Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Nedeljski dogodki Hrvntsko-slovenska liga FIZKULTURNI TEDNIK Leto VIII. — Štev. 56. V Ljubljani, dne- 21. septembra 1952 e e irilia i Eiripi Avstrija bi lahko doživela katastrofo Zanimanje za četrto srečanje nogometnih reprezentanc Avstrije in Jugoslavije je bilo takšno, kakršnega še ni bilo doslej za im3)eno mednarodno tekmo saj je hotelo dobiti vstopnice za to tekmo nad 300.000 ljudi. Žal pa ni bilo mogoče vsem ustreči, ker je na stadionu Partizana prostora le za 55 do 60 tisoč gledalcev. Tolikšno zanimanje je bilo predvsem zaradi tega, ker je bila današnja tekma odgovor na vprašanje, katera reprezentanca je tretja najboljša v Evropi. Tudi iz Avstrije je prispela posebej na to tekmo v Beograd več avtobusov in poseben vlak. tekma je pokazala, da je naš nogomet boljši od avstrijskega in Avstrijci so lahko veseli, da niso doživeli prave katastrote. Zaradi napak posameznih igralcev, ki niso znali izkoristiti številnih ugodnih priložnosti, pa smo se morah zadovoljiti le z dvema goloma prednosti, kar pa vseeno dokazuje, da je zmaga naše državne reprezentance popolnoma zaslužena m dosežena z boljšo igro. Jusoslaviia: - Avstrija 4s2 Č1s0) našega posebnega dopisnika inž. Dragutina Mirkoviča . Stadion Partizana — vreme krasno ln ugodno za igro — igrišče spolzko Z£U' idi dežja v prejšnjih dneh. Avstrija: Zeemann, Kocki, Happel, ®anapni', Oewirk, Brinek, Cejka, Hu-(Riegler), Stojaspal (Huber), .er II. •Jugoslavija: Beara (Stojanovič), htanbovič, Crnkovič (Zekovič), Caj-pG-’>ki, Horvat, Boškov, Ognjanov, aii 'v, Vukas. Bobek, Zebec, Glavni sodnik: Ewans (Anglija), P}eina sodnika Vaša Stefanovič :n Aosta Ninlcovič (oba Jugoslavija). Gledalcev nad 55.000. Strelci: Bobek v 13., 51. in 78. minuti (iz enajstmetrovke) ter Vukas v b5-: minuti za Jugoslavijo. Karner II v 52. in Cejka v 75. minuti za Av-Koti — 4 : 3 za Jugoslavijo. Beograd, 21. sept. — Že davno Pred začetkom ne samo meddržavne »‘mveč tudi prvenstvene nogometne-kkine za naslov mladinskega državnega prvaka med Hajdukom in Cr-yeivi zvezdo, ki sta nastopila v predori, j(. ],il stadion Partizana na pol -''jen skoraj do zadnjega kotička. Gkrog in okrog so vihrale športne zastave v vseli barvali. Za severnimi vrati sla bili na dvelv visokih drogovih jugoslovanska in avstrijska državna zastava. Slavnostno razpoloženje na stadionu je povečalo še krasno vreme, tako da so bili gledalci danes res popolnoma zadovoljni, da so prisostvovali temu velikemu nogometnemu srečanju. Zadnje dni so v beograjskih športnih krogih razpravljali samo o tekmi Jugoslavija —■ Avstrija, zlasti pa danes dopoldne, ko so začeli prihajati v Beograd vlaki, polni ljubiteljev nogometa iz vseh krajev naše države. Ob 15.30 sta se pojavili na igrišču obe reprezentanci, ki ju je vodil glavni sodnik Ewans. Po končani uvodni slavnosti se je začela velika borba. Odlična igra naše reprezentance prvih 20 minut Začetek tekme je bil nekoliko nervozen, vendar so bili naši igralci mirnejši in sigurnejši, saj so takoj uredili svoje vrste in izvedli že v začetku nekaj zelo lepih kombinacij, v katerih se je posebno odlikoval Vukas, ki je nastopil danes petindvajsetič v državni reprezentanci. Igra našega moštva je bila brezhibna v prvih 20 minutah, ko so igralci stalno s silovitimi napadi ogrožali Ze,cmannova vrata. Od 20. minute dalje pa so prikazali Avstrijci veliko boljšo igro, vendar pa niso mogli priti do pravega izraza. Njihov najboljši mož Ocwirk je samo nekajkrat spominjal na svoje velike dneve in je poslal le dva nevarnejša strela na Bearina vrata. Naši reprezentanti pa niso dovolj izkoristili silovitih napadov, ker bi sicer lahko dosegli še boljši rezultat, kot pa je bil ob koncu prvega polčasa. V prvem delu prvega polčasa so bili zares odlični in so obetali, da bodo katastrofalno premagali renomiranega nasprotnika. Toda po krivdi nekaterih napadalcev,- ki se niso znali pred nasprotnikovimi vrati, so zapravili več ugodnih priložnosti. Začetek drugega polčasa je bil povsem podoben prvemu. Naši igralci so začeli ponovno z ostrim tempom in silovitimi napadi. Ko pa so dosegli nadaljnja dva gola, smo pričakovali, da bodo slavili danes visoko zmago in se tako pošteno oddolžili za prejšnje visoke poraze v Beogradu in zlasti še na Dunaju. Kako je potekala igra Začetni udarec so imeli Avstrijci, toda naši so takoj prešli v nevarne napade. V 4. minuti je Mitič krasno prodrl pred avstrijska vrata, Zeemann pa je v naletu prestregel žogo z glavo in je šla mimo prečke. V 9. minuti je Milič lepo poslal žogo v nasprotnikov prostor, kjer jo je dobil Bobek in sc znašel sam pred Zeemannom, pa mu je streljal _ v roke. Takoj nato je bil sp, ■ Ognja-nov v 10. minuti sam pred Zeemaii-noiri, pa tudi on je streljal mimo gola. Naše moštvo je bilo v tem delu igre v taki premoči i da sta tudi oba naša branilca igrala na avstrijski polovici. Prvi nevarnejši napad so izvedli Avstrijci v 11. minuti, ko je Stojaspal nevarno prodrl po desni strani in ostro streljal, toda Beara je žogo zanesljivo ujel. V 13. minuti so napadi našega moštva obrodili prvi uspeh. Vukas je krasno preigral vso obrambo in podal žogo mimo V okviru proslave 10. obletnice naše vojne mornarice bo v sredo, 24. t. m. na stadionu Odreda ob 16. uri nastop naših mornarjev. Ta zlet mornarjev je že v ostalih krajih Jugoslavije, kakor v Beogradu^ Zagrebu in Banja Luki, dosegel izreden uspeh in navdušil številne množice ljudstva. Nastopilo bo okrog 700 telovadcev v raznih prostih in borbenih vajah. Opozarjamo vso šolsko mladino in sindikate, naj organizirajo skupen obisk. V slučaju slabega vremena, bo nastop preložen na naslednji dan, četrtek ob isti uri. avstrijskega branilca Bobeku, ki je ostro streljal po zemlji v desni kot poleg presenečenega Zeemanna. 1:0 za Jugoslavijo. Naši so bili še naprej stalno v napadu, tako da so sc Avstrijci komaj branili. V 21. minuti so Avstrijci izsilili prvi kot, vendar brez uspeha. Žogo je dobil Stojaspal, ki pa se je znašel v offsideu in zato sodnik Evvans tega gola ni priznal. Za tem so se gostje osvobodili pritiska, vendar je Vukas v protinapadu spet preigral vso obrambo in prišel do ant linije ter streljal v lahkem loku pred Zeemannova vrata, toda najprej j c Mitič, potem pa še Ognjanov zgrešil žogo, ki bi jo bil lahko z glavo poslal v mrežo. V 29. minuti je napravil Čajkovski napako, ki bi bila lahko usodna, ker Stankovič ni mogel ustaviti Stojaspala, vendar j c Beara žogo. ki jo je streljal Dienst. najprej odbil in nato še skočil za njo. Po kotu Avstrijcev so naši igralci precej popustili, tako da so Avstrijci po Ocwirku, Kdrncrju, Sto- jaspalu in Dicnstn. preko katerih no v glavnem napadali, spet povezali svojo igro. Proti koncu so gostje nevarno pritisnili in igrali večinoma na naši polovici, toda naša obramba je bila vedno na mestu in j c uspela obdržati vodstvo do odmora. Drugi polčas Že v 1. minuti drugega polčasa je Čajkovski z nenadnim woley udarcem iz razdalje 30 metrov tako silovito streljal v levi kot, da je Zeemann v zadnjem trenutku komaj odbil žogo. V 6. minuti je Stankovič poslal dolgo žogo na desno stran Bobeku, ki je v naletu krasno streljal v desni kot, tako da Zeemann ni mogel preprečiti drugega gola za Jugoslavijo. Štiri minute pozneje je sledila sijajna kombinacija Boškova, Zebeca, Bobeka in Vukasa, ki je nato krasno preigral vso avstrijsko obrambo in plasiral žogo mirno poleg Zeemanna v spodnji kot ter postavil rezultat 3 : 0 za Jugoslavijo. (Nadaljevanje na 6. strani) pAssta/a- Z5-idtnice- Maribor, 21. septembra. Danes so se v Mariboru r pestrim športnim sporedom zaključile svečanosti v počastitev 25. obletnice dela športnega društva Železničar iz Maribora. Revija slovenske atletike Danes dopoldne je bilo na stadionu Železničarja veliko atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili najboljši slovenski ac-lei. Na odlično organiziranem tekmovanju je bilo doseženih precej dobrih rezultatov. Tehnični rezultati: moški: 100 m: Šoba (Ž tj) 11,4, Furlan (Z Lj) 11,5; 400 m: Bardutzky (S) 51.8, Olivieri (O) 52,1; 1500 m: Hanz (KI) 4:07,7, Pavčič (Sv) 4:09,1; 5000 m: Kranjc (O) 15:25,4, . Mlinarič (KI) 15:25,6; višina: Čerpez (Ž M) 175; daljina: Požun (Ž M) 6,35, Šoba (Ž Lj) 6,27; palica: Vehovar (KI) 3,50, Čerpez (Ž M) 3,50; krogla: Golc (Kij 13,18 Jezernik (Ž M) 11,82; disk: Golc (KI) 41,20, Peterka (Ž M) 38,27; kladivo: Markež (Ž M) 44,49, Vuga (Sv) 41,81; 4X100 m: Železničar (Lj) 45,2, Železničar (M) 45,3, Kladivar 45,4. Ženske: 100 m: Knez (Ž M) 13,0, Bajželj (Ž M) 13,8; 200 m: Bevc (KI) 28,5, Blaž (O) 29,0; 80 m ovire: Malič (O) 13,3, Sernet (Ž M) 14,0; višina: Knez (KI) 140, Sima (O) 140; daljina: Majcen (KI) 5,04, Knez (Ž M) 5,01; krogla: Kotlušek (O) 12,70, Sima (O) 10,33; disk: Kotlušek 38,09, Vojsk" (Ž M) 34,06; 4X100 m: Železničar Maribor 53,7, Kladivar 53,9. Lokomotiva : Branik 0:0 V soboto popoldne sta se srečali moštvi Lokomotive iz Zagreba in domačega Branika. Domačini so nudili žilav odpor re-nomiranemu nasprotniku, ki je bil skoraj ves čas nadmočen. Branikov napad je igral slabo, obramba pa je bila solidna ter se je požrtvovalno borila. Spartak : Železničar 5:0 (4:0) S hitro in učinkovito igro so Su-botičani onemogočili domačine, ki so bili mnogo slabši nasprotniki. Imeli so sicer nekaj priložnosti za dosego gola, pa jih niso izkoristili. Prisostvovalo je 2.500 gledalcev. Spartak : Branik 3:0 (2:0) V današnji tekmi je igral Branik precej slabše kot včeraj. Spartakovi igralci so bili hitri in so odlično obvladali žogo. Branikova obramba se je sicer dobro borila, toda vseeno je trikrat kapitulirala. Lokomotiva : Železničar 3:0 (3:0) Igralci Lokomotive so igrali zrelejše od domačinov, in so si že v prvem polčasu zagotovili prednost. Proti koncu igre so tudi požrtvovalni Železničarji prešli večkrat v napad, vendar niso imeli uspešnega strelca. V odmoru med obema tekmama je bila pred 4000 gledalci svečanost, ki se je začela z defilejem 821 aktivnih članov Železničarja. Predsednik Fišer je imel krajši govor, mnogi gostje, med njimi tudi minister Zoran Polič, predsednik Zveze športov Krese, sekretar MK KP Majhen, direktor železnic Lepin, predsednik MLO Ledinek, predsednik AZS Premete so čestitali športnemu društvu Železničar k njegovi obletnici in izročili mnogo daril. Nato je predsednik društva Fišer odkril spominsko ploščo padlim borcem in talcem, aktivnim članom Železničarja. ROKOMET ŽSD Celje : Branik 13:8 (9:5) KOŠARKA Krim : Železničar 43.42 (25:24) Bergant Novi državni rekord v dviganju uteži Ob proslavi 25. obletnice obstoja društva Železničar v Mariboru je bilo tudi tekmo- vanje v dviganju uteži, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Bantam kategorija: Dorer (Ž Lj) 201) kg (60, 62,5. 72,5); peresnolahka: Jamšek (Ž Lj) 220 kg (67,5, 72,5. 80); lahka: Rozman (Krim) 262,5 kg (72,5. 82,5, 107,5); srednja: Colarič (2 Lj) 282,5 kg (85, 87,5, 110). Posebno pomemben je rezultat mladega Rozmana ki je dosegel z značko 262,5 kg nov državni rekord v svoji kategorij i (stari rekord 260 kg — Šara iz Novega Sada). Dober je tudi rezultat Colariča 282,5 kg, ki ga je postavil kljub temu, da je nastopil bolan. Cesar HRV ATSKO-SLO VENSKA LIGA I. KOLO — NEDELJA, 28. SEPTEMBRA 1952: Varaždin — Tekstilac : Metalac, Maribor — Branik : Odred, Reka — Kvarner : Proletarec, Karlovac — Slavija : Šibenik, Lj"ubljana — Železničar : Rudar. Odred : Vojvodina 4:4 (2:1) Včeraj je bila v Novem Sadu prijateljska nogometna tekma med Vojvodino in Odredom iz Ljubljane. Srečanje se je končalo neodločeno 4:4 (2:1). Vojvodina je igrala brez Milanova in Boškova, Odred pa brez Hočevarja. Igra je bila lepa in živahna.; ZAGREBŠKI NOGOMETAŠI PREMAGANI Današnje prijateljsko nogometno srečanje reprezentance Gradca in Zagreba se je končalo po sl a. bi igri z zmago gostov 2:1 (1:0). Gole za G ra z sta dala Gross in Eigensteller, za Zagreb pa Firm. V ekipi Zagreba se je odlikoval Conč. v- E L O V A D B A V Krškem okraju so postavljeni solidni temelji za delo »PARTIZANA" Fred kratkim sem prisostvoval ustanovni skupščini okrajnega telesnovzgojnega odbora »Partizan« Krško, ki so se ga kljub delov* nemu dnevu udeležili zastopniki vseh osnov* i nih organizacij »Partizan« na terenu, zastop* niki CK KPS Krško, OK L MS in tovariši lz krajev, kjer še nimajo društev »Partizan«, obstojajo pa pogoji za njegovo ustanovitev. Problematika terena Sekretar OK LMS Krško tov Kranjc Stane je uvodoma podrobno analiziral stanje na terenu krškega okraja. To je izključno okraj s kmetskim prebivalstvom, le v nekaterih krajih je razvita industrija manjšega obsega. V okraju je nad 75.000 prebivalcev, od tega kar 15.000 mladine! In vendar je doslej bilo v vseh organizacijah »Partizan« vključenih le nekaj čez 500 mladine. Letošnji mladinski festivali, sektorska tekmovanja in prireditve so močno razgibali teren. Na vseh priredit* v ah je sodelovalo ogromno mladine, ki je pokazala izredno navdušenje za telesno vzgo* jo in šport. Mladinska organizacija je bila pri tem delu glavni iniciator. Pokazala se je potreba, da je treba to trenutno navdušenje za telesno vzgojnim in športnim udejstvova* njem usmeriti v organizirano in sistema* tič11?, vadbo, kar pa je mogoče le s posta* vitvijo močne mreže društev »Partizan« po vsem okraju. Če pomislimo, da je v okraju 26 močnih občin, društev »Partizan« pa le 6, nam že to nazorno pove, da obstojajo velike možnosti za organizacijo novih društev. V okraju je precejšnje število zadružnih domov, kjer bi društva lahko dobila svoje prostore, še večje je število šol, kjer je možno vsaj improvizirati delo v kakšnem majhnem raz* redu, povsod so pa obširne vaške poljane, ki v letnem času dajejo široke možnosti za zdravo udejstvovanje naše mladine, pa tudi v zimskem času bi lahko bilo pestro živi j e* nje, saj se mladina pri nas izredno navdušuje za smučanje in sankanje. Kot vidimo, so dani vsi osnovni pogoji za veliko aktivnost na področju telesne vzgoje in športa. Le ena ovira je, ki tare vsa društva »Partizan« v Sloveniji, t. j. pomanjkanje vaditeljskega kadra, ki bi predano vadil z mladino. Tre* nutno bi se tej oviri lahko izognili le na ta način, da bi učitelji in učiteljice v večji meri poprijeli za to delo, dokler bi si dru* štva iz okrajnih, okrožnih in republiških va* diteljskih tečajev ne pridobila novega vadi* teljskega kadra. Močnejša društva pa bodo že v letošnjem letu izvedla društvene šemi* narje ,na katerih bodo vzgajali vodniški ka< der tudi za sosednja društva Uspeh tudi brez telovadnice Zastopniki društev so dajali na skupščini podrobna poročila o svojem delu in proble* mih. Presenečen sem bil nad lepim poroči* lom tovariša iz vasi Zdole, kjer pred vojno ni bilo nobene telovadne organizacije. V Zdolah nimajo na razpolago nobene telovad* niče in vendar je življenje društva izredno razgibano. Tudi orodja ima društvo izredno malo. Iznajdljivi delavci v društvu pa znajo izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi priroda sama, da napravljajo vadbo zanimivo in pri* vlačno. Na vaški poljani se mladina navdu* Suje z aktivnostjo v atletiki, orodni telo* vadbi, najraje pa ima talno telovadbo. Ker ni denarja za nakup blazin, si pomagajo kar s slamnjačo! V vasi izkoriščajo tudi naravno močvirje, kjer je voda čista in so v polet* nih mesecih bili izredno aktivni v plavanju. Mnogo vaške mladine se je v letošnjem letu naučilo plavanja. Mimogrede so na tem me* stu izkopali izkop 20 X15 m za bazen — vendar ni denarja za nadaljnje delo! V zim* skem času pa v vasi vse smuča. Smuči znajo izdelovati kar sami. okusnejše pa dela vaški kolar. Tudi smučanje ie organizirano, saj je v letošnjem letu iz Zdol obiskoval tečaj za smučarske učitelje na Krvavcu tov. Molan, ki danes prenaša pridobljeno znanje na vaško mladino. Društvo je v letošnjem letu imelo precej prireditev — smučarske, plavalne, atletske tekme in javni telovadni nastop. Se sedaj v jeseni bodo ponovno priredili javni telovadni nastop, ker je že pri prvem po* kazalo občinstvo veliko zanimanje za te vrste prireditev. Poleg vsega pa lahko dru* Stvo služi vsem ostalim organizacijam celi* skega okrožja za zgled, ker je eno redkih, ki ima tudi skrb za organizacijsko delo in stalno poroča o svojem delu in težavah na okrožni odbor Celic. Od divje fizkulture do organiziranega dela V bližini Krškega leži Leskovec, kier ie nad 600 mladine. V vasi je osnovna šola in nižja gimnazija. Doslej pa v vasi ni bilo organiziranega dela in so se le tu in tam »divje« razživi jali mladinci in pionirji na vaški poljani s svojevrstno vadbo. Učite* Ijica iz gimnazije, ki je dalj časa opazovala to aktivnost, je z enostavnimi prijemi usme* rila »divjo fizkulturo« v organizirano vadbo Najprej je v okviru šole imela dve teore* tični predavanji za starše in šolsko mladino o potrebi in vlogi telesne vzgoje za našo mladino, katerim so vsi prisotni pozorno sle* dili. Predavanjem ie sledilo organizirano delo z uvajanjem pohodov in izletov. Na vaški poljani je nato s šolsko mladino ure* dila primitivne naprave za atletiko, kjer je doslej bilo že več tekmovanj v skokih, me* tih in tekih. Preko teh enostavnih tekmovanj, ki so v vedno večjem številu zajemale vaško mladino, je učiteljica prešla z žensko mla* dino na folkloro, moškim pa je preskrbela 2 žogi in mrežo in danes se že urijo v od* boj ki. Na pomoč ji je priskočila vaška kme* tijska zadruga, s pomočjo katere je lahko T* O C 1' T K ni /1 , • O n 1 n nhn , 11 »* n V. 1 1. . ni...« A,. t t ~ _ preskrbela vsaj n^kaj drobnih rekvizitov. Da* nes je mladina ze toliko razgibana, da i.a* ravnost zahteva vadbene ure. Čeprav hodijo nekateri po 3 ure daleč v šolo, kaj radi pri* bajajo ob nedeljah dopoldne oz. popoldne na vaško poljano, kier naravnost tekmujejo med seboj kdo bo hitrejši, spretnejši, izurjenejši. Ob slabem vremenu se poslužujejo vaških skednjev, »kozolcev«, kjer jih pa nekateri kmetje, ki nočejo še razumeti te al muv.jv, m »uv».iu -3v uiiumcu ic aktivnosti, celo preganjajo . . . Mladina iz Leskovca si želi, da bi vsaj enkrat tedensko prišla v ure* jeno. telovadnico v Krško, kjer bi lahko ko* ristila razno orodje. »Partizan« v ospredje Iz posameznih poročil sem prišel do pre* pričanja, da je v krškem okraju precei kra* jev, kjer vlada veliko zanimanje za telesno vadbo. Ker ni društev »Partizan« — pa so gasilska društva prevzela pobudo in v okviru svojega dela skrbijo še za telesno vzgojo mladine. Iz Stopic je v gasilnem društvu nad 40 telovadečih mladincev, ki so se prav radi naučili prostih vaj za gasilski zlet v Ljub* ijani. Takih krajev kot Stopice pa je v krškem okraju še več. Mladina bo pač šla tja, kjer bo našla neko organizacijo in v njej ljudi, ki bodo za njo skrbeli in jo usmer* jali. Zdi se mi, da telesnovzgojna organiza* cija »Partizan« premalo živi, premalo giblje — saj bi sicer lahko v večji meri razširili mrežo osnovnih edinic. Naša močnejša dru* štva bi morala skrbeti za svoje bližnje kraie in v njih poskušati s svojimi propagandnimi nastopi in raznimi drugimi prijemi oživeti novo edinico »Partizana«, če so za to dani najosnovnejši pogoji. Katere so glavne naloge novega okrajnega odbora Gorenjsko okrožje Partizana je letos organiziralo že dva vaditeljska tečaja na Jesenicah. Prvi vaditeljski tečaj je bil za ženske v času od 17.—27. avgusta, za moške pa od 1.—10. septembra v telovadnem domu na Jesenicah. Udeležba v tečaju ni bila zadovoljiva, saj je v tečaj poslalo le 9 društev 11 tečajnikov od 24 društev, kolikor jih šteje to okrožje. Izgleda, da društva gorenjskega okrožja nimajo dovolj vaditeljev ali pa da nimajo razumevanja za rast naše ljudske organizacije Partizana. Tečaj je bil organiziran na internatski osnovi. Tečajniki so stanovali v telovadnem domu, kjer je domače društvo dalo na razpolago dve r 'ci s posteljami ni odejami. Le škoda, da nima društvo že popravljene prhe in umivalnice. Tečaj je vodil okrožni načelnik Partizana tov. Antonič. Poleg vodstvenih poslov je predaval še nazivje prostih vaj, redovne vaje ter učil tudi zletne proste vaje članov. V tečaju so predavali še tov. Pristov Janez, načelnik društva Jesenice nazivje vaj na orodju in metodiko, skupno z tov. Nočem sta vodila tudi telovadbo na orodju. Tov. Petač je vadil talno telovadbo in preskoke čez orodje, tov. Žmitek Tone atletiko in odbojko, tov. Hmeljak prvo pomoč. Delo v tečaju je bilo osemurno, včasih pa tudi deseturno. Delavoljnost tečajnikov je bila kar dobra. Prizadevali so se silno, da si čim več osvoje, kajti bili so sami začetniki. Zaključni izpiti, ki so obsegali izpit iz redovnih vaj, nazivja prostih vaj in vaj na orodju ter metodike in organizacije, so pokazali, da so tečajniki zelo napredovali v tem kratkem času 10 dni. Posebno dobro so obvladali poveljevanje redovnih vaj, naučili so se več načinov prevalov na tleh in preskokov čez orodje. Tudi na orodju so se naučili nekaj lažjih vaj in nekaj iz atletike ter odbojko. Tečaj je zaključil tov. Antonič ob navzočnosti predavateljev z željo, da v domačem društvu takoj prično pomagati vaditeljem, ter da vztrajajo pri svojem delu, ne Telovadni nastop v Dolu Kljub izredno neugodnemu vremenu je domače društvo »Partizane priredilo preteklo nedeljo svo jtretji letni telovadni nastop. Program je bil precej obširno pripravljen in v glavnem dobro izveden, predvsem pa so razgibale precejšnje število občinstva točke nekaterih .mlajših članov društva. Člani domačega društva so dokaj skladno izvajali zletne proste vaje, ljubek je bil tudi nastop najmlajših pionirk v vajah z obroči. Na dvovišinski bradlji so nastopile članice in mladinke, " veliko odobravanje pa so želi mladinci iz Tolstega, ki so obenem s člani domačega društva nastopili s poljubnimi preskoki čez konja z odskočno desko. Na sporedu so bile tudi vaje na bradlji, krogih in drogu, od katerih je bil viden precejšen napredek, predvsem na bradlji in krogih. V zadnji točki so članice iz Tolstega v narodnih nošah zaplesale simbolično vajo »Venček na glavi«. Organizacija nastopa je bila dokaj dobra, precej pa je poživelo celoten nastop ozvočenje. Upamo, da telovadci iz Dola in Dolskega ne bodo odslej držali križem rok, ampak jih bomo videli še kdaj, saj je zanimanje za telovadbo med okoliškim prebivalstvom zelo veliko. Jerman J. Odbojkarji Krope premagani v Tržiču s 3:2 V okviru conskega prvenstva ie odbojkar* ska sekcija TVD »Partizan« iz Tržiča pre* magala tret jeplasiranega na republiškem prvenstvu telovadnih društev. Kljub dežju in razmočenemu terenu je bila borba izredno ize* načena in igra polna lepih in hitrih kombina* cij. Kroparji so sicer nudili žilav odpor, vendar tokrat niso uspeli premagati svojega stalnega rivala, ki je igral v svoji najmoč* ne.jši postavi z velikim poletom in požrtvo* valnostjp. J poti Zadružni domovi — vaška telesnovzgojna središča V krškem okraju je precej zadružnih do* mov, nekateri so pa tik pred dograditvijo. Potreba po zadružnih domovih je bila pred leti našim ljudem točno nakazana. Med dru* gim bi morali ti domovi prvenstveno služiti kulturnemu udejstvovanju vaščanov. K naši splošni kulturi pa spada tudi telesna kulturaI Zaradi tega upravičeno ugotavljamo, da spada v zadružne domove tudi telesna kul* tura in z njo organizacija »Partizan«. Danes se marsikje ti domovi uporabljajo za druge namene. V prostrane dvorane spravljajo mar* siki e poljske pridelke ali pa druge stvari in s tem napravljajo te prostore za skladišča. V Dobovi TVD »Partizan« sicer prebiva v zadružnem domu — vadbo pa imajo le na igralnem odru, ker so v dvorani nameščeni lepi stoli, ki bi se kvarili s čestim preme* ščanjem. Skudovci pa zopet trdijo, da se na odru kvarijo dragocene kulise. Zadružni dom ima še lepo malo dvorano — v njej je pa skladišče! V Leskovcu bo treba vaški mla* dini, ki vadi ob slabem vremenu pod ko* žolci, nuditi streho v zadružnem domu, ki že ima urejeno dvorano. Tudi v Zdolah raču* naio na prostor v zadružnem domu, ki bo v kratkem dograjen. Na osnovi poročil delegatov in analize sta* n ja na terene je novo formirani okrajni odbor sklenil, da bo že v letošnjem letu razširil mrežo organizacije »Partizan« z ustanavljanjem novih društev. Število društev se bo od dosedanjih 6 povečalo do 1. 1953 na 14. S tem bodo društva »Partizan« obstojala že v vsaki drugi občini okraja. Brez dvoma se bo njihov vpliv ob marljivem društvenem delu in s stalne pomočjo nadrejenih organov širil na sosednje občine, tako da bodo v bližnji bodočnosti le uspeli postaviti v vsaki občini osnovno organizacijo »Partizan«. Jug Karel Vaditeljski tečaj gorenjskega okrožja pozabijo pa naj si nenehno izpopolnjevati svoje znanje. Načelniki in predsedniki društev poskrbite, da vključite takoj mlade vaditelje v vaditeljske zbore in delo. Prostora in dela je več kot dovolj v naših telovadnicah. Zapomnimo si, da smo vsi bili enkrat začetniki. Zato ne pustite mlade tovariše zunaj telovadnice, da se odtuje, ampak pritegnite jih, poverite jim dolžnosti in tudi pomagajte jim. B. S. V spominu mi je ostal članek, ki je bil objavljen v enem izmed predvoj' nih časopisov. Pisec tega članka govori o lepoti nojih gora, ob koncu pa je bila objavljena tudi izjava enega izmed svetovnih turistov, nekega angleškega lorda., ki je prepotoval v glavnem ves svet, predvsem pa vse znamenitejši vrhove različnih gorskih skupin. O naših Alpah pa je bil omenjeni losi taksnega mnenja: '»Prepotoval sem vse znamenitejše dežele sveta in obiskal tudi vse gorski velikane. Nikjer na svetu nisem našel na vsakem koraku tolikšne lepote, kakot prav v vaših Alpah. Lahko ste ponosni, da ste lastniki ie veličine.« Precej laskava ocena, kajne? To, kar nam je zapisal svetovni ljubitelj pla" niti, je vsem, ki ljubimo gore, popolnoma jasno. Res je, da smo ponosni »J nase gorske velikane, toda včasih čl veka zaboli srce, ko vidi, kaj vse se dogaja visoko gori v planinah, kakšni ljudje zahajajo in obiskujejo nase gore in kakšen je namen različnih obiskovalcev naših Alp. prevesti v slovenščino. V mislih iD^f8 tiste obiskovalce naših planin, ki hocej6 imeti . hotelsko postrežbo. V razgovoru * predsednikom planinskega društva Ljutij^' na-mafica, tov. Štajdoharjem, sva ugotovi'* da je tudi teh obsikovalcev kar preče); Tovariš Tone je mnenja, da bodo planio£1 Prejšnje dni sem se v prijetni družbi spet znašel v osrčju naših gora. Obiskal sem Kamniške in Julijske alpe. Že dalj časa opažam, da so nase gore vse bolj obiskane in lahko rečemo, da je planinstvo danes resnično naš ljudski šport, saj se zanj navdušuje stari in mlado obojega spola. Ve- .......... ....... ____________ „— r- seli smo, ko slišimo navdušeno pripovedo- izpopolnili hotel na Komni, kjer bodo lab", vanje teh obiskovalcev, ki se očarani od prišli na svoj račun tudi te vrste obiskoval nepopisne lepote, znova vračajo v dolino. Kakor pa se veselimo tega množičnega obiska, istočasno spoznavamo, da je tudi naših gora. Torej zanje velja samo Kofl*1’*’ za vse druge obiskovalce pa najobvelja mnogo takšnih obiskovalcev, ki jim ni mesta v kulturni družbi, kaj pa šele visoko tam gori v planinah. Obiskal sem Krvavec. Kdo ne pozna te tako prijetne postojanke blizu Ljubljane! Prijeten dom, zares čudovita okolica, ki človeka vsega prevzame. Kot navadno, sem se zapletel v pogovor z oskrbnikom Vinkom, ki mi je povedal mnogo zanimivega o obiskovalcih te planinske postojanke. Krvavec leži na tako posrečenem mestu, da je lahko dostopen množici turistov. Redno, dan za dnem, še vse huje pa nedeljo za nedeljo, prihajajo obiskovalci iz različnih krajev od blizu in daleč. Vinko je z veseljem pripovedoval o vseh tistih turistih, ki spoštujejo planinske zakone, in so pravi ljubitelji narave. Obraz dobrosrčnega Vinka se je zresnil, ko je pripovedoval o drugih obiskovalcih, ki jih je delil v tri skupine: razgrajače, »gurmane« in cvetožere. Zaradi jasnejšega mnenja in zaradi pravilne presoje, da ne bi kateremukoli turistu storili krivice, hočemo te tri vrste obiskovalcev gora nekoliko razčleniti. Beseda je o kričačih. Za to vrsto obiskovalcev nimamo primernih besedi. Kjerkoli naletijo naši oskrbniki planinskih postojank na razgrajače, naj odločno posredujejo. Njim se bodo prav gotovo pridružili tudi pravi turisti, ki bodo napeteže postavili »na hladno«, pa naj bo ta obiskovalec kdorkoli. Turist, ki pride po trudni in dolgi poti v kočo, hoče miren počitek, ki mu ga morejo datije planine. Iz vrst naših planincev moramo izločiti divjake, saj če bi se tako vedli v dolini, bi jih prav gotovo doletela pravična roka naših Čuvarjev miru. Kdo so to »gurmani«? Prav posrečen izraz, ki ga skorajda ne moremo dobesedno čelo skromnosti, prijetnega planinskega ok<> lja, ki nam več nudi, kakor pa to želijo večni sitneži. Kakor tov. predsednik, tak so tudi ostali planinci mnenja da ne p0,rc' bujejo sr svojih planinskih postojankah jevoljnezev in godrnjačev, ki iščejo celo planinah hotelsko ugodje. In končno, dragi planinci, še beseda *, ve o cvetožerih, ki jih naš pri kubi J'J planinec prof. Janko Mlakar imenuje »h0, mo alpinus ululans«, mi bi pa dodali s. -- - * vefllf bi pa dodali »botanicus«. Vendar, kakor smešno 'zzvC,ir kar smo pravkar napisali, moramo ven<@ globlje pobrskati, da bi lahko spozn" 1 kakšne vrste so ti obiskovalci. .. Fant je prišel v dolino s šopom plan* Prav gotovo jih je bilo okrog petdeset, ves glas se je hvalil, da ima v nahrbtn* še dva taka šopa. Poleg njega je bilo de»,j| ki je ponosno zrlo v Šopek izredno murk. Na srečo sta oba naletela na prav planinca ki je brez besed obstal. Fant dekle kot je izgledalo, nista niti _ve *je J kakšni so predpisi o naši planinski ’ 1 - t_ • J — 1 - 1 —1_ —. — —^ mq pl** dven*4 kaj Šele, da bi vedela, kako moramo^ PJ ninsko cvetje skrbno čuvati. Tema dve ^ nevednežema torej ne smemo očitati »nekakšnega prekrška, potrebovala sta P‘ samo primernega pouka. Koliko Pa > takšnih obiskovalcev, ki namenoma planinsko cvetje in ga že na poti v *1 razmečejo na vse strani!? Torej, pravi P ninci, tudi tu vas čaka vzgojna naloga-Nase gore so pristopne vsako£4tj vendar ni mesta v planinah vsem listin*. . hočejo izigravati naravo. Zato je dolz*11^ vseh pravih planincev, da z zgledom podukom kjerkoli, tudi v dolini, vzgar^ prave turiste, ki bodo znali ceniti vso c dovito lepoto naših vzpetin. Marjan Lipar mm Gnidovec Ante po Švedski, Norveški in Finski Islandija je zelo redko naseljena dežela. Ima komaj 150.000 prebivalcev in od teh jih ena tretjina živi v glavnem mestu Reykjaviku. Islandci govore tak jezik, kot so ga pred tisoč leti govorili Norvežani, je pa precej drugačen od današnje norveščine in se morajo norveščine Islandci učiti, če se hočejo z njimi spoazumeti. Pri udobni vožnji je hitro minila noč. Že proti jutru me je prebudil Japonec, ki je spal v prvem nadstropju. Zelo glasno in hitro je v sanjah razburjeno govoril v nerazumljivem jeziku. Ne vem, ali se je pripravljal na tekme, ali se je prepiral s svojimi tovariši. Nekaj minut po sedmi uri smo bili že na cilju v Falunu. Na kolodvoru nas je pričakovalo več članov prireditvenega odbora in grupa vojakov, ki so skrbeli za prevoz prtljage v hotele. Po močnem ajtrku v elegantni kolodvorski restavraciji smo odkorakali v mesto. Avstrijce, Nemce in nas so nastanili v prijaznem Ritz hotelu. Avstrijci so imeli s seboj skoraj popolno olimpijsko ekipo tekačev s Schneebergerjem na čelu, od skakačev sta bila poleg Brandl in Eder. Nemce je vodil bivši svetovni prvak in smučarski pisatelj Gusfl Berauer. Aktivno se tekmovanj ne udeležuje več, ker je bil ranjen v nogo in zaradi te poškodbe močno šepa. V hotelski sobi so bila zagrnjena vsa okna, prižgane vse luči in radio nas je uspaval s prijetno melodijo. Res lep domislek za sprejem gostov. Razen tega imaš na razpolago seveda telefon in na mizi te čaka sveto pismo stare in nove zaveze, za spremembo pa zapoješ lahko tudi kak psalm, kajti tudi ta knjiga je inventar sobe. Po hotelih skandinavskega polotoka (tudi na Finskem sem to opazil) imajo navado, da misijonske družbe oskrbe biblijo za potujoče goste. Glavna veroizpoved v Norveški, Švedski in Finski je evangelska, katolikov je zelo malo. V splošnem prebivalstvo ni preveč pobožno, drži se pa tradicije in je zelo strpno. Ulice Faluna so bile brez snega, ob našem prihodu je vel topel jug in po malem je rosilo. Tudi tu so imeli prireditelji smolo. Kot so mi pripovedovali, je vedno dosti snega; letošnja zima pa je bila muhasta — nekje ga nimajo, pri nas smo ga imeli pa preveč. FIS je poverila smučarski zvezi Švedske organizacijo smučarskega svetovnega prvenstva v letu 1954. Švedi so odločili, da. bodo nordijske discipline od 14—21 februarja v Falunu, alpske pa v Are od 28. februarja do 6. marca. Are je oddaljen 680 km od Stockholma proti severu. Leži 380 m nad morjem, obdaja ga gorovje Areskutan čigar najvišji vrh je 1419 m visok. Are je najboljše in najpriljubljenejše švedsko središče za alpske discipline. Smučarska zveza Švedske ima na teh terenih vsakoletne treninge za svoje alpske smučarje. Letos so pričeli graditi novo vzpenjačo. Do svetovnega prvenstva bodo pripravljene nove proge, ki bodo v vsakem oziru odgovarjale predpisom mednarodnega smučarskega pravilnika. / Za izvedbo nordijskih disciplin so izbrali Švedi Falun, ki ima za teke v okolici prav pripravne gozdnate terene s primernimi vzponi in smuki. Stadion Lugnet, kjer bo start in cilj, je pripraven za večje število gledalcev. Razen tega ima Falun največjo švedsko skakalnico Kallviksbacken, kjer znaša rekord 81,5 m. Mesto je majhno, ima komaj 16.500 prebivalcev in leži 241 km severno od Stockholma, v srcu mnogo opevane pokrajine Dalarna (Dalekarlia). Švedska meri 448-953 km2 in ima 6,800.000 prebivalcev. Dolga je 1.600 km, široka pa povprečno 300 km. Klima je kontinentalna. Država se deli prav tako na tri dele: severna Švedska (Nordland, Lappland), ki je gozdnati in prav redko naseljena. Tu prebivajo tudi Laponci, ki so že nomadi. Ta del je gorat, saj je najvišji vrh Sar j ek Tjokko visok 2190 m. Tundre in ledeniki so značilni za ta predel. V Lapp-landiji cvete gozdarstvo in lesna trgovina. Velikanska rudna bogastva pa so f.i Kiruni in Gallivore. Kulturno središče i- srce države je srednja Švedska (Svealona), kamor spada tudi zgodovinska Dalarna. Pokrajina je v glavnem ravna in bogata velikih jezer (n. pr. Malov, Vaner 5568 km2 itd.); industrijsko je zelo razvita. Južna Švedska (Goteland) ima zelo rodovitna obrežja. S kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom se peča 36% prebivalstva, v industriji in rudarstvu jih je zaposlenih 34%, v trgovini 27%. industrij' Glavna industrija je lesna, papirna in jeklarska. Švedi imajo v in-veliko tradicijo; so natančni, zato so njihovi izdelki iskani na $v lovnem trgu. iradi ,, „ . , , . . švedski življenjski standard najvišji v Evropi; nekateri trdijo, da Zaradi ugodne lege, svoje nevtralnosti in sposobnosti, o Falun, prizorišče prihodnjega svetovnega smučarskega prvenstva sedem sicer manjših, toda modernih hotelov s približno 500 postelp”.j-Kot so mi prireditelji povedali, bodo za g ste in udeležence pr*Pfa ^ še 2000 postelj v privatnih stanovanjih, kar bo vse skupaj zadostoV'^ za tekmovalce in inozemske udeležence. Za domače prebivalstvo pa ** pripravili prenočišča po šolah. e:i Mesto je znamenito po najstarejšem rudniku Švedske, ki s° 7. odkrili leta 1347. Rudnik je bil zelo bogat bakra in Švedi so iz dobe> tega rudnika finansirali vso 30-letno vojno. Danci, ki so s~»»nali P° .. spoznali p in bogastvo rudnika, so ga hoteli Švedom iztrgati. Pred invazijo j rešil vitez Engelsbrekt, ki je kot kralj Gustav Vaša, zgodovinska PJ*S ^ nost Dalarne. Na trgu v Falunu, pred mogočno cerkvijo stoji veliča5 spomenik osvoboditelja Engeibrekta. j„ Mesto ima dva muzeja, in sicer pokrajinski »Dala Fornsal*^ industrijsko-zgodovinski muzej o naj starejši rudarski družbi 5>' »Štora Kopparbergs Bergslag«. , . ;e skakalmo ' V Falun smo prispeli v sredo zjutraj. Trening na skaaa»»- ^ bil nemogoč, ker je bila popolnoma brez snega. Prireditelji so zatrjevali, da bodo skrbeli zato, da bo skakalnica en dan pred tet , t. j. v petek, pripravljena za trening. Tekače in tudi naši dve teki* valki so odpeljali z avtobusom na trening, 20 km daleč iz mesta. SPf£ Ijal jih je Karl, ki se je hotel na smučeh tudi nekoliko osvežit*- >; Prireditelji so bili do nas zelo pozorni. Obveščali so nas o organizacijski malenkosti, vedno je bil kdo od prireditvenega ocfcora ta nas. Popoldne smo si ogledali skakalnico Kiillviksbaken, ki je |Lih od mesta dobre 4 km. 100 vojakov in 7 kamionov je bilo zap°s ~.ej prip ripravljanju skakalnice. Naprava ima umeten nalet in sliči Pf^p naši planiški osemdesetki. Karakteristično za skoraj vse švedske s niče je to, da imajo lok v izteku precej velik in je zaradi fega P*1 pri prehodu manjši ter so skoki lažji. 25 let dela in uspehov SSD Železničarja gg ggarlbdra Ustanovitelji enega izmed največjih slo-yenskih športnih društev SŠD Železničarja iz Maribora, so bili delavci In nameščenci železniških kolektivov: Vauda, Ermenc, Kktjderič, Bračko, inž. Senica, Fišer, Ma-futk in drugi. Ker so po prvi svetovni v°jni razna športna društva v Maribora Ostajala in izginjala takorekoč preko noči, tudi temu novemu društvu, ustanovljenemu •h skromnih temeljih leta 1927, niso prvot-no pripisovali posebne važnosti. Pri te a pa 50 pozabili, da so bili med ustanovitelji ljudje polni volje do dela in ljubezni do športa.1 Društvo se je že takoj po svoji astano-tifvi začelo zelo množiti. Poleg prvotne n°gometne, atletske in šahovske sekcije so k kmalu ustanovile še številne nove sekcije, ki so se zelo hitro kvalitetno in kvanti-. tr.o razvijale ter postale znane širom >»e Slovenije, pa tudi izven njenih meja. V vsej yobi svojega delovanja je delovalo v SŠD železničarju 22 različnih športnih sekcij. Nekatere sekcije so morale sicer bodisi za~ todi pomanjkanja finančnih sredstev ali pa funkcionarjev prenehati z delom, toda kljub temu dela danes društvo še vedno po načelih vsestranosti, saj ima ob 25. obletnici 14 sekcij. Prav tako požrtvovalno kot pri gojitvi tožnih športnih panog pa je bilo čjanstvo tudi pri gradnjah, saj so si zgradili že pred drugo svetovno vojno z malenkostno pod-poro dve športni igrišči. O delu posameznih panog' , Kot smo že omenili, je bil med prvimi sPortnimi panogami, ki so jo gojili pri društvu, nogomet. Prve začetke nogometa zabeležli v srečanjih med enajstericami želtiniške kurilnice in delavnice že leta 1926 v Ljudskem vrtu. Takoj po ustano-v‘tvi društva leta 1927 pa so nogometaši Pristopili k odigranju predpisanih dveh kvalifikacijskih tekem, ki so bile pogoj za šfrejem v članstvo Nogometne zveze Jugo-sCvije.' Tako so odigrali svojo prvo tekmo Ž avgusta proti SK Merkurju in zmagali 2 visokim rezultatom 5:1, svojo drugo tek-P10 pa so odigrali proti ISSK Mariboru in 10 izgubili 1:3. Že isto leto je društvo tudi ^delovalo na prvenstvenem tekmovanju ter ?e plasiralo na tretje mesto izza Maribora 18 Rapida. Rrav posebno uspešno je bilo za nogometaše Železničarja leto 1929, ko so igrali 2 Rapidom 1:0, 3:0, 3:1, 1:1, z ISSK Mariborom 3:3, 2:1 in 2:4, z ljubljanskim "ritnorjeim 1:1, z zagrebško Concordijo 2:4 v Pokalnem tekmovanju mladinskih enaj-st°ric pa so isto leto celo osvojili prvenstvo. Dve leti pozneje so organizirali v Mari-v,l'u prvi nogometni turnir železničarjev, na katerem so osvojili v konkurenci desetih 'Nboljših Železničarskih moštev države drugo mesto ter dosegli pomembno zmago nad Železničarjem iz Sarajeva 7:2. Še večji uspeh pa so dosegli naslednje leto, ko so na tekmovanju železničarskih društev Jugoslavije osvojili celo prvo mesto. V naslednjih letih se je boril Železničar za najvišji naslov, to je za prvaka ljubljanske nogometne podzveze. Odločilno srečanje v Ljubljani na stadionu proti Iliriji pa je končalo s 4:4, zaradi česar je ostalo moštvo na drugem mestu. Svoje naj lepše zmage je zabeležilo nogometno moštvo Železničarja leta 1935, ko je premagalo prvaka Slovenije ASK Primorje s 4:3, ljubljansko Ilirijo s 4:1 in HAŠK iz Zagreba 4:2. V letu 1936/37 pa so dosegli svoj cilj, t. j. osvojitev prvenstva Slovenije, kar so ponovili potem še na prvenstvu 1939/40. S svojim delom je nogometna sekcija nadaljevala takoj po osvoboditvi, ko so se vanjo vpisali številni novi mladinci. Že prva leta po osvoboditvi je igralo moštvo Železničarja v slovenskem nogometu vidno vlogo, vendar ni imelo sreče, ker je leta 1946 igralo odločilno tekmo z Nafto 0:0 in tako izgubilo prvo mesto. Tudi naslednje leto moštvo ni imelo sreče in je izgubilo vse izglede, da bi se uvrstilo med najboljša moštva. V letu 1948 je morala v moštvu precej padla ter se v prvenstvenem tekmovanju prvega razreda NZS moštvo ni več povzpelo na prva mesta. O visoki kvaliteti nogometa, ki ga igra danes Železničar, pričajo mnogi uspehi proti zelo močnim društvom, zlasti še zmaga nad Odredom 4:3 v prvi tekmi letošnje republiške lige in neodločen rezultat z istim moštvom 3:3 v Mariboru. Velika popularnost atletike pred vojno Ko je bil ustanovljen Železničar, je gojil atletiko v Mariboru edino nemški klub Rapid, medtem ko so se slovenski športniki udejstvovali v tej športni panogi samo pri telovadnih društvih. Prve atletske nastope je priredil Železničar v letih 1927 in 1928, in sicer so bili to krosi. Že takrat je na jubilejnem teku skozi mesto osvojil mladi 16 letni Podpečan prvo mesto. V juniju 1929 pa otvarja društvo atletsko sezono z velikim mitingom, na katerem je nastopilo tri četrtine udeležencev izven Maribora iz raznih krajev Slovenije. Po prvih letih delovanja atletske sekcije je bil najuspešnejši tekmovalec Podpečan, ki se je v tekili na dolge proge uvrstil na državnih prvenstvih vedno na prva mesta. Uspešna pa je bila.takrat tudi ekipa Železničarja na državnih prvenstvih v krosu. Podpečan je oblekel državni dres že leta 1930, ko je nastopil ha prvih balkanskih igrah’ v Atenah. Štiri leta pozneje mu je sledil Adolf Starman, ki je bil v državni reprezentanci kot maratonski tekač, ^leta 1935 pa Kangler, ki je bil tudi tekač na dolge proge. Kot celota pa je dosegla atlet- Nehal misli ob rokometni tekmi $l6i§B€h®n: Esa©$Bi@st ska sekcija posebno lepe uspehe zadnja leta pred okupacijo, ko so nastopali za društvo odlični tekmovalci in slovenski rekorderji kot Hlade, Zorko, Venuti, Stropnik, Starešina, Ledinek, Muravs, Gregorič, Graci-janski, Gujznik, Šentjurčeva, Ančka Mu-ravsova itd. Po osvoboditvi se je moralo pričeti delati popolnoma znova, kajti starih tekmovalcev ni bilo več. Uspehi so se nizali sicer počasi, toda z leti si je Železničar zopet opomogel in ustvaril močno ekipo, ki se je uvrstila med najboljše v državi. Atletski klub tekmuje sedaj v prvi ligi s svojo moško in žensko ekipo ter se plasira^ stalno med prvo desetorico najboljših v državi. Težka atletika Težkoatlefska sekcija Železničarja je v Sloveniji še prav posebno znana. Takoj po ustanovitvi društva so se začeli zbirati j>od vodstvom Arzenška prvi rokoborci in so ustanovili sekcijo, v kateri so gojili rokoborbo in dviganje uteži. Znanje atletov se je hitro dvigalo in ekipa je že takrat osvajala prva mesta in prvenstva Dravske banovine. Posebno omembe vredna iz tistih časov je lepa zmaga nad Hetkulesom iz Zagreba z rezultatom 5:3. Po osvoboditvi so se zopet vsi prijatelji tega športa zbrali v društvu in začeli znova z intenzivnim delom. Že v letu 1946 je pomlajena ekipa osvojila prvenstvo Slovenije, premagala reprezentanco Trsta 5:3 ter osvojila na državnem prvenstvu v Sarajevu 3 prva (Pirher, Fišer in Sernko), dve drugi in dve tretji mesti. Še lepše uspehe pa je dosegla v letu 1947 z zmago nad reprezentanco Bolgarije, ki je je premagala 10:6, zentanco Bolgarije, ki o je premagala 10 :6, medtem ko je zasedla v zvezni državni ligi, ki se je takrat ustanovila .častno drugo mesto. Leta 1951 je moštvo premagalo zagrebško Edinstvo 10 : 6, reprezentanco Ljubljane 12:2, se borila z Lokomotivo Zagreb 4:4 in osvojila po osvoboditvi vsa leta prvenstvo Slovenije. Nič dosti manjše uspehe so osvojili tudi boksarji, ki so trenutno v Sloveniji med najboljšimi. Lahko bi naštevali še na desetine in na desetine uspehov, ki ro .ih osvojili Železničarjevi smučarji, košarkarji, odbojkarji, igralci hokeja na travi, rokometa in še vseh dragih številnih športnih panog, ki jih goje pri Železničarju, kar pa bi vzelo seveda veliko prostora in bomo o njih pisali ob drugi priliki. Iz navedenega pa je že dovolj razvidno, da je Železničar vsekakor eno najmarljivejših športnih društev v Sloveniji in mu prav zato želimo tudi v bodoče vsaj tako velike uspehe kot jih je beležil doslej. IZ. ž. V torek je bila v Ljubljajii ženska rokometna tekma med ekipo Munchena in Enotnostjo. Gostje so popolnoma opravičili sloves ene najboljših rokometnih ekip na svetu in so prikazale igro, kakršne v Ljubljani še nismo videli. Cela ekipa, zlasti pa napad, je brezhibno delovala. Skoraj vsak napad se je končal z učinkovitim strelom na gol in rezultat 15:2 popolnoma odgovarja poteku igre. Miinchenčanke so v vsakem oziru visoko nadkriljevale domače igralke. Večina igralk igra že po 15—20 let in so tudi temu primerne starosti (naj-starejša ima 43 let in je bila 40 krat član državne reprezenance). Na vse prisotne je zlasti napravila močan vtis izredna taktika, s katero so popolnoma razbile domačo obrambo. Kljub temu pa so vse taktične poteze skrajno enostavne, vendar izvedene z neverjetno natančnostjo. Ko smo gledali briljantno igro Munchen-čank in jo primerjali z igro domačih igralk, smo se nehote zamislili o kvaliteti slovenskega rokometa. Pomanjkanje kvalitetnih tekmovanj, nesistematičen in neresen trening, majhno število ekip in pomanjkanje rokometnih igrišč so (poleg financ) nedvomno največji problemi. Ženska ekipa Enotnosti je n. pr. lansko letu odigrala 25 tekem, od tega 15 s kvalitetnimi ekipami iz drugih republik. Letos je odigrala samo 10 tekem in od teh samo 2 s kvalitetnejšimi ekipami. Zato ni čudno, da kvaliteta ekipe pada in, če jo Fsčemo zopet dvigniti, moramo najprej dvigniti kvaliteto ostalih slovenskih ekip, s katerimi igra večino prvenstvenih in prijateljskih tekem. Treningi so pri naših ekipah redko takšni, kot bi morali biti. Vsled tega so igralke počasne okorne, nerodno pobirajo žogo s tal itd. Pri nas igralci ali igralke, ki trenirajo eno ali dve leti mislijo, da so že »vrhunski« in da že »vse« znajo. Primanjkuje jim predvsem vztrajnosti in zavesti, da se samo s sistematičnim dolgoletnim treningom lahko dosežejo vrhunski uspehi in da nihče nikoli ni tako dober, da ne bi mogel postati še boljši. Število ekip v Sloveniji nas nikakor ne more zadovoljiti. Nemogoč je večji napredek, če tekmujejo samo tri ekipe, kajti s 4 prvenstvenimi tekmami na leto je težko igralke vzpodbuditi k resnemu treningu. Pogosto smo že omenjali potrebo, naj bi se v Ljubljani zgradilo igrišče, ki bo namenjeno izključno rokometu. Toda doslej s0 bile vse prošnje zaman. Igrišče ob Vodovodni cesti je vse bolj zapuščeno (en gol že manjka), prošnja rokometašev za dodelitev istega pa je bila zavrnjena. Ta problem je toliko bolj pereč, ker od njegove uspešne rešitve v veliki meri zavisi povečanje števila gledalcev in s tem tudi materialni pogoji za nadaljnj razvoj. Upajmo, da bodo vsaj ti glavni 'problemi v doglednem času rešeni in da bo rokomet končno krenil po hitrejši poti napredka. M. V. Rokometna podzveza v Mariboru Prav lep razvoj rokometa je narekoval nujnost ustanovitve primerne rokometne or-ganizacije v Mariboru - ki je tudi teritorialno središče te panoge v tem delu Slovenije. Na občnem zboru je bila že tudi ustanovljena tekmovalna liga — ki ji pripadajo: Železničar I Celje, Velenje. Jcd.n-si,o iz Čakovca, Sloboda iz Varaždina m domači Branik — sedanji oficielni prvak Slovenije. Pričetek tekmovanj je že v nedeljo 2t. t. m. med Železničarjem iz Olja in Branikom v Mariboru na stadionu v Ljudskem vrtu. Z uvedbo tekmovalne lige se bo gotovo dvignilo zanimanje za to lepo m zanimivo panogo športa. Celjani v čast VI. kongresa KPJ Okrožni nogometni center cclieskeei centra prireja nogometno tekmovanje klubov svo= j ega področja v počastitev VI. kongresa KPJ Med tednom sta bili odigrani prvi tekmi. Nogometaši TVD »Partizana Žalec so premagali Laščane s 4:2. nogometaši Kovi. narja iz Štor pa ŽSD Celje s 5:2. J. K. Lep jubilej zaslužnega športnega organizatorja Ob 25-lctnici železničarja slavi svoj ju- ecj ne,vozen, ima pa zelo jehke ^e im bile/ tudi eden ustanoviteljev in sedanji predsednik društva, popularni Jaze Fišer. Izšel je iz vrst aktivnih športnikov. Posebno lepe uspehe je dosegal kot nogoemtaš, pozna šport prav .šiioko in ima v vseh panogah bogate izkušnje. Neumoren je pri delu v svojem društvu in vzor vsem športnim delavcem v Sloveniji Simpatičnega Jožeta, ki je 'udi celični sodnik v raznih športih, vidiš lahko vedno kol vodilnega organizatorja pri atletiki, boksu, rokoborbi in povsod, kjer je treba krepke in izkušene roke. Na nogo Metnih tekmah svojega društva je sicer pre- razvoj nogometa v Mariboru. Da imajo že-lezničatji tako lepe in sodobne naprave je največja zasluga tov. Fišerja, ki mu ni bilo nikdar žal, vsako prosto minuto izkoristili za del.) in po svojih vplivnih zvezah pre-,krneti tudi materialna in finančna sredstva. Aktivno se še udejstvuje v šahu in je znan kot odličen teoietik, ki je posebno v brzoturnirjih dosegel že najvišja mesta. Neumornemu idta-listu čestitamo tudi mi z željo, da bi svoje bogate izkušnje tudi nadalje tako predano koristit »a razvoj slovenskega športa. »DELAVCI PREDILNICE IN TKALNICE V MARIBORU11 pošiljamo pozdrave vsem športnikom Maribora. Vsem športnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke, predvsem blago za smučarske srajce v modernih desenih. 0E10VN! K01EKT8V »predilnice in ticiiinice1 Maribor Gospodarsko podjetje »Tapetništvo in sedlarstvo < Kočevje Ka či otomane fotelje žimnice posteljni vložki sedlarski izdelki Uspešno konkuriramo v kvaliteti in ceni M 44 obvešča svoje stranke, da je od 15. septembra 1952 industrija volnenih izdelkov ičaško Potrošniki! Obiščite naše skladišče! Grosisti dobe rabat! C: Mr V nedelje se začno tekme v hrva ško-slovenski ligi Slaba priprava za prvenstvo Hrvatsko-slovenskn liga ustanovljena — Slovenija l>o imela “ kulturo LRS svojo redno sejo. na da ej izvršni odbor NZS povsem na kateri je prisostvoval tudi minister svojo roko — brez pristanka ple- tov- Kimovec branc-žiga numa — stopil v stik s hrvatskimi predstavniki in da ni bil zato od nikogar pooblaščen. Vztrajali so na tališču, da jim podrobnosti o tem sploh niso znane, ker ni bila razpisana nobena anketa (vse kaže, da nekateri v Mariboru »Poleta« sploh ne čitajo — op. ur.) in da za predlog ne morejo glasovati. Ker pa jc bila vepina delegatov soglasna s predlogom, je bil sprejet, obenem pa potrjene propozicije, katere je plenum spremenil le v toliko, da izmed slovenskih klubov ob končanem tekmovanju izpadeta dva, namesto njih pa vstopita v lirvat-sko-slovensko ligo prvaka obeh skupin slovenske lige. V primeru, da lii se eden izmed slovenskih klubov plasiral v zvezno ligo, bi trefjepla-sirani slovenski klub ostal v ligi, prav tako pa bi vstopila vanjo še dva slovenska kluba. V zvezi s tem je bil sprejet tudi sklep, da bodo sodili tekme med slovenskimi klubi domači sodniki in prav tako tekme med hrvatskimi klubi njihovi sodniki, medtem ko bodo ostale tekme sodili sodniki po medsebojnem sporazumu. V diskusiji se jc nadalje tudi izkazalo, da so pač nekateri klubi — sedaj ko je ustanovljena hrvatsko-slovenska liga — nevoščljivi slovenskim predstavnikom, ki bodo v njej sodelovali. Mnenje nekaterih delegatov je bilo: »Ce bi vedeli, da bo ustanovljena ta liga, bi se pač bolj potrudili za uspeh v slovenskem prvenstvu.« Zelo logičen zaključek! Drugi so zopet govorili o »v a š i« ligi (zastopnik Železničarja Mrb.). Vse to kaže, da bo treba še mnogo truda, če bomo hoteli odstraniti nezdrave odnose med slovenskimi klubi. Drugi del zasedanja plenuma je obravnaval organizaci jo tekmovanja v naši republiki zn sezono 1952/55. Delegati so se glede organizacije slovenskega prvenstva strinjali in sejo pa je dr. Danilo vodil predsednik odbora Dougan. O ustanovitvi tega odbora smo že poročali, naknadno pa so bile še ustanovljene posamezne komisije kot pomožni organi tega odbora: komi: sija za zdravstveno zaščito, komisija za pregled vzgojiteljskega kadra za šole ter proučitev učnega načrta za ustanovitev \isokc šole za fizkultu-ro. komisija za investicije, komisija za letovanje in komisija za organizacijske probleme v telesni vzgoji. Od vseli komisij ima najodgovornejšo nalogo komisija za pregled vzgojiteljskih kadrov po šolah v naši republiki in je že začela z delom, Tako je bila glavna točka dnevnega reda te seje tudi poročilo omenjene komisije. Referent tov. Stepišnik, direktor Zavoda za fizkulturo v Ljubljani. je poročal o dosedanjih uspehih dela in ugotovitvah komisije glede sedanjega stanja po naših šolali. 'Ugotovil ose je, da ima naša mladina premalo učnih ur namenjenih za telesno vzgojo, kajti eno ali dve uri na teden je odločno premalo. Zlasti slabe razmere so v šolah. Ugotovilo se je, da im a naša vsem" se je pa opazilo pomanjkanje telesnovzgo jnili učiteljev in profesorjev. Med temi precejšnja večina tildi nima pravega pogleda na sodobno telesno vzgojo, istočasno pa nekateri nimajo dovolj izobrazbe, še manj |>a moralnopolitične vzgoje. Na univerzi se prav tako občuti pomanjkanje učnih ur za telesno vzgojo. še bolj pa na osnovnih šolali, kamor zahaja mladina, ki je še v razvoju. Ugotovilo se je med drugim tildi to. da nekateri profesorji ali jia učitelji omalovažujoče gledajo na učitelje in profesorje telesne vzgoje, kakor da je telesna vzgoja manjvreden jiredmet v šolali. Na osnovi vseh teli ugotovitev je bilo odboru predloženo, naj bi se težilo za tem, da se v čim krajšem razdobju poveča dosedanje število (150) telesnovzgo jnili učiteljev najmanj za 100"/a. Število učnih ur telesne vzgoje naj bi se povišalo nu 4 ure tedensko, istočasno pa naj bi se izbirali kadri zn učitelje telesne vzgoje iz vrst naprednih vzgojiteljev. Glavni predmet razgovorov pa je bilo vprašanje ustanovitve instituta za telesno v zgo jo v Ljubl jani, ki naj bi imel stopnjo fakultete. Naloge lega instituta noj bi bile: skrb za vzgojo učnih kadrov, znanstveno proučevanje vseh problemov v zvezi s telesno vzgojo na področju naše republike, ustanovitev centralne te-lesnovzgojnc knjižnice, arhiva in muzeja ter skrb za vzgojo kadrov za prostovoljne organizacije. Poleg predmeiov splošne telesne vzgoje pa naj bi vsak študent posečal preda- vanja tudi enega izmed splošnoizobraževalnih predmetov na filozofski fakulteti. Za ustanovitev tega instituta vlada veliko zanimanje tudi med profesorji visokih šol v Ljubljani in je komisija stopila v slik prav z njimi, da bi tako ustvarila čim boljše pogoje za ustanovitev instituta. Komisija za obravnavo tega problema je po sklojvu odbora sprejela nalogo, da obdela problem ustanovitve visoke šole do konca oktobra in predloži vse potrebne predloge ter finančni proračun. Vse torej kaže, da bomo verjetno tudi v Ljubljani dobili telesno-vzgojno šolo v okviru univerze. Ostale komisije bodo poročale o svojem delu na prihodnji redni seji. Se enkrat več športne vzgoje in požrtvovalnosti V predzadnji številki je bil objavljen pod gornjim naslovom moj članek, ki je vzbudil precej polemike na zadnjem sestanku zbora košarkarskih sodnikov. Ob fej priložnosti sem zvedel za več podatkov, ki ka^ žejo malomaren odnos ŽSD Gelja do izplačevanja polnili stroškov in dnevnic delegiranim Sodnikom iz Ljubljane. Tov. Dimic je bil že tretji, ki je naletel na te težave. Zato je zbor košarkarskih sodnikov Slovenije zagovarjal, da je bilo ravnanje tov. Dimica v Celju v soglasju s pravilnikom KZS. Potrjujem, da tov. Dimica, ki je discipliniran sodnik, ne zadene tolikšna krivda, kot je omejeno, v objavljenem članku. Vodstvo ŽSD Celje bo pač moralo pri izplačevanju stroškov sodnikom napraviti red, ker bi sicer v nasprotnem primeru društvo kvarilo ugled sebi in Celjanom. O tej zadevi pa sem od tov. Lesjaka, marljivega košarkarskega delavca, prejel še naslednje pojasnilo: »Priznam svojo krivdo, da sodnik ni pravočasno prejel denarja, ki bi mu pripadal. pričan sem pa bil. da bom na tekmi zbral toliko vstopnine, ki bi zadostovala za poravnavo stroškov. Dež pa je preprečil moje račune. V izrednem nalivu nisem mogel dobiti nobenega funkcionarja našega društva, da bi prejel še ostali denar. Tov. Dimicu sem nudil ves izkupiček (din 400.—), razen tega pa še svojih 100,— din, skupno torej 500,— din, za ostali znesek j a sem mu zagotovil, da ga bo prejel takoj po pošti. Celotni prvotni račun je znašal din 1.130,—. nakar ga je tov. Dimic po mojem posredovanju znižal za [sokrvico dnevnice, ker je uvidel, da bi lahko prišel v Celje s popoldanskim vlakom, in da mu po vsem tem pripada le polovica dnevnice; je pa odklonil sprejem din 500 in zahteval, da se mu takoj izplača celomi račun din 880- Mislim, da sem po danih okoliščinah storil vse, kar je bilo v moji moči in da to stališče sodnika ni bilo pravilno. Takoj sem pa v 'preteklem tednu do-slal sodnku celoten znesek. Mišljenja sem, da ni pravilna domneva, da prav. v Celju namenoma ne izplačujemo stroškov lelegi-ranim sodnikom.« Toliko v pojasnilo, da bodo duhovi pomirjeni, citate!ji pa naj si ustvarijo sodbo sami. Jug Karel , Naročajte se na „POLET' ličnosti in hitrosti, medtem ko so bili g<>sUe tehnično nadmočui. Prvi polčas jc potekel v premoči domačinov in so gostje po P*e' lesniku dali edini gol, v drugem polčasu pa se je odločno izrazila premoč gostov in Je vse kazalo, da bodo izenačili. Žal pa se ic to srečanje spremenilo v pravo brcanje, na' merne medsebojne grobe starte in osebna obračunavanja, ker so igralci Korotana začeli odgovarjati na pritisk gostov z grobo igro. Tekmo je sodil sodnik Korent, ki Pa vseh teh prekrškov ne z ene ne z drug0 strani ni videl in so seveda to njegovo napako izrabili igralci, med katerimi sc je najbolj odlikoval Brezar II kot srednji krilec. Napake vseli so bile vendarle tako očitne, jih je videl vsak povprečni opazovalec tekme, le izredno slabi sodnik tega ni opazil-Jasno, da je s tem izgubil vso avtoriteto in s svojim sojenjem oškodoval oba nasprotnika, vendar nekoliko bolj goste, katerim ni p*1' znal enega gola, češ da jc offside, prav tako pa ni prisodil proti domačim enajstmetrovke zaradi grobega prekrška nad Marjanovičem v kazenskem prostoru. Lahko rečemo, da Železničar tokrat ni zadovoljil, čeprav je igral boljše, kot v zadnjem srečanju proti Metalcu, dobro form« pa so pokazali nekaieri posamezniki, inetj njimi posebno Hegediš ter mladi Lah. ki obeta, da bo res prodoren napadaec. Vsem pa se jc videlo, da jih je, kot tudi domače« zamoril slab sodnik. Pri Korotanu so bili zelo dobri Kovačič, Brezar I in štular, Kovačič pa je celo ubranil enajstmetrovko. Precejšen delež k »lepemu« poteku igre je dodalo tudi občinstvo, ki je z nešportnimi izrazi vzpodbujalo igralce h grobi igri. Stojimo tik pred prvenstvom in sc sprašujemo : >Ali naj bo „ — prehitela. Lorger je bil že od starta ^ Jasno se je videlo, da ni več v re-er).r n' formi, v kateri se je nahajal pred '•ln mesecem. .Slabi časi gredo na račun (Št etra ~ L Karlsson (Š) 11.1, 2. Trollsas ' 11 L 3. Pecelj (J) 11.2, 4. Lorger (J) 11-3. l0,rj°°kapič je bil poleg Mihaliča naš naj-atlet. Dvakrat zaporedoma je izboljšal b*a°ni rekord v metu diska. Najprej je že 1rePrDein metu dosegel 49.91 m, potem pa v u Jerri oietu 51.03, kar je letos osmi rezultat Švedski šport uživa v svetu velik ugled in 0,;"ropt-. Po tretjem metu je celo vodil pred ravno atletika je športna panoga, na rovaš 10,1 "n Nilssonom, vendar pa je slednji do- katere gre največji del uspehov, ki so ta ugled ustvarili. Seveda nas ie zelo zanimalo, kako se bodo Švedi izkazali na »vročih« (tokrat žal mokrih in vetrovnih) beograjskih tleh. Moramo priznati: so to veliki atleti, kakor po rezultatih, tako tudi po_ obnašanju in poznavanju vodila vseh resničnih šport* nikov: fair play! Naj navedem samo nekaj primerov. Švedski tekmovalci so morali (kot se nravi) biti zaradi čestih in napornih nastopov v zadnjem času »siti« atletike »do grla«. Kljub temu so se uporno borili za zmago v vsaki disciplini tudi potem, ko so naši tekmovalci Že odpadli (skoki v višino in s palico) ali pa so jih pustili daleč za seboj (skorai vsi teki). Tako je simpatični evropski rck°r“a!) Lundberg v dežju uporno naskakoval 4. zv in 4 30 m, kljub temu. da si je že prej za* gotovil prvo mesto. In to samo zato, da tn ustregel beograjskemu občinstvu, ki Ca le zc ob prvem gostovanju v Beogradu lani pri* srčno sprejelo. Prav tako sta storila tud. skakalca v višino. Tudi tekači so tekli z velikim elanom. Ko sta se Albcrtsson m Andersson otresla naših predstavnikov teku na 5000 m. sta še povečala brzmo. ee* prav bi se bila lahko do cilja »sprehodila« (tolika je bila njuna prednosti Podobno borbenost sta pokazala tudi tekača Steepler chasea, ki sta se v krasnem fimsu skoraj pol kroga sta pretekla ramo ob rami do* zmago. In še nekaj mi je padlo v slavnostni otvoritvi tekmovanja sta trgala in povečavala vodstvo. V zelo dobrem času je zmagal Ring, od Ekfeldta smo pričakovali več, zlasti njegovega strašnega finiša nismo videli, verjetno je bil že izčrpan od srečanja z Nemčijo. Mugoša se je hrabro držal in dosegel svoj najboljši čas. — 1. Ring (Š) 1:51.4, 2. Ekfeldt (Š) 1:52.9, 3. Ottenhei-mer (J) 1:54.0, 4. Mugoša (J) 1:55.0. V daljino so skakali tekmovalci že po razmočenem terenu, zato rezultati seveda niso bili najboljši. Šveda sta slavila premočno zmago, od naših pa je zlasti odpovedal Br-nad, ki po svojem rezultatu sploh ne bi spadal v reprezentanco. — 1. Magnusson (Š) 7.15, 2. Jsraelsson (Š) 6.94, 3. Radovanovič (J) 6.79, 4. Brnad (J) 6.49. Po odličnem teku v krivini, kjer si je priboril prednost nekaj metrov, smo pričakovali od Jovančiča celo zmago v teku na 200 m. Toda pri 150 m sta ga Šveda že popolnoma dohitela ter ga nato še očitno premagala, v samem cilju pa ga je prehitel še Sabolovič. Oba Šveda sta dosegla osebne rekorde, vendar je tekmovalcem pomagal precej močan veter. — 1. Ahlen (Š) 21.6, 2. Branstrom (Š) 21.7, 3. Sabolovič (J) 22.3, 4. Jovanovič 22.4. V metu kopja sta oba Švida demonstrirala zelo dobro tehniko in sta naše tekmovalce popolnoma deklasirala. Dangubiča sploh nismo spoznali. Metal je kot kak začetnik. — 1. Eriksson (Š) 67.71, 2. Bcrglund (Š) 65.54, 3. Belec (J) 61.55, 4. Dangubič (J) 57.83. Tempo v teku na 3000 m z zaprekami ni bil posebno oster, zato sta se Stefanovič in zlasti Štritof precej dolgo držala Švedov. Šveda imata mnogo boljšo tehniko prehoda čez oviro, zlasti vodno, in sta na vsaki oviri pridobila na terenu. Tek se je končal s presenečenjem, ker je manj znani Karlsson premagal favorita Soderberga. — 1. Kalsson (Š) 9:13.8, 2. Soderberg (Š) 9:14.6, 3. Štritof (J) 9:30.4. 4. Stefanovič (J) 9:45.2. Že pred tekom štafete 4x400 m je bilo jasno, da se naši tekači ne bodo mogli upirali odličnim Švedom, že po prvi izmeni so izgubili Jugoslovani 15 m, ta razlika je po drugi izmeni znašala že 25 m in po tretji 35 m. Sabolovič pa je razliko zmanjšal skoraj za 20 m. Zadnji tekač Švedov Ekfeldt je tekel le toliko, da je zadostovalo za zmago. Povpreček na tekmovalca znaša v naši štafeti nekoliko pod 50 sekund. — 1. Švedska (Lindgren, Branstrom, Larsson, Ekfedt) 3:18.2, 2. Jugoslavija (Stankovič, Tomašič, Hočevar, Sabolovič) 3:19.8. Zadnja disciplina dvoboja, tek na 10.000 m, je bila pravzaprav edina disciplina, ki je ogrela gledalce. Mihalič je tekel tek svojega življenja in občinstvo ga je navdušeno bodrilo. Takoj po startu je prevzel vodstvo Nystrdm, ki je tekel pred 4 dnevi 29:23.8, kar je drugi najboljši rezultat vseh časov. Tesno za petami sta mu sledila Mihalič in Jansson. Začetni tempo je bil izredno oster in je kazalo, da bodo tekli tekmovalci pod 30 minut. Po 3000 m. ki so jih pretekli v 8:40.0, je začel odpadali Jansson. Mihalič pa se ni dal, čeprav je Npstrdm večkrat napadal in se poskušal otresti nasprotnika. Vmesni čas na 5000 m je bil 14:48.0, mnogo boljši kot čas, ki sta ga dosegla naša tekmovalca prejšnji dan. Pri 7600 m se je Ni/stromu posrečilo odtrgati od Mihaliča, ki pai se je hrabro boril naprej. Gledalci so burno navijali za Mihaliča, ker so po vmesnih časih vedeli, da bo dosegel nov rekord, mogoče pa tudi čas pod $0 minut. V finišu je Mihalič celo uspel nekoliko ztnajšati razliko do Npstroma. Škoda, da je le za dobro sekundo >zgrešil< 30 minut. — 1- Nijstrom (Š) 29:56.2, 2. Mihalič (J) 30:01.8, 3. Jansson (Š) 30 26.0, 4. Cetinjič (J) 31:48.6. Dvoboj je bil torej končan z visoko zmago Švedov 150:61. Švedi so gledalcem demonstrirali atletiko svetovnega formata in jih s tem nekoliko potolažili zaradi slabih uspehov naših predstavnikov. Dvoboj je pokazal, da je večina naših najboljših atletov že izven forme in se bo treba za naslednji dvoboj, ki bo 4. in 5. oktobra letos v Zagrebu z reprezentanco Italije, resno pripraviti in tudi bolj skrbno izbrati reprezentanco. Marko Rožman Preteklo nedeljo je bilo v Slavonski Požegi in v Senti državno mladinsko prvenstvo v atletiki. Slovenski mladinci in mladinke so dosegli lepe uspehe in osvojili 9 prvih mest. Izmed slovenskih tekmovalcev so bili najuspešnejši Penko (Svoboda), ki je dosegel v metu krogle nov državni rekord, Puc (Žel. Lj.) nov rekord v teku na 110 m z ovirami in Belšak, ki je poskrbel za največje presenečenje prvenstva, ko je v teku na 800 m premagal favorita Čularja z odličnim časom. Tehnični rezultati — mladinci C: 100 m: Oslakovič (Mladost) 11.5, 400 m: Vrančič (Ml) 54.2, 1000 m: Gajšek (Kladivar) 2:45.6, 2000 m: Čirič (BSK) 6:05.8, Stožir (KI.) 6:12.8, 4x100 m: Mladost 44.0, 110 m ovire: Puc (Žel. Lj.) 15.0, višina: Boškovič (Partizan) 175, daljina: Unger (Vojvodina) 6.46, palica: Skupek (Part.) 3.40, krogla: Penko (Svoboda) 14.49, disk: Živojinovič (BSK) 44.51, Penko (Sv.) 41.20, kopje: Marinšek (Z. Lj.) 47.40, kadivo: Živojinovič (BSK) 52.32; mladinci D: 100 m: Madžarevič (BSK) 11.4, 200 m: Grujič (Voj.) 23.8, 400 m: Grujič (Voj.) 52.2, Belšak (Odred) 53.0, 800 m: Belšak (Odred) 1:57.5, 1500 m: Cular (Dinamo) 4:12.2, 3000 m: Futo (Spartak) 9:05.8, 4x100 m: Železničar (Lj.) 45.9, 110 m ovire: Zurko-vič (Spartak) 16.4, Kovač (Kladivar) 16.6, 400 m ovire: Cajlien (KI) 60.9, Kovač (KI) 63.6, 1500 m zapreke: Živkovič (Partizan) 4:39.4, Kramar (O) 4:43.0, 200 m ovire: Puc (Ž. Lj.) 27.4, višina: Markovič (Part) 170, daljina: Dugandžija (Slaven) 6.44, palica: Mladenovič (Ž. Bgd) 3.50, krogla: Slcpčevič (Part) 12.88, disk: Račič (Ž. Karlovac) 41.53, kopje: Stankovič (C. zv.) 54.55, kladivo: Račič (Ž. Karlovac) 53.20; mladinke: 60 m: Tribuson (Varaždin) 8.5, 100 m: Capek (Sen-ta) 13.2, Cepin (KI) 13.6, 600 m: Kovač (KI) 1:51.1, 80 m ovire: Zrnjevič (Partizan) 13.8, 4x100 m: Partizan 56.5, višina: Panič (Sen-ta) 137, daljina: Kurdelič (Part) 4.88, krogla: Capek (Senta) 12.59, disk: Capek (Senta) 33.73, kopje: Koška (Voj.) 38.81. M. R. Belšak Niko (Odred) državni mladinski prvak v teku na 800 m Atletski dvoboj v Skoplju Jugoslavija: Avstrija 57:49 Z roba steze j.'11'*'1- Franjo je bil najuspešnejši °|Va.n na dvoboju s Švedsko. nov rekord v 10.000 m 30:01.8 teku na kil,!0*'’ *«• mu je seveda zadostovalo za ...«»■ Kmjaič je metal pod svojimi zmoi- k,Uilff‘‘ Rezultati d disku so tako dobri tudi tale," Pro,ioetra, ki pri metu diska me-*°n P°,,loga, če ga zna izkoristita - 1- Nils-fra, IS> 52.60, 2. Krivokapič (J) 510T, 3. * SS0,i W 48.24, 4. Krnjaič (J) 4S.45. oči* prikorakali "obe reprezentanci skupai na sta« j- _ .. etn KU-i Kan#* ta na in S'ed, *r<>skoku smo pričakovali dvojno __ _________ __ zmago kkm°V’ k^nb izjavi Radovanoviča, ki je pred SVe(i°Vanjcm izjavil, da bo premagal enega in ,a" šycda sta bila popolnoma premočna brvi ,n?Bijski zmagovalec 1948 Ahman je kot $ltav skočil pri nas nad 15 m. Oba Šveda 1rcl) a *zrc^no lepo povezano, vendar je Na čelu sta bila kapetana in zastavo* ekip — nato tekmovalci. Nasa vrsta je bila nekoliko daljša, naših tekmovalcev torej nekaj več. Tudi zaključna svečanost se je pričela z defilejem obeh ekip. Toda! 10* krat je bila jugoslovanska vrsta krajša več je bilo švedskih atletov. Bolia,, PnPomniti, da * ldno tehniko. - ima tudi Radovanovič ---- — 1. Ahman (Š) 15.10, 2. a V)!an (S) 14.97, 3. Radovanovič (J) 14.51, 'Jovanovič (J) 14.11. tla a$>a prcdstavnika Pavlovič in Ottenhcimer x0.ij. tcku na 1500 m takoj po startu prevzela irjVo'°i je Pavlovič, ki se je tako p0 ya| in kasneje popolnoma popustil. Tcm-2;i9 bil Posebno oster (400 m 63.0, 800 m * bveda sta prevzela vodstvo na 900 m Čudno — prvega dne ni bilo prave pove* zave med gledalci in tekmovalci. Nekako ni hotelo biti! Rezultati so bili zaradi vetra nekoliko slabši, kar občinstvu ni hotelo v glavo, čeprav je napovedovalec večkrat opo* zoril gledalce na to. Vsak je bil malo raz* očaran. Šele po nalivu drugega di\c so postali aktiv* ni in pasivni udeleženci prireditve pravi prijatelji Vsakega gledalca je namreč navdu* šila borbenost in požrtvovalnost tekmovalcev obeh ekip kljub res težkim pogojem — dežju in vetru. Zato tudi ni čudno, da gledalci niso štedili svojih grl in rok med in no fa* možnem teku na 10.000 m — prav posebej pa 6c ob končni slavnosti in razdelitvi nagrad, ki sc je razvila v pravo manifestacijo Šved* sko*jugoslovanskega prijateljstva. Pa omenimo še to. kar jc napravilo globok vtis in sprožilo val navdušenja. Gostje so namreč na krepak poslovilni ZDRAVO na* ših fantov ob koncu dvoboia odgovorili z istm ZDRAVO - ZDRAVO — ZDRAVO, namesto njihovega običajnega švedskega po* zdrava! * Tako smo odhajali s stadiona Partizana zadovoljni in srečni kljub temu. da (razen nekaj izjem) nismo doživeli velikih rezul* tatov. Videli smo namreč ekipo pravih šport* pikov. E- ŠVEDI OBDRŽALI PREDNOST PROTI NEMČIJI V zadnji številki smo že poročali o prvem dnevu dvoboja Švedska : Nemčija. Švedi so drugi dan še povečali prednost in končno zmagali z rezultatom 119:93. Najboljši rezul* tati drugega dne so bili doseženi v teku na 10.000 m. kjer sta Nystrdm in Schade do* segla nova rekorda in drugi ter tretji nai* boljši rezultat na tej proti vseh časov^ Teh* •lični rezultati drugega dne: 200 m Gcister (N) 21.8, Kraus (N) 21.9, 1500 m: Lueg (N) 3:46.1. Eriksson (Š) 4:46.4. Karlsson 3:4z9v?< 10.G00 m: Nystrom (Š) 29:23.8, Schade (N) 29:24.6, Jansson (š) 29:51.2, 400 m ovfre: Vlander (Š) 52.8, Larsson (š) 53.1. Ulzheimer (N) 53.2, steepleschase: Gudc (N) 8:59.2, Soderberg (Š) 8:59.6. Karlsson (Š) 9:01 1. troskok: Ahman (Š) 15.08. Norman (Š) 14.53. palica: Lundberg (Š) 4,25. Lind (S) kopje: Eriksson (S) 72.04. Beralund (Š) Soschc! (N) 66.26, kladivo: Storch (N) VVolf (N) 56.35, 4 X 400 m: Nemčija Švedska 3:12.0. SIJAJEN SVETOVNI REKORD STRANDLIJA V METU KLADIVA Na atletskem tekmovanju v Oslu, kjer je B*reprczentanca Finske premagala Norveško 113:99 točk, ie Norvežan Strandli dosegel nov sijajni svetovni rekord v metu kladiva z rezultatom 61.25 m. s čimer ie skoraj za en meter izboljšal dosedanji svetovni rekord Madžara Csermaka. katerega ie dosegel na letošnji olimpiadi v Helsinkih z metom 60.34 m. Ostali boljši rezultati so bili — 110 m ovire: Bogcrsen (N) 14.9, 100 m: Tar rislo (P) 10.9. 400 m: Boysen (N) 49.3, 1500 m: Haikkolan (F) 3:55.6, 10.000 m: Saksvik (N) 30:01.8, 4X400 m: Finska 3:17.8, daljina: Suelb mann (F) 7.04 m, palica: Pitkannu in Starck (oba F) 4.00 m. kopic: Hvfieineo fp> 73.38 m. V Varšavi je Poljak tir,- -—tekel 5000 ™ v 14?1.0. Braun 'V ' vzhodnonemški rekord s 14:48.8. Skoplje, 21. septembra. Včeraj se je začel v Skoplju atletski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije.in Avstrije. Za dvoboj je bilo v Skoplju veliko zanimanje, saj mu je že prvi dan prisostvovalo 8000 gledalcev. V dosedanjih srečanjih je naša ekipa vedno visoko porazila Avstrijce. Sedaj pa je prišlo prvič do enakopravne borbe. Po prvem dnevu tekmovanja vodi Jugoslavija s 57:49 točkami. V prvem delu tekmovanja je poskrbel za največje presenečenje Ceraj, ki je v teku na 1500 m premagal Ottenheimerja. Tehnični rezultati prvega dne tekmovanja: 100 m: Struckel (A) 10,9, Pecelj (J) 10,9, Wimmer (A) 11,0, Božič (J) 11,2; 400 m: Haidegger (A) 49,8, Sabolovič (J) 50,2, Hočevar (J) 50,4, Laseh (A) 50,6; 1S00 m: Ceraj (J) 3:56,8, Ottenheimer (J) 3:56,8, Merber (A) 4:04,6 Sfiible (A) 4:04,8; 5000 m: Mihalič (J) 14,32,2, Ilič (J) 14:58,6, Rotzer (A) 15:09,2, Konrad (A) 15:26,2; 110 m ovire: Zimmermann (A) 15,3, Zur- ZDRAVSTVENI DINAR Za zdi avstveno kontrolo športnikov in telovadcev LR Slovenije Dolžnost prireditelja vsake športne ali telovadne prireditve in tekme je, da pri vsaki vstopnici poliira »ZDRAVSTVENI DINAR« in denar takoj odpošlje na tek. rač. NB št, 602-933-31-26. pod oznako: »ZDRAVSTVENI FOND ZŠS« kovič (J) 15,4, Zupančič (J) 15,4, Pil-hatsch (A) 15,6; višina: Dimitrijevič (J) 188, Marjanovič (J) 185, Pilhatsch (A) 185 Sturm (A) 180; daljina: Radovanovič (J)’ 6,99, Pingl (A) 6,71, Reiterer (A) 6,70, Brnad (J) 6,66; krogla: Schwabl (A) 15,01, Šarčevlč (J) 14,75, Galin (J) 13,96. Ladstiitter (A) 13,41; disk: Krivokapič (J) 49,62, Tunner (A) 47,45, Krnjajič (J) 44,99, Krentaler (A) 44,01; 4X100 m: Avstrija 43,3, Jugoslavija 43,4. Francija : Finska 104:101 V Parizu je bilo srečanje med atletskima reprezentancama Francije in Finske. Francozi so zmagali s 104:101 točkami in s tem :».opet nekoliko dvignili ugled svoje atletike, hi je bil po težkem porazu proti Švedski že piecei omajan. Rezultat dvoboja: 100 m: Bonino XFr) 10.6, Bally (Fr) 10.7, 200 m: Brault (Fr) 21.9, Bally (F) 21.9, 400 m: Degats (F) 10.7, Du Gard (F) 48.2, 800 m: El Mabrouk (F) 1:51.4, Vinc>>,n* don (F) 1:53.5, 1500 m: El Mabrouk (Fr) 3:46 2, Johansson TFin) 3:48.8, 5000 m: Julin (Fin) 14:27.4, Taipale (Fin) 14:27.8, Mimoun (Fr) 14:29.0, 10.000 m: Mimoun (Fr) 29:49.2, Niška* nen (Fin) 30:28.0, 110 m ovire: Heinrich (Fr 14.6, Suvivuo (Fin) 14.8. Dohen (Fr) 14.9 400 m ovire: Bart (Fr) 53.9, Pelkonen (Fin) 54.0, steeple*cbase: Rintenpaa (Fin) 8:54.4, Julin (Fin) 9:04.0, Pariš (Fr) 9:06.6, višina: Benard (Fr) 193, Damitio (Fr) 190, daljina: Valkama (Fin) 7.24, Valtonen (Fin) 7.10, troskok: Mac Bay (Fr) 14.78, Uusihavta. (Fin) 14.74. palica: Olenius (Fin) 4.15, Piironem (Fin) 4.10, krogla: Perko (Fin) 15.32. Guillier (Fr) 14.59. disk: Karlsson (Fin) 45.77, Huuto* nieni (Fin) 44.87. kopje: Leppanen (Fin) 68.33, Vespcrinen (Fin) 65.80, kladivo: Halmetoja (Fin) 53.78, Tamminen (Fin) 51.19, 4 X 100 m: Francija 41.5, Finska 42.9, 4 X 400 m: Fran* cija 3:14.0, Finska 3:21.2. Na atletskem prvenstvu Piemonta v Torinu je 16detni Attilio Bravi dosegel naj* boljši italijanski rezultat sezone v skoku v daljino s 7.14 m. ITALIJA : NEMČIJA 6:5 V TENISU V Wiesbadenu je bilo dvodnevno srečanje teniških reprezentanc Italije in Nemčije, ki se je končalo s tesno zmago gostov^ 6:5. Ita* lijani so namreč dobili vseh šest moških Iger dočim so Nemke zmagale v vseh petih sre* čaniih. . ■ Na mednarodnem teniškem turnirju ban Pellegrinu je med posamezniki zmagal Drob* ny, k je v finalu premagal Italijana Gardi; ni ja 1:6, 6:0. 6:4, 6:1. v moških parik pa sta Drobnv in Gardini v finalu premagala »tali* jana Cucelliia in Južnoafričana Sturgessa 2:6, 6:2. 6:3, 6:2 4.10. 3:11.0, PUŠČIC! ŽREBANJE »£>68»«, fovarna športnega orodja - Begunje pri Lescah bo objavi! tukaj 6 mesecev vsakih 14 dni svoj oglas s prikazom in opisom svojih izdelkov. 20 Ob koncu oglaševanja bo izžrebanih parov orvovrstnih kompletnih smuči bo ob koncu predložil tovarni ie^ dosegel Izžreban bo vsakdo, „ELAN“ vse oglase. Elan izdeluje vse športne rekvizite za telovadbo, atletiko, vodni in zimski, ter vse ostofe športe Elan izdeluje mize za namizni tenis, loparje, tenis-rekete, krušne torbice, nahrbtnike, žoge, pasove in osiolo. Elan vam opremi telovadnice, popravlja in montira telovadno orodje. In§@sInwiiK i Avstrija (Nadaljevanje s 1. strani) Naša reprezentanca je sedaj spet odlično zaigrala in prikazala pravo ekshibicijsko igro. Toda, ko je bilo pričakovati nadaljnji uspeh našega moštva, je napravil Beara v 17. minuti veliko napako, ker je najprej tekel proti Kornerju, nato pa se je ustavil, tako da je Avstrijec streljal mimo njega v mrežo in znižal rezultat na 3 : 1. V 20. minuti* je Zebec poslal z glavo žogo tik pod prečko, toda Zee-mann jo je še lepše odbil v kot. V 30. minuti je Beara ponovno napravil enako napako, ko je po nepotrebnem zapustil vrata, tako da je Cejka z glavo prestregel žogo in jo poslal v mrežo. 3 : 2. Za tem so Avstrijci ponovno napadli, ker so upali, da bodo lahko izenačili. V 32. minuti je Huber poškodoval Bearo, ki se mu je vrgel v noge ,tako da je moral naš vratar zapustiti igrišče. Zamenjal ga je mladi vratar Partizana Stojanovič. V 37. minuti je imel Zebec idealno priložnost, ko je prodrl sam pred nasprotnikova vrata. Toda streljal je slabo, tako da je Brinek žogo odbil. V 40. minuti je Dienst poškodoval še Crnkoviča na kolenu, zamenjal ga je Zekovič. Tri minute pred koncem tekme so dosegli jugoslovanski igralci četrti kot, ki ga je streljal. Bobek. Žogo je prejel Zebec, ki je takoj ostro streljal v levi kot, toda Happel je žogo odbil z roko. Sodnik je prisodil enajstmetrovko, ki jo je odlično streljal Bobek visoko v levi kot. Zee-mann je bil brez moči. Avstrijci so v polčasu zamenjali Stojaspala, ki je bil sicer zelo nevaren, vendar pa ni vzdržal ostrega tempa ter ga je nadomestil Riegler, ki je zamenjal mesto s Huber jem. Najboljši in najslabši Najboljši igralec, ne samo našega moštva, temveč sploh na igrišču je bil Vukas, ki je bil danes ob svojem jubileju tudi kapetan naše reprezentance. V napadu je bil zadovoljiv edino še Bobek, ostali trije pa so igrali zelo slabo, zlasti Mitič. V kril-ski vrsti je bil najboljši Horvat, zelo dobro je igral tudi Čajkovski, medtem ko je Boškov odpovedal. Oba branilca Stankovič in Crnkovič sta bila zanesljiva in sta uspešno opravila svoje delo. Beara sicer ni imel težjega dela, vendar je zanesljivo ubranil nekaj ostrejših strelov. Sokriv pa je obeli golov. Najboljša v avstrijskem moštvu je bila kr liska vrsta, zlasti pa Ocvirk in Brinek. Zeemann v vratih ni mogel ubraniti prejetih golov, sicer pa je večkrat zelo uspešno interveniral in dokazal svojo visoko sposobnost. Oba branilca, zlasti Rdekel, sta bila odlična, nista pa mogla biti vedno uspešna proti razigranima Vukasu in Bobeku. V napadu je bil najbolj nevaren Dienst, poleg njega pa še Cejka in v prvem polčasu Stojaspal. IZJAVE O TEKMI Tirnanič, član komisije-za sestavo državne reprezentance: Zasluženo smo premagali nasprotnika, nad katerim sc nam doslej še ni* koli ni posrečilo zmagati. Toda zaradi ne* pozornosti posameznih igralcev je bila naša zmaga nekaj časa negotova. Vse naše taktic* ne zamisli, ki smo ' obdelali z igralci, so bile izvedene. Vukas, kapetan jugoslovanske reprezen* tance: Zelo sem zadovoljen, da smo prema* C ali renomirano avstrijsko reprezentanco. Čajkovski: Po več zmagah naš h klubov nad avstrijskimi, smo danes dokazali tudi avstrijski reprezentanci, da igramo boljši in modernejši nogomet. Miši m, da so Avstrijci dobro odrezali, ker bi lahko bil rezultat najmanj 4:0, kar bi bolj ustrezalo današnji lepi in fair tekmi. Oba gola smo dobili za* radi lastnih napak. Ognjanov: V glavnem sem zadovoljen z da* našnjo zmago nad moštvom države, ki je no svojem odličnem nogometu znana po vsem Stankovič: Bili smo v vsakem pogledu bolj: ši in smo zasluženo zmagali. Boškov: Če bi igrali tako, kot smo na oiimpiadi, bi Avstrijci doživeli danes k ata* strofo. Inž. Arseni jevič, član komisije za se* stavo državne reprezentance: Lahko bi bili in bj tudi morali zmagati z večjim rczulta* tom. Vendar v tekmah proti avstrijski rc* prczcntanci nikoli nismo imeli sreče. Avstrij* ci so bili počasnejši in se niso mogli uspešno zoperstaviti hitrejšim in tehnično boljšim Jugoslovanom. Walter Nausch, avstrijski zvezni kapetan: Zmaga Jugoslovanov je zaslužena, vendar je previsoka. Četrti gol je padel iz situacije, ki je nastala zaradi netočne odločitve sod* nika. glede kola. ki ga po mojem mnenju sploh ni bilo. Pri stanju 3:2 je bila igra odprta. Fruhwirth, trener avstrijske reprezentance: Naš poraz je nezasluženo visok. Nimamo sreče z angleškimi sodniki. Mislim, da. smo bili bliže rezultatu 3:3 kakor pa 4:2. Ocwirk: Jugoslovani so bili boljši in so zasluženo zmagali, vendar pa je rezultat pre* visok. Čajkovski me je razočaral. Rdekel: Poraz je zelo težak. Jugoslovani so zasluženo zmaagli, vendar rezultat ne od* govarja pravemu razmerju moči. Dienst: Mislim, da bi lahko zmagali, če. bi se nam posrečilo izenačiti. Jugoslovani so zasluženo zmagali, vendar je rezultat pre* visok. Med Jugoslovani ie bil najboljši Vu= kas, najslabši pa Čajkovski. Naše mnenje: Nasprotujoče si izjave av* strijskih reprezentantov o vrednosti posamoz* nih reprezentanc, kakor tudi o nekaterih igralcih, se nam ne zde točne. Ravno tako se ne moremo strinjati niti najmanj z nji* hovimi izjavami o sodniku Evvansu, ki je danes med vsemi 25 možmi na igrišču, ki so sodelovali v ali nri tekmi, pobral največ aplavza od občinstva, ker je sodil zares iz* vrstno, tako. kakor doslej Še nismo videli nobenega domačega in tu-^ga s'd*' V a Bil ic Boštjan Hafner državni prvak na 180 s presto Split, 21. sept. Na plavališču Jadrana se je pričelo v petek državno prvenstvo v pla* vanju, ki je po prvih dneh tekmovanja pri* nesel nekaj presenečenj. Vsekakor ie n«y* večje presenečenje prvo mesto mladega Boštjana Hafnerja, kateremu so ljubljanski plavalni strokovnjaki pripisovali le peto ali šesto mesto med finalisti. Mladi Iiiriian Boštjan pa je presenetil plavalce vse Ju* goslavije in zasedel prvo mesto. To n s samo njegov največ ji uspeh, temveč tudi velik uspeh slovenskega plavalnega športa, ki se po osvoboditvi ni. mogel več uveljaviti v državnem merilu. Podoba ie. da se časi Vil* fana, Ceraria. Frjča. l’:nčcve in drugih po* čac* vrnč'io; Prvi rezultati so tile: 1500 m* Stipetič (Ml) 19:42.6, % uvel a (Mor* nar) 19:51.6. Finci (Ml) 20:08.6. 100 m prosto: Hafner (I) 1:01.1, Ježič (Ml) 1:01.2. Stipetič (Ml) 1:01.7. 100 m prsno: Barbieri (Jug) 1:13.4. Andric (Jadran) 1:13.4. Radonič (Mor* nar) 1:14.0. štafeta 3x100 m mešano: Mladost 3:28.0. Iliriia*Jadran 3:29.4. Jug 3:31.2; ženske 400 m prosto: I.igorio (Jug) 5:38.2. Sarac (Ml) 6:02.4, Barbieri (Jug) 6:06.8. 200 m prsno: Je* ričevič (Korčula) 3:03.2 (nov državni rekord!), Korpcs (Ml) 3:08.4, Lavrenčič (Primorje) 3:11.7, 100 m hrbtno: (Jadran) 1:244. Basta Ligorio 1:21.2. Majcen (Primorje) 1:25.2, šta* Začetek rokometnega prvenstva Danes so bile odigrane prve tekme slo* venskega prvenstva v rokometu. Tekmovanje je v novi sezoni razdeljeno na dve podzvezi — ljubljansko in mariborsko. V ljubljanski podzvezi tekmujejo ekipe Enotnosti, Krima, Rudarja (Trbovlje) in Celja II. Poleg orne* njenih štirih ekip tekmujejo izven konku* renče še druge ekipe Enotnosti in Krima. y mariborski podzvezi tekmuje samo 5 ekip: Celje. Branik (Maribor). Drava (Ptuj), Par* tizan (Velenje) in Sloboda (Varaždin). Ena* ko, kakor tekmovanje moških ekip, ie tudi tekmovanje ženskih razdeljeno na omenjeni dve podzvezi. Žensko prvenstvo se bo začelo naslednjo nedeljo. Kot vse kaže, se bo žensko prvenstvo v ljubljanski podzvezi odi* gralo v »velikem rokometu«, medtem ko bo v mariborski podzvezi v »malem rokometu«. Izidi danšnjih tekem: Enotnost : Rudar 15:5, Celi e I : Branik 14:8, Krim : Celic H 9:6. Ostalih rezultatov do zaključka redak* cije še nismo prejeli. Vidic KRIM : KOROŠKI SLOVENCI 9:2 (6:2) Kladivar : Rudar 5:2 (1:2) Gregorčič : Tyrolie (Linz) 6:1 (3:0) Na Jesenicah pa je imel domači Gregorčič v gosteh enajstorico Ty-rolie iz Linza. Zmagali so Jeseničani s 6:1 (5:0). TEKMA STARIH REPREZENTANC ZAGREB : LJUBLJANA V PETEK 26. SEPT. OB 16. URI NA STADIONU ODREDA feta 4100 m prosto: Jug 5:11.2, Jadran 5:17.4, Primorje 5:17.7. Po drugem dnevu tekmovanja vodi Mladost s 95 točkami pred Jugom, ki ima 87 točk. Kotalkarji so razgibali Ljubljano Včeraj in danes je bila v Ljubljani kotalkarška prireditev, na katero je ŠD Ljubljana povabilo tudi goste iz Pule in Nove Gorice, Žal pa niso prišli Tržačani. Prireditev je oba dneva povsem uspela in vzbudila veliko zanimanje med Ljubljančani. V soboto zvečer je bila na kotalkališču ob Resljevi cesti revija mladih kotalkarjev ŠD Ljubljane in hokejska tekma med kombiniranima moštvoma Pule in N. Gorice. Borbena in živahna tekma jv razvnela gledalce in sc je končala z rezultatom 9:2. Danes dopoldne so bile okoli parka na Dapčevičevem trgu hitrostne tekme, katere je gledalo blizu 2000 ljudi. Nastopili so predvsem kotalkarji iz Pule. Najboljši je bil Mauri. ki je v teku na 10.000 m dosegel odličen čas, boljši od italijanskega rekorda .Rezultati so bili: 500 m -moški: 1. Mauri 57,2; 500 m - ženske: 1. Černigoj 1:10,2; 1000 m - moški: 1. Mauri i:59,6; 1000 m ženske: 1. Černigoj 2:25,2; 5000 m - ženske: Černigoj 7:30,3; 5000 m — moški: 1. Bačič 10:55,5 (zelo dober čas); 10.000 m moški: 1. Mauri 20:33,2. Prvenstvo Slovenije v kegljanju Celje, 21. spt, Včeraj in danes so se po* merili v Celju kegljači iz vse Slovenije v na* rodnem slogu. V ekipnem tekmovanju je na* stopilo 14 ekip, za prvenstvo posameznikov pa 40 tekmovalcev. Tekmovanje je pokazalo tekmovalno rutino, borbenost in disciplino. Mislim, da bi se lahko marsikatri športniki iz bolj priznanih športnih panog, lahko naučili od kegljačev marsikaj pozitivnega. V ekipnem tekmovanju so nastopile ekipe trikrat v borbenih partijah. Vsaka ekipa je štela 1 Otckmovalcev. Posamezne tekme so imele izredno dramatičen potek, kar kažejo tudi rezultati. Vrstni red moštev je naslednji: 1. Železničar (Lj.) 1.116 kegljev, 2. Kladivar (Celje) 1.090, 3. Krim (Lj.) 1084. 4. Branik (Mrb.) 1.017 kegljev. V prvenstvenem tekmovanju posameznikov na 100 lučajev mešano so bili zaradi slabe deske na kegljišču doseženi slabši rezultati. I. Debeljak (Kranj) 389, 2. Smoljanovič (Žel. Lj.) 382, 3. Martelanc (Kranj) 378, 4. Likovnik (Žel Lj.) 369, 5. Truglar (Kladivar) 366, 6. Kobal (Branik Mar.) 366, 7. Čadež (Ž1 Lj.) 360, 8. Tiler (Ž. Lj.) 359, 9. Čeferin (Krim Lj.) 354, 10. Gašperlin (Papirničar) 352, II. —12. Florenini (Krim) in Duda (Part. Mar.) 350. Vsi imenovani so se plasirali za državno prvenstvo, ki bo letos v Splitu. - k O '5 /V R EC Turčija premagala Jugoslavijo 38:31 povsod prisoten, tekel ic po igrišču enako kakor igralci, tako da je lahko vedno iz najneposrednejše bližine dajal pravočasne in točne odločitve. Hajduk — mladinski prvak države v nogometu Kot predtekma mednarodne tekme Jugoslavija: Avstrij a je bila druga finalna tekma mladinskega državnega prvenstva v nogometu v. kateri je Crvena zvezda premagala splitskega Hajduka z 2:1 (1:0). Ker pa je Hajduk prejšnjo nedeljo zmagal v prvi finalni tekmi 3:0, je osvojil naslov državnega mladinskega prvaka v nogometu za leto 1952. Gole za Crveno zvezdo sta dosegla Lazič in Kostič, za Hajduka pa Vi-doševlč. Sodil je Rakovič. Novi državni mladinski prvak je prejel lep pokal.' V. zadnji številki smo objavili, da se je začel turnir najboljših košarkarskih reprezentanc Avstrije, Francije, Italije, Perzije, Turčije in Jugoslavije v Carigradu. V središču zanimanja je predvsem naša državna reprezentanca, v kateri igra tudi slovenski košarkar, Boris Kristančič (ASK). Po zmagi nad Perzijo s 74:38 (37:16) so se Jugoslovani v sredo srečali z Avstrijo in jo gladko porazili s 60:31 (27:17). Za našo reprezentanco so koše dosegli: Gec 4, Andrijasevič 2, Loči 2, Marjanovič 4, Bje-gojevič 3, Blaškovič 7, Demšar 9, Kalem-ber 16 in Čurčič 14. V petek so Jugoslovani po izredno živahni in napeti igri premagali Italijo z rezultatom 51:34 (28:19). Koše za našo reprezentanco pa so dosegli: Bjegojevič 16, Gec 8, Loči 8, Demšar 7, Čurčič 7 in Blaškovič 5. Sinoči pa so-4 srečali z reprezentanco Turčije. Že dva prej so vsi turški časopisi obširno piša'' i tej tekmi. Srečanje so to pot odločil-svojo korist Turki, ki so naše reprezent-inl* premagali šele v drugem podaljšku s 38® (16:19). Tekma se je v regularnem rti končala neodločno 30:30. Tekmovanje st nadaljuje. Krim : Celje 43:31 (21:24) V prijateljski tekmi na čast VI. kon!jrc? KPJ so košarkarji Krima premagali Celi811, Pri domačih se ie najbolj odlikoval <-:rC..| nik, ki je dal 17 košev, pri Costih pa P. J s 13 koši. V predtekmi je novoustanovlK1] I ekipa »Partizan« Ccljo*Gaberje prcmadaj|| kombinirano pionirsko ekipo Celja s ‘‘ (3:4). ;________o p ei o j ič a. Krim (Lj.) in Železničar (Mb.) ¥ finalu Polfinale ženskega prvenstva v Zagrebu tekmovanje zahodne skupine za državno prvenstvo žensk v odbojki. Nastopalo je 6 ekip, tri iz Slovenije in tri iz Hrvatske. Slovenijo zastopajo republiški prvak Železničar iz Ljubljane, Železničar iz Maribora in ljubljanski Krim, Hrvatsko pa republiški prvak Mladost ter Lokomotiva in Sloboda iz Zagreba. Vse ekipe so tekmovale vsaka z vsako, dve najboljši pa sta se plasirali za finale, ki bo oktobra meseca v Beogradu. Rezultati so tile: Krim : Lokomotiva 3 : 0 (15:6, 15:8, 15:1, Železničar-Mrb : Sloboda 3 : 0 (15:9, 15:4, 15:1), Mladost : Železničar-Lj. 3 : 1 (8:15, 15:11, 15:7, 15:13) (Veliko presenečenje turnirja), Železničar-Mrb. : Lokomotiva 3 : 0 (15:4, 15:6, 15:6), Krim : Mladost 3 : 1 (15:6, 15:7. 6:15, 15:11), Železničar-Lj. : Sloboda 3:0 (15:4, 15:2, 15:2). Zagreb, 21. septembra. Tekmovanje se je končalo danes. Naj večje presenečenj e je vsekakor poraz ekipe Železničarja, ki si je lani priborila naslov državnega prvaka. Razveseljiva pa je zmaga igralk mariborskega Železničarja. Drugo mesto so zasedle tekmovalke ljubljanskega Krima. Borba za prvo mesto je bila zelo ostra, saj se je igralo v tej igri kar pet setov. Rezultati preostalih treh kol so tile: IH. kolo: Železničar-Mrb : Krim 3:2, Železničar-Lj : Lokomotiva 3 :X), Mladost : Sloboda 3:0; IV. kolo: Železničar-Mrb:Železničar-Lj. 3:2, Krim :SIoboda 3:0, Mladost:Lokomotiva 3:0; V. kolo: Krim:Že!ezničar-Lj. 3:0, Železničar-Mrb : Mladost 3 : 1, Lokomotiva : Sloboda 3:0. Končni vrstni red: Železničar-Mrb 10 /očk, Krim 8, Mladost 6, Železničar-Lj. 4, Lokomotiva 2 in Sloboda 0 točk. Trener Charlei/ Goldman je pretekli teden naročil llocki/ju Marcianu, da zmanjša tempo svojega treninga zato, da se ne bi pretreniral pred dvobojem z Jersei/em Joejem IValcottom, s katerim se bo pojutrišnjem boril o Philadelphiji za naslov svetovnega prvaka težke kategorije. 7,ato je od minulega torka dalje Marciano smel trenirati dnevno samo tri runde, medtem ko je do takrat dnevno treniral do šest rund. Razen tega je moral Marciano tudi zmanjšati svoj trening za dosego čim boljše gibčnosti nog, tako da sedaj preteče vsako jutro samo tri milje namesto prejšnjih štirih. Goldman je izjavil, da je Marciano v ponedeljek po šestih rundah treninga izgledal sicer precej boljše, kot prejšnjo soboto po petih, io pa zaradi tega, ker m zjutraj tekel kakor po navadi. Nadalje je dejal, da je Marciano sedaj v najboljši formi, kakršne ni imel še nikdar v SDoji boksarski karieri in Goldman zalo skrbi, da Ročki/ to formo na o sak način obdrži do srečanja. V ponedeljek je Marciano tehtal 185 funtov, upa pa, da jih bo imel pojutrišnjem v Philadelphiji 186 do 18?. Marciano je med svojimi 42 zaporednimi zmagami kot profesionalec dosegel 57 knock-outoD, vendar doslej ni imel nobenega srečanja o 15 rundah. Marciano je izrazil upanje, da bo zaključil dvoboj že v prvih rundah, čeprav lahko zdrži tako dolgo srečanje. Zdravnik Joseph Bartone je o torek z letalom obiskal in zdravniško pregledal Marciana in IValcotta, kajti oba nasprotnika trenirata 400 km daleč drug od drugega. Joe Louis pa je v Cincinnatiju dal prognozo srečanja, ki bo v Philadelphiji: po njegovem mnenju bo zmagal IValcott, in sicer s k. o. Louis, ki je nekoč nrav tako izgubil proti Marcianu s k. o., je izjavil, da predvideva zmago IValcotta. ker je zelo verjetno, da bo zadel Marciana z levico, s katero je svojcča.sno podrl Ezzarda Charlesa in osvojil naslov svetovnega prvaka. Ali se bodo Louisova predvidevanja uresničila in Walcott ohranil svoj naslov, bomo videli pojutrišnjem. Moški bodo tekmovati v Ljubljani V petek 26., soboto 27. in nedelj® 28. t. m. bo v Ljubljani po tekmovanje moških ekip iz Ifinaln® hod? . ebli skupine. Nastopijo Mladost (ZagN j prvak Črne gore, Branik (Mari®? ter Železničar in Krim (Ljubija®"M Izžrebani so bili naslednji P?r' petek ob 17. uri: Krim : Lokomotiv Železničar : Branik, Mladost : Črne gore; sobota ob 9. uri: Krir® ’ : Železničar, Lokomotiva : prvak C, ne gore, Branik : Mladost, ob 17.0 j Železničar : Lokomotiva. Mladost : Krim, prvak Črne gore : Bran1 j nedelja ob 8. uri: Železničar : M* , dost, Lokomotiva : Branik, Kril® , : Črna gora, ob 15. uri: Mladost, : Lokomotiva, Črna gora : Želez®, čar, Branik : Krim. Vse tekme b0 v dvorani na Taboru. Kamničani zadnji v slovenski ligi V zadnjih dveh srečanjih v slove? ski odbojkarski ligi so bili KaiV : čani dvakrat poraženi ter se j?' plasirali na zadnje mesto v kval® J __________________ _ 111 J ni republiški odbojkarski ligi. P? jj iz Mežice jih je premagala s 3 • .| (10:15, 15:6, 15:7, 15:11), v za®?', tekmi pa še ljubljanski Železnica 3 : 1 (15:1, 15:5, 13:15, 15:12>. Jugoslavija zmagala nad Avstrija tildi v atletiki Ob zaključku redakcije smo preje^‘ J Skoplja rezultate drugega dneva atlet5 j dvoboja Jugoslavija:Avstrija. Rezultat:. ^ 200 m: Wimmer (A) 22,4, SabonJ (J) 22,5, Struckel (A) 22,9, R«‘CJ> 23,5; 800 m: Laseh (A) 1:54,7, SupK (A) 1:55,1, Ottenheimer (J) 1:55,1», ,j goša (J) 1:55,8); 10.000 m: Mihal‘c Vj 30:19,6, Cetinič (J) 30:28,4, Stiible C, 31:12,4; 400 m ovire: Heidegger, ' 55,4, Emmer (A) 56, 2, Zupan?-? 56,6, Kopitar ,J) 59.2; troskok: M1'0!,; novic (J) 13,91, Radovanovič (J) 1 palica: Milakov (J) 4,10, Fritz (A) Ti] Rocca (J) 3,40; kopje;. Dangubic I 63,76, Pavlovič (J) 62,93; kladivo/ ,j) (J) 56,00; sleeple.chase: Stefanovič 9:27,2, Ceraj (J) 9:33,2.___________|/| OBJAVA ijO* Redna letna skupščina odbora # gometnlh sodnikov Ljubljana / soboto, 11. oktobra t. 1. ob 19. # prostorih Zveze športov Sloveni-1 Ljubljani, Likozarjeva ulica. red: 1. otvoritev skupščine in tev delovnega presedstva, 2. poro*- 3. razrcšnica dosedanjim odbo* 4. volitve izvršnega, nadzorneS3^ disciplinskega odbora, 5. obrav® proračuna, 6. reševanje pismeno "n Ženih prošenj in pritožb, 7 slučaj® m, j Vsi člani ONS v Ljubljani, 8*»^,! Gorici in Zasavju naj se skuPsC obvezno udeleže! . ONS Ljubil® MLADINSKO PRVENSTVO I. kolo — nedelja, 28 septe*®.^ 1952 — Krim : Papirničar ob 5j, sl. Lazar; Slovan : Ilirija ob -"^l Vrečar; Železničar : Graričar predtekma k Železničar : Ruda® j-čučnik; Svoboda : Domžale, igr-!: ma ob 8.30, sl. Lazar; Partizan-®1 ^ mesto : Odred ob 10., sl. Peric ® vik; II. kolo — nedelja, 5. oktobra s|, — Papirničar : Odred ob 1® ’ pl) Škrjanc; Domžale : Novo 15., služb, sodnik; Grafičar : SV jjj. da ,igr. Krima ob 8.30, sl. Drnac^-3f| rij a : Železničar ob 9., sl. Cern-1 Krim : Slovan ob 10., sl. Drnač- OBJAVA v5, Veslaški klub Savica obvešča fl|) članstvo, da bo v sredo, 24. t. a $cz 17. uri v prostoru kluba č!onsK|gj stanek. Udeležba strogo obvoz - Tisk Fiskaine »Toneta Tomšiča« v VfC i - Ot's->vorni urednvk iRcr PrcLrn va J oištvo in uprava v Ljubljani Likozar.' ~ poštni predal štev. 377. - Telefoos^c|/ vilke med tednom 33*85 'n 59*09 oh ^ C pa 43*84 do 88 in 35*58 30*63. 26*23 ^ kovni račun uprave št 602*90331*0 letna naročnina znaša din 600 1 din 400. za II oolletie dio