eno mašo s petjem 'njegovih skladb.
Alojzij Mav se je rodil v Mengšu 21. julija 1898. Kot lazarist je bil dalj časa v Beogradu na čukarici in nato v Ljubljani. Potem,, ko je stopil v duhovniški pokoj, je postal orglar pri fran-'čišaknih v Ljubljani. Na tem mestu je vztrajal vse do pred dvema letoma, ko mu je zdravje opešalo in je nato ves betežen omagal.
Mav se je v življenju ves posvetil' skladanju Marijinih in evharističnih pesmi, ki so vse zelo pevne in si jih je naš narod kjerkoli v svetu koj osvojil in jih še danes rad prepeva. Njegov skladateljski opus je izredno obširen. Na desetine pesmi je na primer uglasbil samo na besedila našega zlatomašnika g. Gregorija Malija. Veliko pesmi je skom-I poniral tudi na svoja lastna in tuja besedila.
Že v bolezni je še doživel zadoščenje, da mu je dr. Cudemanov zbor Consortium Musicum izdal ploščo z njegovimi najlepšimi pesmimi, kar ga je ob izročitvi ganilo do solza.
Gorniška nesreča na Triglavu
Iz domovine je prišlo sporočilo, da so se na severni triglavski steni smrtno ponesrečil župnik v Starem trgu pri Ložu in 33-letna Franc Mulec in Stanko Intihar. Župnik Voljč je bil sin mizarja Janeza Voljča, ki je stanoval v San Martinu in je bil Slovencem v Argentini dobro znan, ker se je živo zanimal za slovensko javno, življenje in je bil priden obiskovalec slovenskih prireditev. Pred leti se je vrnil domov na Vrhniko k svoji družini, kjer pa je kmalu po vrnitvi umrl. Zelo je bil ponosen na svojega sina duhovnika, ki je sedaj v svojem 42 letu odšel v večnost.
Nesreča sé je zgodila 19. julija v zgodnjih jutranjih urah v tako imenovani „dolgi nemški smeri“ v triglavski severni steni. Vsi trije plezalci so bili v navezi. Po mnenju gorskih reševalcev je v drugi tretjini poti Janezu Voljču, ki je kot izkušen planinec vodil na-
vezo., pri zabijanju klina v steno spo-drsnilo. Omahnil je v globino. Pri padcu ga Mulec in Intihar, ki sta bila z njim v navezi, nista mogla ujeti in je tudi onadva potegnil za seboj. Pod drugo tretjino smeri so vsi trije padli na skale, kjer so jih gorski reševalci našli mrtve.
Severna triglavska stena, ki je terjala že mnogo smrtnih žrtev, je letos v mesecu juliju poleg zgoraj imenovanih terjala še eno žrtev. Franc Bergant iz Doba pri Ljubljani se je smrtno ponesrečil v Kunaver-Drašljevi smeri. Letos se je v slovenskih planinah smrtno ponesrečilo 18 planincev.
Iz poročila iz domovine smo zvedeli tudi o pogrebu župnika Janeza Voljča. Na mrtvaški oder so ga položili v vrhniško cerkev sv. Pavla. Pogrebno mašo je daroval 'ljubljanski škof dr. Lenič ob asistenci 60 duhovnikov in bogoslovcev.
ne polletne bilance, so naložbe v SLOGI vsaj toliko ali celo bolj rentabilne kot v kateri koli finančni ustanovi, poleg tega pa je poslovanje dosti bolj prožno in enostavno. Nadalje je poslovodja natančno razložil novi način posmrtninske podpore, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 1978. Najvišja možna podpora bo od tega dne dalje $ 180.000.— (m.$n.
18.000.	000.—). Pogoji so sledeči: Za člane 1. starostne dobe (do 30. leta starosti) se zahteva naložba v SLOGI v višini $ 15.000.)—- (zavarovani so za 12 kratno višino naložbe); za člane 2. starostne skupine (od 31. do 50. leta starosti) .se zahteva naložba $ 30.000.— (zavarovani so iza 6 kratno višino naložbe); za člane 3. starostne skupine (od 51 let naprej) se zahteva naložba $
45.000.	— (zavarovani so za 4 kratno višino naložbe), člani, ki bodo do 30. septembra t. 1. vložili ali doplačali potrebno vsoto za polno posmrtninsko podporo, bodo kot posebno ugodnost imeli le 3 mesečno čakalno dobo, sicer velja 6 mesečna čakalna doba. Ob koncu svojega poročila je poslovodja ponovno priporočil vsem članom, naj se v vseh denarnih zadevah z zaupanjem obračajo na SLOGO, ki jim bo tako za naložbe kot za posojila vedno nudila najboljšo rešitev.
Ker nas zanimajo razmere in življenje v Evropi, je SLOGA povabila Hermana Zupana, ki se je pred kratkim mudil tam, da poda svoje poglede na sedanje gospodarske in socialne razmere v starem svetu. Predavatelj je svoja opazovanja dopolnil s številnimi podatki iz raznih evropskih časopisov in revij, tako da so bila njegova izvajanja res zanimiva in tehtna. Lepo ’je o-pisal vse ugodnosti in napredek evropskih držav pa tudi osvetlil številne težave, ki vedno bolj pogosto težijo življenje današnjemu Evropejcu. V zelo zanimivi in dokumentirani primerjavi razmer v Evropi in Argentini smo slišali ugotovitve, ki so marsikoga presenetile. Z njemu lastnim optimizmom je nakazal/ da je za pridnega in strokovno usposobljenega človeka Argentina že sedaj, še bolj pa v bližnji bodočnosti, prav vabljiva dežela. Našo mladino je ponovno spomnil na izredno važnost študija in strokovne izobrazbe. Zelo zanimivim izvajanjem g. Zupana so navzoči pazljivo sledili in se potem tudi o-glašali z raznimi vprašanji.
G. Stanko Jerebič je nato s primernimi besedami pripravil navzoče na nagradno žrebanje. Med člani, ki so na dan 30. junija t. 1. imeli v SLOGI naložbe, ki jim je dala pravico do polne posmrtninske podpore, so bile izžrebane tri nagrade po $ 10.000.— vsaka, za vsako starostno dobo članov po ena. Izžrebane so bile te1 številke članov: 1742 — 48 — 1649 — 1133 — 1216 in 1073. Od teh so imeli izpolnjene pogoje za nagrado: ga. Frančiška Škrlj por. Mehle, ga. Poldka Krajnik por. Mavrič in ga. Marija Albreht por. Mehle. Voditelj žrebanja je hudomušno pripomnil, da se vidi, da imajo žene denar v rokah. Sledilo je še žrebanje 10 „tolažilnih“ nagrad med vsemi navzočimi, ki je povzročilo precej smeha in dobre volje.
Predsednik SLOGE Janez Amon je lepo uspeli sestanek sklenil z zahvalo upravnemu odboru Našega doma, ki je gostoljubno dal svoje prostore na razpolago, pa tudi vsem udeležencem z zadružnim geslom: V SLOGI JE MOČ!
MENDOZA
5.	bralni večer
Društvo Slovencev nam ga je pripravilo za soboto Ì6. t. m. zvečer. Ustvaril se je že nekako ožji krožek stalnih obiskovalcev, ki se z zanimanjem zbirajo k poslušanjem in uživanjem naše blage in lepe materine besede.
Peti bralni večer je bil zopet po svoje zelo zanimiv. Posvečen je bil Levstikovemu Martinu Krpanu. Za uvod je prof. B. Bajuk, ki bralne večere vodi, v kratkih besedah označil pomen Levstikovega nastopa v naši književnosti in v jezikovnem razvoju. Opisal je njegova tri najvažnejša dela: Napake slovenskega pisanja; Potovanje od Litije do Čateža in Martin Krpan ter pokazal na njihovo notranjo programatično povezavo. Iz „Potovanja“' je prebral nekaj najvažnejših odlomkov o nalogah pisateljev, ki naj pišejo „iz ljudstva za ljudstvo“.
Orisal je povest Martina Krpana ob besedi dr. Debeljaka, ki jo je zapisal v svoji razpravi o tem delu: „V začetku je bil Krpan“. Omenil je angleški prevod, ki ga je dr. p. M. Tramšek, o-premljenega s, Kraljevimi ilustracijami, 1. 1961 poklonil ameriškemu predsedniku Kenedyju, in pa uspelo dramatizacijo J. Vombergarja.
Ko je prešel na osnovni motiv Krpana in Brdavsa, je omenil še druge vzporedne motive (Pegam in Làmber-gar, Peter Klepec itd.), nakar nam je kot prvi zgled takšnega motiva srednješolec Marko Bajuk prebral iz stare zaveze zgodbo o Davidu in Goljatu. Gdč. Irena Grebenc (iz srednj. tečaja) nam je ob začrtani shemi na tabli označila vse krajevne in zgodovinske znamenitosti velikolaškega okraja, vse tja do Kočevskega Roga ter nas popeljala ob južni železnici do Cerknice in Grahovega (Balantič) ter preko Javornikov na Vrh pri Svgti Trojici, kjer smo se srečali — z Martinom Krpanom.
Zgodbo smo nato poslušali v interpretaciji, ki so jo za ploščo interpretirali najboljši slovenski dramski igralci, in ob projekciji orginalnih Smrekarjevih ilustracij.
Večer je zbudil v vseh navzočih veliko zanimanje in jim nudil _ lepo priložnost, da so prisluhnili izvirni pristnosti, hudomušni šegavosti in blagodo-neči muziki naše govorice.
Bb
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
/
PO ŠPORTNEM SVETE
V POLFINALU za Evropski lahkoatletski pokal Jugoslaviji ni uspelo- zasesti 4. mesta, s katerim bi se uvrstila v finalno tekmovanje. Sicer pred tekmovanjem niti niso računali s to možnostjo, med tekomovanjem pa jim je četrto mesto ušlo za las. Prvo mesto so zasedli atleti Sovjetske vzveze, ki so na stadionu Crystal Palace v Londonu 14. in 15. julija zbrali 129 točk pred Veliko Britanijo (126), Francijo (120), Švico (90), Jugoslavijo (83), Belgijo (78), Avstrijo (54) in Irsko. (39). Sovjetska Zveza je nastopila s precej oslabljenim moštvom, vendar nista bila uvrstitev niti prvo mesto vprašljiva. Med jugoslovanskimi atleti je bil najboljši Savič, ki je osvojil prvo mesto v teku na 800 metrov s časom 1:48,58, zelo dobra je bila tudi štafeta 4x400, ki je ^bila druga s 3:07,83. Milič je bil tretji v disku s 58,52. Povsem pa sta zatajila Kotnik v teku 3000 ovire in Bizjak v skoku s palico.
NA X. BALKANSKEM tekmovanju v kolesarstvu, ki je bilo v Brašovu in v Ploestiju (v Romuniji), je jugoslo-
vanska ekipa dobila bronasto medaljo v ekipni vožnji na 1Q0 km. Bolgari, lanski zmagovalci so branili naslov, drugo mesto pa so zasedli Grki. Romuni, ki so bili celo favoriti, so sq morali zadovoljiti s četrtim mestom. V tekmovanju posameznikov je na 140 km zmagal Grk Timamopulos, Ropret in Bobovčan pa sta prinesla Jugoslaviji srebrno in bronasto medaljo.
NA ZBILSKEM JEZERU na Savi je bilo državno prvenstvo, že trinajsto v smučanju na vodi. Že četrtič zaporedoma je zmagal 18-letni Matjaž Mušič, in sicer v vseh treh disciplinah: v likih, skokih in kombinaciji.
CELJSKA ALPINISTA 'Franček Knez in Jože Zupan sta kljub slabemu vremenu ponovila ameriško smer „di-rettisima“ v Aiguille de Dru in preplezala tudi „Mrtvaški prt“ (Linceul). Ta smer v Aiguille de Dru je bila doslej preplezana le štirikrat, pa tudi „Mrtvaški prt“ se je vedno dobro otepal alpinistov. Ti gori sta v Zahodnih Alpah nad Chomonixom- v Franciji.
NOVI SVETOVNI REKORDER v teku ha 10.000 metrov Kenijec Samsom
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY	
12	Mladinski dan: 14. avgusta 1977 Program:
8.00	Tekmovanje v košarki in odbojki.
11.30	Dviganje zastav, nato sv. maša Za pokojne Brigito Gričar, Francija Mramor in Marjana Trtnika.
12.S0	Kosilo.
13:30	Nadaljevanje (športnih tekem.
17.00	Kulturni program —. nato prosta (zabava. Sodeluje: SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
Vsi prijatelji Doma in-naše mladine prav lepo vabljeni!	
KSnvesftsk® Gledališče Buenos Aires
MARJAN WILLENPART
VNUKINJA
igra v 3 dejanjih REŽISER: MAKS BORŠTNIK
Slavnostna premiera : sobota, 27. avgusta ob 20.30 Ponovitev:	nedelja, 28. avgusta ob 17
petek, 2. septembra ob 20.30 sobota, 3 septembra ob 17 sobota, 3. septembra ob 20.30
Začetek točno ob napovedani uri
Dvorana Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158, Bs. Aires
Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni
NEDELJA, 28. AVGUSTA
DRUGA OBLETNICA BLAGOSLOVITVE SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA DR. GREGORIJA ROŽMANA
ŽEGNANJE V SAN MARTINU v nedeljo, 14. avgusta
Ob 8.30 sv. maša v kolegiju Presv. Srca. Daruje jo sanmartin-ski škof msgr. Menéndez.
Točno ob 12 skupno kosilo v Domu. Za kosilo si nabavite nakaznice pri odbornikih Doma.
OSREDNJA HIŠA:
TOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boeđo in Saenz)
PONOVNO PRIPOROČAMO: PREDNO NALOŽITE SVOJE PRIHRANKE AJLI VZAMETE POSOJILO DRUGOD,
VPRAŠAJTE ZA POGOJE PRI NAS! NE BO VAM ŽAL!
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z. z o. z.
Bmé. Mitre 97	Ramos Mejia
Uradne ure: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure.
Kimombva je najnovejši up kenijske a-tletike, ki si je v zadnjem desetletju priborila velik ugled v svetu. Samsom , meri v višino le 164 cm, je pa dober naslednik Keina, Jipča, Mayiora in Boi ta.
NOGOMET počasi osvaja ZDA. Postaja vedno bolj privlačen, pa tudi ga strokovnjaki priporočajo, ker je bolj „nežen“ kot ameriški „nogomet“, kjer moraš imeti posebno opremo, da prideš živ z igjrišča. Kljub temu seveda ostajata košarka in baseball še naprej na prvih mestih; a se je zgodilo, da je bilo v New Yorku na tekmi med Cosmosom, kjer igrata Pele in Beckenbauer, in Los Angelesom kar 55.000 gledalcev, na basebaliski tekmi med Yan-keeji in Pittsburgom pa le 52.000. Obe tekmi sta bili ob istem času na dveh največjih newyorskih štadionih.
ATLETI iz ZDA in Nove Zelandije so prevladovali na velikem lahkoatletskem tekmovanju v Varšavi. Najboljši tehnični rezultat je dosegel olimpijski zmagovalec Walker y teku na 1.500 m s 3 : 34,6. V skoku v višino s palico je kar osem atletov preskočilo tišino 5,40, naslednjo, 5,50 pa je v prvem poskusu preskočil lé Poljak Kozakijewicz.
NA GIMNASTIČNEM dvoboju med Slovenijo in Bratislavo, ki je bil '15. julija v Novem mestu v športni dvorani „Marof“, so Slovenci zmagali — nekoliko nepričakovano — v kategoriji mladincev in članic. Pri članicah je med posamezniki zmagala Jasna Doklova, pri mladincih pa Bane Tripkovič iz Maribora. Mladinke so se nekoliko slabše odrezale. Prva mesta -so pobrale Slovakinje, prva Slovehka Rogljeva se je uvrstila šele na peto mesto.
OBVESTILA
PETEK, 12. avgusta:
Slovenska kulturna akcija: III. kulturni večer, bogoslovni odsek. Predava dr. Mirko Gogala: „O evangelizaciji današnjega sveta“. Mala dvorana Slovenske hiše ob 20. uri.
Seminar SKAD-a o krščanskem socialnem nauku v Slovenski hiši ob 20: rev. Franc Bergant — Pacem in terris (196S) — o miru med vsemi narodi.
SOBOTA, 13. avgusta:
V	Slomškovem domu ob 20. uri spominski KALANOV VEČER ob 10-letni-ci smrti dušnega pastirja župnika Janeza Kalana.
Na Pristavi Cankarjeva proslava ob L9.30 uri. Govori ga. Iva Vivodova.
SKAS-SKAD točno ob 17. uri v Slovenski hiši seminar g. Zorka Simčiča.
NEDELJA, 14. avgusta:
V	San Martinu žegnanje s sv. mašo
in skupnim kosilo’ i.
V	Carapachayu mladinski dan s celodnevno prireditvijo.
V	Rozmanovem zavodu v Adrogué
. maša za Slovence.
PONEDELJEK, 15. avgusta:
Seminar SKAD-a o krščanskem socialnem nauku v mali dvorani Slovenske hiše ob 20: dr. Maks Lob — Po-pulorum progressio (1967) — o delu za razvoj narodov.
TOREK, 16. avgusta:
Seminar SKAD-a o krščanskem socialnem nauku v mali dvorani Slovenske hiše ob 20: Božo Fink — Divini Redemptoris (1937) — o zmoti komunizma.
I	Prireditve
na Pristavi
■
■
■
* Društvo Slovenska Pristava priprav-
S lja in vabi na naslednje prireditve:
S
■
■
[ 1. Sobota, 13. avgusta 1977, ob 19.30 ■
CANKARJEVA PROSLAVA
■
;	Govori ga. Iva Vivodova
■
■
j 2. Sobota, 27. avgusta 1977, ob 19,30 Veseloigra J. B. Moliere
„NAMIŠLJENI BOLNIK“
■ Igrajo člani SFZ in članice SDO Režija: Miha Gaser
3. Sobota, 3. septembra 1977, ob 19.30 •
I	1	D
Ponovitev veseloigre „NAMIŠLJENI BOLNIK“
Vse za dom
Pohištvo
PODRUŽNICE:
EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
Dekoracije
SREDA, 17. avgusta:
Seminar SKAD-a o krščanskem socialnem nauku v mali dvorani Slovenske hiše ob 20: Milan Magister ■—■ Gaudium et spes (1965) — o Cerkvi v sedanjem svetu. Sklep.
ČETRTEK, 18. avgusta:
Sestanek Lige žena in mati v San
Martinu ob 18.30. Predaval bo lic. Vladimir Voršič. ■
PETEK, 19. avgusta:
Odbojkarska tekma Argentino de Ca-stelar — „Zedinjena Slovenija“ (4. kat.) ob 21,30 na igrišču Montes de Oca 2242, Castelar.
SOBOTA, 20. avgusta:
Odbojkarska tekma Colegio San Martin „B“ — „Zedinjena Slovenija“ (mlajši) ob 16. uri na igrišču Rio Cuarto 1400, Cap.
Pevsko-žborovski festival, ki ga organizirata zvezna odbora SDO in SFZ v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. avgusta:
Romanje Slovencev Velikega Buenos-Airesa v Lourdes. Začetek ob 15.30.
V	Slomškovem domu ob 10.80 — po sv. maši — predavanje podjetnika Hermana Zupana o razmerah v Evropi.
ČETRTEK, 25. avgusta:
Odbojkarska tekma „Zedinjena Slovenija — Defensores de Moreno (ml. sk.) ob 20,30. in 4. kategorija ob 21,30 na igrišču Arieta 2967, San Justo.
SOBOTA, 27. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
Na Slovenski Pristavi v Castelarju veseloigra „Namišljeni bolnik“ v režiji Miha Gaserja. Začetek ob 19.30 uri.
SKAS — predavanje prof dr. Milana Komarja v okviru študijskega ciklusa ob 16. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 28. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 17 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
V	Slomškovem domu mladinski dan
s celodnevno prireditvijo.
II. obletnica blagoslovitve zavetišča dr. Gregorija Rožmana.
PETEK 2. septembra:
V	Slovenski hiši ob 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
SOBOTA, 3. septembra: .
V	Slovenski hiši ob 17 in 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika.
Na Pristavi v Castelarju veseloigra „Namišljeni bolnik“ v režiji Miha Gaserja. Začetek ob 19.30.
NEDELJA, 4. septembra:
Čajanka Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši ob 16. uri.
SOBOTA, 10. septembra:
V	Slomškovem domu DRUŽINSKI VEČER v pripravi odseka Zveze slov. mater in žena.
NEDELJA, 25. septembra:
Celodnevno praznovanje obletnice SLOMŠKOVEGA DOMA.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concealón N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.362.266
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pii pošiljanju po pošti $ 3.600.— (>360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Tall ores- Graficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO HAUL CASCANTE
Escribano Publico Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega sveta ZS bo v petek
12.	avgusta ob 20. uri v Slovenski hiši.
Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja Capital Federal Tel. 41-1413
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
_______________«
: /
Tudi ko bi hodil po dolini smrtne s enee, ne bojim igei zlega, ker Ti si z menoj.
Psalm Davidov; 23, U.
Globoko užaloščene nas je zapustil in se vrnil k Večnemu po plačilo najin nečak-krščenec in bratranec,, gospod
Jurij Milia Kanale
tržaški slikar in trgovec
Skupaj 'z ženo, tremi otroki, materjo in očetom, sestrama in bratom ter ostalimi sorodniki sva ostala v Argentini ob njegovem odhodu boleče prizadeta
Danica in Boštjan Petriček Kanale
Trst, Buenos Aires, julija 1977.
»■■■■■■■■«■■■■■■■'•■■■■o1
aaBaaaaaaaaaaaHaaaaan»
„Jaz sem vstajenje in življenje, kdor v me . veruje, bo živel, tudi če umrje!“
V soboto'3D. julija nas je zapustil'naš dobri mož, ata, stari ata, bralt in stric, gospod
Lojze Mehle
Zahvaljujemo se g. dr. Bercetu za zdravniško pomoč in oskrbo. G. dr. Starcu za podeljene zakraménte in vodstvo pogreba. Gospodom duhovnikom za molitve ob krsti, Vsem, kj ste nam v' atovi bolezni Štali ob strani in nam na kakršen koli način pomagali. Hvala vsem, ki ste zanj molili, kropili in ga spremili na, poslednji poti.	/;
Žalujoči: žena: Ana
hčerki: Anica in Marija por. Selan % družino.
sin: Lojze z družino, brat: France z družino.
Sp. Slivnica, San Justo..