PtRnini plačana V fotrinc Jurij Grški in grof Tcring Jetenbach. v enajstem vozu vojvodinja NVolfgang in princ Filip Hes«enski, v dvanajstem vozu prln-cesa Anastazija Moklenburško-Sverinška, jiritic F.rih Axel' Danski v trinajstem vozu jirinc Oskar in princesa Pruska, v štirinajstem vozu so biti mejna grofica Badenska in princ Maks Badenski ter mejni grof Badenski, v petnajstem vozu velika vojvodinja Meklonburško-Sveriuška, princesa Olga llanoveranska in vojvoda Kristian Louiz-Meklen burško-Sverinški, v šestnajstem vozu vojvodinja iu vojvoda Kentska. v sedemnajstem vozu princesa iu princ Knut Danski, v osemnajstem vozu princesa Jelena Romunska in princ Avgust Pruski. Za vozom dvornega maršala in oddelka konjenice sta se peljala v devetnajstem dvornem avtomobilu Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. kr. Vis. kneginja Olga, v dvajsetem vozu kralj Jurij Grški in vojvodinja Brunsviško-Lineburška. Nato je spet sledil oddelek konjenice, za njim pa slavnostna kočija, v kateri sta se peljala princesa Friderika Luiza, zaročenka grškega prestolonaslednika in njen oče vojvoda Brunsviški-Lineburški. Sprevod je zaključil spet oddelek konjenice. ■ Belgrad, 9. januarja, AA. V imenu Nj. Vel. kralja so bili danes z ukazom kraljevih namestnikov na osnovi § 50 ustave imenovani za senatorje: Bivši minister in kraljevski delegat pri mednarodnem zavodu za intelektualno sodelovanje dr. Lujo V o j n o v i č , upokojeni vseučiliški profesor in dosedanji senator dr. Bogdan G a v r i 1 o v i č , dosedanji senator dr. Georg Grassel, narodni poslanec Stevan J a n k o v i č , bivši minister in dosedanji senator dr. Hamdija Karamehme-dovič, bivši minister in dosedanji senator dr. Zelimir Mažuranič, bivši ban Anton M i h a j -1 o v i č , protojerej in dosedanji senator Stevan Mthaldžič, dosedanji senator dr. Ante Pave 1 i č , upokojeni državni svetnik Janko S p a -s o j e v i č , in narodni poslanec Spira Hadži-Ristič. Senator dr. Lujo Vojnovič se je rodil 15. aprila 1864 v Splitu v znani plemiški rodbini dalmatinskih grofov Vojnovičcv, Bil je brat velikega dramatika Iva Vojnoviča. Leta 1896 jc nastopil državno službo v Črni gori kot tajnik kneza Nikole, čez tri leta je postal črnogorski pravosodni minister, leta 1901 je vršil posle črnogorskega poslanika pri Vatikanu, dve leti nato je postal guverner kraljeviča Aleksandra, pozne;šega kralja Zedinitelja. Zatem je bil šef kabineta pisarne kralja Nikola, v letih 1912 in 1913 pa je bil črnogorski delegat na londonski konlerenci za mir med turškim imperijem in balkanskimi zavezniki. Tedaj je bil tudi črnogorski poslanik v Londonu. Zaradi nove črnogorske orientacije nasproti Avstriji in vidnih simpatij črnogorskih princev za Nemčijo je dr. Vojnovič zapustil Črno goro in na poziv pokojnega Pašiča nastopil službo pri srbski vladi, ki ga je poslala v Rim za obrambo naših jadranskih ozemelj. V Rimu je ostal vse do konca 1916, nato pa je bil z isto misijo poslan v Pariz. Tam je ostal do propasti centralnih sil. Na pariški konferenci ie bil ekspert naše vlade n član leritorijalncga odbora. Pripravil je več spomenic za orientacijo velikih sil o jadranskem vprašanju, o Reki, o Dalmaciji, Ro-piuniji, Jugoslaviji itd. Po osvobojenju se je pri- Ko so bili v stolni cerkvi dovršeni poročni obredi, so okrog A'0ii spet zagrmeli tojiovi. Za-doneli so tudi vsi zvonovi po atenskih cerkvah. Z vojnih ladij v Pireju so sprožili 21 salv iz 101 tojia. Ogromna množica ljudstva je bila zbrana v gostih vrstah po vseh ulicah iz stolne cerkve do dvora in je z največjim navdušenjem pozdravljala vladarja, knežja zaročenca in druge visoke dostojanstvenike, njihove goste, že ko so se peljali v cerkev, je še z večjim navdušenjem pozdravljala prestolonaslednika in njegovo soprogo princeso Frideriko, ko sta se vračala na čelu sprevoda v slavnostni kočiji iz ccrkve nazaj na dvor. Spremljal ju je oddelek konjenice. Za njim se je spet razvrstila dolga vrsta vozov Takoj za oddelkom konjenice se je peljal maršal dvora, za njim sjiet oddelek konjenice in nato v prvem vozu Nj. Vel. kralj Jurij in vojvodinja Brunsviško-Lineburška, v drugem princesa Jelena Romunska in vojvoda Ljubljana, 0. januarja. Danes je potoval skozi Slovenijo po progi Rakek—Ljubljana—Zidani most—Pragersko v Budimpešto na sestanek rimske trozveie italijanski zunanji minister grof C i a 11 o , zet italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Italijanski zunanji minister je prestopil meje naše države ob 11.48. Pripeljal se je točno po vornom redu z brzo-vlakom, ki vozi iz Trsta čez Slovenijo na Dunaj. Minister Ciano je imel zase in ra svoje spremstvo poseben salonski voz. Na naši meji ga je pozdravil g. ban dr. Marko Natlačen. Minister Ciano je sprejel g. bana v svojem salonskem vagonu, v katerem sta oba nadaljevala fot proti Ljubljani. G. ban je sporočil ministru Cianu pozdrave jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča ter se mu hkrati zahvalil za lep sprejem, ki ga jo predsednik vlade doživel pri svojem zadnjem državniškem obisku v Rimu in drugje v Italiji. G. ban je spremljal g. ministra Ciana do Ljubljane. V Ljubljano je vlak privozil točno ob 1 popoldne. T11 je g. lian izstopil. Vlak je po devetminutnem odmoru nadaljeval vožnjo proti Zidanemu mostu in dalje proti Budimpešti. Pri sprejemu na ljubljanskem kolodvoru so bili navzočni tudi zastopniki tukajšnjih oblasti, kakor železniški direktor dr. Fatur, policijski upravnik dr. Ilacin, uradništvo italijanskega konzulata in drugi. Generalni konzul italije v Ljubljani je grofa Ciana pozdravil že na državni meji. Budimpešta. 9. jan. h. Madžarski lisli poročajo, da je grof Ciano odjiotovat snoči ob 22.15 z rimske postaje na Madžarsko. Na postajo ga je spremil madžarski poslanik baron Volanyi, ki so je z njim odpeljal v Budimpešto. Navzočni pa so bili tudi člani madžarskega poslaništva, avstrijski lioslatiik in jugoslovanski poslanik Hristič. Grof Ciano jiride v Budimpešto nocoj ob 10. Budimpe- ključil demokratski stranki in sodeloval v njenem kongresu v Belgradu. Pri prvih volitvah je kandidiral v Zagrebu in Južni Dalmaciji. Zaradi nesporazuma s Svetozarjem Pribičevičem se je leta 1925 umaknil s političnega življenja in odšel v Pariz, kjer je mnogo vplival na orientacijo francoske javnosti glede naših nacionalnih in zunanjih problemov. V Parizu je ostal vse do srode 1929, ko je bil imenovan za stalnega delegata naše države, pri mednarodnem odboru za intelektualno sodelovanje v okviru Zveze narodov. Tu je vršil svoje posle vse do danes. Dr. Vo;novič je mnogo deloval kot znanstvenik na zgodovinskem in pravnem področju. Pisal je knjige tudi v francoščini. Senator dr. Bogdan Gavrilovičse jc rodil v Novem Sadu 1. januarja 1864. Filozofijo pa je štud:ral na budimpeštanski univerzi, kjer je napravil tudi doktorski izpit. Bil je gojcnec Tcke-iianuma. Po dovršenih študijah se je zaradi specializacije v svoji stroki nekaj let izpopolnjeval v Mo-nakovem, na Dunaju, v Parizu, Curihu, Brnu in Baslu. Leta 1905 je postal redni profesor beograjskega vseučilišča. Ponovno je bil njegov rektor. Posebno se je bavil z geometrijskimi problemi, 6 formalno algebro in teorijo funkcij. Izdal je mnogo strokovnih del. Bavil pa se jc ludi s politiko. Spočetka je pripadal demokratski, pozneje samostojni demokratski stranki. Bil je član njenega glavnega odbora. Za senatorja jc bil imenovan s kraljevim ukazom prvič 9. januarja 1932, sedaj jc član neodvisnega kluba senatorjev. Senator dr. Georg Grassel se je rodil 23. aprila 1863 v Pančevu. Leta 1882 jc napravil zrelostni izpit na srbski klasični gimnaziji v Novem Sadu, tako da govori prav tako dobro srbohrvat-sko kakor nemško. Nemščina je njegova materinščina. Nato je štiri leta študiral pravo na vseučilišču v Gradcu, Dunaju in v Pragi. Šel je študirat tudi v Pariz. Leta 1891 se je vrnil in se je posvetil državni službi. Ve.s čas ie služboval v Bosni in Hercegovini. kjer je bil leta 1019 upoko:en kol načelnik prosvetne uprave obeh pokrajin- Brunsviški, v tretjem Nj kr. Vis. knez namestnik Pavle 111 Nj. kr. Vis. kneginja Olga, v četrtem vozu veliki vojvoda Albe Julije, romunski prestolonaslednik in princesa Jelena Grška, za njimi pn v 16 avtomobilih oslnli princi in princese v obratnem vrstnem redu, kakor ob jirihodu v cerkev. Med neprestanim vzklikanjeni velike množice ljudstva je sprevod prišel spet nazaj na dvor. kjer so hiti v dvorski kapeli ie. vršeni še poročni obredi po evangeljskein obredu. Ob 12.30 sla novoporočenca v dvorani trofej v stari palači sprejemala čestitko visokih gostov in drugih odličnih osebnosti, lako tudi od članov diplomatskega zbora in njihovih soprog, vseh ministrov, dvornih dostojanstvenikov in dvornih spremljevalcev kneževskih gostov tor njihovih so-[irog, nato čestitke ostalih civilnih iu vojaških dostojanstvenikov. Ob 14 je bilo slavnostno kosilo na dvoru. ■smnmmji u uutrmsnr« •mrjKmwr«mr- • m'— štanski listi pripisujejo velik pomen sestanku predstavnikov Italije, Madžarske in Avstrije v Budimpešti ter poudarjajo predvsem triletno izkušnjo sodelovanja z Italijo. Listi poudarjajo, da je potrebna sloga, kor bo ie lako mogoče ohraniti mir v Srednji Evropi. Zan'mive duna'she napovedi: Posamič - ne skupno Dunaj. 8. jan. AA. (DNB) iNeuigkoits Welt-blattc poudarja, da bodo v Budimpešti govori o mnogih vprašanjih srednje F.vrope. Srednjeevropske države so prišle do spoznanja, da morejo le same urediti lastna vprašanja. Vsaka izmed držav rimskih protokolov sme urediti svoje stike z drugimi državami tako, kakor ji narekujejo lastne koristi. Nevesta jc imela pri poročni svečanosti na glavi diadem, oblečena je bila v belo obleko neveste obvezano s srebrom. Dolgo vlečko jc držalo šest mladih princes Ob zaključku svečanega poročnega obreda so kralj Jurij, člani kraljevskega dvora in bližnji sorodniki princese |m>-Ijubili mladi zakonski par. Vsi prisotni so vzklikali novo|>oročeiicema in jima želeli dolgo in srečno življenje, /lati kroni, ki sta bili pri poročnem obredu položeni na glavi Nj N is. prestolonaslednika Pavla in princese Friderike, sta bili iz rodbinske zakladnico Obe kroni so rabili tudi pri poroki kralju Juriju I. in kralja Konstantina. Notranjost suborne cerkve je bila vsa okrašena s cvetjem Poročni obred je izvršilo 40 grških mctrojiolitov pod vodstvom patraskegu metropolita Antoniosa, ki je sedaj stal že'82 let. Za pričami, grškim princem Jurijem, velikim knezom Dimitrijev im in romunskim prestolonaslednikom kneževičem Mihajloni, so sc razporedili na desni strani Nj. Vis. kralj Jurij, ro-munska kneginja Irena, grška princesa Katarina. N j kr. Vis. knez namestnik Pavle, kneginja Olga. primeša Kniit-l)unska, vojvoda in vojvodinja Kentska, grški princ Jurij, knez Nikola in njegova soproga, predsednik vlade Mc-ta\as in člani vlade. Na levi jia roditelji vzvišene zaročenke ter ostali knežji gosti in člani di- Iplomatskega zbora. Ob 11.45 sta ministrski predsednik Motavas in pravosodni minister l.ogo-tetis nn dvoru jiodpisala svečan poročni akt. Schuschniftg-Hodža ? Dunaj, 8. jan. AA. (Štefani) Nocojšnji dunajski listi kategorično demnnlirtijo poročila nekaterih listov, da se je dr. Schuschnigg sestal v Budim pri Dunaju z Daranyijein, na Semineringii pa z. dr. Hodžo. Micescu po Pragi v Belgrad Praga, 9. jan. m Danes ob petih popoldne jo prispel v Prago novi romunski zunanji minister Micescu. Po prihodu se jo takoj soslal z zunanjim ministrom dr. Kroflo. Micescu ima jutri sestanek s |ireilsedllikom češkoslovaške vlade dr. Ilodžo, nato pa bo sprejet pri predsedniku republike dr. Bonešu. Svoje bivanje v Pragi bo porabil zato. da bo vodilne jiolitiko seznanil s politiko novo romunsko vlado. Micescu bo zapustil Prago jutri popoldne ob pol treh. Novi romunski zunanji minister Micescu bo na svojem povratku iz Prage obiskal tudi našo prestolnico. S predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stojndinovičoin bo imel več razgovorov. Njegov prihod pričakujejo II. t. m. Novi senatorji Zopet „2csr©ic«" v Mnogo višjih častnikov v Labianki 000 Pariz. 9. jan. TO. Pariška izdaja »Daily Mailac objavlja, naslednjo brzojavko iz Rige: Tajna policija v Moskvi jo odkrila novo zaroto proli sovjetskemu diktatorju Stalinu in njegovemu najožjemu pomočniku komisarju za notranje zadeve Ježovu. Preiskava je dosedaj imela velik uspeli in so bile na podlagi ugotovitev tajne policijo izvedene številne aretacije. Preiskava jo med drugim odkrila, da spadajo osebnosti, ki so bile zapjetene v zaroto proti Slaliuu, med višje čast-ništvo sovjetske armade, predvsem v moskovski posadki. Zaprti so bili polkovniki Osipov, Smolin, Panikov in Zmagulin. Proti dosedanji navadi so bili ti častniki in še mnogo drugih poslani v zapore Lubjanke. iz katere jo znano, da se lo rodko-kateri vračajo živi. Obtožnica navaja, da so boleli ti častniki streljali na Stalina ob priliki bližajočih se velikih svečanosti na obletnico organizacije rdeče armade. Tajna policija jo nadalje odkrila šo drugo častniško zaroto, kateri je pripadalo 27 častnikov poti vodstvom polkovnika Jevzejeva, ki sla 11111 pomagala majorja Bojkov in Bcrza.jp.iev. Ta častniški zbor pripada posadki mesta Kolimin, nedaleč od Moskve. Vsi so bili aretirani in poslani Vojna na Kitajskem šanghaj, 9. januarja, b. Pred porušeno pristanišče Cingtau v pokrajini šuntung jo p r i j > 111 lo danes japonsko vojno brodovje. Japonske ladje so prispele v bojnih formati juh, vendar šo niso pričele streljati na mesto, ker bržkone pričakujejo povelja japonskih vojskovodij, ki napredujejo iz Cinana ob železniški progi. Napad na Cingtau bodo Japonci pričeli s kopnega, morja in zraku, je tnalo upanja, da bi sc mogli Kitajci dolgo upiruti. Kitajci so sicer obujmo branijo ter želijo za vsako cono obdržati v svojih rokah glavne stratogične postojanke, ki branijo mesto Siičuii v jKikrajini šantung. Sučau je namreč zelo važno železniško križišče z vzhoda proti zapadli. Danes so vodijo hudo borbo za mesto llajčau, vendar pa so vesti o vojaških operacijah zelo redke in protislovne. Značilno je, da jo neki tukajšnji višji uradnik japonskega poslaništva vprašal nemškega konzularnega uradniku, čo jo res. da Nemčija dobavlja Kitajski orožje. Nemški konzularni uradnik jo odgovoril, da so ravno nasprotno Nemčija zelo trudi, du prepreči dobave orožja za Kitajsko. Iz llonkonga pa poročajo, da jo v pokrajino I lomiti prispela doslej največja pošiljka orožju zn osrednjo kitajsko vlario. Iz. Nankingu poročajo. da se tujcem ni zgodilo nič pri zavzetju mosta, vendar pa tujci pripovedujejo, da so tako Kitajci kakor Japonci pokradli vse, kar so dosegli. v Lubjanko. Obtožnica navaja proti njim obtožbo, da so nameravali umorili komisarja Ježova ob priliki prihodnjega inšpekcijskega potovanja po posadkah v moskovskem okraju. Ta druga sku-pina jo po mnenju tajne policije mnogo bolj nevarna. Tajna policija so čudi, kako jo bilo tem častnikom mogoče jiriti do tako velikih količin pušk in patronov tor ročnih granat, ko je vendar munirija v sovjetski Rusiji pod najstrožjim nadzorstvom tajno policije same. V političnih krogih menijo, da sla navedeni zaroti posledica najnovejše sovjetsko okrožnico, poslane vsem upravnim in vojaškim oblastem, kjer sovjetska vlada ohznanja, da je Jcžov imenovan za vrhovnega komisarja in da smo na svoji uniformi nositi maršalsko zvezdo. To imenovanje Jezova na najvišji vojaški čin jo vzbudilo v rdeči vojski veliko presenečenje, med častniškim zborom rdeče vojsko pa veliko nevoljo, kajti rdeča vojska je sita nadzorovanja tajne policijo. Tajna policija namreč razpolaga z municijo. ki jo vojska v mirnem času nima, in so zategadelj 110 more ganiti. Častniški zbor jo temu bolel napraviti konec. Sovjetski tisk objavlja tudi dolgo listo novih imenovanj in preimenovanj v višjih vojaških činih, kar pomeni, da jo bilo izvedenih veliko novih aretacij. Moskovski listi objavljajo, da je bil ustreljen Košubinski, bivši podpredsednik sveta komisarjev v Ukrajini in bivši svetnik sovjetskega poslaništva v Varšavi. Zaragoza. 0. jan. A A. Republikanske celo poskušajo zadržati nacionalistično vojsko na desnem in levem krilu jiri Teruolu. Posebno nacionalistični prodor na jug pri Vila Stari povzroča republikancem hudo skrbi. Zato so včeraj napndli nekatero postojanke, ki so jih nacionalisti zavzeli, vendar so bili odbiti. Ujetniki izjavljajo, da je na tem sektorju fronte koncentriranih 10 bataljonov republikanskih čet. Poslednjo dni je nacionalistično topništvo močno bombardiralo republikanske čelo, ki so so koncentrirale okrog Teruela. Vso kaže, da se sedaj pri Teruolu prične odločilna faza nacionalistično ofenzive. Zaragoza. 9. jan. A A. (DNB) Pri pregledu vojnega materiala, ki so ga v velikih množinah zaplenile nacionalistične čete na toruolskein bojišču, so ugotovili, da jo 80% tega orožja francoskega izvora. Tanki so brez izjeme sovjetsko-ruski izdelek. Veliko število letal najnovejše oblike je iz francoskih tovarn. Bled, 9. januarja. Danes zvečer se jc z bel-grajskim br/.ovlakom odpeljal v Belgrad vojni minister general Marič s soprogo. / istim v,a-kom stn se |)eljala nazaj v Belgrad minister •šef-kija Hohnien in bivši minister Gjura Jankovič, v ki sta inco pruzutki imuiu v Muujski gori Grof Ciano skozi Lfubrano na konierenco v Pešio Za krščansko vzgojo naše mladine Velika skupščina drušiva „Krščanska šola44 Važno in pomembno zborovanje jo bilo danes dopoldne v beli dvorani »Unionu«. Zborovali so namreč starši in vzgojitelji, združeni v društvu »Krščanska žoln.:, ki je imelo dunoa svoj letni občni zbor I'ud i letos so zborovulci v prosti obruvnavi povedali mnogo stvarnih misli in dosii upriivieono, ilu eelo ogorčeno kritike v nu. šili vzgojnih razmerah. Hkrati liti so zborovulci tudi ugotovili, da je bilo delo društva »Krščanska šola« ves čas plodno ter jc doseglo mnogo lepih uspehov. Zborovanja se je udeležilo veliko število staršev ki so napolnili dvorano, obenem pu tudi mnogo vzgojiteljev in odličnih zastopnikov, Nu-vzooi so hili med drugimi zastopnik škofa dr. Ho/mana kanonik g Vole, zastopnik g. biina prosvetni načelnik prof dr. Sušnik. osnovnošolski prosvetni inšpektor prof Jeglič, predsednik Katoliške akcije za Slovenijo dr. Žilko, predsednik Akademskega starešinstva univ, prof. dr. V Korošec, predsednik Prosvetne zvezo univ. prof. dr l.nkinan, predsednik Katehelskega društva prof Pavlin, zuslopiiicu Krščanske /onske zveze in Slomškove družbe ga KU'inmayer«Sa» darjeva, dalje drugi odličniki, kakor predsednik Katoliškega tiskovnega društva kanonik dr. Pečjak, ravnatelja dr. Capuder in Osnim ter drugi. Zborovanje jc začel predsednik dr. Josip Dcrmastia, ki jc pozdravil vse odličnike, zlasti pa zastopniku škofa dr Rožniuna, pri čemer je liaglašul, da jc g škof žo večkrat pokazal, da soglaša z delovanjem ter je že večkrat pohvalil njegovo delo. Starši ima'o prav'co do svoodi vzgoja katoliške mladine katoliška in najmanj, kar se more zahtevati, jo to, da šolska vzgoja ne sme rušiti verskih in nravnih temeljev naše vere To jo načelo društva »Krščanska šola«, Društvo uveljavlja med narodom krščanska načela pri vsej vzgoji, prireja posvetovalne sestanke in podpira druga vprašanja, ki vplivajo na nravno okrepitev mladine Doslej je društvo sestavljeno iz ljubljanske in lavantinske knezo-škofijske zveze s krajevnimi podružnicami. V zadnjem društvenem letu jc društvo ustanovilo posvetovalnico v šolskih in vzgojnih zadevah v Akademskem domu Društvo je razposlalo resolucije odbora in staršev na v^a odločilna mesta. v katerih zahtevamo krščansko vzgojo Tu resolucija je našla odmev tudi pri nasprotnikih. Tajnik nato obširno poroča o polemiki z nekim sokolskim glasilom, ki jc napadlo društvo '.Krščanska šola«, očitalo temu društvu jirolinarodnost, napadlo svetega očeta, napadlo slovensko starše, ki zahtevajo katoliško vzgojo svojih otrok, jih dol/ilo, du so pod komando oblasti, ki je izven naših meja in ni naše narodnosti, da noče »Krščanska šola« zasužnjiti naše otroke, jih trgati iz naročij svojih mater in dolži eelo slovenske starše s habsburškimi simpatijami itd. Ves tu napad jc bil v popolnem slogu naših domačih »jugoslovonskih« nacistov, ki sovražijo pač vse, kur ic slovensko in katoliško Temeljit odgovor jc »Krščanska šola« duln v ponravku, ki ga jc moralo to sokolsko glasilo priobčiti. Iz tega odgovora je jasno razvidno, da vprav katoliški starši skrbno puziio na moralno in rodoljubno vzgojo svojih otrok, da pa zahtevajo tudi za svoje otroke pravico, da o načinu njihove vzgoje sami odloča jo. Proti nekrščnns^im učbenikom , Društvo je s posebno vlogo opozorilo brniško uornvo nn žalostno stanje verskega pouka v naših šolali, kier so bili številni razredi brez verouka. Naši učbeniki so na mnogih mestih naravnost protiverski in vsebujejo trditve, ki so celo v nasprot ju z določili ustave. Društvo je tej vlogi priložilo znanstveno utemeljeno brošuro bivšega univ prof. in sedanjega škofa na Krku dr. Josipa Srebrniča »Kuda to vodi?« Bunska uprava io pravilno poslala to vlogo na prosvetno ministrstvo, toda bivši prosvetni minister je to vlogo ostro odklonil, češ da ic Krščanska šola« prekoračila svoj delokrog. Društvo »Krščanska šola« se načelno priključuje zahtevi zveze -»šola in dom« od 2 marcu 192", namreč du je avtono-miio v šolski upravi pogoj za kulturni napredek našega naroda Upoštevajo naj se snreincnibc v smislu priloženih resolucij, ki so bile ponovno sprejete od krščanskih staršev na skupščini tega društva in so iih podpisale skoraj vse slovenske občine še pred sprejemom sedanjega zakonu o ljudskih šolah šolska vzgoja mora dajati poleg intelektualne izobrazbe tudi moralno vzgojo značajev. Prvi člen zakona o l judskih šolali naj se glasi: »Naloga ljudske šole bodi, da poučuj in vzgajaj mladino v versko-nravnem duhu,, da skrbi zu razvoj duševnih in telesnih sil in položi temelj, da sc razvijajo v krepostne ljudi in zveste domoljubne državljane.« Vzgoa mora biti verska in mora na Tudi prosvetni minister jc leta 1932 naročij banskim upravam: »Mnogi kriminalni primeri kažejo, da so resne grde razvade v razmahu, verski in moralni čut pn pada in sc izgublja. Brez verskega in moralnega čuta nikakor ui mogoča ljudska družabna skupnost. Učiteljstvo naj ob vsakem primeru dela z živo besedo in s svojim osebnim zgledom nn versko-moralnem izobraževanju ljudstva svojega okraja.« Enako je bunska uprava meseca decembra 1935 naročila: »VeroučifeljI r.nj pouku verouka in moralnih naukov posvečajo vse svoje moči, svetni učitelji in učiteljice pn naj jih podpirajo, da s tem mladini pokažcio veliko vrednost verskih in moralnih naukov. Brez veroučitelja, ki ima poslanstvo od svoje Cerkve, je pravi pouk o veri nemogoč.« Nasproti pa odrejata člen I S 43 zakona za narodne šolo in člen I pravilnika, da se morajo starši ali zakoniti varulii otrok izjaviti, ali naj poučujejo njihove otroke verouk duhovnik uli učitelj Te pravice katoliškim staršem nc more dati nihče, torej tudi država nc, ker so starši dolžni, da dajejo otroke poučevati samo onim, ki so zato pooblaščeni od višje cerkvene oblasti, to pa so redno samo duhovniki in samo tam, kjer ni duhovnika, more to storiti kdo drugi, toda vedno pooblaščen od višjih cerkvenih oblasti. Učitelj bodi one veroizpovedi, h kateri pripada večina učencev. Zu učitelja, ki / besedo ali sla- bim zgledom uničuje najvišje nravne vrednote, ne sme biti mesta pri naši mladini. Versko oblasti naj bodo zastopane v šolskih odborih al| kor-poracijali. l udi starši naj bodo zastopani v teh korporaeijuli. Ustanavljanje novih zasebnih šoi s pravico javnosti nuj država ne ovira, temveč pospešuje Verouk z. moralnimi nauki jc amutruti za glavni predmet Dijaki, ki na srednjih šolah dobe negativno oceno v verouku, nuj nc izdelajo razreda. Tajniško poročilo navaja dalje nekatere napredke v naši vzgoji, zlasti uvedbo enotnega pozdrava v šolali po dnevnem času in pu katoii škega pozdrava do veroučiteljev in cerkvenih oblasti. Letos je že uveden izkaz o šolskem napredku ter bo izginila knjižica, ki jc bila uvedena samo v Sloveniji. Zastopnikoma Kntehetskega društva je sedanji prosvetni minister MngaraSevič izjavil, da je prepričan o važnosti veisko-niavne vzgoje. Enkrat na leto priredi društvo »Krščanska šola« vzgojni teden. Skupno s Slomškovo družbo jo bil ob božičnih praznikih prirejen tak vzgojni teden. Letos društvo ni stavilo nobenih novih reso-1 lici j, ker so bile vse njegove zahteve glede organizacije vzgoje katoliške mladine v našt državi sprejete in odobrene od vlade ter čakajo tudi ustavne odobritve. Pozdrav zastopnika škofa Zastopnik škofa kanonik g. Vole Je izvajal: Pozdravljam vaše zborovanje v imenu in po nalogu prevzv. g. Škotu. Prevzvišenegu še posebno to veseli, du sle Izbrali za svoje zborovanje, nedeljo sv. Družine. Dokumentirate s tem, da spadata krščanska družina in lo krščanska šola skupaj in da potrebuje krščanska družina krščanske šole kukor levica desnico. Poleg božje nima krščanska družina boljše pomočnice kakor je dobra šolo — in šola no boljše pomočnice kakor je družina, ki je krščanska. Dobra šola je za nas katoličane tista, ki sloni nn temelju razodetih verskih resnic iu moralnih naukov — ki torej otroke ne uči le številstva (kakor pravi Slomšek), ampak tudi krščanstva, ne le branju in pisanji., ampak tudi krščanskega dejanja — ki torej ne služi spremenljivim dnevnim nazorom ali strankam in njih interesom. Le krščanska šola more utešlti vest krščanskih staršev, da res nadaljuje in dovršuje vzgojno nalogo staršev, ki je — k»ko>- zahteva cerkveni zakonik — z.a starše »najtežja dolžnost«. Zato pa ne more bili Cerkev in ne morejo biti krščanski starši zadosti hvaležni društvu, ki pred vsem svetom zagovarja njih najnaravnejšo pravico: krščanskim otrokom krščansko šolo — katoliškim otrokom katoliško šolo — slovenskim otrokom slovenstvo šolo! Izrazim posebno iskreno željo prevzv. g. nad-pastirja. Dal Bog društvu Krščanska šola* obi-iico svojega blagoslova, meči in neuslrušonosti z.a najvažnejšo delo v bodočnosti k Načelnik prof. dr. Sušnik je pozdravil zborovanje v imenu g bana in bonsko upravo ler zagotovil vso naklonjenost banske uprave stremljenjem društva, saj so prosvetne oblasti dolžne sodelovali s starši in upoštevati želje staršev. Razmer sicer oblasti ne morejo spremeniti, toda to je stvar staršev In njihove organizacije. Problemi naše vzgoje so vse širši in vse globlji in naša prosvetna politika n? sme biti navezana samo na osebnostna vprašanja. Stremljenja loga društva in oblasti morajo vse bolj v globino in v širino za ciljem, ki so si ga postavile. Dr Dermaslia se jo zahvalil zastopnikoma gg. škofa in bana, z.lnsli pa vzpodbudne besede, ler izjavil, da bt društvo trajno delalo za svoje cilje. Ravnatelj dr. Capuder je spopolnil nekoliko tajniško poročilo Zlasti je obravnaval vprašanje učbenikov. To vprašanje sicer še ni rešeno, ker Je v veljavi zakon o učbenikih iz. leta 1920., vendar pa jc praksa milejša. Mi Slovenci in katoličani se bonn seveda borili proti takemu zakonu, ki bi dovoljeval eno samo čitanko zn vso državo. Tudi vprašanje šolnine se jo v praksi znatno omi- Perski in glasbeni šlugcr sezone I Joanatt« Mac Donald in Nalion £ddy v velefilmu BELI JORGOVAN ®53o Danes ob 10. uri Večerni p red h ta v j rad i koncerta odpadeta! —— m i......i' i—iimiii — ■■■—— i lilo, ker je davčni cenzus za starše povišan. Društvo pa bo seveda vztrajalo na stališču, naj se Snlniiui ptiucipiclno sploh odpravi, ker so z njo udarjeni samo starši, ki imajo veliko otrok. Smo nn stališču, naj sc izvede decentralizacija našega šolstva. Našo zasebne in samostanske šole naj dobe možnost, du so razvijejo. Govornik jc nato citiral razne podatke iz brošure ^Pravoslavni iu konkordat«, ki je namenjena pravoslavnim kristjanom v naši državi, V tej brošuri pravoslavni pisec jasno dokazuje, da jo verska vzgoja, zlasti pa samostanske šolo, najbolj uspešno sredstvo proli navalu komunizma v našo državo, Cerkev jc temelj narodnega življenja in granitni zid za zo-ščito sedanjega družabnega" reda in družabnega življenju. Ga Crafenauerjeva je sprožila zahtevo, naj so mladini v interesu popolnega družinskega življenja priznajo popolno božične in velikonočne počitnice Nabrana šolnina naj ostane v šolah, da ho mogoče higiensko vzdrževali šolska poslopja. Nadzornik g. F rjave so jo v svojem govoru zavzemal zlasti za demokratizacijo našega šolstva, to je, vaj o usodi našega šolstva odločajo okrajni in krajevni šolski sveti, ki so izvoljeni od staršev. Govornik je razpravljal tudi o kvarnih vplivih, ki na odločujočih mestih kvarno učinkujejo nu razvoj našega šolstva. Blagajniško poročilo jc nato podal katehet g. Žerjav. Volitev odbora G. Vilkaorh je predlagal naslednjo listo novega odbora, Iti se v glavnem ujema s starim odborom in k® je bila tudi sprejela: Peter Bergant, ravnalelj Vzajemni, zavarovalnice, dr. Karel Capuder, gimnazijski ravnatelj, dr, Ivo Cesnik, odvetnik. dr. Josip DermoKtia, generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice, Milica Grafenauerjeva. profesorjeva soproga, dr. Viktor Korošec, vseuči-iiški profesor, Pavel Lavrič, šolski ujiravitclj, llu-dolf Smersu, pravni referent OUZD, Stanislav Škebe, katehet, dr. Alojzij Zupan, stolni kanonik. Ivan Žerjav, veroučitelj; v nadzorstvo po: Alojzij Kociuur, ravnatelj L delavskega konsumnega društva, i u Ivuu Rakovec, ravnatelj »Slovenčevec uprave. Zakfučni govor predsednika Ob zaključku le Imel predsednik dr. Dermaslia govor, v kaleiem je naglašal, da si je društvo Krščanska Šolar izbralo za svoj občni zbor nedeljo sv. Družine, ki Je bila vzgled iskrenosti, resnicoljubnosti, pokoiščlno, pravlcoljubnosti, slož-nostl in ljubezni to je lastnosti, ki jih nnšn družba zelo pogrešil, zakaj zdaj vladajo prav nasprotne lastnosti. Sv družina nam je vzgled, kako se moramo vzgajali v družini In v šoli in kako moramo vzgajati našo mladino, da doseže časno in večno srečo. Zahtevamo, du so starši, Cerkev in šola pri vzgoji v popolnem soglasju ter sc zato protivimo vsakemu šolskemu in vzgojnemu monopolu. Govornik jo ostro protestiral proti trditvi nekaterih, češ. da katoličani niso nacionalisti, tor jc pokazal na ?11 svelic vzglede, lo je na škofe Strossilinyerjn, Jeglič-i in Bnuerjn, ki so bili jasen dokaz krlstalnočistega rodoljubja. Vat katoliki iskreno ljubimo naš narod in domovino, smo zvesti kralju in domovini. Med nami ni izdajalca, ker nam tako zapoveduje vera in nas je utrdila v lem naša katoliška vzgoa. Bili so tudi izpadi proti vzvišeni osebi našega ivetega očeta. Sv. očetu izražamo svojo najgloblje spoštovanje in hvaležnost. Hvaležni smo sv očetu, da nas opominja, da num daje pouke in nasvete po svojih okrožnicah, zlasti smo hvaležni ze encikliko, ki govori o krščanski vzgoji. Hvaležni smo mu. da nas vodi v močno skupnost in nas uči vzgajati mladino, ki naj po katoliški vzgoji doseže svoj cilj, namreč časno in večno srečo. Novi trošarinski pravilnik — kad udarec za naše vinogradnike Maribor, 9. januarja. V prostorih Kmetijske družbe na Meljski cesti so danes dopoldne zborovali številni vinogradniki in kmetovalci iz. mariborskega okrožja. Na-vzočna sta bila tudi mariborski podžupan Žebol ter kmetijski referent Zupane. Zborovanje je vodil predsednik kmetijske podružnice dr, Kovačič, ki jo podal poročilo o novein trošnrinskem pravilniku. Mariborski podžupan Žebot Jo obrazložil nalo senčne in tudi sončne strani tega pravilnika. Slovenjegoriški in sploh slovenski vinogradniki so bili udarjeni že takrat, ko je prenehal izvoz vina v Avstrijo. Drugi udarec jih Je zadel, ko so se začela uvažati cenena južna vina, s katerimi so danes naša vinorodna področja naravnost preplavljena. Zadnji dve leti pa tope našega vinogradnika narava; huda iieronospora in toča sta uničili dve lietjinl letine, poleg tega pa sta znatno podražili produkcijo, ker so morali vinogradniki, da vsaj nekaj letine rešijo, po petkrat do sedemkrat škropiti. Povrhu sc jc podražila še galica. Zaradi tega je nov način pobiranja Iro Sarine na vino zadel v tem kritičnem času našega vinogradnika najbolj v živo. Senčne strani novega pravilnika so, da bo moral vinogradnik po novem plačati trošarino od nadrobne prodaje vina sam, poleg tega pa še jamčiti, da bo kupec plačal občinsko trošarino. Dobra stran pravilnika jo Ia, da se bi onemogočilo vtihotapi,ienje vina brez plačanju trošarine v našo kraje iz drugih pokrajin, kar se je zadnje čase tia veliko dogajalo. Razgovor jo bil tudi o vprašonju oskrbe Maribora z, mlekom. Kmetovalci so se pritoževali, da Ia oskrba ni primerno organizirana. Podžupan Žebol jo podal pojasnilo, da bo mogoče to vprašanje primerno rešili, ko bo mestna občina mariborska zgradila svojo tržnico. Takrat naj bi so sestavil poseben odbor, v katerem bi bili predstavniki okoliških kmetovalcev in pa mariborskega mosta in ta naj bi to vprašanje proučil ler ukrenil vse potrebno, tako da hi Imela od lega korist meščan in kmet. Uredila naj bi so mestna osrednja mlekarna, kakor jo imajo druga velika inozemska mesto. Vinogradniki so govorili o sladkanju letošnjega vinskega mošta, ki jp bilo zaradi slabega vremena ob času z.orilve grozdja nujno potrebno. Ker pa je mošt hitro povrel, niso mogli organi finančne kontrole v roku Ireh dni prisostvovali pri vsakem posameznem vinogradniku sladkanju mošta, vinogradniki pa tudi niso mogli dalje časa čakati na organe finančne kontrole ter so izvršili sladkunje brez njih. Ker so bili dotični vino gradniki sedaj kaznovani, prosijo, naj bi se jim ta kazen odpustila. Končno jc bil izvoljen poseben odbor, ki bo obrazložil želje ln zahteve vinogradnikov v posebni resoluciji. V tem odboru so podžupan Žebot, dr Kovačič, vinogradnika Zorko iz Košakov In Terčelj od Sv. Jurija ob Pesnici. H g. banu in finančnemu ruvnateiju pa pojde posebna deputacija, da jima predloži to resolucijo. V deputa-ciji bodo predsednik Vinarskega društva z.a Slovenijo minister Vesenjak, podžupan Žebol, dr. Kovačič ter vinogradniku Zorko in Terčelj. Ljubljanska kronika Uprava Elitnega kina Matico opozarja, da je dano« predstava samo ob 10, obe večerni predstavi zaradi koncerta odpadeta. Predvaja sc vele-film »Beli jorgovan« — »Valček strast ic. Spored koncerta Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, ki bo drevi v veliki dvorani Filhar-močnine družbe točno ob 20: 1, Grbec: Otroci molijo; 2. dr. Danilo Svara: Kako je bilo tebi, Marija, takrat; 3, Vilko Ukmar; Mati Marija; 4, Ivan Ma-tetič: Rožonice; 5. Slavko Osterc: Tri belokranjske; 6,- dr. Miloje Milojevič: Muha i komarac; 7. Emil Adamič: Narodna; 8. Emil Adamič: Godci, Učiteljski pevski zbor, ki je eden naših najboljših mešanih zborov, si jc pridobil odličen «lovc« na svojih koncertih doma in v tujini. V teku svojega 11 letnega delovanja je stal skoraj 90 krat pred najrazličnejšim koncertnim občinstvom, vselej je uveljavil sebe in dela, ki jih ie izvajal. Njegov dirigent g. Milan Pertol je odličen(glasbenik, s svojo umetniško dušo popolnoma vdan pevskemu zboru, a tudi zbor ceni in spoštuje v njem svojega umetniškega voditelja, kar mu daje polno zavest, da bo njegovo delo tudi uspelo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Najdeni so bili ključi na TyrScvi cesti pri bencinski črpalki nasproli kavarne Evropa«. Ključi sc dobe: Poljanska cesta št 15/VIIL stop. pri hišniku nadškof na proščenju v Mostah Ljubljana, 0. januarja. Novo ustanovljena župnija v Mosluh jc imela danoa ua praznik »v. Družino prvo žegnunje V župni cerkvi jo župnik g. Miha Jenko ob asistenci lil ob veliki navzočnosti ljudstva daroval slovesno službo božjo. Službe božje se jo delno udeležil tudi belgrajski nadškof dr. Ujčič, ki je izrazil svojo posebno vesolje, da je izdal svoje prvo pastirsko pismo o krščanski družini na dan sv. Družine ler da jo mogel obiskati prvo cerkev v Sloveniji, ki ji jo posvečena, prav na ta veliki praznik. Uspela policijska prireditev. V soboto zvečer so Imeli vsi policijski uradniki in nameščenci na Taboru svojo vsakoletno dobrodelno prireditev, ki jc prav izvrstno uspela. Prireditev so s svojim obiskom počastili ludi pokrovitelj g. lian dr. M. Natlačen, mostni župan dr. Adlešič in drugi odlični predstavniki, Zadn!e športne vesti Klubska dneva V Planici Planica, 9, januarja. Ilirija je priredila svoj klubski dan v svojem že tako dobro postlanem in usidranem smučarskem gnezdu v Planici. Tudi tukaj je bilo zanimanje glcdalcev izredno veliko, saj je sedaj tu nabito polno gostov, ki je za nje smučarska tekma vsekakor svojevrsten dogodek. Juniorji so tekli na progi, dolgi 5.50 km ter so postavili sledeče čase: 1. Rožič Andrej 41.31, 2. Rožič Janez 43.07 in 3. Ozvald Lojze 44.16. Senijorji so tekli na progi, dolgi 9 km ter je proti pričakovanju zmagal Pribovšek Franc s časom 47.12. 2 Jakopič Gustl (izven konk,—SK Ljubljana) 47,49, 3. Kerštajn Andrej 48.28 in Petrič Anton 49,08. Skoke so izvajali tekmovalci na skakalnici, ki dopušča dolžino 25 m s sledečimi uspehi: 1. Pribovšek Franc (21, 20) 149.5, 2. Legat Srečko (izven konk. — Jesenice) (18.5, 19,5) 135,3, 3. Meiik Janez (16.5, 16.5) 123.6, 4. Florjančič Peter (izven konk.) (16.4, 16) 122,4 in 5. Kavalar Vinko (17, 17) 119.1. V kombinaciji sta zmagala med senijorji Pribovšek Franc (309.5) ter Hudovernik Tine (214.6)i med juniorji pa Rožič Janez (271.2), Ozvald Lojze (260.9) in Tome Lado 243.4. Dopoldanski teki, ki so sc vršili pod vodstvom inž. Koudelke in a sodelovanjem gg. Mah-kovca, Komarja in Zupana, so bili izvedeni brezhibno zaradi tega, ker je bil še prvovrsten sneg. Popoldne, ko st ie začelo skakanje, pa je že snežilo, kar ie tekmovalce seveda v nemali meri oviralo. Zato so rezultati tem častnejši. Sodstvo eko-kov je bilo poverjeno gg. Predaliču in Zupanu, V Mojstrani Mojstrana, 9. januarja. Nn današnji smučarski klubski dan so bilo smučarske Ickino ludi v Mojstrani. Znano je, da so ravno v Mojstrani zbrani navadno naši najboljši tekmovalci, in jc zato vladalo za tek na 12 kili primerno zanimanje. Žal pa je moral n. pr. Lojz Klančflik nazaj k vojakom in se zato danes ni mogel pomeriti s svojim glavnim konkurentom Gregorjem Klnnčnikom. Skupno se je javilo g. Zupanu in g. Serajniku, ki sta tekmo vodila, veliko število tekmovalcev. Saj je lo pot prišla na svoj račun tudi mladina. Start in cilj je bil z.a vasjo blizu cerkvice sv. Kle-nienta. Proga, dolga 10 km, je potekala po prav lepem in za tekme zelo primernem smučarskem svetu. Tekmovalci, seveda vsi člani domačega kluba Dovje-Mojstrana, so dosegli sledeče uspehe: 1. Klaučnik Gregor 0.40.27, 2. Lihtoneger Fordo 0.42.32, 3. Miklavčič Matko 0.43.29, 4. Čebaršek Jože 0.40.29, 5. Peič Stevan 0.52.02, 0. Todorovič Jezdimir 0.5G.02, 7. Oličko D juro 0.50 12, 8. Kovačič Miha 1.07.01. Klančnikova zmaga je bila pričakovana, zelo prijetno pa je presenetil mladi Lihteneger, ki Je zaostal z.a reprezenlativcem Klančnikom le dvo minuti. Prav gotovo bo Lichteneger igral pri bližnjih tekmah fantovskih odsekov važno vlogo. Istočasno je tekmovala tudi mladina na progi, dolgi okrog 7 km, ter dosegla sledeče uspehe: Tekmovalci od 14. do 18. leta: 1. Rekar Franc 50.00, 2. Merkel.i Boris 52.13, 3. Zavrl Miha 54.30 minut. Tekmovalci od 12. do 14. leta: 1. Polda Janez 26.25, 2. Lichteneger Jože 27.15. 3. Urbas Kondi 29.15 minul. Tekmovalci od 10. do 12. lela: 1. Delavec Janko 30.22, 2. Dovžan Srečko 31.16, 3. Delavec Cveto 31.19 minut. Tekmovalci pod 10. letom: 1. Rekar Aloiz 4,05, 2. Rabič Stanko 4.24, 3. Lichteneger Kristl 4.56 minul. Iz predšolske dobe: 1. Polda Franc 4.37, 2. Novak Emil 5.10. 3. Lakota Boris 5.40 minut. Popoldne so sc nadaljevale tekme na skakalnici, kalere kritična točka jc okrog 35 ni in ki je kot prva v naši državi zgrajena še. v starem stilu. Že pred tekmo jo močno snežilo, kar Jc tekmovalce znatno oviralo. Skoki so bili ob sodstvu g. Kramarja kljub temu v redu izvedeni. Med seniorji sla zasedla prvo in drugo mesto Jakopič Albin (26. 27.50, 27.50 m) s 111 točkami ter Gregor Klančnik (23.50, 25,50 25.50 ni) s 77.6 točkami od 120 dosegljivih. Mod naraščajem sla dosegla Zornimi Jožo (i6.15.50, Ki in) s 100.6 točkami tor Polda Janez (15.50, 16,50, 17 m) z 98.2 točkami prvi dve mesti. V kratkem bo socialno ministrstvo prevzelo pod svojo direktno upravo dosedanjo banovin« sko bolnišnico v Dubrovniku Koroška ob vstopu v novo leto Ob koncil leta sklepamo račune, ocenjujemo uspehe svojega dela, iščemo napake, v čem smo pogrešili, da končna bilanca ni tako zadovoljiva, kakor smo pričakovali in si želeli, in končno kujemo načrte za naprej, za nastopajoče leto, v naivni veri, da bomo v bodoče pri svojem delu bolj epr,etnl, bolj dosledni, da ne bomo več delali napak. kot v preteklem letu. Seveda, morda res ne bomo zagrešili ravno teh napak, zato pa lepo šte-vilee novih, nepredvidenih. — Tako begamo iz lela v lelo, vedno v dobrodušni zavesti, da smo ob koncu vsakega za težko butaro bridkih izkušenj pametnejši, v resnici pa se vrtimo kol v ogromnem začaranem krogu: vsaka točka njegovega oboda nam je novo spoznanje, ki odkriva nove, še večje naloge. In tega ogromnega oboda noče biti nikoli konfcc — nekje na poti omagamo, z upanjem v srcu, da bodo našo pol nadaljevali naši potomci. Kako daleč bodo pač prišli? Morda dalje kot mi, morda bodo omagali prej, kdo ve? Kakšna jo naša bilanca na slovenskem Koroškem? če se ozremo najprej na delo naših nasprotnikov, je treba priznati, da niso držali križem rok: navalili so strnjeno na naš rod za nie-janil, da Je moral le prepogosto krlkniti od bolečine. Govorili so o ljubezni ln sejali sovraštvo, (iovorili so, da hočejo zgradili svetišča kulture in duha, pa so postavili dom, ki naj bi razdvajal naš rod in gojil v njem mržnjo. Govorili so, da hočejo dati naši deci novih šol da bi jo usposobili za življenje. Toda zgradili so raznarodovalnice, ki naj hi trgale slovenskim materam otroke prav iz naročja in jih vzgojile v bedne narodne odpadnike — brezdomce v družini narodov. Zagotavljali so, da se hočejo pokloniti spominu umrlih, v resnici pa so poslavljali spomenik človeški zablodi, ki je gnala bedne zapeljance v boj za umišljenimi ideali, ki si jih je izmisli jiohlepen tujec, da bi se polastil tujo zemlje. V tej neoiuisni igri so bili zapeljanci dobrodošlo orodje; toda tako orodje se tudi danes lahko s pridom uporablja, zalo naj bi vidna počastitev služila kot mamljiva vaba, da bi se zapeljanci ne zavedli nekoč svoje žalostne vloge. Nemški dom v Dobrli vasi, siidmarkini šoli v Zuvrhu iu na Oblrskem, spomenik v St. Jakobu v Rožu — vse to koroški raznarodovalci luliko beležijo med svoja vidna aktiva preteklega leta. Ni se jim treba bati očitka, da so premalo delali. Nič ne dč, če se to delovanje giblje po opolzki moralni ravni, no katero se pošten človek ne podaja. Ni vsak človek tenkočuten in sodobnemu povprečnežu nekaj takega lahko celo ugaja. Očividno se moralni pojmi vedno bolj mešajo in zapletajo. Stara Avstrija se je zgrudila nad krivicami, ki jili je gromadila na ramenih svojih nenemških narodov. Nad svojo krivico se je zrušila ponosna državna zgradba, nad katero nekoč »sonce ni nikoli zašlo«. V sklepni besedi k nemški prilogi »Koroškega Slovenca« je izražena tale zanimiva misel: ; Kdor izvaja vse dogajanje iz vladanja božje vsemoči, se pri opazovanju avstrijske zgodovine ne bo mogel otresli misli, da pomenijo tuje narodne skupine v nemški Avstriji — Hrvatje na Gradlščanekem, Čehi na Dunaju, Slovenci nn Koroškem — morda zadnji dobrohotni dar Previdnosti avstrijskim Nemcem. V sožitju uvstrijakih Nemcev s temi narodnimi skupinami in v ravnanju z njimi se preskuša krščanska Avstrija v prvi vrsti, v tem je njeno prvo poslanstvo.« Kako je to avstrijsko krščanstvo; prestalo svojo preskušajo doslej pri zaščiti najšibkejših med šibkimi? Kako je to »krščanstvo« branilo pravice slabotnih pred navalom brezvestnih napadalcev? Kako jih hoče braniti v bodočnosti? Kod tava današnji rod po obodu začaranega kroga? Ali bo omagal v zmoti, nli pa se bo morda izgubil v zmedi mlačnih kompromisov? Ali pa hoče zares živeti in hoditi dosledno in dejansko jiot, kakor to veleva nauk ljubezni? Pokazali smo na stvarna aktiva nasprotnika. Toda vidna aktiva niti niso tako usodne važnosti. Veliko bolj pomembna in usodna je sistematična vzgoja k sovraštvu. Tudi v tem pogledu se koroškim raznarodovalcem ni treba bati očitka, da so premalo storili. Problema so se lotili nn pravem koncu: sklicali so iz vseh kotov dežele vzgojnike in jim zbranim dali navodila, kako je treba lna-nilti mladino, da hi se čini prej odtujila svojemu narodu. In najmlajše so še posebej poučili, da bi kateri izmed njih ne poskušal sledili glasu srca in vesti ter služiti resnici in pravici. — Zborovanje koroških učiteljev v Karavanškem domu pri Borovljah je prav gotovo v dobri meri doseglo svoj namen. Vendar je bilo še mnogo drugih priložnosti, dn se pozive v deželi nasprotja preteklih let in Drobne vesli iz Koroške Kmetu Vrtniku v Globasnici so cariniki odgnali vola z izgovorom, dn ga je vtihotapil iz Jugoslavije že pred letom dni. Pravda teče dalje. Pod Poco bodo baje zopet začeli koputi svinec. Plast svinčene rude je podaljšek one v Mežici v Jugoslaviji. Rudokop je svoje dni že deloval in so ga opustili, ker je prinašal premalo dobička. — Upajo, da bodo danes dosegli več. Zahomec pod Dohračem sc razvija v lepo zfmsko-športno točko. Velike zasluge zn to si je priboril modri župan Schnabel, ki ga vse ljudstvo spoštuje. Zvezni kancler jo hil botor enajstemu otroku po domače Morčeve družine v Draščah, Kancler je dal materi izročiti lepo darilo. Siidmurka je v Bistrici priredila božični večer in ohdarovalu 30 otrok. V Zahonicu je umrla Lucija Kanduč, vzorna slovenska mati in gospodinja, i>o domače Pijiova Cila. Pogreb je bil nad vse veličasten. V Šmarje!i v Rožu kaže letno poročilo o umrlih in novorojencih izredno zdrave razmere. V preteklem letu je umrlo samo 0 ljudi, rojstev je bilo 30. V Med gorja h pa je letni obračun še lepši, kajti lam je umrla samo ena oseba, novorojencev pa je 20. Hodiško jezero Jo postalo priljubljen zimsko-športni kraj. Sedaj je vse zamrznjeno in je vedno veliko tulcev pri drsanju po zrcalno čistem In gladkem ledu. V Svečah jc prišel pod voz 12 letni Keznarjev Ilanzcj. K sreči se je deček še v zadnjem hipu pognal izpod njega, si pri tem zlomil nogo, a si rešil življenje. Za uadiičitelja v Borovljah je imenovan Blaž Lakota, ki je bil dosedaj nadučitelj in župan v Motnici. G. Lakota jo znan kot dober vzgojnik in kot pravičen mož. V Borovljah so ga veseli. Neznana zver se klati po gornjem Koroškem in grize ter kolje ovce. Mislijo, da je ali volk ali pa podivjan volčjak. Uničila je že nekaj deselin drobnice. V celovško poroto so bili izžrebani med drugimi tudi naslednji možje: Jožef Piskernik Iz Loh-nika pri Kapii, Loronc Laznik, posestnik v Sloveli jah, Tomaž Drobivnik. gostilničar v Šolali, Albin \Vernik iz Psinje vosi, Matija Mutzi, župnn v Med- gorjnh. Janez Kopejnik. posestnik na Žihpoljah Ier l.\l.......l 1/,, ,1 ,, ;., k': - • ohranijo »tura sovraštva. Glasovanjske proelave so bile brez dvomil vzorno pripravljeno, da bi temu stremljenju zagotovile popoln uspeh. In najbrž ae ne motimo, če izrazimo misel, da so morali biti koroški raznarodovalci tudi s potekom glasovanj-sklh proslav zadovoljni in da jih beležijo med svoja aktiva. Pri tej svojevrstni bilanci ne smemo pozubiti najvažnejše postavke, namreč, da ruznaroduvanje slovenskega življa nu Koroškem nj samo sebi na-mou, temveč sumu etapa v zasledovanju vse drugačnih koroških ciljev, ki v nekem narodu nikoli niso prenehali živeti. Koroška je veliko preblliu sinjega Jadraua, da hi se no vzbudila želja po mostu do njega. Le prečosto se omeuja steber tega mostu sredi slovenske jemlje — kočevski jezikovni otok. Ko pride čas. ho treba samo povezati koroški opornik in kočevski steber z verigami iu po slovenski zemlji 1m> dograjen viseči most, za moderno tehniko nobena novost, za slovenski narod prehudo breme, da bi mogel pod njim dihati,., In kje so naJa aktiva? V zadregi smo, če bi iih hoteli naštevati. Samo to vemo, dn živi tam za mejo naš rod, ki se z ljubeznijo oklepa svoje pesmi, ki živo veruje v svojo pravico, ki zaupa v neko višjo jiravičnost in vdano pričakuje, da se bo dopolnila. Zalo tudi v svoji borbi ne omaga, čeprav se prečeslo vije v bolečinah. — Toda mi tu ne smemo zreti brezčutno na to borbo. Njegov boj Je naš boj. Vztrajal bo tako dolgo, dokler ho čutil zn seboj strnjen ves narod. Pretehtajmo pri tem obračunu ob koncu leta, če v preteklem letu morda vendarle nismo zagrešili napake, da smo nudili borcem za mejami premalo moralne opore ,.. Dober gospodar nikoli nc ponavlja storjenih piogrešk, ker mu je na tem, da skuša svojo bilanco vsako leto z boljšati. Tein manj si more dovoljevati ponavljanje starih napak narod, če noče v začaranem krogu omagati na mrtvi točki... Najnovejši način ponemčevanja na Koroškem j Koroški Slovenec« poroča, da je »lleimat-bund«, ki na Koroškem vodi ponemčevalno delo, izmislil nov način vsiljevanja nemščino slovenskemu prebivalstvu. Ustanavljati je začel po slovenskem ozemlju otroške vrtce, ki niso nič drugega, kakor ponemfevalniee slovenskih otrok. Do sedaj je ustanovljenih že več takšnih ponemčevalnic, ki nosijo nedolžno ime otroških vrtcev, in sicer v Šent 11 ju, Glinjah, Bistrici v Rožu, Svečah, šent Jakobu, Doberliveei. Voditeljice »teh otroških vrtcev *so vedno in povsodi trde Nemke In se morajo posluževati tolmačev, da morejo spregovoriti 6 slovenskimi otroci ali da jih razumejo. »Koroški Slovenec (pristavlja temu poročilu: Poneničujmo. kar se da! velja torej v podvojeni meri v državi, ki ima krščansko ustavo«. Nova knjiga o Koroški •»Koroški Slovenec« je izdajal več tednov |ki-sebno prilogo, napisano v nemškem jeziku, o položaju Slovencev na Koroškem. Ta priloga, ki je vzbudila silno pozornost. Ik> sedaj izšla kot knjiga in se naročaje pri upravi Koroškega Slovenca-, Celovec-Klagenfurt. Achatzelgasse 5 ter stane 2 in po! šilinga (okrog 20 din našega denarja). Knjigo priporočamo! Delovanje »Slidmarke« vedno hujše V Globasnici je »Stidmarka«, ki si je dala nalogo. da z veliko vnemo ponomčiije slovenski del Koroške, organizirala bogato hožičnlco in obdarovala številne otroke, ki so so morali zahvaljevati v nemškem jeziku. Pri tej priložnosti jo hila ustanovljena ludi podružnica llelmalbunda. kjer so se kot prvi vpisali orožniki, učiteljski zbor In vsi carinski uradniki. Podružnica je pod vodstvom iz-urjencev takoj priredila prvo manifestacijo v obliki plesa, pri katerem jo morala sodelovati tudi šolska mladina. Govori! je vodja domovinsko fronte. Primorske vesti Smrl odlične Hrvatice Na sveti veče.r, dne 24. decembra, j« umrla v Bermu v Istri 75 letna vrla Hrvatica Barbara G o r t a n , rojena Dobrila, zadnja Se živeča nečakinja slavnega škofa Jurija Doljrila, ki je vladal škofijo Poreč—Pulj od 1857 do 1875, tržaško pa od 1875 do 1882. Pokojnica je bila mati našega prijatelja g. dr. Vckoslava Gortana, ravnatejja Zadružne zveze v Zagrebu in držav. zadr. revizorja, ki jc delil o božiču žalost s svojimi v domači hiši. Naj blaga rajnka počiva v miru! 2alujočemu g. sinu naše globoko sožalje! Posestva Slovencev v Julijski krajini na boben Iz zadnje »Istre posnemamo naslednjo zanimive informacije: V Pobegi v koprskem okraju je bilo od 120 |Kxsealev 20 prodanih na Javni prisilni dražbi. Od teli jc kupila Cassa Rurale v Pobegih, (> jih je pokupil italijansik odvetnik Sardos iz Ko-prn, 3 jo kupil odvetnik Derin tudi iz Kopra, 3 razni drugi kupci italijanskega porekla iz Kopra, eno pa znani organizator fašistične stranke Peter 1'iciga iz Pobegov, tisti Piciga, ki sodi sedaj v zaporu, ker so mu dokazali, da je po nedolžnem ova-jal svojo sorojake državnim oblastem, češ, da so protidržavni. — V Čežarjib, v koprskem okraju, je bilo od 80 posestev, ki jih šteje kraj, prodanih 5 na prisilni dražbi. Vseh pel si je osvojila Cassa Rurale v Pobegih. — V Bertokih je vsega skupaj 135 posesti ali kmetij. 21 jih je prišlo na prisiino dražbo 4 je kupil neki obrtnik iz Rezije, vsa ostala pa tržaški, miljski in koprski trgovci, ki so vsi italijanskega porekla. Mrlič v skalnati votlini Iz Gorice nam pišejo, dn so v neki duplini pri Grgarju r.ašli truplo 47 letnega Andreja 1'elrovčiča, ki stanuje v Grgarju na štev. 83. Odšel je od doma, da bi nabiral in delal drva. Verjetno jo začel brskali tudi po votlinah, kjer je še vedno dosti izstrelkov iz svetovne vojne, in je eden teh izstrelkov jiočil ter povzročil Andrejevo smrt. Truplo je namreč bilo povsem pokrito s prstjo in je hilo na več krajih razmesarjeno. Orožništvo, jii je preiskavo vodilo, je prišlo do istih zaključkov. Usodo nesrečnega Andreja obžalujejo jx> vsej okolici Grgarja, kjer je veljal za dobrega in poštenega moža. Avtomobil v obcestni zid Voznik Oskar šuste je vozil avtomobil po cesti iz Solkana proti Plavi. Ko je prišel na višino stare žage, nekako poldrugi km daleč od Solkana, se je zajetel v obcestni zid in avto se je seveda prekucnil. V avtomobilu sta se nahajala še dva mladeniča Daniel in Viktor Bassini iz Solkana. Vsi trije so prišli pod avtomobil in dobili lažje poškodbe Rešilna postaja je takoj poslala pomoč in se je izkazalo, da se lahko vsi trije zdravijo v domači oskrbi. Avtomobil pa je pošteno razdejan. Po tej cesti avtomobilisti kaj radi prenapeto dirkajo in je nesrečo pripisati iemu dejstvu. Krava ga je zdelala Iz Banjščlce smo dobili poročilo, da je lamkaj podivjana krava navalila na 15 letnega fanta Tončka Komarja in ga hudo poškodovala. Tonček je kravo pasel in ker je žival do sedaj bila vedno mirna, se pred njo ni pazil. Naskočila ga je ne-l>ričakovano, ga vrgla ob tla In stopala po njem, tnko da mu jo zdrobila nekaj reber in prizadela težje poškodbe tudi |io ostalem telesu. Domačini so fanta komaj rešili pred podivjano živaljo, da ga ni do smrti pomandrala. Komarja so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer bo kmalu ozdravel. Odlikovan kmet iz Idrije Pri vsedržavni tekmi za izboljšanje žitnega pridelka se jo posebno dobro izkazal poljedelski delavec Janez Golja Iz Idrije. Italijanska vlada ga je povabila, naj pride kot njen gost v Rim, kjer ho dne 9. januarja sprejel nngrado za svojo zmago v tekmi. Nagrado, ki sestoji iz lepe diplomo in 2500 lir v denarju, bo sprejel neposredno iz Mussolinijevih rok Golja je že odšel v Rim. Za njegov povratek mu pripravljajo v Idriji velik sprejem. Žensko sta povozila Edvard Kuglor iz Sinčuvesi. Pred goriškim sodiščem sta se morala zagovarjati dva uradnika idrijskega rudniku, ker sta zaradi neprevidnosti z. avtomobilom povozila gospo Elizo Giardi. Obsojena sta bila na 500 lir Klobe, na plačilo odškodnine ge. Giardijevi v znesku 202,3 lir in na pravdne stroške in na popravilo vozila, v katerem je sedela Giardijeva, ko sla se vanj zakadila iu ga zdrobila, njo pa ranila. Obsodba je bila v Idriji z zadovoljivem sprejela. , ker sla obsojena uradnika Pinco In Alici kazen i zasluzila. Padel v 40 metrov globoko strugo, pa se mu ni nič zgodilo France ftorli, doma iz Koritnice pri Grahovem, ima za seboj prestresljjvo preizkušnjo. Sorli je z enokonjsko vprego vozil drva v Grahovo. Pot, že v iKiletneiii času nerodna, ker se vije ob [lobočju strmega hriba, pod katerim tečo Korit-nicu, je v zimskem času naravnost nevarna. Te dni je bila zaradi nastopajočega mraza vsa poledenela. Sorli Je peljal drva po tej zaledeneli cesti, čeprav so mu doma odsvetovali, naj se ne podaja v nevarnost. In ren, ko Je znvozil na ovinek, kakih 40 metrov nad koritnifiko strugo. Je voz začel po ledu drseti in so jo tudi prevrnil v prepad, jiotegnivši s seboj tudi konja in voznika. Toda med tem ko «ln voz in žival strmoglavila naravnost v glohol in v kipeči zimski |>otok, jo France čudežno obvisel v vejevju kakih 40 in mul |>otokom, in bil tako rešen mrzlo kopeli in verjetno še večje nesreče. Začel je vpili na pomoč. Njegovo vpitje so hitro slišali iu okoliški ljudje so prišli na |>o-moč ter 25 letnega fanta, ki je že močno pozebal. rešili. Drva so šln [>o vodi. Konj jo imel hrbtenico zlomljeno in so ga takoj pobili. ftorli je dobil le manjše praske in rahel prehlad. Pretres možganov jo dobil, kakor nam |K>roča|o iz Bovca Anton Mi-hellč, ki ja delal na cesti ob Soči in je pri delu tako nevarno padel, da jo z glavo udaril ob skalovje. Pobrali so ga nezavestnega In ga takoj prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, dn je le malo upanja, da bi okroval, ker so poškodbe smrtno nevarne. Otrok v plamenih V Gorici se je pripetila na domu Figeljov strašna nesreča. Mala Ida se je v trenutni odsotnosti matere priplazila k štedilniku, kjer je gorel močan ogenj in na katerem so kuhali krop. Ida je splezala na štedilnik in hotela dvigniti pokrov od lonca. Pri tej priliki pu je švignil siioz.i vrata štedilnika plamen in prižgal ohiekco nesrečnega otroka. K sreči je v tistem hipu prišla mati, ki je imela toliko prisotnosti duha, da je gorečega otroka takoj ovila v cunje in tako ogenj zadušila. Dekletce pa je navzlic temu dobilo nevarne ope-kline po vsem telesu, tako da so ga morali odpeljali v bolnišnico, kjer loži večidel v nezavesti. Zdravniki imajo le malo upanja, da mu bodo rešili življenje. V pijanosti padel v vodo Iz Tolmina nam poročajo, da je lamkaj neki Anton Janež, star 52 let, v bližini Zaloga padel v vodo, kjer so ga našli mrtvega. Orožništvo, ki je bilo o tej žalostni najdbi takoj obveščeno, jo napravilo preiskavo in potrebne poizvedbe, iz katerih se je dalo ugotovili, da se je Janež nekoliko vinjen vračal domov čez ozko brv. Sredi brvi je izgubil ravnavesje in je štrbunknil v vodo. ki je na leni mostu sicer pjitva. Pri padcu je z glavo lopnil r>o skalovju in si stri lobanjo. Smrt jo morala biti takojšnja. Truplo so prepeljali v Tolmin, kjer jo bil nesrečnik poiožen k večnemu Drobne vesti Aretiruna je bila Marija Klavžar iz Grahovega, kor so ji dokazali, da je sodelovala pri odpravljanju človeškega plodu. Ker je brez listin šol čez mejo, je bil poklican prod sodišče Albert Gregorič iz Gorico in kaznovan. Gospa Marija Siinčič, mati odvetnika dr. Teo-flla Simčiča in gospe Anice dr. Kraljeve, je umrla. Bila je velika dobrolnica revožev in vzor matere v vsakem oziru. Žalujočim iskreno globoko sožalje in pokojnico priporočamo v molitev. Naj v miru počival Ker so kradli lito železo v škedenjskih plavžih in ga potoni prodajali kot staro železo, so se morali zagovarjati nred sodiščem Gverin Oblak, Marij štoka in A. Perlot. šofor Tavčar Vid it Dutovelj jo bil pred tržaškim sodiščem olisojon na 20 dni zapora, ker je iz maščevalnosti jioškodoval avtomobil Marije Lovi-Minzija. Bogoslovno semenišče nameravajo začeti zidali v Trstu na jiobiido, ki jo je tla! tržaški nadškof Margotli. Na 2 meseca strogega zapora je bil v Gorici olisojon Anton Vidic, ker so ni pravočasno javil k naboru. Tržič dobi nov vodovod. Vodo ho dobival iz Ronkov. Tržič ima danes 20.000 prebivalcev in potrebuje več pitne vode. Kot mati, ki ima največ otrok, je bila izbrana in odlikovana Ivankn Stergar iz Kanala, ki bo zastopala Julijsko krajino na kongresu mater v Rimu kot gost Italijanske vlado, Češki duhovniki med Slovenci In Hrvati V škofijah na Jadranu, posebno v tržaško-koprski in poreško-puljski, jc skoraj vedno primanjkovalo jezikovno spodobnih duhovnikov v podeželju in v mestih z narodno mešanim prebivalstvom. Zato ie že škof Matevž Ravnihar (1831— 1846.) iskal mod Slovenci bogoslovccv za svoio škofijo v Trstu in tako tudi njegovi nasledniki J Legat, J. Dobrila in J. Glavina. Za časov tega od 1882. do 1896 se je najbolj znatno zmanjšalo število slovanskih klerikov. Vrzel se jc tako razširila, da jo Slovenija ni mogla popolniti, ker sta še ljubljanska in mariborska škofija bili v stiski. V tej zadregi se ie posrečilo škofu Glavini v letih od 1885. do 1890. dobiti češke bogoslovce. Prišlo jih je v Primorje 38, nekaj jih je pa ostalo v drugih slovenskih škofijah. Lepa pridobitev jc bila to in petdeset let je minilo od takrat. S tem ie bilo za tisti čas v duhovnem pustir-stvu ljudstvu zelo veliko pomagano; lahko rečemo, da je bilo to prava rešitev perečega vprašan a o pomanjkanju duhovnikov. Delovanje bratov Čehov, ki so se hitro priučili ieziku in približali ljudstvu, jc bilo blagoslovljeno v versko cerkvenem in narodno kulturnem oziru. Ker so bili večinoma izšolani tudi glasbeno, se ie povzdignilo petje v cerkvi in javnosti, kar je vplivalo blagodeino na izobrazbo naroda. Število njihovo pa se je žali-bog začelo prezgodaj manjšati. Klimulične razmere niso vsem ugajale in smrt je zahtevala svoje žrtve. Po svetovni vojni ao pa skoraj kar zginili. Začeli so zapuščati lo novo svojo domovino ter povračnti se v staro nn Vltavi — prisiljeni zaradi neurejenih takratnih razmer. Dvanaistorica ie odšla v novo ČSR; od teh so štirje umrli, osem pa jih šc živi Od preostalih v Prlmorju je pa zadnji umrl msgr. Anton Ellner v Dragi pri Trstu. Le na Goriškem živi šc g. Jožef Shtjbal, župnik v Boriani. Bratski čeiki narod nam je s svojimi duhovniki doprinesel neprecenljiv obolos za katol. ccr-kev in slovensko hrvaško kulturo. Ob petdesetletnici tega se moramo hvaležno spominjati njihovega delovanja. In naša mlajša generaciju naj ne pozabi, da so naši severni bratie ludi nekaj naredili za naš obstanek Mnogim bi se želja spolnila. če bi kdo od sedaj na Češkem še živečih gospodov spisal v*aj na kratko življenje in delovanje svojih ožjih rojakov v naših krajih in onkraj meje pod Italijo. J. G. Kmetijsko zadružništvo v Julijski krajini Po italijanskih uradnih podatkih (Ento Na-/ ionu le detlu Corporazione) je bilo dne 2t. aprila l')3" kmetijskih zadrug v Julijski krajini (v oklepajih podatki za vso Italijo): K CH'») nu-bavljalnili zadrug, 2 (79) prodaj, zadrug, I t M t) izvozna zadruga iu 5 raznih nabav I jalim-prodn j-iiili zadrug (1 HO), I Mi (35l.>) zadružnih miekareii in 15 (221) ostalih zadrug /a predelovanje kmetijskih proizvodov. Gostota zadružništva je poštnin torej zelo reilku, /lasti če še primerjamo živahno delovanje zadrug pred vojno. Največ je še mlekarskih zadrug iu jc zanimivo. da je sosedna beneška pokrajina onu, ki ima nad polovico vseli mlekarskih zadiu ■ v Italiji: 17N7 od 3512. V l.ombiirdi ji ic 637 mleka raki h zadrug, v Toscani pa 531 Zanimiva je primerjava s Slovenijo. Tu imamo |mi zadnjih podatkih 69 mlekurskili in sirarskili zadrug, kar pomeni, da je mlekarsko zadružništvo v Julijski Krajini znatno močnejše kot pri nas. Hranilne vloge v banknh Po statistiki Bulica d'ltulia so znašale hranilne vloge pri Italijanskih liankuli leta 1954 28.985.9 milj. lir Ier so te vloge narusle do kom a leta 1936 na ^1.083 4 milj. lir. V sumi Julij-ki krujini je bilo stanje vlog naslednic: P>H 200 I, 1955 165.9. 1956 237.0 milj. lir. Ta kapital je bil predvsem osredotočen v Prstu, kjer je bilo 185 3 milj vlog, daleč od/adaj pa je Gorica z 2«.2 milj. lir. V ostalih velikih italijanskih mestih «o imele banke vlog: Milan 5500.1, I urin 2855.1, Rini 2248.H, Genova 12045, Florenca 1151 1. Bologim 1120.7 milj. ir. Iz togn se tudi vidi. kuko podrejenega pomena je Trst kot bančno središče v Italiji. Velikost kmečkih posestev v Julijski krajini Po podatkih kmetijskega štetja, ki je bilo v Italiji zadnjikrat 19. marca 1950, je bilo tedni v lulijski krajini 100.471 kmečkih posestev, v vsej Italiji 4.196 266. V naslednjem podujamo pregled posestev |x> velikosti: število posestev do 0.50 hii 20.535 0.50— f Ita 9.744 f— 5 ha 24.654 5— 5 ha 15.68(» 5—10 ha 17,466 10—20 lin 10.086 20—50 liu 5.1.50 50—100 ha 300 100—500 ha 286 nad 500 ha 104 1'ruv znatno jo število najmanjših posestev do t ha, kutorili je skoraj ena tretjimi, imajo jm vsi ti posestniki komaj 11.000 ha zemlje. Po površini je najmočnejša skupina posestev od 5—20 ha, toda ta se razdeli nn 41.000 posestnikov. .Sličnc ugotovitve veljajo tudi za oslulo italijanske province. Kmečkih vodovodov jo bilo od I. julija 1950 do 30. junija t')56 zgrajenih v Julijski krajini 9.4 km za oličine s 5030 prebivalci. Zu vso Italijo po navaja italijanska statistiki!, du jo bilo zgrn-ienili v tej dobi 470 vodovodov v dolžini I7N5.6 kilometrov in z.a 516.418 prebivalcev, kar dokazuje zaostalo skrb zu preskrbo z. vodo. počitku. IMivrsina 3.765 liu 7.357 lin 46.88? ha 54.144 liu 124920 ha 140 516 ha 104.151 ha 32.942 61 541 190.155 lin lia mrA i|a Umrla nam je danes pn kratki bolezni naša ljuba mama, babica in prababica gospa Lucija Pauli roj. Košoli v 88. Jetu starosti. Pogreb blagopokojno bo v ponedeljek, 10. jiinuarja ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Domžale. Ljubl janska cesta'08, na farno pokopališče v Domžalah. Domžale. Ljubljana. Kamnik, Količovo, Bled, Newyork, dno 0. januarja 1038. Žalujočo rodbine: Pauli. Osolln. Janežič. Orehek. Piber. JVe«feI/sJci spori Dvakratna zmaga Hirsje v hokeju Ljubljana, 9. januarja. Ilirija je imela v gosteh Villacher S V. iz Beljaka. Ivi je nastopil proli našim hokej igralcem v soboto zvečer iu dane- dopoldne. Obakrat so zmagali domači, sicer pičlo, vendar zasluženo, četudi bi bila zmaga belo-zelenih lahko neprimerno večja. Gostje iz Beljaka so precej uigrani in tudi rutino imajo. IlirijansUi igralci pa so tokrat ne-UoliUo preveč kombinirali — zaenkrat prav — vendar morajo paziti, da se v hiperUombinaciji ne bodo izgubili. Medtem Uo smo bili pri belo-zelenih vajeni videti same solo igralce, smo tega topot pogrešali, kar bi jim gotovo prineslo večjo zmago. Sile močnega nasprotnika niso imeli in zalo so mu lahko parirali s svojim treningom, Ui jo bil zelo majhen. Pri nas je pač veliU Uriž z zimami, knr se namreč zimskega športa tiče. In zato se prav nič ne sinemo čuditi, da kljub materialu. Ui ga imamo na razpolago, ne moremo doseči on r* viš ne, ki bi jo po svojih sposobnostih mogli. Je pa še drugo, morda še važnejše vprašanje našega hoUej šporia. Pri obeh tekmah niti 300 gledalcev ni bilo navzočih VisoUi stroški, ki jih ima prireditelj z inozemskimi gosti, se niUakor ne morejo Uriti s tako minimalno vstopnino, zlasti, ie gledalcev ni. V tem pogledu imajo drugod čisto drugačno stališče in se je le veliUeinu idealizmu športnih vodstev zahvaliti, da pri nas sploh moremo še kdaj gledati UaUe lioUej tekme. Ce liani že zime niso naklonjene, naj bi se vsaj športno občinstvo oddolžilo tako prireditelju, ki ima visoke izdatke, kakor igralcem, katerim konec konca tudi ne more biti vseeno ali igrajo pri polni zasedbi ali pri prazni hiši. V tem pogledu želijo aktivni športni delavci in tekmovalci športne zavednosti vsaj od onih, Ui pravijo, se za špoit zanimajo. V naslednjem prinašamo potek obeli hokej tekem. ILIRIJA : VILLACHER S. V. 3:2 (0:0, 2:0, 1:2) Moštvi sta nastopili v tehle postavah: Ilirija: Rihar-Kačič, Pogačnik — 1. Loinbar, Žitnik, Gogala. II. Aljančič, Pav let ič, Gregorič. Villacher S. V. Kreuz»r Aicher, Kunzi — I. Petritsch, Lnitiniiiiger, '/immer II. Kausrhegg. Ronacher, Hirschegger. Prva tretjina igre, v kateri so bili domači večidel v premoči, je potekla precej ležerno in se tudi občinstvo ni moglo ogreti ob njej. Gostje so pokazali že v tem delu igre svoje šibkosti, Ua tere -o pozneje domači spretno izrabljali. No in tudi domačim je pomagala do premoči v glavnem njihova telesna konstrukcija. Drugi del je bil že |irecej bolj živahen in je domačim prinesel uspeh tudi v golili. Kazalo že. da bodo gostje odnesli precej komadov voc da še - Lammmger — Ronacher (4) (D je na Koroško. Toda v zadnji tretjini so se pa tudi oni razvneli in začeli nevarno ogrožati svetisce belo-zelenih, kar seveda 111 ostalo brez posledic. Cim bolj je šla igra proti koncu, tem bolj so pritiskali in skušali izenačiti. Domači so bili pri večerni tekmi šibki v ozadju izvzemši vratarja. Zlasti obramba je na-pravljah' vtis, da je utrujena. Napad II. je mnogo boljši od prve trojice, kar so tudi gledalci takoj opazili ter nestrpno čakali, da je ob zamenjavi nastopil trio Aljančič. Pavlelič, Gregorič. Našim manjka še tehnike in rutine, katero pa bodo še tekom te zime pridobili, če bodo dosti in smotreno trenirali in seveda, če nam bo vreme naklonjeno. Sodil je g. Vodišek prav dobro. ILIRIJA : VILLACHER SPORTVEREIN 1:0 Nočni tekmi je prisostvovalo malo ljudi, pa tudi pri dopoldanski je UlubsUi blagajnik zmajeval z glavo, saj je prodal le dobrih 130 vstopnic. Čudno; v Ljubljani mora pa menda res miniti prava pravcata mala večnost preden se ljudje ogrejejo za kak šport, Ui se še ni bil docela udomačil. Hokej je lep šport in ljudem. Ui se še niso potrudili na drsališče, da si ogledajo, kakšna je ta s|var, toplo priporočamo, da to store čim- prej. Neverjetno hitra in elegantna igra je to, situacije se menjavajo neprimerno hitreje Uot pri nogometu Ob dveh približno enaUili nasprotnikih se rojevajo nevarnosti v nepričakovano naglih izmenah: zdaj je v nevarnosti en gol, nekaj sekund pozneje pa že drugi. Tudi prav mlačni Uibici zaidejo kaj hitro v največji ogenj. V meglenem dopoldnevu (rahlo je kazalo na sneg) se je ob 10 dopoldne pričela povratna teU-ma. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Gostje, Villacher Sporlverein: Kreuzer, Aicher (0) - Kunzi (0), t. napad: Petritsch (3) -Zimnier (7), II. napad: Kauschegg (2) Hirschegger (8). Domačin, Ilirija pa: Ice, Knčič-Pogačnik, I. napad: Aljančič-Pavletič-Gregorič. II. napad: Lombur-Žitnik-Gognin. Najprej kratka, pa dramatična prekljurija zu puck. Zimnier povzame, toda Knčič takoj vrne, daje PuvleMču, Puvlelič Gr°goriču, la nuzuj v sredo, Kunzi starta, toda Aljančič uide — in že je postavljen končni rezultat povratne tekme. Domači tudi |>o tem golu živuhno priliskujo do koncu, todn izrecna smola pred golom — ter deloma tudi nervozn ne dovolitn, du bi se seore zvišal. Prilik zn vzpenjnnje« je knr dober tucat, izkoristiti |>u se ne pusti nobena. Prvi dve tretjini nudila kar čedno igro. v tretji pa Zimnier zapored izziva in povzročil incidente z domačimi, ki razumljivo — po neprestanih nerodnih izzivanjih tudi znčno vračati milo za drago. Vračila se raztegnejo včasih kar na širše plasti. Krivi zanje so predvsem gostje, ki bi radi za vsako ceno izenačiti: ker ne utegnejo, jih kuha jezica. Da ne pridi' do incidentov, skrbi g. Vodišek, Ui ima igro nn čvrstih vajetih. V borbi za podaljšek« obe moštvi še enkrat krepko stisneta zobe in gorjače, vendar ne moreta več spremeniti rezultata 1:0 za Ilirijo. Gostje so povprečno moštvo, ki ga |io kvaliteti posameznih moči Ilirija za nadstropje prekaša. Hohej na Bledu Bled, 9. januarja. Danes popoldne je bila na blejskem jezeru propagandna hokej tekma med ljubljansko Ilirijo in klubom iz Villacha. Ta klub je poprej dva dni gostoval v Ljubljani. Tekme se jc udeležilo mnogo gostov, ki 60 še na Bledu. Le škoda, da je popoldne začelo snežiti in je začel pihali jug, tako da se je ledena plošča nekoliko zmanjšala. Tekma se je končala z 2 : 1 za Ilirijo. V prvem delu so bili igralci iz Beljaka boljši, v drugem polčasu pa Ilirija. Posebno dober igralec je bil Pavlelič. Tekme se je udeležil tudi g. vojni minister general Marič s soprogo in mnogo odličnih gostov. Tekmo je podprl in v glavnem omogočil hotel »Toplice«, ki sploh kaže zelo mnogo razumevanja za tak razvoj Bleda in njegove propagande. Smučarske tekme v Mariboru Maribor, 0. januarja. Danes so bile v Mariboru smučarske tekme zn klubsko prvenstvo, ki stu jih priredila ISSk MariUir in SK Železničar. Zaradi ugodnih snežnih razmer je bilo mogoče tekme organizirati v neposredni okolici Maribora, ter je bil start in cilj v Rudvanju. Proga se je vzpenjala po obronkih Pohorja do Rajzerja in siecr so tekmo-vuli seniorji v dolžini 14, juniorji v dolžini 6 in pol km. V seniorski skupini jc nastopilo II tekmovalcev. Prvi je prispel na cilj Fernandel (Maribor) v času 49.55, 2. llerič (Ž) v času 50.50, 3. Bcrlek (Ž) 5"i,55. Klubski prvak Mariboru je torej Fernandel, Železničarja pu llerič. V juniorski skupini je tekmovalo 21 smm carjev, vsi od Železničarja. V skupini A jc bi prvi Kuhar s čnsom 30.54. 2. Stuniknr 51.44-, 5. Čebolj 51.49. V skupini B je bil prvi Rak v času ■S2.45 Doseženi časi so zelo dobri. Tckmu jc potekla v redu in brez nesreč. Organizacija jc biln vzornn. AjB 7:3 FOTOAMATER Tako ne sme dalje! V Jugoslaviji ni nobene tovarne, ki bi izdelo valu fotografske potrebščine ter moramo vse, kar konsumiramo na tem področju, uvažati iz inozem stva. Potrošnja je precejšnja ter znaša vrednost blaga, ki ga vsako loto uvozimo, težke milijone. Vse večje tovarne, med katerimi je največ nemških so si osnovale v raznih mestih Jugoslavije zastopstva. Ui jih je največ v Zagrebu in Belgradu, najmanj pa v Ljubi jun i, v središču Slovenije. kjer je razvito fotonmaterstvo po številu amaterjev in kakovosti produkcije bolj, kakor v katerikoli drugi pokrajini naše države. To, da je pri nas najmanj zastopstev, ne spada v razpravljanje v naši rubriki. Vzrok je lahko ali čisto finančnega značaja, ali premalo zanimanja pri takšnih, Ui bi zastopstvo stroUovno in finančno zmogli, ali pa tudi kaj drugega. Bolj nas zanima delovanje za stopstev tujih tovarn na naši zemlji. S fotografijo je namreč tako, da že dolgo ni samo priljubljen šport širokih množic, temveč je prav tesno povezana tudi z znanostjo in kulturo vsakega naroda. Prav velik je krog amaterjev v Sloveniji, ki gojijo fotografijo kot znanost ali pa jim je dragocen pripomoček v raznih pnnogah kulturnega udejstvovanja. Gotovo ni potrebno po seboj utemeljevati, da je mogoče pri tem nnjboljše uspehe le z najboljšim tvorivom Uoriščanjem najnovejših tehniških pridobitev v fotografiji. Leto za letom pa opažamo, da smo de ležni ta Ušli ih pridobitev običajno kar s celoletno zakasnitvijo. Letos, prav za stoletnico obstoju fotografije, 'smo mogli zabeležiti celo vrsto važnih izumov poleg najnovejših postopkov fotografiranju v naravnih barvah tudi nove emulzije filmov, važne zlasti za maloslikovne formate, z zvišano splošno občutljivostjo in še izboljšanim zrnom, kakor so ga imeli dosedanji filmi. Preteklo je celo leto in novih Tilmov še danes ni v Jugoslavijo, dočim jih uporabljnjo drugod ze celo leto. I o dosedanji praksi zastopstev - ali morebiti tovarn sumili — je pričakovali, da jih bomo dobili, ko bodo drugod v prometu ponovno izboljšane nove doseči in iz- se bo vrste filmov. Povedati Je treba prav odločno — pa naj bo krivec kdorkoli —, da Jugoslavija ni sUladišče za zastarelo tvorivo, Uamor bi ga odlagale tovarne in zastopstva, Uadnr ga drugod več ne marajo, in zahtevati, kakor delajo lo drugod! Ze visoke cene izdelkov so zadosten razlog, da smemo to zahtevati, ne glede nn to, dn je tudi razvoj nnše fotografije v veliki meri odvisen od kvnlitete tvorivu, ki gn ininnio nn razpolago. Mo rebilne stare zaloge zastopstev ne morejo in ne smejo biti opravičilo, da bi nas smele z njimi krmiti. Če pa leži krivda na tovnrnah, naj zastopstva pobrigajo, da se takšna praksa ne pri nas več uveljavljala. Slično je omalovaževanje s tako imenovanim kulturnim davkom. Kdor je že kdaj prelistal fotografske revije v kakršnemkoli jeziku, je opazil, dn je deležen drugod tega davka strokovni tisk v raznih oblikah in v obilni meri. prav tako strokovne organizacije. Ta davek se naravno po drugi strani zopet vrača nazaj v blagajne tovarn v obliki povečanega prometa ler je torej ne samo kulturno. temveč tudi trgovsko produUtiven in rentabilen Pri nas nimamo strokovnih revij, čeprav se je ravno v Sloveniji svoj čas poskušalo, du se v enem primeru takšna revija s pomočjo in-seratov zastopstev in tovarn obdrži nn površju, v drugem primeru pa oživolvori nova revija na enaUi bazi. Oboje je izpodletelo zaradi neunievanja in omalovaževanja, Ui so ga tovarne poUazale. V prvem primeru ie rovi,ju usasniln, v drugem se sploh ni rodila. Strokovnega tisUa pri nas torej ni. Imamo pa zelo delavne klube. Ui žrtvujejo mnogo denarja in truda, da se fotografija tudi pri nas še bolj razširi in uvede v najširše sloje. Tudi delo teli klubov se odraža prav močno v poveča nem prometu v blagajnah zastopstev. Poleg tega so ti klubi edini objekt, kateremu lahko pokažejo zastopstva tujih tovarn tudi pri nas nekaj ume vanja in dobre volje. To pa se do danes niti v najcenejši obliki nagrad zn razne natečaje in s | podporami v materialu za opreme temnic itd. m dogajalo. Organizacije si morajo kupovati same I poskusni material in si same opremljati Inborti- Ljubljana, 9 januarja Presneto pust je bil današnji dan, prava mrla-karska nedelja Megla je z mrtvaškim prtom lazila okrog drevja in hiš; od časa do časa so se za nekaj minut vsuli snežni kosmi kakor iz raztrgane pernice. Tresle pa so to blazino kaj lene roke' kmalu je vsako pot nehalo snežiti. Proti večeru je prilezla potuhnjena posavska megla, z rastočim mrakom je sedala na igrišče, tako da je bilo nazadnje že prav težko slediti dejanje. SK Ljubljana ie danes priredila zadnjo revijo svojih moči pred težkim bojem z zagrebškim Gra-djanskim, s katerim se bo pomerila že prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m. Ni bilo na terenu vseh na-javljencev, »poklicanih in izvoljenih«. Manjkal je starejši Žitnik, ki je šel na Bled križat leseni to-mahavk z Beljačani, manjkal je Stanko Bertoncelj, ki jc izginil kakor duh podžigaški srenji izpred nosa, manjkal je Tičar, ki menda »regira flose« in valove pod velikim dravskim mostom, manjkal ie Sočan, manjkal jc Klemene — in še kakšno ime bi se dalo zaslediti. Ajevci so Bejevcem posodili nekaj moči; vrzel pa so izpolnili — v zaledju — šibkejši Bejevci. Z majhno zamudo se je pričel beli dirindaj. Snežišče je bilo prav lepo zasneženo, igralcem se je udiralo, žoga se ie rada sama ustavljala. Prvi so planili za dobičkom rdečezeleni Bejevci, ki so jo urno udrli proli Nemcu; nekaj kratkega in poučnega slepomišenja — pa je moral Nemec pobrati prvo »temo« iz mreže. Toda veselje je bilo kaj kratko. Izenačenje je prišlo precej nepričakovano. Nekaj minut nato so Ajevci že dvignili delnice Nerodna vihra pred Pogačnikom — enajstmetrovka — in silovita Pupotova žoga je vzvalovila pajčolan. 2 i t. Dogodki so se naglo vrstili. Lepa kombinacija Vovk-Erber-Pupo-Lah je prinesla najprej 3 : 1, kaj kmalu pa je na lep center podstavil Hassl nogo — in Ajevci so zlezli na 3 : 2. Po odmoru, ki je bil prav kratek, so se stvari nadaljevale k uspešnejšemu koncu. Ajevci so naglo potisnili na 4 : 2, nato celo na 5 : 2, sijajen Pepčkov pobeg po krilu in Hassl ie dobil uporabno žogo, ki ie nekoliko ohladila Ajevce s 5 : 3. Toda že v naslednji minuti so ligaši dvignili na 6 : 3, ter za nameček pristavili še en gol, tako da je na koncu obveljalo 7 : 3. Težak teren danes ni dovoljeval lepe kombi-natorne igre, vendar se je od časa do časa zaiskrila kljub temu prav čedna kombinacija. Koliko je kompletno ligaško moštvo trenutno vredno, ne moremo reči, ker se bo pokazalo šele na tekmi z Gradjanskim, kjer bo nastopilo kompletno. Videti pa je, da so posamezniki — hrbtenica moštva — ta čas v prav dobri kondieiji. Med športno javnostjo že dolgo časa za nobeno tekmo ni vladalo tako zanimanje kakor vlada zdaj za nedeljsko 6rcčanje. Tekme za zimski pofea! Belgrad, 9. januarja, m. Za pravoslavne božične praznike so se odigrale važne tekme za zimski pokal. V petek, nn prvi dan, je bila pred 500 glodalci tekma med BSK in BASK-om, ki se je končala z zusluženo zmngo BSK 4:1 (1:0). Drugi dan pa jc |ired 1000 gledalci Jugoslavija z lahkoto odpravila Jedinstvo s 5:0 (2:0) Zu nadaljnje tekmovanje sta se kvalificirala BSK in Jugoslavija. Prva tekma med njima bo prihodnjo nedeljo. Trening državne reprezentance: Rapid (Duna ) 4:2 (2: i) Belgrad, 9. januarja. 111. Zvezni kapitan je izkoristil povratek Rupidu iz. Grčije zn trening naše reprczentunce, ki je nastopila v postavi Urli, lliigel, Nedeljkovič, Lechner, Gayer, Kokotovič. Murjanovič, Petrovič, Valjarevič, Božovič (Vujadinovič), Pleše proti kompletnemu Rupidu z Binderjem kot voditeljem napada. 5000 gledalcev je uživalo lepo igro V začetku igre. (>o 15. minuti, je naše moštvo igrulo brez jxileta in brez povezanosti Rapid je v tem delu igre gospodaril na terenu, Binder pn jc purkrut nevarno streljal nu vrata. V 10 minuti je prisilil Urlin h kapitulaciji. Ta gol je vzpodbudil naše, ki so po 15 minuti pričeli z oblcgunjem Rapidovega golu Napad je izvrstno kombiniral. Stari Moša nu desnem krilu je igral izredno pametno, Valjarevič v centru pa je izvrstno vodil nupad. V 21 minuti je Kokotovič idealno centriral Petroviču, ki je z gluvo podaljšal strel do Vaijarcviea. ta jo oddal žogo Božoviču, ki je torijc za vzgajanje kadra novih potrošnikov fotografskih potrebščin. Je to pravilno? Za namečeU moramo poslušati tudi reklamna predavanja tujih tovarn, ki imajo zastopstva v Jugoslaviji, v tujem jeziku. Kakor da bi ne bilo mogoče najti v vsej Jugoslaviji človeka, ki bi znal zdrdrati tiste puhle reklamne fraze v domačem jeziku, prihajajo k nam vsako leto tujci, zatrjujoč nam v uvodnem nagovoru, da se še niso mogli naučiti slovenščine, da pa se je bodo naučili do prihodnjega leta prav sigurno. Dovtip. da človeka zaboli — toda naša publika ukrivljenih hrbtenic mu ploska in se »dovtipu« zadovoljno smeje. Tudi v tem pogledu moramo poudarili: pn nas je dovolj in bolje strokovno usposobljenih in za temeljita prednvnnjn bolje podkovanih amaterjev, kakor so razni prišleci iz tujine. Naloga zastopstev da to tovarnam v inozemstvu raztolmačijo. Od je kruha, ki jim ga odreže Iz žepov fotoamaterjev, naj .....Ne siti debelega kosa belega Jugoslavija vsako leto odločijo primeren košček tudi za naše ljudi, manjka jih, ki so tega bolj potrebni, kakor tujci! Povečavame nazadnje potresel mrežo nasprotniku. Naši so v premoči Grešijo, ker preveč kombinirajo. V 34. minuti Valjarevič strelju V 55. minuti Pleše prodira center nu desnem krilu, Murjanovič pu s krasnim volejem popravlja na 2:1. V drugem polčasu se je odigrala velika in naporna borba med Rapidom, ki je hotel zmu-gati, in mišim moštvom, ki je hotelo zboljšuti zmugo. Namesto Božoviču je igral Vujadinovič. Obramba je imela mnogo dela z nevarnim Ita-pidovim napadom Branilec Nedeljkovič je imel neprestano pred očmi Binderja in mu ni dovolil nikdar direktnega strela na gol V 15 minuti je kokotovič iz prostega strela zvišal rezultat ua 5:1. V ts minuti je desno krilo Rapida iz ofsida popravilo na 5:2.' V 20 minuti je ak-ciju Petroviču z. lepim strelom /. glavo postavila končni rezultat 4:2. Naše moštvo je v glavnem zadovoljilo kot celota so bili gostje boljši, medtem ko so bili naši individualno v premoči. Naš napad jo pogrošno forsiral igro skozi trio namesto po krilili Krilskn vrsta je igrala preveč obrambno. Najboljši otl naših so bili Kokotovič, Valjarevič in Murjanovič, od gostov pn vratar in Binder. S'užberta vremenska poroč:ta lujskoprometnih zvez Slovenije, JZSS, SPD po stanju z dne 9. januarja 1938. Bled 510 m: —7, barometer pada, pooblačeno, mirno, 30 cm snega, drsališče in sankališče izborno Pokljuka 1300 m: —10, oblačno, 15 na 100 cm podlage. Dovje—Mojstrana 650 mi —7, oblačno, mirno, srež, 35 cm. Polževo 620 mi —1, oblačno, vetrovno, pršič, cm. cm pršiča 20 Mariborski drobiž Maribor, 9. januarja. S. Cecilija Hudovernik. Samostansko druži-Mariboru je zopet obiskala ob šestih je umrla sestra Ce-je dosegla starost 72 Kakor pri snemanju, tako je tudi pri povečn-vnnju odvisen uspeh ne samo od zmožnosti fotografa. temveč tudi od zmogljivosti aparature. Če je povečevnlnik slab, ne pomngn niti ročna spretnost. niti intelekt preko nedostatkov in hib instrumenta, ki mora biti po premišljeni konstrukciji pojiolnoma enakovreden snemalni aparaturi. Naj si zgradimo povečevalniU sami ali pa ga kupimo v trgovini, vedno je gledati na to, da si s slabo konstrukcijo aparata ne nakopljemo boja z za-vratnimi hibami in s tem vnaprej pokvarimo uspeli in užitek, ki ga nudi tehnika povečavanja. Na splošno razlikujemo dve vrsti jiovečevalni-kov: aparate za povečavnnje z razpršeno dnevno svetlobo, in npnrate zu povečavnnje z umetno svetlobo. S širjenjem elektrlčnegn omrežja izpodriva druga vrsta aparatov vedno bolj aparate za pove-čavanje z dnevno svetlobo, ki imajo mnogo nedostatkov in so zlasti za povečavnnje maloslikovnih formatov docela neprimerni. Obširneje bomo opi-snli zato samo aparate za povečnvnnje z umetno svetlobo in so seznanili prod vsem z njihovo anatomijo. t no šolskih sester žalost. Danes zjutraj cilija Hudovernik. Pokojnica let. Rojena je bila 7. januarja 1865 v Radovljici. V mariborskem samostanu je položila 18. januarja 1885 zaobljube. Delovala je na samostanski šoli in učiteljišču kot učiteljica glasbe, podučevala je pa ludi druge predmete, zlasti jezike. Mnoge njene učenke so jo ohranile v hvaležnem spominu kot vzorno vzgojiteljico in učiteljico. Pogreb blage po-kojnice bo v torek, dne 11. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti v Strossmajerjevi 15 na po-brežko pokopališče. Bodi ji Vsemogočni dobroten plačnik, žalujoči samostanski družini in svojcem naše iskreno sožalje! Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl preglednik finančne kontrole v p. Josip Jug, star 69 let. — V visoki starosti 82 let jc umrl v Slovenski 40 Sluga Gregor. Naj počivata v miru! Proslava 25 letnice Legatove šole. Danes dopoldne je bila v prostorih Legatove trgovske šole v Vrazovi ulici proslava 25 letnice tega zavoda. Proslava je zelo lepo uspela. Udeležili so se je zastopnik bana okrajni glavar dr. Šiška, zastopnik knezoškofa stolni kanonik dr. Žagar, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, zastopnik mariborskega župana direktor Rodošek, predstavnik Kri-štofove trgovske šole v Ljubljani inž. Mame, profesorji strokovni učitelji, ki so poučevali in še poučujejo na zavodu ler mnogoštevilni učenci zavoda, med njimi mnogi, ki zavzemajo danes vidna mesta v našem gospodarskem življeniu. Proslava je zelo uspela ter je bil spored posrečeno sestavljen in lepo izvajan. Preiskava o drznem roparskem napadu. Dak-tiloskop mariborske policije g. Grobin je bil poklican na Kapelski vrh pri Slatini Radenci, kier je bil izvršen v noči od 6. na 7. t. m. drzen roparski napad. Štirje maskirani neznanci so vdrli v hišo posestnika, trgovca in gostilničarja Ivana Lu-kovnjaka. Okrog II so se pojavili v stanovanju ter so lastnika Lukovnjaka s samokresi prisilili, da se je dal zvezati. nakar so mu zamašili usta. Izročiti iim je mora! 6000 din v gotovini, potem pa so prebrskali še vse stanovanje ter pobrali razne dragocenosti in opremne predmete v vrednosti 8000 din, tako da znaša celotna škoda nad 14.000 din. Roparji so govorili v srbskem jeziku. Po izvršenem roparskem poslu eo pobegnili ter je bilo do sedaj zasledovanje zaman. Sestavljeni so iz sledečih bistvenih delov: 1. Svetlotesno zaprto ohišje. V ohišju je ena ali več žarnic in okvir za negaliv. Med njim in žarnico je nameščen ali Uondenzor, ali pa opalno steklo Nekateri aparati so opremljeni kombinirano s kondenzorjem in opalnim steklom, aparati z indireUlno svetlobo pa nimajo niti kondenzorja niti opalnega stekla. 2. Objektiv, ki je montiran tako. da razdaljo med njim in negativom v ohišju lnhko spreminjn-1110, to je zdaljšamo ali skrajšamo. 3. injekcijska ploskev, ki mora stati popolnoma paralelno z okvirjem za negativ, nameščenim v ohišju in biti premakljiva, da jo je postavili v poljubno razdaljo od negativa. 4. Tir išče, na katerem sta pritrjena olitsje projekcijska deska. To so sestavni deli vsakega povečevalnika. Najenostavnejši so jiovečevalni nastavki, ki niso nič drugega, kakor svetlotesno zaprlo ohišje z opalno žarnico in opalnim steklom ali kondenzorjem. Zgrajeni so tako, da je mogoče nn ohišje pritrditi snemalno Uamero in jo uporabiti tako tudi za povečavnnje. Poleg teh nastavUov je še dolga vrsta poveče-vnlnikov v najrazličnejših izvedbah z vgrajeno optiko, s kondenzorjem li oplnim steklom, verti-optiUo, s kondenzorjem ali opalnim steklom, vertikalnih in manj priporočljivih horizontalnih, z in-direktno svetlobo, avtomatičnim prirejanjem optike itd. So pa tudi aparati, ki jih lahko uporabljamo kot povečevalnike in kot projektorje, dolga je pa tudi vrsta raznih pri|>omočkov, ki tehniko povečavanja olajšujejo. Če prejšnja lela ni posvečala industrija dovolj pozornosti gradnji poveče-valnikov, je popravila to v zadnjih letih, čeprav m mogočo govoriti o bogzna kakšnem prevratu v gradnji aparatov na zunaj. Izpopolnila jih je z malenkostmi, včasih nnvidezno brezpomembnimi, ki so pa sumnrično vendar le odločilne zn kvaliteto aparatov in s tem ludi povečav. (Dulje.) lnhko in Naša društva Fotoklub Ljubljana. Program za lekoči teden: V sredo tečajni večer za začetnike v klubovem lokalu s pričetUom ob 20. — V četrtek ob 20 seju odbora v klubski sobi knvnrno Union.