K EMONSKI KERAMIKI IVA M IKL CURK Z a vod S R S lo v en ije za sp o m en išk o va rstvo P rip o m b e k d e lu : L ju d m ila P lesničar-G ec, K eram ika em on skih nekropol, D isse rta tio n e s e t m o n o g ra p h ia e X X , Z veza arh eo l. d ru šte v Ju g o slav ije in M estni m u z ej, B eo g ra d -L ju b lja n a 1977, 109 s tra n i, 12 ta b el. C elo ten te k s t p rev e d en v angleščino. D elo je s k ra jš a n a d o k to rsk a d is e rta c ija , o b ra v n a v a p a b o g ato lončeno p o so d je iz e m o n sk ih g ro b išč v n a s le d n jih s k u p in a h : k e ra m ik a ta n k ih sten, vrči, lonci, vaze, čaše, sk o d ele in k ro ž n ik i, am fo re, b a lz a m a riji. V sako sk u p in o zase a v to ric a tip o lo šk o in k ro n o lo šk o o p red e li v zgoščenem te k stu , glavna o p a ž a n ja p a še e n k r a t s trn e v sk le p n e m p o g la v ju z n aslo v o m zaključek. K n jig a je p o o p re m i o p a z n a v s e riji in že po iz b iri p re d m e ta o b e ta p o sta ti delo, k i bo n a d elo v n i m izi v se h arh eo lo g o v -p rak tik o v . L o n če n a č re p in ja je p ač n a jp o g o stn e jša n a jd b a in n ad v se d o b ro d o šla je p o m o č p r i in te rp re ta c iji in d a ta c iji. O b d elav a g rad iv a iz ta k o o b se ž n ih g ro b išč, k o t so b ila ra z isk a n a v L ju b lja n i, seve p r i n a d a ljn je m a rh e o lo šk e m d elu v S lo v en iji in so se d n ih p o k ra jin a h m n o g o po m ag a. P ra v z a ra d i te g a p a n a j n aš p rik a z n an iza še n ek aj n u jn ih o p o zo ril in o p až an j, k i v k n jig i n iso n a š la p rav e g a m e sta . Z av ed ati se m o ra m o , d a je m e d n a s ta n k o m in izidom d ela p re te k lo n ek aj č a s a : čas n a s ta n k a je v tisn il svoj p e č a t k a r v rsti trd ite v , š k o d a , d a v uvo d u a v to ric a n i ja s n e je o p re d e lila ča sa , do k a te re g a je ob p rip ra v i ra z p ra v e s p re m lja la vse to k o v e v raz isk o v a ln e m d elu d o m a in n a tu je m . P reg led lite­ r a tu r e kaže, d a je b il ta te rm in n e k a k o leto 1973, d a p a v e n d a r ni zavzela n o b en e g a sta liš č a d o n e k a te rih že p r e j o b ja v lje n ih in b re z dvom a d o sto p n ih sestavkov. N a p o d ro b n o sti b o m o še o p o zo rili. D o k a jš n ja sv o b o d a p ri c itira n ju lite r a tu r e tu d i tu kaže, k ak o zelo p o tre b n o je , d a se vsi d ržim o n a č in a c itira n ja , k i g a je v n a šo p ra k s o uvedel A rheološki v e stn ik . V d e lu K e ra m ik a e m o n sk ih n e k ro p o l n a m re č n e k a jk ra t sp re m lja c ita t z n av ed b o p rim e rja ln e g a g ra d iv a p o v se m o rig in a len sk le p in b ra lc a n a ta n a č in zav aja, d ru g ič sp e t je s c ita to m o p re m lje n sk o ra j d ia m e tra ln o n a s p ro te n sk lep in sp e t u te g n e zm esti, če n e p o z n a m o ali n e p re v e rja m o o rig in a la (n p r. c itira n je ša š lo v ih sklep o v o le g ijsk e m ta b o ru v R E s. v. E m o n a). Čas, v k a te re m je n a s ta lo je d ro knjige, je d elu celò ta k o m očno v tisn il svoj p e č a t, d a n e k a te rih k ro n o lo šk o že n a p rv i p o gled tip ič n ih g ro b n ih en o t iz N aro d n eg a m u z e ja (po m o je m m n e n ju n p r. zlasti grob 27 — 1032 ali Ju g o b an k a 2) in p re d m e to v n e n a jd e m o n e v te k s tu n e v ta b ela h . V delu je n e k a j tis k a rs k ih n a p a k , k i u te g n ejo (n a k o n cu s tr. 39 je tr e b a p o p rav iti, d a je slik a p o so d e 62 g ro b a 618 MM n a ta b e li 4 št. 26). S rečam o tu d i n ek a j s tilistič n ih pogrešk o v , k i sic er p r i ra b i dela n e m o tijo . V sek a k o r pa u te g n e m a n j p o u če n eg a b ra lc a zm e sti n e k a j o h la p n ih fo rm u lac ij (n p r. »Naj sta­ r e jš i p re d m e t p o v se m dom ače izdelave v k o m p le k su slovenskega p ro s to ra je lonec« n a s tr. 37, a li » N ep o sred n a b ližin a A quileje, za d n je ita lsk e m e jn e p o sto ­ ja n k e p re d v ra ti P a n o n ije je b ila p ra v g otovo vzro k za izred en trg o v sk i vpliv« n a str. 33). Zelo je šk o d a, d a a v to ric a d elu n a p o t n i za p isa la razlage o n a č in u sestav­ lja n ja p re g le d n ih raz p re d e ln ic . G otovo je , d a je tre b a raz v o jn e in druge povezave p r i p o sa m ič n e m u tip u ra z b ra ti iz te k sta , v e n d a r bo raz v o jn o pot d o k o n čn o v en d a rle m o ra la p o m a g a ti sle d iti tu d i c e lo tn a m n o žin a m a te ria la v celoti. T u si m o ra m o dovoliti k ra te k e k sk u rz . B rez dvom a je ra z p ra v a K era­ m ik a em o n sk ih n e k ro p o l do d o ločene m e re p rv a e ta p a obdelave g rad iv a iz em on­ sk ih n ek ro p o l, saj so g ro b n e en o te d a tira n e le p o tem , k a r je m ogel obdelovalec p o sa m ez n e z v rsti p rid a tk o v o d ru g ih v r s ta h p rid a tk o v ra z b ra ti iz splošnih p riro č n ik o v in s ta re jš ih tek sto v . T ako sev e n e u p o šte v am o še ra z v o jn ih fines te r z a k o n ito sti, ki jih n a k a z u je jo e m o n sk a gro b išča. Z ato sodim , d a b o treb a, ko bo d o o b d elan e v se v rste g ro b n ih p rid a tk o v , še e n k ra t iz b ra ti k ro n o lo šk o zn a čiln e g ro b n e e n o te in še e n k ra t n a d ro b n o d a tira ti grobove. T ak i obdelavi v p o m o č p rila g a m slik e e n o ro č a jn ih vrčev iz em o n sk ih grobov. N a slik ah so z b ra n i v rči po ča so v n e m z a p o re d ju , k o t zn a m o zdaj n ek a k o n a p rv i pogled d a tira ti grobove. Že p r i te m v idim o, k a k o se n e k a te re o b lik o v n e p o se b n o sti v te k u ča sa iz g u b lja jo in d ru g e p o ra ja jo . T ega sp re m in ja n ja ob p o sam ezn em g ro b u in p re d m e tu seve n ik o li n e ra z b e re m o in za to tip o lo šk ih fines tu d i n a p re g le d n ih ta b e la h L ju d m ile P lesn iča r, k i p re d la g a gotovo p rv o fazo o bde­ lave, v p o ln e m o b se g u n e m o rem o sled iti. K o n a d a lju je m o s p rik azo m , m o ra m o o p o zo riti n a n ek aj te h n ič n ih napak, k i so se v rin ile v s e sta v lja n je ta b e l. N a ta b . 2 je slik a 21 ris b a k u h in jsk eg a lo n c a (z g ro b a NM 916), ki sp a d a m e d te m n o d o m ačo lončenino. I s ta p o so d a je tu d i v te k s tu n a p a k o p isa n a k o t p o so d a ta n k ih sten . Š e dva k u h in js k a lonca s ta n a ta b e li 2, in sic e r slik a 3 in 4. Ta d v a v te k s tu sp lo h n is ta o b rav n av an a. N a ta b . 5 je p o m a n jk ljiv o o b ra v n a v a n a z n a čiln a o sre d n je slo v e n sk a sk u p in a p o so d z re b r i n a v r a tu , sa j slik e 6— 9 s ta b e le 5 n im a jo u stre z n e g a gradiva v te k s tu (zelo v e rje tn o g re n a p a k a n a ro v aš k r a jš a n ja besedila). T u d i delo, ki je p r e d nam i, kaže, da im a m o arheologi te rm in o lo šk e težave; v si se u b a d a m o z n jim i. V se k a k o r se m o ra m o č im p re je z e d in iti glede im en za oblike, k i jih a v to ric a p o im e n u je trik o tn o oblik o v an o u s tje (str. 28) in lija­ k a s to oblik o v an o u s tje (str. 31). B ržčas tu d i te oznake n e o p re d e le u stre z n e je fu n k c io n a ln ih o b lik o v n ih p o se b n o sti k o t so to zm ogle že tisk a n e oznake : tr i­ k o tn o o d eb e lje n o u s tje in v rč z livčkom . N a d a lje , po sv etu že dolgo p r i o p isih ob­ lik a ita lsk ih sig ila tn ih k ro žn ik o v n e ra b ijo o zn ak e D rag. 15/17 (k i jo stro k o v n a lite r a tu r a d o sle d n o r a b i le za ju ž n o g alsk e k ro žn ik e ), iz ju g o slo v an sk e lite ra tu re p a ta o zn ak a k a r n e m o re izginiti. N a ro v a š zn a n ih te rm in o lo šk ih težav g re sta v e rje tn o tu d i n e k a jk r a t o h la p n o r a b lje n a te rm in a o k ras, o rn a m e n t. N a d a n a šn ji ra z v o jn i sto p n ji v ed e b i m o ra li iz še ta k o zgoščenega te k s ta raz p ra v e, k i do d o lo čen e m e re o b e ta p o s ta ti te m e ljn a , v e n d a rle z a slu titi, d a p ri p rem a zih , n a m e rn e m b r a z d a n ju in p e s k a n ju p o v ršin e in ta k o im e n o v an e m » m etličastem o rn am e n tu « v e d n o in vselej le n e gre za o k ra s n i u čin ek . Ž al n a s delo o p o z a rja tu d i n a v č a sih m a lo p rim e rn e ra z m e re za zn an stv en o delo v d e p o jih n e k a te rih m uzejev. P re d v se m o p tu js k ih p o d a tk ih lah k o sodim , d a so n e k a jk r a t p o m a n jk ljiv i. Ja sn o je v id e ti, d a a v to ric a n i m o g la n e p o sre d n o v d e p o ju ali z b irk i š tu d ira ti v se h p o so d ta n k ih ste n , sic er b i o p azila veliko raz­ lik o v glini in p re m a z u , ki lo č ita p tu js k e p o so d e o d e m o n sk ih . Res je , d a je k a ta lo g p tu js k e z b irk e šele izšel, a p tu js k i m uzej je im el v e n d a rle že le ta 1963 n a re je n o sn ovno k a rto te k o a rh e o lo šk e z b irk e . K a rto te k a p a je ja v en d o k u m e n t za stro k o v n o d elo in v sak o d n ev n i p rip o m o č e k k u sto su , ko d a je p o d atk e, p a naj z b irk a d o živ lja še ta k e sp re m e m b e in selitve. O sebno so d im , d a je tre b a z n e k a j trd itv a m i in n ač in i o b d elav v delu, k i ga p rik a z u je m o , tu d i p o le m iz ira ti. Zdi se m i, d a se je a v to ric a prev eč o d re k la o b ra v n a v a m fu n k c ije p o sa m ez n ih p o so d . N e k a te re tip o lo šk e sk u p in e so po m o je m m n e n ju z g ra je n e d o sti p rev e č n a p o d la g i o p tič n eg a v tisa , ki ga z b u ja jo p o so d e , in p re m a lo n a p o d lag i is k a n ja k o re n in in ra z v o ja tip a (vaze, k ro žn ik i, sk led e, vrči). N a ta n ač in je o b ra v n a v a n e d o re čen a . A v to rica p re d la g a n ek a j p o v se m o rig in a ln ih m isli o lo k a ln ih v a ria n ta h ali p o se b n o stih zlasti m ed k e ra m ik o ta n k ih ste n , vaz, sk le d , k i jih v e lja s p re m lja ti s p o se b n o p o zo rn o stjo . T oda, k o t sm o re k li, jih p re m a lo p o u d a ri v n a s p ro tju z a p isa n im i m n e n ji d ru g ih . Iz ra z ito p o le m iz ira z É. B ó n is (str. 23) in rav n o to , po m o je , do n ek e m e re n ap a k . T rd ite v É . B ó n is v elja n a m re č za sk o d elice ta n k ih s te n iz p re m a z a n e gline, k i se d a n e s zelo o tira , z a izd elk e, k i jih v v e č jih k o lič in a h sreč am o n a p a n o n s k ih tle h , v E m o n i jih p a ta k o re k o č ni. P ri izv o ru in ra z v o ju tip o v je p re ­ m alo p rim e rja v , p o p rav k o v , p a tu d i p o le m ik z m n e n ji v ra z p ra v a h , ki jih p ra v ta k o že re d n o ra b im o p ri sv o jem d elu . D aleč p re m a lo je p rim e rja v z m n e n ji S c h ö rg e n d o rfe rja . Č udno je , d a p r i z n a č iln ih p o so d a h z r e b ri n a v r a tu n e sre č a m o n o b e n e d o p o ln itv e ali p o trd itv e tip o lo šk e sh em e, k i jo je po g rad iv u z D o len jsk e iz d ela l P. P e trù . O p ažan j p o d p isa n e v A rh eo lo šk em v e stn ik u 20 (ki je v e n d a rle izšel že le ta 1969, d a iz p u stim o sestav k e, k i so izšli po zn eje), se a v to ric a v K e ra m ik i em o n sk ih n e k ro p o l sp lo h n e d o ta k n e . M olk je sicer u č in k o v it n a č in k ritik e , to d a p ra v n ič n e p risp e v a k zn a n stv e n e m u sp o z n an ju . Iz te k s ta tu d i n p r. n i razv id n o , zak aj je p r i p litv e jš ih širo k ih sk o d elicah ta n k ih ste n a v to ric a p o v se m u m o lk n ila o te h p o so d ic a h k o t a c e ta b u lih in jih p rik a ž e — za so d o b n o rim sk o k e ra m o g ra fijo n a novo — s sta ro d efin icijo k o t čaše za p itje . P o d o b n o v e lja za v rsto u g o to v ite v v iz p eljav a h in p rik a z u raz v o ja tip o v , zlasti v rčev , k ro žn ik o v p a tu d i loncev. V selej je v eljalo , d a v rči z dvem a ro č a je m a n iso n a sle d e k ra z v o ja e n o ro č a jn ih vrčev, z d a j p a b ere m o , b rez p o d ro b n e u te m e ljitv e , n a s p ro tn o . T u d i razv o j čaš n e m o re b iti le n a d a lje v a n je tra d ic ije o b lik o v a n ja loncev (str. 48). V eč u te m e ljitv e in p o le m ik e z n a p isa n im i m n e n ji b i z a h te v a la ta k o tu d i trd ite v , d a so e n o ro č a jn i v rč i uvoženi. N e m o re m se sp rija z n iti z dom nevo, d a b i R im lja n i v E m o n o in še d alj to v o rili n a vozeh k rh k e vrče, ko p a je bilo B a rb ije m a li C a ese rn ijem laže p r ip e lja ti n ek a j su žn jev n a ležišča gline in ta k o n a re d iti dovolj v rče v za lo k aln o ra b o , vino, olje in g a rru m p a voziti čez k ra š k e p rela ze v a m fo ra h . G otovo p a bodo to v rstn e d eb ate v n a ši s tro k i že v p rih o d n jih d e s e tle tjih z n a p re d k i v analizi gline odveč. N a d a lje b i bilo p o m o je tre b a b o lje raz lo žiti in u te m e ljiti tu d i m n e n je s str. 37, d a je lonec, n a jd e n v n aselb in i m a n jši o d tisteg a , ki je b il p rid a te k v grobu. M alo p rev e č p o e n o sta v lje n o la h k o d an es raz u m em o razlago loncev tip a A uer­ b e rg k o t trg o v sk e g a b la g a (to je lah k o , d a sam o n ad a lje v a n je o h la p n e fo rm u ­ la c ije v m o je m se s ta v k u v A rheološkem v e s tn ik u 20, d asi je a v to ric a n e citira). L egijski ta b o r v A vgustovem ča su v E m o n i (to re j p re d le to m 14 n. š.) na p o d lag i k e ra m ik e , p o m o je m m n e n ju , še v ed n o n i n esp o rn o d o k azan . N a js ta ­ r e jš a em o n sk a sig ila ta v se b u je iz g u b lja jo č e se zn a čiln o sti A vgustovega časa in m la d e z n a čiln o sti T ib e rijev e g a časa. T ako se m jo d a tira la n ek ak o v le to 10 n. š. M ed n jo je n a m re č , številčno m e rje n o , več tip o v in zn ačiln o sti, k i so d ijo še v le ta 5— 10, zato je n e sm em o m očno p o m a k n iti v čas T ib e rijev e v lad e (5 let n a p re j ali n azaj je p a seve d o v o ljen ih p r i v sa k i d a ta c iji sig ilate! Te dilem e in o p re d e litv e so b ile n a p isa n e in d o tisk a n e le ta 1973 — A c ta R C R F 14— 15 — in a v to ric i d o sto p n e , za to je n e u s tre z n a tr d ite v s str. 60 in 61 te r o p o m b a 396 s p rik a z o m d iv e rg e n c m ed m o jo d a ta c ijo in d a ta c ijo H. C o m fo rta). Tako sig ilata re s n i z a n e sljiv dokaz, d a bi v E m o n i sta l leg ijsk i ta b o r v razvitem A vgustovem času. V si zd aj n e s trp n o p rič a k u je m o o b ja v e d ru g ih n a jd b in sta v b n ih tlo riso v z n a js ta re jš e e m o n sk e h o d n e p o v ršin e, ki a v to ric a o n jih gov o ri n a s tr. 60 in k i b o d o ja s n e je d o k u m e n tira le A vgustov čas. K njigo b o m o v s e k a k o r p o g o sto rab ili. T o je zn a n stv e n em u d e lu n a jb o ljša ocena. V te m sm islu m o ra m o ob k o n cu p rik a z a p rite g n iti zelo p o h v aln i oceni J. K astelica, ki je n a p is a n a d elu v uvod. ZUR KERAMIK IN EMONA Z u sa m m e n fa ssu n g Die Rezension ste llt des Buch vor, m acht jedoch auch auf einige stilistisch und technisch m angelhafte Stellen aufm erksam . Aus dem Text ist nicht k lar ersichtlich, dass m ehrere typische Form en aus den G räbern, die S. P etrù in Em onske nekropole, K atalogi 7, vorlegt, jedenfalls deswegen keinen Platz in d er B earbeitung gefunden haben, weil die B earbeitung zeitlich w eit zurück liegt (vor dem Ja h re 1973). In einem Exkurs w ird d arau f aufm erksam m gem acht, dass auch die vorgestellte Arbeit als erste A rbeitsetappe in der B earbeitung der K eram ik der G räber Em onas b etrach tet w erden m uss. Wenn m an die Fülle des M aterials (als Beispiel w ird hier eine Ü bersicht d er E inhenkelkrüge vorgelegt) begleitet und die Bewegung, das Anwachsen bzw. d as Schw inden der Zahl von vereinzelten Details b etrachtet, lassen sich natürlich noch viel interessantere B eobachtungen machen. Dazu m uss m an die G räber noch aufgrund der B earbeitung der Entw icklung vereinzelter Grabbei­ gaben zuletzt nochm als präzise datieren u n d die vorangegangenen Forschungs­ ergebnisse aberm als überprüfen. Die Rezension polem isiert m it einigen In ter­ pretationen der F unktion der Gefässe (dünnw andige K eram ik, Töpfe, Vasen Krüge u n d K annen) des Im p o rts und H andels (K rüge, Auerbergtöpfe) und m acht darauf aufm erksam m , dass die V orstellung der E ntstehung und Typenentw icklung hier u n d da genug von den bisherigen M einungen ab weicht, doch dass dies im Text zuwenig deutlich w ird. Die klare Polemik des Textes m it É. Bönis in bezug auf die dünnw andigen Schälchen ist nach d er M einung des Rezensenten nicht zutreffend, da sich die M einung von É. Bónis auf die technologisch k lar abgesonderten Schälchen des südw estpannonischen Raum es beschränkt. Zuletzt w ird in der Rezension die m angelhaft vorgestellte D atierung der ältesten Sigillaten den T atsachen entsprechend (die D atierung in den A cta R C R F 14—15 w urde doch bereits im Jahre 1973 publiziert) korrigiert und som it darauf auf­ m erksam gem acht, dass die Sigilatten n ich t als klarer Beweis fü r die B ehauptung, E m ona sei ein augusteisches Legionslager gewesen, herangezogen w erden können. Dazu m üssten andere archäologische Beweise vorgelegt werden. I. E m onska grobišča — G ra b stä tten von E m o n a S kupina vrčev iz grobov, ki jih m orem o tesneje d atirati v čas julijske dinastije: G ruppe von K rü g en u n d K a n n e n aus G räbern die sich p rä ziser in die Z eit der ju lisch e n D ynastie d a tieren lassen: MM (PI) 113, 377, 594, 176, 566, 900, 135, 612 NM (Pe) Jugobanka 2, 758, 35—1040, 44—1049, 857, 863, 654, 72— 1032, 30—1035, 1147. S kupina vrčev iz grobov, ki jih m orem o d atirati v čas ju lijsk e dinastije m anj tesno: G ruppe vo n K rü g e n u n d K a n n e n a u s G räbern die w en ig er p rä zise in die Z eit d er ju lisch e n D yn a stie d atieren lassen: NM (Pe) 111, 247, 547, 1132, 233, 20, 757, 548 MM (PI) 730, 336, 600 II. E m onska grobišča — G ra b stä tten vo n E m o n a S kupina vrčev iz grobov, ki jih m orem o tesneje d atirati v čas klavdijske dinastije: G ru p p e aus G räbern, die sic h p rä ziser in die Z eit der claudischen D ynastie d a tieren lassen: MM (PI) 246, 134, 650, 101, 161, 651, 134, 100, 383, 651, 244, 86, 103, 104, 129, 135, 395, 531 NM (Pe) 812, 112, 1156, 854, 555, 112, 13, 1134, 803, 1152, 552, 869, 1006, 691 III. E m onska grobišča — G ra b stä tten v o n E m o n a S kupina vrčev iz grobov, ki jih m orem o m anj tesno d a tira ti v čas klavdijske dinastije: G ru p p e aus G räbern, die sich w en ig er p rä zise in die Z e it d er claudischen D ynastie d a tieren lassen: MM (PI) 798, 393, 529, 335, 1150, 394, 526, 701, 333, 652, 694, 630, 720, 631, 629, 386, 520 NM (Pe) 1112, 1106, 1160, 621, 30, 551, 106, 659, 267, 1006, 550, 248, 68—1073, 650, 119, 34, 952 IV. E m onska grobišča — G ra b stä tten v o n E m o n a S kupina vrčev iz grobov, ki jih m orem o tesno d atirati v čas flavijske dinastije: G ru p p e vo n K rü g en un d K a n n e n a u s G räbern, die sich p rä ziser in die Z e it der fla v isc h en D yn a stie da tieren lassen: MM (PI) 617, 920, 110, 336, 416, 572, 385, 723, 415, 627, 160, 564, 368, 628, 527, 680, 723,236 NM (Pe) 1164, 820, 1163, 45—1050 Skupina vrčev iz grobov, ki jih m orem o m anj tesno datirati v čas flavijske dinastije: G ruppe von K rü g en un d K a n n en aus G räbern, die sich w eniger präzise in die Z eit der fla visch en D yn a stie d atieren lassen: MM (PI) 660, 967, 924, 726, 740 V. Em onska grobišča — G ra b stä tten von E m o n a Skupina vrčev iz grobov, ki jih m orem o m anj tesno d atirati v čas flavijske dinastije: G ruppe von K rü g en u n d K annen aus G räbern, die sich w eniger p rä zise in die Z eit d er fla visch en D yn a stie datieren lassen: MM (PI) 557, 107, 726, 739, 873 NM (Pe) 1131, 1111, 1109, 915, Gledališka ul. 2, 913, 819, 891, 1153, 1104, 259, 453, 127, 59—1060, 873, 844, 259, 873, 414, 412 Skupina vrčev iz jasn o predm arkom anskih grobov: G ruppe aus G räbern d er eind eu tig vo rm a rko m a n n isc h en Zeit: NM (Pe) 113, 653, 1155, 615,10, 660, 1187, 216, 958, 885, 627, 1100, 890 MM (PI) 372, 542 VI. E m onska grobišča — G ra b stä tten von E m o n a Skupina vrčev iz jasn o predm arkom anskih grobov: G ruppe aus G räbern d er eindeutig vo rm a rko m a n n isc h en Zeit: MM (PI) 976, 382, 912, 970, 26 Skupina vrčev iz jasn o pom arkom anskih grobov: G ruppe aus G räbern der ein d eu tig n a ch m a rk o m a n n isch e n Zeit: MM (PI) 201,1 NM (Pe) 693, 49— 1054, 917 Vrč iz jasno poznega groba: A us ein em ein d eu tig sp ä ten G rab: NM (Pe) Jugobanka 1