Poštnina plačam v gotovini. Leto LXVm., ŠL 10 LJubljana, sobota 12. ]anttar)a 1935 Cena Din 1.- LOfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — InaeraO do SO petit vrst d Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din S.-, večji tnseraO pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO m UPRAVNMTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica Štev. 5 Telefon: 8122, 3123, 8134. 8125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44VL. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon' 8t_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. ališče Male antante • 'v Na včerajšnji konferenci v Ljubljani so zunanji ministri Male antante zavzeli stališče k vsem aktualnim problemom — Mala antanta in rimski sporazumi Ljubljana, 12. januarja, r. Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante so trajala včeraj do 13. ure, nakar so se ministri s svojim spremstvom odpeljali na bansko upravo, kjer jim je bilo prirejeno intimno kosilo, ki se ga je udeležil tudi pomočnik bana g. dr. Pirkma-jesr. Po kosilu so ministri nadaljevali posvetovanja iu sestavili komunike. V veliki dvorani banske uprave so nato vsi trije ministri sprejeli številne domače in tuje novinarje, se z njimi fotografirali ki jim nato dajali izjave o svo- jih sklepih. Ob 17. sta se dr. Benefi in Titulescu poslovila in odšla nato skupno s predsednikom vlade g. Jevtićem peš na kolodvor ter si spotoma ogledovala mesto in njegov« zanimivosti. S tržaškim brzovlakom sta nato odpotovala v Ženevo. Predsednik vlade g. Jevrić se je vrnil na bansko upravo, kjer je sprejemal deputacije, ob 8. zvečer pa se je z beograjskim brzovlakom vrnil v Beograd. Ob odhodu mu je občinstvo, ki se je zbralo na kolodvoru, prirejalo tople ovacije. Komunike Ljubljana, 12. januarja. AA. O včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov Male antante je bil izdan naslednji komunike: »Stalni svet Male antante se je sestal v Ljubljani 11. januarja 1935 pod predsedstvom g. Titulesca. Glavni predmet diskusije sveta Male antante sta bili ocenitev sporazumov, sklenjenih v Rimu med Francijo in Italijo, ter določitev enotnega zadržanja Male antante v tem pogledu. Zunanji ministri Male antante so izrazili svoje zadovoljstvo z rezultati, doseženimi v razgovorih, ki sta jih imela gg. Mussolini in Laval. Smatrajoč, da ti razgovori morejo v znatni meri okrepiti ohranitev in organizacijo miru, so skleniti sodelovati v najiskrenejšem duhu z vsemi zainteresiranimi silami za praktično izvedbo načel rimskih sporazumov, ob istem času pa mislijo tutfi na zavarovanje svojih nacionalnih interesov in splošnih Interesov, katerih zvesta hraniteljica je bila Mala antanta pri vsaki priliki. Izjava ministrskega predsednika Jevtica Mala antanta in rimski sporazum — Sodelovanje z Balkansko zvezo — „ženevski sklep se mora izvesti!44 Ljubljana, 11. januarja. V razgovoru z novinarji je predsednik vlade g. Jev-tić dejal: »Stališče Male antante je ostalo takšno, kakršno je bilo doslej. Iz današnjega stališča se more sklepati, kaj bo v bodoče. To je začetek širše diplomatske akcije v vrsti sporazumov, ki še pridejo za organizacijo miru in konsolidacijo mednarodnih odnošaiev. Akcija Male antante se bo tudi dalje razvijala v duhu sporazumov jn bo ostala odločna pri obrambi m varovanju nacionalnih interesov. Varovali bomo vse svoje interese in zavezniške odnosa je z državami balkanskega sporazuma ter tudi nadalje služIli interesom splošne varnosti in miru. V teku daljnje akcije bomo videli, kai je treba storiti v ta namen.« Na vprašanje nekega novinarja, kaj misli g. predsednik o sklepu Društva narodov, je predsednik vlade odgovoril: »Za nas je ženevski sklep meroda-len. Izvesti ga je treba najodločneje in najvestneie. Od tesra ie odvisno bodoče stališče Male antante.« Pomen ljubljanskega zasedanja Male antante Beograd, 12. januarja, p. Pod naslovom »Pomen ljubljanskega sestanka< komentira »Politika« včerajšnjo konferenco zunanjih ministrov Male antante v Ljubljani in pravi med drugim: Na sestanku zunanjih ministrov Male antante v Ljubljani, na katerem so raz pravi jati o aktualni situaciji po rimskih sporazumih, je bila ugotovljeno popolna soglasnost v vseh vprašanjih. Predvsem je konferenca Male antante ocenila rezultate rimskih sporazumo\ kot koristne in kot važen doprinos zfl konsolidacijo mednarodnih odnošaje\ ter za organizacijo evropskega miru. V tem duhu jih Mala antanta iskreno po zdravlja in jih vzema povoljno v pro-ačevanje. Vodeč se vedno z osnovnim' načeli svoje politike, da kot o r ga niza cija služi ne samo svojim ožjim interesom, marveč enako v polni meri tudi stvari mednarodnega miru in varnosti, je Mala antanta vedno Svoje cilje in svrhe spravljala v sklad s splošnimi in te resi miru in konsolidacije Evrope. Za to je ob vsaki priliki, kadarkoli to ni bi lo v nasprotju z njenimi živli^niskiirv interesi. vsestransko podnirala vsak' akcijo ki je imela za cilj snlošne med narodne koristi ureditve in konsolidacije orilik. Ta odločnost in pripravljenost Male antante, da vedno vztrajno in vdano služi splošnim interesom miru, je prišla i o polnega izraza tudi na konferenci v Ljubljani. Brez pretiravanja se lahke reče. da je nemala zasluga vlad drža\ Male antante da je bil pripravljen te ren in ugodna atmosfera za rimske spo azume. Rimski sporazumi so bili oce •jeni kot važen korak naprej na potu k >rganizaciji miru in mednarodnih odno *ajev. Kakor se vidi tudi iz komunike ja, lahko rimski sporazumi v znatrr meri služijo ohranitvi in konsolidacij miru. Zato so se ministri Male antante. z raža j oč zadovoljstvo nad doseženim7 -ezultati, odločili za sodelovanje v po Tjledu praktičnega u vel javi jenja nače' -imskib sporazumov ob varovanju na ^lonalnih in splošnih interesov. V svojih zjavah novinarjem po konferenci so ministri Male antante podčrtali, da j ■»stalo stališče Male antante isto ter d^ ie bo na^alievala a^eiia v dnhu spora? ima vedno v odlf^"* oKw»mW \n /nivan;' 'acional*"** in sn'eš-i** ln*»r*»sov. I* ava predsednika vlade g. .fevWa je * lpm pogledu še posebno jasna in kate »•orična. Kopnite domače blago! Vpis v spominsko knjigo Ljubljana, 12. januarja. Č. Cim se je včeraj zaključila konferenca stalnega sveta Male antante. so predložili ministrom Titulescu, dr. Benešu in ministrskemu predsedniku g. Jevtiću spominsko knjigo z ljubljanskega gradu. Ru-munski zunanji minister je vanjo v francoščini vpisal naslednje besede: »Stalni svet Male antante je srečen, da se le mogel sestati v mestu Ljubljani, kateremu žeti največje blagostanje in prospeh. Ljubljana, 11. januarja 1935. Titulescu, s. r.; Je vtič, s. r.; Beneš, s, r. P. S. In srečna sva« da s^va mogla pozdraviti našega prijatelja Je vtiča kot predsednika vlade. THulescu, s. r.; Beneš, s. r. Napuljsko gledališče pogorelo Neapel, 12. januarja. AA. Hud požar je uničil gledališče »Teatro .Vuovo*. Skoda znaša več milijonov. Bančna afera izzvala krizo belgijske vlade Bruselj, 12. januarja, g. V zveri z ne-rednostmi, ki so jih odkrili včeraj v De-pozitni banki v Anrwerpnu. je izbruhnila velika ministrska kriza. Notranji minister Van Cauwelaer. čigar sin je upravni svetnik omenjene banke, je na današnji seji I ministrskega sveta podal ostavko, da bi imel pri varovanju interesov svoje rodbine popolnoma svobodne roke. Deklaracija Laval - Mussolini Uradna objava besedila — Vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo se bodo reševala mirnim potom Rim, 12. januarja. AA. Agencija Štefani poroča: Splošna deklaracija, ki sta jo podpisala 7. t. m. šef italijanske vlade m francoski zunanji minister, se glasi: Šef italijanske vlade in zunanji minister francoske republike smatrata, da konvencije današnjega dne omogočajo ureditev glavnih vprašani, ki so z dosedanjimi sporazumi med njimi ostala nerešena, posebno vsa vprašanja o Izvajanju člena 13. londonskega sporazuma od 26. aprila 1915. leta. Dalje smatrata, na? bf se vsa sporna vprašania, k! bi nastala v bodoče med obema vladama, rešila po diplomatski pot? aH pa z določenim postopkom pakta o Društvu narodov m s statutom stainega mednarodnega sodišča, kakor tudi z generalnim aktom o arbitraži. Zato potrjujeta v soglasju s prizadetima vladama, da bosta pospeševali tradicijsko priiatelistvo. ki druži oba naroda m da bosta sodeloval! v duhu medsebomega zaupanja pri ohranitvi splošnega miru. V soglasni s tem sodelovanjem bosta medsebo?no pristopal? k vsem tisthn posvetom, ki bi fih razmere zahtevale. Sestavljeno v dveh fzvodih v R'mu 7. Januarja 1935. leta. — Benftto Mtis-solfni s. r.; Pierre Laval s. r* Velike reforme v ČSR Ministrski predsednik Malipetr o delovnem programu češkoslovaške vlade Praga, 12. januarja, r. Ministrski predsednik Malipetr je sprejel včeraj politične urednike češkoslovaških dnevnikov ter jim dal informacije o delovnem programu češkoslovaške vlade. Med zakonskimi načrti političnega značaja je omenil zlasti zakon o registraciji političnih strank Stranke bodo morale imeti v bodoče vse predpisane organe. Notranja zgraditev in ureditev strank mora biti demokratična. Organizacija strank po načelu »voditelja* bo po tem zakonu prepovedana. Onemogočene bodo vse one stranke, kojih program sloni na nasilni izpremembi državne in politične ali gospodarske ureditve Odstotek glasov, ki iih mora doseči posamezna stranka, se ne bo račun al po skupnem številu oddanih glasov, marveč se bo pri tem upoštevalo tudi oddane glasove po narodnosti, ker bi bile sicer onemogočene vse manjšinske stranke, ki sedaj obstojajo, kakor so madžarska in nemška. V gospodarsem programu vlade je ministrski predsednik omenil predvsem uvedbo 40-urnega delovnega tedna v industriji Vlada računa, da bo na ta način mognče zaposliti 10 do 15 odstotkov več delavstva, kakor dosedaj, kar bo v veliki meri vplivalo na omiljen je brezposelnosti. Končno je izjavil, da vlada resno proučuje tudi predibg češke agrarne stranke o podržavljenju rudnikov Teoretično fe to izvedljivo in upravičeno, ker gre za narodno premoženje, praktično pa je treba stvar zelo dobro proučiti, ker je to resen in zelo dalekosežen problem. škofjeloške nadeve Skofja Loka. 11. januarja. Na včerajšnji seji obcinakdga odbora so azpravljali najprej o stanovanjskih prosto--;h za novega stražnika, potem pa so bile uiobrene na predio« obč. odbornika Zebreta iekatere zastarele proračunske postavke iz 1931 in 19S2 kakor je bilo tako 6 strani )anske uprave zaželjeno. Prekoračene so bi-b v omenjenih proračunskih letih postavke iz gospodarstva, javnih del. zdravstva, irugih stroškov, šolstva in prosvete- Načel-'o je bil sprejet sklep, da dobe Vincarje tekaj novih žarnic, toda občina izraža žejo, naj bi poskrbela elektrarna za nape-iavo. dočim bi tok olačevala občina Za-'ruga čevljarjev je poslala občini pismo, ki *e v njem zavzema za ueotovitev. da-li res ■Iačuje Bafa vsaki občini letno 60-000 Din, akor imenovana tvrdka trdi. Odbor je raz-»pavljal o raznih prošnjah za znižanje na-amnine. in ie prosilcem ugodil nekaj pro-"°nj pa tudi zavrnil Tudi na tej seji se je mnoeo^ govorilo * prošnjah za podpore- Čeprav občinski od-u videva težak položaj prosilcev, mu ie °ndarle. m to pr* naiboliši volji, nemoso* t * ustreči ker za to ni dovolj kreditov Na »»fiativo ^Rdiar^kega iruštva se bo naba 'la škromln'ca bilo oa ie rudi sproženo ^faSanip narrplp ki**r bo mladina sadila •a nomln^ Arn^*»kovp cadikp Ker bo pr' '■♦»»vala nbf^na ^Vofi* Loka svoiih d*>- nHkov ra rBeg v belo deželo«. Po teh njegovih delih 60 napravili film. kjer ?am igra nosilca evropske kulture, krutega kapetana, sleparja in breze rčn^ža. V filmu vidimo, da ie požrtvovalni učenjak brez noge. ker io je izgubi] v teh krajih Zaslužni mož že ve, zakaj je prevzel odurno vlogo kulturono-sca- Zastopnika pisanega zakona in eiviliza* ctje. b'rokratskpga policihVkpga komisarja pa igra znamenit: r^ž'ser W S. van Dvke. ki Je ustvaril tud^ >Tarzana*. ,Trader Hor-na> fn druge na ive? i e. vrnitev k prirodi pridiguioče filme Nekaj mož z eksp^dicij-ske ladie ima vloge ostalih civiliziraneov. vsi ostali so pa pravi Eskimi, ki 5e nikdar niso občutili zveličavne civilizacije In vendar 60 se naučili svojih vlog. da iih občudujemo kakor naislavneiŠe zvezdnike in zvezdnice. Igralo sebe in ne znajo lagati! Najboljšemu lovcu plemena, zares idealno lepemu možu Mali zlorabijo beli možje ljubljeno ženo in jo ustrela- Druge lepotice mu ponujajo prijatelji, vendar Mala ne pozabi svoje žene in Sele po dolgem času vzame drugo. V njegovo ledeno domovino pa pride civilizacija s policijo. Dobri ljudje so, a vendar Malo morajo zapreti, ker je s harpuno prebodel kapetana in maščeval *vujo ie.no. Z nadčloveško muko se izvije iz okova in ure pomagat svojemu plemenu, ki ga iarau: njegove odsotnosti mori lakota. Tudi z belim! možmi je šeL, ker so ga nalagali, da jim preti lakota, in jim hotel pomagati, oni so ga pa zaprli kot morilca. Daleč, daleč beži proti domu po viharni ledeni pu^ravi m med potjo mora pobiti vseh svojih 8 rso\. da si z njihovim mesom obrani življenje, ker je to njegovo življenje po-trebno njegovim bližnjim. Zasledovalci ga skoraj dobite na njegovem domu, odkoder jo povede] svojo drugo ženo na pot v — vernost. Vihar ju vsa sre.ena na ledeni plošči žene v smrt. srečna sta pa tudi zasledovalca, da jima je pob^g.iil. saj ju zmaga vi-čna postava Človečanstva- Film je pretresljiva in prepričljiva slika boja med civilizacijo in srčno kulturo, obenem na najnazorneišp riše običaje najse-vernpjŠp.Ta naroda na svetu v boju s prirodo, lov na kite v malih kajakih, posojeva-nje žen. ki so med niimi prave lepotice prekrasnih, velikih oči, lov na orjaške mrože, ko Eskimi skačejo v njih erede, harpuni-ranie ptic v zraku, boj golorokega Male z volkom, na ti«o?e in tisoče severnih jelenov, k? jih Eskimi love na kopnem in v moriu. bele medvede. prMv/aem pa priprčno družinsko Živlienfo v šotorih iz dragocenih kr>? »t| pa iz snega- 'FA-imn- je dogodek, ki ga ne srn** zamuditi nHcdo. Ratllo kotiček Nedeljski program 7.30 Pomen in potreba kmet. knjigovodstva (.Tamnik Alojz). 8. Sladko ie vince (narodne napitnice na ploščah): En gla-žek vinen, -Hribčki, ponižajte se. Sezidal sem si vinski hram. Moli: Venček narodnih naoftnič, Parma: Zdravice. 8.30 Poročila, ^chubert: Gtoria in excelsis (plošče. 9.00 Versko predavanje (p. dr. Guido Rant). 015 Prenos iz franč. cerkve. 9.45: Kino-orgle na ploščah. — Dubin-Burke: Skozi cvetke poglej na me. Freed-Brown: Pasem iz džungle. Billv-Rose: Dekle posebne vrste. Rose. Linke: Čutim, di o^o-padam. 10.00 Javna higijena (Zajc-H vičeviV 10.20: Zunanji politični pregled (dr Jug). 10.50 Gdč Cankarjeva in a Fraozl pojeta s spremiievaniem radijskega orkestra — vmes radijski orkester — Čajkovski: Pikova dama. fantazija; Glazu-nov: Ej uhnem: Rebikov; Pesem brez besed 11.40 Mladinska ura (Mirko Kunčič). 12 00 Čas radijski orkester (po Želiah) 16.00 Parma* Ksenija (na ploščah)* 17 00 Radijski orkester 19 30 Nac ura 20.00 Čas. jedilni list, program za ponedeljek. 20.10 Comeli«6 Peter: Božične pesmi, po- je ga. Vera Adlešič-Pop o vičeva, vmes rad. orkester — Gluck: Ifigenija v Aluidi; Ur-bach: Handlovo bogastvo. 313) Cas, poročila. 21.50: Sramel kvartet »Erika«, vmes klavirska harmonika (Pesi) in plošče. Katinki Drolovi v slovo Le v spomladi stvarnik, ne nikar!... Ko na Jug leteti so ierjavi, duh tedaj sapuiti mi telo ... Zadnje krizanteme so povesile zale glavice nad grobovi Tvojih dragih, ko si zapuščala svoj mirni domek na periferiji blejskega raja, ob cesti na srečni Zasip, kojega mladi naraščaj si z ljubeznijo in modrostjo vodila iz deških let v resno življenje. Generacijo za generacijo si v dolgih letih vzgojila v mirni vasici, — popeljala učenca iz Šolske klopi na vojaški nabor, v vojno vihro — in učenko iz domaČo hiše v ženi novo naročje. Z nasveti in dejanskimi podporami si pospeševala kulturni razvoj domačega ljudstva. — Ne sa mo domača vas, — ves blejski kot se je obračal do odlične učiteljice, ko je bilo treba pripraviti osnovnošolsko deco za prestop v srednjo šolo — in njenemu spretnemu vodstvu so izšli veljaki vseh stanov, — od priprostega delavca, poštenjaka do visokih dostojanstvenikov. Me, tovarišice njene pa objokujemo v njej najboljšo družico, veselo in zabavno, — družico odkritega srca in odprtih rok, kadar je bilo potreba idejno ali materijalno podpirati naSe težnje. Bivša predsednica društva slovenskih učiteljic ki je v najkritičnejsem času vodila društvene zadeve z vspešno požrtvovalnostjo. Iskreno smo obžalovale, da radi oddaljenosti od glavnega mesta nisi mogla dalje vršiti odlične te uloge. Zapustila si svoj idiličen domek z namenom, da v dneh mrtvih obiščeš ljubljene svojce, in pa, da si ob postrežbi ljube sestre-edinke vzravnaš svoje zdravje. Bilo je prepozno Najskrbnejša nega, niti najod-licnejša zdravniška pomoč niso zmogli ozdraveti Tvojih po toliki neumorni delavnosti razvranih živcev. Mirno, skoro nevidno si zasnivala sen, ki je nevzdramen. _ Zaplakal je blejski raj, zaplakala je idilična vasica, in odposlala dične svoje sinove, ki so njih skrbno duševno mater na nje zadnji poti dvignili na svoje junaške rame ter jo odnesli in položili v hladni grob. čast njim. hvaležnim učencem, in slava njenemu spominu! Tovari šira. Naši skakači povabljeni v Zagreb in Sofijo Ljubljana, 12. januarja. Na Sljemenu pri Zagrebu je zagrebški podsavez zgradil moderno skakalnico, ki bo omogočala skoke od 30 do 40 m.- Svečana otvoritev te skakalnice, ki je šele dru-|ra na teritoriju zagrebškega podsaveza, bo jutri popoldne, k otvoritvi so pa Zagrebčani povabili tudi Smučarski klub Ljubljana, ki bo poslal Sest svojih najboljših skakačev. Drevi odpotujejo v Zagreb Palme, šramel, Dečman, Baebler, Bevc in Klanonik, z njimi pa kot zastopnika JZSS Ante Gridovec m dr. Berce, ki bosta obenem fungirala kot sodnika. Med Zagrebčani vlada za prireditev ogromno zanimanje in pričakujejo, da bo jutri na Sljemenu zbranih več tisoč smučarjev, saj je tudi sneg izvrsten. Na Sljemenu je 70 cm pr-šiča. Upamo, da bodo naši skakači pokazali vse svoje znanje tn z gotovostjo lahko računamo, da bodo zasedli prva mesta. Prihodnjo nedeljo bodo pa na Vitoš planini pri Sofiji Bolgari otvorili svojo prvo veliko skakalnico, ki bo dovoljevala skoke do 60 m. K otvoritvi je povabila Zveza bolgarskih smučarjev tudi JZSS, ki se je vabilu odzval in bo poslal svoja najboljša skakača Novšaka in Pahneta. Hoekey m ledu Villacher SV : Ilirija v soboto ob 20-30, v nedeljo ob 10. Drevt bo na športnem drsališču Ilirije pri bajni umetni razsvetljavi prva letoSnja mednarodna tekma v hockeyu na ledu. Hockev na ledu je med vsemi športi naj-borbeneji. najhitrejši ter najlepši, a pri umetni razsvetljavi -ima še svoje posebna čare. Zato vse večje tekme širom Evrope igrajo v večernih urah. Ker bo zimska sezona najbrž kratka, ne zamudite te redke prilike. Tekma se prične ob 20.30, revanž-na pa jutri ob 10. dopoldne. Vstopnina 10 IMn, člani in dijaki proti izkaznici 6 dinarjev. Spričo velikega zanimanja bo predpro-daja vstopnic danes v kavarni Evropa od 17. do 19. in jutri dopoldne od S-30 do 930. ★ — Smuški tečaj na Polževem bo otvor-jen jutri, če se prijavi dovolj udeležencev. Prijave se sprejemajo še jutri v domu na Polževem. Če ne bo dovolj prijav, bo otvoritev tečaja preložena za nekaj dni. — Skakalne tekme za prvenstvo JASO odpovedane. Ker je na kamniški skakalnici premalo snega in bi bilo skakanje precej tvegano in ker je tudi jutri otvoritev skakalnice na Sljemenu, kjer skače mnogo naših akademikov, so Jutrišnje tekme v Kamniku odpovedane in preložene na poznejši termin. — Alpinistična šola TK Skale se prične v petek 18. t. m. ob 20 v šoli na Ledini. Predavanja bodo vsak torek in petek ob ?0 v šoli na Ledini. Vse prijavljence naprošamo, da prihajajo k predavanjem točno Posebnih obvestil o pričetku šole ne bomo pošiljali. Odbor vabi obenem vse članstvo, da poseča alpinistično šok>, za kar ni treba posebnih prijav. — Na Vogln nad Bohinjem je po novo zapadlem snegu najidealnejša smuka Zadnje vremensko poročilo nravi, da je popolnoma jasno, mraza pa 10° Sedal ko je zavladalo lepo vreme in ko žare julijske Alpe v kristalnem objemu zimske narave, je Voerel ena naših naflepšib rimskih postojank. Pogled 8 Voerla v zasneženo Bohinjsko dolino pa nudi užitek, da se človek težko loči od tega aaineea svpta Zdaj ie natusrodnefše da v len^m prš'ču in sr^žu preživite dneve na Vosrlu. kier boste v Ska-lašk*»m domu imeli vsi udobnosti. Prostora je dovoli — Smučarski odsek Sokolske župe Ljubljana sklicuje jutri ob 10 v župni pisarni na Taboru (vhod od Vojvode Mišica vojašnice) sestanek vseh društvenih smučarskih referentov. Ker so na dnevnem redu valna vprašanja, kakor amučarakl sodniški Izpiti, predavanja, župne smučarske tekme, praktični sodniški Ispiti sa smučarske sKoke, saveane smučarske tekme itd., Je udeležba za vse smučarske referente strogo obvezna. — 2upni smučarski odsek, Bacar, predsednik. — Motosidjftrlng. V nedeljo 20. t. m. ob 14. url popoldne priredi motociklistlčna sekcija Z3K Hermesa na Viču pri gostilni Kušar prvo svoje zimsko tekmovanje — motoekijoring Za to prireditev vlada le zdaj precejšnje zanimanje, slasti ker so za prva dosežena mesta najavljene lepe nagrade ln je upati, da bo v primeru ugodnega terena kar najbolje uspela. — Istega dne ob 10. url dopoldne sklicuje omenjena sekcija svoj prvi redni občni sbor v prostorih gostilne >Keršič< na Celovški cesti, o čemer je članstvo že obveščeno. Novoletna poslanica Organi raci je rugoslovenske nacijonalnc omladine Ljubljana, 12. Januarja. Bratje Organizacije jugoslovenske nacijonalnc omladine vCuvajte Jugoslavijo!« Naša orjimaŠka ideja jc zasnovela po vsej naši lepi domovini. Naši bratje na svojem organizatorienem potovanju v Beo-grad, Skopi jc in Dalmacijo so povsod sklenili sporazum z ostalimi brati ln navdušenje za pravo jugoslovensko idejo. Orjunao vseh naših postojank, ki se v duhu bratstva, orjimaSke delavnosti in državljanske zavednosti dvigajo v novo življenje, vztrajajo v teh novih organiza cijah in se množe novi, neustrašeni borci, vzori požrtvovanja, deloljubnosti in bratske ljubezni, ki krase naš rod in našo zemljo. In ko smo tako stali na vzponu nase delavnosti, da se dvignemo še višje s svojo tvorno močjo za blagor in čast domovine, je ta naša nad vse ljubljena Jugoslavija nenadoma osirotela. Neprijateljski politiki so nam lani P. oktobra umorili našega najdražjega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Vse nas je ena duša, ena misel, iz te duše tn te misli se je tedaj izvil krik groze in bolesti. Pesti so se stisnile, srca zaje-enla. domovina sc je preobrazila v najglobljo žalost. Naš pokojni kralj je nosil v srcu tako silno ljubezen do nas vseh, da je radi te ljubezni umrl. Ta tragedija je pretresla v dno našo dušo, ki drhti šc danes v trpljenju. Prestali smo, izgubili smo. kar smo prisegli čuvati. Zdaj pa se vračamo k z c čet emu ki povečanemu delu na postojankah vse dravske banovine. Strnimo bratje svoje vrste v delu za moč in slavo narodne celote vsega jugoslovenstva. Bistrimo um, krepimo mišice, napajajmo srca z bratsko ljubeznijo. Domovina zovi, evo n-as! Orjunao je vedno pripravljena s skrajnim naporom svoje moči z največjimi žrtvami dokazati, da je njeno delo v življenju m smrti. V tem smislu pošiljamo vsemu članstvu iskrene pozdrave sa kralja in nacijo! Slava Viteškemu kralju T \iediniteTju. 2ivel kralj Peter II. Central, akcijski odbor Orjunao \r Ljubljani Krvav Iconec fantovske bitke Ubijalec pred mariborskim malim senatom Maribor, 12. januarja. Dane« dopoldne se je odigralo pred tričlanskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zadnje dejanje krvave vaške tragedije, katero je povzročil malenkostni prepir med fanti. Pred sodnike je stopil 22 letni delavec Maks Lampreht iz Hajdine, ki se je v jezi tako spozabil, da je potegnil nož in — postal ubijalec. Lampreht je namreč obtožen, da je lani 19. oktobra v Sp. Hajdini z nožem sunil Petra Metličarja v levo stran prsi, pri čemer je rezilo prodrlo v levo prsno duplioo, ranilo pljuča in prerezalo veliko privodni-co, da je poškodovani že po nekaj minutah izkrvavel. Usodnega dne sta se zvečer vTačala obtoženec ln pokojni Peter Metličar v večji družbi od kožuhanja skozi Sp. Hajdino proti domu. Zla usoda pa je hotela, da se je obtoženec spomnil prav tedaj, ko so se mimo vračali z dela. malenkostne žalitve s strani brata pokojnega Petra, Obtoženec je izzval prepir, ki pa se je kmalu spremenil v pravo bitko, kajti fantje so se pričeli obdelavati z letvami. Pokojni Peter Metličar, ki se ni udeležil niti prepira in tudi ne pretepa, je stopil med brata in obtoženca, hoteč ju pomiriti. V tem trenutku pa je oboženec potegnil nož in zabodel Petra v levo stran prsi. Peter, ki je postal žrtev pomirjevanja, je napravil še par korakov do bližnjega studenca, kjer ki je hotel izprati rano. Tu je omedlel in že po par minutah izdihniL Poškodba je bila smrtna in bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Obtožonec priznava dejanje in se zagovarja s silobranom. Obsojeni Lampreht je sunil Metličarja v levo stran prsi, torej proti srcu in se je moral zavedati, da utegne povzročiti poškodba tudi smrt. Dasi obtožencu ni možno dokazati, da bi bil namenoma usmrtil pokojnega, pa je vendar pripisati smrt njegovi malomarnosti. Maks Lampreht |e bil obsojen na 6 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. SOKOL Sokol Ljubljana II ponovno vabi svoje članstvo na glavno skupščino, ki bo drevi ob pol 20. v telovadnici realne gimnazije v Vegovi ulici. Ker bodo na dnevnem redu važna vprašanja, predvsem glede Sokolskoga doma v Trnovpm. je udeležba za vsakogar Častna dolžno«* Zdravo* — Sokolska eota Rosarje ima svoj redni občni zbor jutri ob pol 15 v gostilni >Klo-hasar« ob državni eesti Udeležba za vse članstvo strogo obvezna članstvo matičnega društva na ViČn hrateko caMleno. Zdravo! _ Soknfekn društvo l iuMjans IV ima svoi redni občni zbor iutri oh 9 uri v te-i lovadniri osnovne 5o1p nn Pmlah f"lan«tvo ! pozivamo da ««» ohčnesza zbora udeleži v 1 čimveč jem številu. Zdravo 1 (Bel K • 'LED AR Danes: Sobota, 12. januarja, katoličani Ernest, Bodigoj. Jutri: Nedelja, 13. januarja, katolicaui Sv. Družina, Bogomir. * Današnje priredit % r Kino Matica.* Eskimo. Kine Ideal; Enkrat v življenju. Kino Dvor: Arizonec. ZKD: Potovanje broda »Kraljica Marijam V Palestino, Slovanski plesi in ^p!il ob 14.15 ▼ kinu Matid Kino Šiška: Velika ljubezen mladega priu-ca. SOKOL II. občni t bor ob 19.30 v te lova-1 niči realne gimnazije v V* sovi ulici. ^eiitjikobsko pledalUfe: >HČen njene ek-seelenee-t ob JO.lo Hokej na leda: Villacher SV Ilirija ob 20.31) na drsališču Ilirijo Delavki prosvetni veter »Svobode« ta >Zarjec ob 20 v Delavski zbornici. Prirodoslovno društvo, predavanje univ. prof. dr. Hadžija ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Prireditve t nedeljo Kino Matica: Eskimo. Kiuo Ideal: Enkrat v življenju. Kino dvor: Arizoner. ZKD: Potovanje broda >Kraljica Marija« v Palestino, Slovanski plesi in Split, ob 11. dopoldne v kinu Matira. Kino Šiška: Velika ljubezen mladega pri a ca. sokolsko droltvo Ljubljana IV. glavaa sknpSeina ob 9. v teioTadnirl Solo na Prulab. Villacher SV : SK Ilirija hokej na leda ob 10. dop. na drsališču Ilirije. >< iitjakobsko gledališče ;IIčerki u jene • ek> celence< ob •20.!.~>. Dežurne lekarne Danes in jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg & Kuralt, Gosposvetska cetta 10 in Bolunec ded., Rimska cestu 31. Iz Kranja V soboto 19. januarja ob y2 21. uri v dvorani hotela »STARA POSTA« llava ^ka noč Ples — Originalne dekoracije — Bar l umetniškim programom. Originalni francoski buifet, ki ga bo pripravil znani kuharski mojster g. Babini k. VSTOP PKOST! — Praski kvartet v Kranju. V sredo 10 januarja ob pol 21. bo \ veliki dvorani Narodnega doma komorni večer tvetovno znanega Praškega kvarteta. 1'raski kvarte' se jc imenoval prvotno Zikov kvartet ji ustanovitelju Kihardu Ziki. Ustanovljen j bil aprila 1. 1919. v Ljubljani. Y prvin letjt. jc prirejal koncerte samo v 111» driav, leta 1932. pa si je na glastMAtn lestivalu \ Donaueschinoenu priboril prvo priznanje u.. področju komorne glasbo. Z velikimi hi je prirejal komorne redcfC * Nemčiji, Franciji, Angliji, Švedski in Španiji. L. 192i" SO priredili veliko turnejo po Ameriki. V zadnjem času je prepotoval brancijo. [iS lijo. Švedsko in Anglijo. Slavni umetnisk kvartet bo obiskal Kranj ic 6ctrtic. Prvi« smo ga slišali l. 1921., nato pa se 1. in 1932. Vedno jih je naše mesto najlepš' sprejelo in s tem dokazalo, da ima smisel tudi za najvišjo vrsto umetnost:. Letos bo do mojstri koncertirali najprej v Kranju potem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, potem pa prirede prvo turnejo po Bolgariji Na programu komornega večera v Kranju je najprej A. Borodinov št. 2 D-dur kvar tet. Ruski komponist Borodin (1634.-—fc7. ima zelo melodične skladbe, ki sc jim pu zna tudi vpliv ruske narodne pesmi; *el<< efekten jc /Lasti Nocturno v tem kvartetu Dalje bodo izvajali A. Dvorakov op. 105 As-dur kvartet. Češki skladatelj Dvotak (1841.—19«J4.) je položil temelje češki ko morni in simfonični glasbi. Poznal je tudi Kranj, par poletij pred smrtjo je preživet na našem Jezerskem. Njegova glasba nagiba h klasicizmu in vsebuje mnogo nt mičnih in melodičnih potez slovanskih na rodnih pesmi. Koncert bo zaključen 2 .1 Havdnovim op. 61. št. 5. D-dur kvartetom Haydn (1732.—1609.) je predstav ltelj kla sične komorne glasbe, saj ima nič manj k< 70 kvartetov. Med najbolj znanimi je orne njeni tako zvani Skrjančkov kvartet. Pr«i gram večera je tako izbran, da bo zado voljil najbolj razvajenega muzikalnega iz obraženca pa tudi najpreprostejšega člove ka. Naše mesto naj poka/e. da zna ceniti še vedno mojstre umetnike, ki so že četrti' med nami. Člani kvarteta so Cehi; prot. Vi libald Svejda, llerbert Berger, Ladisl i^ Oerny in Ivan Večtomom. Tudi krani-k Čchoslovaki naj s številnim oMskoni dajo priznanje Praškemu kvartetu. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Sobota, 12. januarja: Vihar v kozarcu. — Red Četrtek premiera. Nede-ja, 13. januarja: Ob 15. uri Žalu/oo: ostali. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ob 20. uri V mar v kozarcu Izven Ponedeljek 14 januarja: Praznik cvetoCih češenj. Red B. Torek, 15. januarja: zaprto. Sreda, 16 januarja: VVaterloo. Red Sreda Četrtek 17. januarja: 2alujoci ostali. Red Četrtek- Petek. 17- januarja; Ob 15. uri Hlapci. Di-jadka predstava. Znižane cen^ od 5 do 14 Din Izven OPERA Začetek ob 20 url. Sobota. 12 Januarja: Dežela smehljaja Izven Gostovanje g. A. Dariana. Cent od 36 Din navzdol. Nedelja. 13 januarja: Ob 15- url Travlata. Izven Cene od 30 Din navzdol — Ob 20 url štirje grobjani. Izven. Cene od 36 Din navzdol Ponedeljek 1*4 januarja: zaprto. Torek 15. Januarja: Mtpmon. Red A. Sreda, 16. Januarja: zaprto Četrtek, 17. januarja- štirje grobjani. Red Sreda. Petek, 18. januarja; zaprto. — Narodno strokovna zveza, podrnžu ca Jesenice prired' *revi ob 7 v Sokol skem iomn plesne veselico katere prebitek je nsmenfen bolnim članom Sodeluje sokolska godba. — VabUeci vsi! Stev. 10 SLOVENSKI It A ROD«, te T2. Januarja T939 Stran S. Nove poštne zna Po osnutkih ing. arh. Omahna in Serajnika je napravila Delniška tiskarna krasne poskusne tlake Ljubljana, U. janaurja. i5e večkrat smo pisali, kakšen križ je s našim poštnimi znamkami. Imamo sicer tudi čez meje naše države sloveče umetnike, a poštne znamke so z malimi izjemami brez umetnostne cene, nekatere so pa cel-, tako nelepe m slabo reproducirane, da so nam v sramoto pred vsem svetom. Spomnimo se samo serije, ki je ikšla ob mednarodni veslaški tekmi, mno^o boljše pa tudi nr««o znamke za tisočletnieo hrvatske^ kraljestva, zoamke v prid spomenika vojnim žrtvam na pokopališču v Parizu ter marsikaj, druge serije, ki je po lijih svet prisilen soditi, da sploh nunarro estetske kul-rure ruti modernib reprodukcijskih sredstev. V Beogradu imamo sicer državno rr.arksmico. ki pa za n io dokazujejo znam- ke, kjer sta vporabila znani izvrstni Jak-čev portret kralja Petra 1L Ker te osnutke naši čitatelji že poznajo iz našega lista in so jih ponatisnili tudi drugi listi in revije, jih nam ni treba več opisovati, pač se je pa pokazalo, da jih je vsa javnost sprejela s pohvalo. Ti osnutki so bili pa tudi v Beogradu tako vseč, da sta bi« umetnika naprošena, naj napravita še nekaj osnutkov. Z veseljem sta svoj talent in izkušnjo posvetila častni nalogi, a Delniška tiskarna, kjer ing. arh. Omahen in mg. arh. Serajnik vodita umetnostni oddelek, je v svoji patriotski vnemi šla celo tako daleč, da je vseh 9 osnutkov celo reproducirala v plemenitem tisku ix vdolbeniine in tako napravila prekrasne poskusne tiske v 12 na jkrasnejsih barvah. ke, da ni kos svoji nalogi, ker ni zadostno opremljena. V našem listu smo objavili odlične osnutke za letalske znamke, ki so jih z eno izjemo napravili slovenski grafiki, državna markarnica je pa te lepe osnutke reproducirala tako, da z letalskimi znamkami ni nikdo zadovoljen. Po znamkah namreč svet sodi estetsko kulturo in napredek tehnike raznih držav, zato so pa znamke za vsako državo zadeva ugleda in prestiža. Na drugi strani je pa vsem državam tudi mnogo na tem, da čim več znamk pokupijo filatelisti za svoje zbirke. Vse države namreč dandanes špekulirajo na račun zbiralčevega žepa, saj znamke državam donašajo ogromne vsote. Seveda imajo pa tudi filatelisti d^T-»er nVrrrs in kumijejo z veseljem le lepe Objavljamo le 6 poskusnih tiskov, ki imajo pa v originalu točno velikost znamke, seveda tudi že perforacijo in pa najelegant-nejše barve, da bi bila ta serija umetnostno in tehniško tako dovršenih znamk čudovita vrsta pravih draguljev v albumu vsakega zbiralca. Tudi za nove osnutke sta umetnika uporabila Jak cev portret mladega kralja en face in pa tudi kraljevo glavico v profilu. Kompozicija znamk in njih izvedba ter apart-ne barve so popolnoma v stilu modernih poštnin znamk, da je izbira, kateri osnutki in barve naj pridejo v poatev za serijo novih poštnih znamk, silno težka, ker so pač vse v resnici male umetnine. Poglejte samo. kako apartna je ozka in visoka znamka s m tennično dovršene znamke. Za znamke, ki jih druge države izdajajo za razne jubileje in kongrese, zlete in druge prireditve, se filatelisti tepo. pri nas smo pa morali pravkar čitati, da zaradi slabe izvedbe nismo mogli spečati niti sokolskih zletnih znamk in smo ogromen ostanek teh znamk morali prodati na dražbi celo pod nominalno ceno, a Sokol bi bil prav lahko dobil milijone zanje. če bi bile znamke tudi male umeraine, kakršna so take znamke v drugih državah. Lepe znamke v čim najfinejši reprodukciji so danes državam vir najlepših in najlažje ter tako rekoč brez stroškov dosegljivih dohodka, zato ie pa vprašanje poštnih znamk tudi zt našo državo eminentno gospodarskega ramena. Predvsem sta se tudi Slovensko filateli stično društvo in naša filatelistična zveza v listih in tudi v Beogradu zavzemala za lepe znamke, ki so dobičkonosne tudi državi, vendar pa doslej le z neznatnim, skoraj le akademskim uspehom, ker smo pri nateča-iu za letalske znamke dobili sicer odlične osnutke zanje, iz markamice smo pa do bili le njih skaze. ki nikakor ne krase albumov in so našemu ugledu le v škodo. Tudi za znamke s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. so se filatelisti pobrigali, prav tako pa tudi naši umetniki, ko sta naša specialista za take stvari ing. arh. Omahen in mg arh. ^.TArn''1c najvavil^ krasne oenut- kraljevim profilom, ki mu tvori nežno ozadje državni grb Jugoslavije. Drugi spet ne bo mogel preh valiti elegantne enostavnosti znamke s kraljevim doprsnim portretom en face. ki jo krasi edino kraljev mono-gram s krono, če pa pogledamo n. pr. znamko s kraljevim profilom in hermelinovim plaščem ter kraljevsko krono, vse na preprostem omamen tal nem ozadju, bomo dali prvenstvo spet tej znamki. Okvirjev pri znamkah sploh ni ali so pa le prav diskretni, drugi pa spet dekorativno vežejo celoto, vendar so pa glavna dekoracija predvsem črke in številke, grb Jugoslavije, kraljev monogram in kraljevska krona, torej sami bistveni deli znamke brez nepotrebne navlake. Vse znamke delujejo nežno, a vendar dostojanstveno, zlasti pa nežne barve poudarjajo mladost mladega kralja. Tudi najstrožji kritik in najbolj razvajen filatelist mora priznati, da sta se v resnici odlikovala oba umetnika, prav tako pa tudi Delniška tiskarna, ki je že z različnimi kolki za Jadransko Stražo in druge organizacije pokazala, da je v tej stroki prva v vsej državi in enaka tudi najslavnejšim grafičnim umetnostim zavodom inozemstva, zato pa tudi želimo, da bi te znamke prišle čimprej v promet m izpremenile dosedanje mnenje sveta o naši grafični umetnosti v zasluženo pohvalo, državnim blagajnam pa odprle siguren vir tako rekoč podarjenih mili ionov. Živilski trg Ljubljana, 12. januarja Gospodinje zdaj niso zadovoljne. Tožijo, da je na živilskem trgu slaba izbira in da se je podražila zelenjava. Sicer je pa tako mrzlo, da ?o opustile celo vsakdanje pomenke ter se jim ne ljubi dolgo izbirati živil. Trg ni tako slabo založen, kot se je zdelo, da bo, čim je začelo snežiti. Zelenjave je sicer malo. vendar je bil danes trg mnogo bolj založen kot v sredo. Sadja je dovolj, izbire pa seveda ni takšne, kakršna je bila pred nastopom mraza. Kljub temu, da jabolka niso več posebno lepa. so še precej poceni, srednje kvalitete lih prodajajo po 4 do 4.50 Din kg. Tako poceni nedvomno niso bila še nobeno zimo. Ce bi bilo toplejše vreme, bi bilo Še več sadja. Pričakujemo lahko, da bo dovolj sadja vso zimo Med zeleniavo prevladuje radič. Sicer je še precej zeljnatih glav, motovilca in špinače. a ne več toliko, da bi se cene ne mogle dvigniti. Prej so prodajali zeijnate elave povprečno po dinarju komad, zdaj po 1.50 Din. Špinača je bila prej po dinarju merica, zda i je po 1.25 do 1.50 Din. Prav tako se je podražil motovileč, ki ga morajo Trnovčanke odkopavati izpod snega, če ca hočejo dostaviti na trg. Vendar se ni treba bati. da bomo pogrešali zelenjavo, ker jo že uvažajo iz južnih krajev Največ imajo uvožene cvetače. ki je še vedno po 5 Din kg. a uvažajo tudi goriški radič in salato. Uvoženo salato prodajajo branjevci na težo ter znaša cena približno toliko, kot če bi prodajali na komade ali merice Krompirja ie dovolj na prodaj, na drobno, po dinarja kg m debelo ga pa ni že teden dni. Perutnine ni biio med tednom, danes je pa bila najlepša izbira. Tudi stojnici z zaklano perutnino sta bili dobro založeni. Cena perutnine je nespremenjena. Jajc je mnogo. Najcenejša so po 1.25 par, tu in tam celo po 5H par. Meščani zdaj ne kon-zumirajo posebno mnogo jajc Po praznikih so se tudi pocenili mlečni izdelki. Zdaj je presno maslo po 18 Din, torej približno za 25 °/« ceneje kot o božiču. Tudi mesarske stojnice so dobro založene, zlasti odkar je mraz. Most iz porfirja Kamnik, 12- januarja Tako ni lahko imenovali novi betonski most v Stahovici, ki je bil te dni izročen prometu. Pri gTadnji tega mosta so namreč uporabljala za betonsko mešanico izključno samo porfirni gramoz. Sicer je znano, da v Nemčiji dajejo pri izbiri kamenja za gradnjo betonskih stavb veliko prednost porfirju, vendar pa pri nas v tem pogledu doadaj Se nismo prišli tako daleč, da bi uporabljali porfirni pesek v betonu, čeprav imamo velike kamnolome dobrega porfirja v Kokri, zlasti pa v Kamniški Bistrici. Nemci, ki z veliko vnemo in priznano iznajdljivostjo študirajo problem izboljšanja cest. imajo več strokovnih listov, v katerih obravnavajo taka vprašanja. Rezultat dolgoletnih izkušenj je tudi dejstvo, da smatrajo za najboljši posipni material za ceste portir, kateremu dajejo veliko prednost ne samo pri posipanju cest, ampak tudi pri gradnji betonskih cestišč, posebno pa poudarjajo Nemci odlične lastnosti porfirja pri gradnji Selezo-betonskih stavb, na katere stavljajo večje zahteve glede nosilnosti in trpeAnostL Most v Stahovici psi Kamniku je adaj prvi primer uporabe porfirja pri ieleaobe-tonskih gradnjah. Ta most je jeseni leta 1933 voda skoro popolnoma porušila, kar pa ni bilo kredita za gradnjo novega, so ga za silo popravili in šele lani v oktobru so pričeli graditi novega. Na mesta prejšnjega lesenega so zamislili železo betonskega. Most je tik pred znano gostilno >Pri Korlnu« v Stahovici. Gradnjo je prevzelo gradbeno podjetje inž. Josip Dedek iz Ljubljane. Ker je most zgrajen nad divjim hudournikom Crno, ki prihaja iz doline izpod sv. Primoža, so morali izkopati globoke temelje za betonsko oporo, za katero so že uporabili porfirni pesek. Tudi železobetonska plošča, na katero je položeno cestišče, je iz porfirnega betona, prav tako pa bodo uporabili porfirni pesek tudi za gradnjo betonske ograje, cestišče pa bo iz porfirnih kock. Tako bo res ves most iz porfirja — kot prvi v naših krajih in menda v naši državi sploh. Na njem bomo pač najlažje ugotovili solidnost materijala, iz katerega je zgrajen, saj bo moral prenesti največji promet med vsemi mostovi v našem kraju. Zgrajen je tik pred razcepitvijo banovinske ceste v dolino Crno in v Kamniško Bistrico. Iz črne stalno vozijo proti Kamniku težki vozovi, naloženi z apnom in kaolinom, ki ga vsak mesec izvozijo po več vagonov, iz korporacijske-ga skladišča v Stahovici izvozijo vsako leto z vozovi in tovornimi avtomobili do 7000 m3 lesa za kurjavo, polovico toliko pa hlodov in desk iz Bistriške doline. Najtežji tovor pa so vozovi porfirnega gramoza, katerega so že letos izvozili iz doline Kamniške Bistrice menda več kakor 1000 m3. Poleg tega pa bo moral most vzdržati velik avtomobilski in avtobusni promet, zlasti sedaj, ko je dograjena cesta v Kamniško Bistrico. Z dograditvijo mosta v Stahovici je bilo ustreženo željam vseh voznikov, ki so morali zdaj tri mesece voziti po ovinku na desnem bregu Bistrice. Zima je sicer ustavila delo. da ni mogel biti most popolnoma dokončan, vendar pa bo cementna ograja lahko počakala do spomladi. Takrat bodo tudi položili na mostu nov tlak iz porfirnih kock Spor med KID in delavstvom LiubUpma, 12. januarja. Kranjska and. družba na Jesenicah je pred dnevi odpustka pet delavcev, ker so kršili delovni red Z odpuščenimi delavci pa se so^derizira vse ostalo delavstvo, ki zahteva, da se odpuščeni delavci sprejmejo nazaj v delo. V sredo 7večer je vršil v Delavskem domu shod delavstva, ki je bil zelo dobro ohiskan. Na shodu se je sklenilo, da 2re dcr>ut:^cii^ delavstva na ravnateljstvo KTH. da se delavstvu v *em pogledu ugodi. Na predlog ravnatelja Delavske zbornice g. Ivana Kopača in tajnika SMR.J g. LeskovŠka je ravnateljstvo KID pris*alo na to. da se sestavi posebna komisije, ki bo proučila to zadevo na razpravah, ki se bodo vršile v Ljubljani. V komisiji bodo zastopniki delodajalcev. Delavske zbornice. Inspekcije dela in sreski pod-naČelnik g. Bizjak iz Radovljice. Delavske organizacije pa so predlagale, naj bodo k razpravam pritegnjeni tudi delavski za-ufmiki z Javornika. Želimo, da bi bile razprave uspešne in da bi se spor v obojestranskem interesu mirno poravnal. Polževo vabi na smuko Stična, 12. februarja. že tretji dan sipa nebo suh prStč na položne dolenjske gričke. Lahko so Polžarji ponosni in zadovoljni, da so na dan posvetitve svojega doma Izprosili od svetega Petra tako obilen snežni dar. Niso zastonj prosili ves december vse svetnike in jim obljubili petfuntno svečo. No, in sedaj imajo smučarji ln smučarke toliko snega, da ga bodo lahko izvažali, če bo treba, tudi v centralno Afriko. Ne pričakujemo zaman, da nas bodo stari in mladi smučarji obiskali z dilcami in uživali rajsko veselje pod okriljem Sv. Duha, ne onega ki ga je mačka nekje v škofjeloških hribih snedla, temveč patrona novega smučarekega doma nad Višnjo goro. Samo Skoda je, da je že davno mrtev naš rojak Jurčič, ker bi imel mnogo snovi za svoje novele in romane. Ovekovečil je soseda na Krav jeku in staro mesto Višnjo goro in ponižno vasico Hudo, pa bi tudi Sv. Duh našel mesto v njegovih zbranih spisih. Potolažiti pa moramo Polžarje le z dejstvom, da so že zastopani v literaturi, in to v športno-tnristični. Mojster BadJura je že v polni meri opravil svojo dolžnost in pripomogel k povzdigu slavne Polžarije. Tudi mi S ticani bi bili radi deležni malo te slave, čeprav se slavni občinski odbor >velike stiske« občane ni čutil toliko prizadetega in vnetega za razvoj belega sporta v svoji občani, da bi bil poslal k blagoslovitvi vsaj enega zastopnika. Priporočamo našim občinskim očetom malo več takta in razumevanja za povzdigo tujskega prometa. Seveda o pustu poslati v Polževo mesto tramvaj in potem po zajčje pobegniti, to je res junaštvo! Kako krasno priliko so zamudili občinski očetje pri slavnostni otvoritvi smučarskega doma. Lahko bi bili navezali stike s predstavniki duhovne, posvetne in športne javnosti! Tako pa nič! Seveda, lahko je doma rogoviliti in se trkati na prsa, ml smo S ticani! Ali treba je tudi pokazati na zunaj pred javnostjo, da gre tudi Stična z duhom časa. Tako pa so zastopniki Stične ostali za pečjo m se niso zmenili za otvoritev novega smučarskega doma. Treba bo pričeti drugačno politiko v Stični, ki bo prinesla korist, ne pa slavno osamljenost. Občinski možje naj si pa zapomnijo, da jim ostala Slovenija ne bo nosila »giufrka, ako se ga Stična brani! Ne oziraje se na gorenj o žalostno konstatacijo nezrelosti našega občinskega zastopstva, bi rad opozoril smu-ško in izletniško javnost na Stično kot izhodišče lepih Trirnskih izletov. Že mojster Badjura je v svojih »Sto izletih« označil Stično kot zelo prikladno iz-letno izhodišče. Stična je že po svoji zemljepisni legi določena za središče belega sporta. Samo žalibože se lokalni magnati ne zmenijo za dar. ki ga jim nudi narava in ki ga je treba izrabiti v svojo korist. Dolenjska je polna prijaznih gričev ln položnih senožett kjer bi se lahko lepo razvilo smučarstvo Iz Stične, od železniške postaje, ob potoku Višnjica preko Muljave in Krke skozi vas Hočevje na Zdensko vas t dobrepolj- dotmo ae proži smučarju toliko raznovrstnega smuškega terena, da se bo ponovno vračal v ta krasni kotiček belega sporta. Lahko pa krene v vasi Hočevje proti zapadu čez naselje D ova gora in pri-smuča preko senožeti na železniško postajo Cusperk. Kdor pa hoče uživati pokrajino ob zeleni Krki, naj pa krene na smučeh pri Krški vasi ob vodi navzdol in jo spremlja mimo Zagradca tja do Žužemberka ali pa še dalje do Novega mesta Lahko pa krene pri Zagradcu čez vodo in potegne turo čez kraški Ambrus in H in je v Struge tn po ravnem dobrepoljskem polju na do-Orepoljsko železniško postajo. Iz Zagradca se pa vrne ali s Simčičevim avtobusom v Stično ali pa preko Sel pod Sumberkom na postajo Radohovo vas, ali pa po kraških ravninicah mimo Doba—St. Vida na postajo Stično. Kdor pa ljubi bolj vzpone, naj jo pa mahne mimo stiske šole na Metnaj in na Obolno h Krjavljevi koči in nato dalje proti šmartnemu in Litiji, ali pa po visokih se-nožetih preko Trebeljevega in Prežganja nad besniško dolino v Sostro ali pa v Za log Tudi smuka od Višnje gore skozi Drago in Hudo mimo Stične do št. Vida ali Ra-dohove vasi bo začetniku nudila mnogo veselja. Smučarske tekme SKJ Program načelništva Saveza SKJ za smučarsko udej- stvovanje v sokolskih vrstah Ljubljana, 12. januarja. Načelništvo Saveza bKJ je izdelalo za zimsko sezono točen program smučarskega udejstvovanja v sokolskih vrstah. Smučarski vodnik za župne smučarske tečaje. Zupe, ki nameravajo prirediti to zimo smučarski tečaj za začetnike ali pa za bolj izurjene smučarje in bi želele dobiti od načalništva Saveza SKJ za ta tečaj brezplačno smučarskega vodnika, naj to prijavijo najkasneje do 15. januarja t. L V tej prijavi uaj povedo, kdaj in kje bo tečaj, za koga bo (za začetnike ali za bolj izurjene) za članstvo ali tudi za naraščaj, in koliko bo tečajnikov. Opozarjamo, da plača vse stroške za smučarskega vodnika načelništvo SKJ edino primerno prenočišče mu mora preskrbeti župa sama. Zlasti žu-pam. ki bodo letos pričele z organizacijo smučarstva, se nudi lepa priložnost, da s tečajem, ki bi ga vodil strokovnjak, dajo svojemu smučarstvo zdravo in dobro osnovo. Smučarski sodniški izpiti. Kakor vsako leto bodo tudi letos smučarski izpiti po župnih središčih. Zupe, ki imajo vsaj po 7 kandidatov naj prosijo načelništvo SKJ za izpraševalni odbor in to najmanj 14 dni pred dnevom, ko hočejo imeti izpit. Obenem s to prošnjo morajo predložiti svoje-ročno pisane prošnje kandidatov, kakor to določa poslovnik o smučarskih sodniških izpitih (objavljen v »Sokolu« L 1932_ str. 197). Praktični sodniški izpiti za smučarske skoke. O priliki smučarske tekme sokolske župe Kranj, ki bo 30. t. m. v Skofji Loki, bodo zopet praktični sodniški izpiti za smučarske skoke, če se prijavi zadosti kandidatov. Župna načelništva naj javijo imena kandidatov načelništvu SKJ najkasneje do 15. t. m. K izpitu se lahko priglase samo bratje, ki so napravili izpit za smučarskega sodnika SKJ. Vse troske trpe kandidati sami. Pozivamo vse tiste brate, da se prijavijo k izpitu, ki čutijo, da so za ta posel sposobni. Vsa druga navodila bodo sledila o pravem Času. Smučarski sodniki in sodnice za IV. smučarsko tekmo SSKJ. Župna načelništva. ki imajo izprašane smučarske sodnike in sodnice, naj prijavijo načelništvu SKJ do 20. t. m. imena vseh tistih, ki bi hoteli soditi pri smučarski tekmi SSKJ. Načelništvo Saveza bo preskrbelo tem sodnikom in sodnicam brezplačno prenočišče in jim povrnilo stroške za vožnjo ITT. razreda osebnega vlaka. IV. smučarska tekma Saveza SKJ. Načelništvo SSKJ razpisuje IV. smučarsko tekmo, ki bo v dneh 2. in 3. februarja v Skofji Loki s temle sporedom: V7 soboto. 2. februarja. Ob 14. uri člani; tekma tričlanskih moštev na daljavo 10 km: ob L5. uri članice: tekma posame/znic na daljavo 5 km. V nedeljo, 3. februarja: Ob S. uri člani; tekma posameznikov v smuku na 4 km; ob 10. uri članice; tekma posameznic v smuku na 2 km; ob 14. uri člani; tekma v skokih. K tekmi tričlanskih moštev na 10 km lahko prijavi vsaka župa poljubno število društvenih ah pa župnih vrst. Ako bi v Skofji Loki ne bilo dovolj snega, se preloži tekma v Bohinj. Tekmovalce in tekmovalke nv-.rajo prig-asiti k tekmi župe s prijavnicami, ki jih bodo v ta namen dobile od načelništva SSKJ. Žrebanje nastopnih številk bo v soboto. 26. januarja t. L ob 17. v Ljubljani v prostorih načelništva. Prijave, ki bi prišle po tej uri, kakor tudi prijave, Id bi ne bile pravilno izpolnjene, se ne bodo vpoštevale. Žrebanje bo javno in sme poslati k temu žrebanju vsaka župa, ki je priglasila tekmovalce(ke) svojega zastopnika. Izven tekme (konkurence) ne bo smel nihče nastopiti. Zdravniški pregled tekmo-valcev(valk) se mora izvršiti že doma pri društvu in mora vsakdo prinesti seboj zdravniško izjavo, ki pa je lahko tudi skupna za vse tekmovalce in tekmovalke enega društva. Navodila glede vožnje, prenočišča in prehrane bodo izdana kasneje. Prijava vseh smučarskih prireditev. Žup-na načelništva naj čim prej javijo načelništvu SSKJ vse svoje smučarske prireditve v letošnji zimi. Pod prireditvami so mišljene vse župne tekme, župni tečaji in župni izleti. V prijavi je treba navesti dan, kraj in vrsto prireditve (pri tečajih tudi ali jc to tečaj za začetnike, za bolj izurjene smučarje ali pa za tekmovalce). Načelništvo SSKJ potrebuje te podatke med drugim tudi zato, da jih bo objavilo. Zupe. ki same nimajo dovolj tečajnikov ali pa primernih vaditeljev za samostojen tečaj, bodo lahko poslale svoje tečajnike v tečaj sosednje ali bližnje zupe. Darila so prepovedana. Vnovič opozarjamo vsa župna načelništva na določilo našega smučarskega tekmovalnega reda in na sklep zbora župnih načelnikov in načelnic, objavljen v »Sokolu« L 1933. str. 288, Id prepovedujeta pri sokolskih tekmah kakršnakoli darila, razen diplom. Smučarski znak. Sokolski smučarji imamo že tretje leto svoj smučarski znak, ki ga pa žal le preredko vidimo, čeprav se bliža število organiziranihi sokolskih smučarjev že številki 10.000. In vendar bi moral vsak sokolski smučar s ponosom nositi svoj znak. saj pokaže s tem, da je član velike sokolske smučarske armade Zlasti pri smučarskih tekmah naj bi župna načelništva pazila na to. da ne bo med vodstvom tekme ne med tekmovalci nikogar, ki bi ne imel smučarskega znaka. Statistika smučanja. Vsa društva, ki goje smučanje naj še to zimo uvedejo za svoje članstvo redno smučarsko statistiko, ki je popolnoma podobna telovadni statistiki. V posebno knjižico naj vpišejo vse smučarje in smučarke, ki se udeležujejo skupne vadbe in izletov, med katere spadajo tudi izleti, ki jih napravijo manjše ali večje skupine društvenih članov z vednostjo društvenega tehničnega odbora. Telov-.dna enota naj bo pri tem ena ura vadbe ali smučanja brez odmorov. Smučarski priročnik. Tehnični odbor »k) pripravlja smučarski priročnik, ki bo imel nekako tale poglavja: Zgodovina smučanja. Oprema, Konzerviranje smuči in maže. Smuške prvine m metodika. Smuško izrazoslovje, Smuške pripravljalne vaje. Orijentacija na zemljišču. Fiziologija smučanja. Prehrana in higijena smučanja. Prva pomoč pri smučanju. Zimska turistika, Kako je urejeno smučarstvo v sokolstvu. Ta priročnik, ki izide še to zimo. bo zlasti dober učni pripomoček za smučarske vodnike, koristen pa bo tudi smučarskim sodnikom in ostalim smučarjem. Izprememba smučarskega tekmovalnega reda. Zupna načelništva vnovič opozarjamo, da se je naš smučarski tekmovalni red nekoliko izpremenil. Vse izpremembe so natisnjene ua posebnem listu, ki se lahko vloži v tekmovalni red. Te izpremembe se dobe brezplačno pri Jugoslovenski Sokolski Matici ▼ Ljubljani. Narodni dom. Zdravo! Iz Maribora — Seznam v mesecu decembru 1934 iz* danih in izbrisanih obrtnih pravic Izdane: Vidovi« Marija, žagarski obrt od hiše do hi£e, Dobosič Jeronim, brivec ln frizer, Kaućić Josipina, trgovina z mešanim blagom na drobno. 1. Mag. ph. Krivec PTanjo. izposoje v a uje filmov, DrexJer Hennina. damska frizerka, Adamovič Josip, trgovi na z avtomobili, avU^mobilnlmi deli, potrebščinami za avtomobile. motorji. kolesi in njih deli ter z bencinom ln oljeni na drobno, Vlach FridoHn, trgovina s tek« tilnim blagom na veliko, Potočnik Anton, izvošček. — 4zbnsaue: Reisman Jera, trg. s sadjem in zelenjavo, Miki Franc, trg. z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Ku-kec Marija, sejmarslvo z novostmi in pa tenti, Pusič Anton, sejmarstvo z manufak turnim in galanterijskim blagom, Baum ročk Artur, trgovs-ka agentura in komisija. Baumruck Kari, trg. agentura, tvrdka Seč ko-Tekstil. d. z o z., trg z manufakturo na debelo, Brezoenik Roman, trg. z govejo fci vino. tvrdka »Theseus«, družba % o. a., trg z drožroi in zdravili na debelo. Prinčič Henrik, trg. i mešan:m blagom, pivom, vinom in sadjevcem v zaprtih steklenicah. Mohorko Jožef, mesar ln prekajevaJec, Marko Franc, tr«. z delikata sami, Smolej Rudolf, agentura in kom. s papirjem in galanterijskim Majrom, Oangl Ljudmila, trg. s klobuki, kepicami in copatami, Zu panr Drago, brivec. Lininger Aleksander, avtoirvošček, Peyer Josip, kamnosek. G<> spodarska zadruga, r. z. z o. z.. Maribor, trg. z mešanim blagom. Cvenkel Pavel, trg z delikatesamJ. Lininger Viljem, trg s motornimi vozili, njih rezervnimi deli ter prodaja lesa. Anton Slavko, obratova nje z avtomatičnimi adresarfl po val k rs ljevlnt Jugoslaviji rer prodaja istih. Bo žif Ferdinand, prevažanje oseb z avtomr bUom po naročilu. Krajne Franc, Izvošček. Skrabl Marija, damska frizerka, tvrdka »Clio«. d z o. z. izdelovanje kemično-teh ničnih zlasti kozmetičnih izdelkov vsake vrste Pevec Ivan. krojač — Dvignite žel. legitimacije! Legit macije žel upokojencev, oddane v prolon gacijo lani v decembru na koroškem ko lodvoru. so dospele Dvignejo naj jih pr1 potniški blagajni A na omenjenem kolo dvoru. — Nocoj bo zaduhtela »Vijolica z Montmartra«. Najprivlačnejša opereta po slednjih mariborskih sezon je nedvomna >Vijolica z Montmartra« Kalmanova glas ba tega dela je barvita, mestoma povsem operna, razgibano dejanje pa je vzeto Iz življenja pariških hohemov. Zaradi izredno velikega uspeha pride ^Vijolica« rud! le tos v abonma ter bo pri vseh predstavah gostovala *pet Rnka Dmzovičeva odlična Članica za-grebske npere, ki je kakor ustvarjena za naslovno partijo tega dela Ostala zasedba je lanska, le barona Rotšil da igra Bojan Stupica Prva predstava bo nocoj za red D Ponove pa ^Vijolico« v nedeljo zvećer — Smuka na pohorskih vrhovih ideal na. Z Mariborske koče In Pohorskega do ma javljajo, da je na staro podlago sapa dk> 60 cm novega snega. Na Ruški koči j> 70 cm, na Klopnem vrhu M cm, pri koo' na Pesku 40 cm ln pri Senjorjevem domu 50 cm novega snega Temperatura na po horsklb vrheh se giblje med 11 ln 16 sto pinj C pod ničlo Številn' smučarji, ki se pohiteli v pohorski smučarski raj, so na ravnost vzhičenl nad snežnim prši čem — Kaj vse ljudje pozabljajo v avtobu sih. V preteklem letu so se našli v mest nih avtobusih naslednja pozabljeni pred meti: 4 ženski dežniki, 7 ročnih torbic, mali kovčeg, velika košara, otroška koša rica. 4 moške palice, moški dežnik v pa lici, velik železni sveder. 6 cevk za kolo rabljen likalnik. moški klobuk, dečia če pica. par ponoSenih ženskih čevljev. p'< tena rokavica, želez batna črpalka ^Onr ven« K 21*. ženska ruta. ženska jopica \r ženska torbica z denarn'co Najdene prenega preko lo cm; cesta do Doma ie -uha ter prikladna za pešce in avtomo-biliste, Dotn razpolaga s toplo zakurjenimi sobami ter nudi prijeten oddih v sredini krasne zimske prirode. — Iz postojank SPD »Zlatoroga« in sv. .laneza so primerne tur« na Planino na Kraju, kjer je preko meter snega ter ie zapadlo na staro podlago SO •in prŠica: izhodišče je najprikladnejše od oroga ki nudi smučariem-planincem s"-»- ,'iehrano in postrežbo po nizkih cenah; Kurjene -obe na razpolago, penzijon i/kili cenah — Iz Kranjske gore Je idnejsa -muška tura k Domu na .i feu kier ie zapadlo 60 cm pršiČa na ki;: meter vi-oko staro podlago. Dom je o krbovan oh nedeljah in praznikih Radi znižane vozne cene na uverenje naj se skupine zbirajo na kolodvoru, ker planinci so v?i prijatelji in znanci Pride originalni ruski velefilm I PESEM NA VOLGI produkcije Sojuzkino : «*Mi>l II.....IPPII IMHMaMMMMfeA — Ivana Podržaja so izročili ameriškim oblastem. Včeraj zjutraj so avstrijske oblast« odpeljale bivšega jugoslovenskega orožniškega poročnika Ivana Podržaja do 'talijanske meje. odkoder ga odpeljejo kara b'nferj: v Genovo, kjer bo izročen ameriškim oblapfem Po mnogih formalnih ovirah so n&sli pravno formulo sa njegovo izročitev In ameriške oblasti bodo zdaj nadaljevale preiskavo, da se ugotovi, ali je Podržaj res umoril Tufversonovo. — Splošno romanje smučarjev na .Polževo. Toliko smučarjev Višnja gora s svojo okolico še ni videla, kakor jih bo jutri. Vse se pripravlja na Polževo, kjer sije danes solnoe, da je prijetno toplo, sneg za smuko pa naravnost idealen tako, da se bodo lahko smučarji jutri pošteno smučali in solnčili. Na Gorenjskem je v dolinah snega za dobro smuko premalo, Dolenjska ga ima pa dovolj, na Polževem ga je skoraj pol metra. Smučarje, člane SPD, ki pohite jutri na Polževo, opozarjamo, da bo zbiral zjutraj na glavnem kolodvoru ravnatelj Zanatske banke g. Rajko Ogrin prijave za polovično voznino. Prijavi se lahko poljubno število članov SPD. Lanske legitimacije 9PD še veljajo. Jutri ob 10.30 odnosno ob 11. bo v cerkvici pri Sv. Duhu služba božja. — Se eden, ki zna dobro vtikati nitke. Vse kaže, da bi se lahko Slovenci uspešno uveljavljali tudi v kovu za rekordi. Komaj smo objavili vest, da je potolčen pri nas rekord Nemca Einbilderja, ki je vtaknil skozi uho navadne šivanke 18 nitk, podjeten Ljubljančan jih je pa vtaknil 19, že se je oglasil g. Anton Zdešar z Viča in nam poslal šivanko s 27 nitkami v ušesu. Pravi pa, da bi vtaknil po potrebi še več nitk skozi uho navadne šivanke. Radovedni smo, kdo bo imel pri tem tekmovanju sadnjo besedo. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v diski. — Telefon 33-87 Willy Fritsch in Trude Marlen v ljubki opereti VELIKA LJUBEZEN MLADEGA PRINCA Za dobro voljo skrbita Ida VVust in Paul Hdrbiger V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. Predstave v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5, 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer. V torek: komična opera FRA DIAVOLO — Nov grob. Na Igu je umrl včeraj po dolgem iu težkem trpljenju mizarski pomočnik g. Ivan K o z i n. Smrt ga je pobrala v cvetu mladosti, star je bil šele 26 let. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalost:, Studenec - Ig št. 26, na pokopališče na Igu. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Driavoznanstvo. Ta knjiga dr. Ogri-na Frana, sreskega načelnika, je izšla lansko jesen v docela novi, predelani obliki. Vsebuje nauk o državi in državni organizaciji in podaja pregledno vsebino upravnih in drugih zakonov. Knjiga je odobrena kot učbenik v srednjih in strokovnih šolah. Nedvomno pa se bo mogla uporabiti tudi na drugih šolah. Knjiga je potrebna tudi raznim uradom, kandidatom za izpite iz uprav nega prava in priporočljiva za vsakogar, ki želi spoznati ustroj države. Založila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Dobi se tam; pa i v drugih knjigarnah. Obsecra 152 strani večjega formata in stane broširan izvod 24, cezan 28 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, zmerno mrzlo vreme. Včeraj je snežilo razen v Ljubljani skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Splita 2, v Skoplju 0.0, v Mariboru ln Zagrebu —2, v Ljubljani —2.6, v Rogaški Slatini ln Beogradu —i, v Sarajevu —7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76*6.3, temperatura je znašala —7.4. _ Z vedeževanjem zaslužila nad milijon Din. V Beogradu se je včeraj začela obravnava proti znani vedeževalki Marije Saj novi, njeni sestri Lizi poročeni Zivkovič in njeni materi Lizi. Za obravnavo vlada v mestu veliko zanimanje, saj je zaslužila Sajnova z vedeževanjem nad milijon Din, kar je pač najboljši dokaz, koliko je med nami še lahkovernih ljudi. Najbolje je nasedla Liza Majer. ki ti je znosila okrog Din 100.000.—. — Samomor starega berača. V gozdu pri Pribiševcu blizu Gjurgjenovca se je obesil 76 letni berač Josip Samer iz Hir-tenthala na Moravskem. Siromak je živel kar v gozdu v jami, ki si jo je izkopal sam. — Neverjeten vandalizem. Med Drav-Ijami ia št. Vidom je te dni ponoči neznan vandal polomil 40 mladih jablan, ki so bile zasajene ob cesti šele lani. Zliko vec, ki ga zasledujeta policija in orožniki, zasluži najstrožjo kazen. — Vlomilska sodrga v Zagorju. V Zagorju ob Savi so na delu neznani vlomilci, ki kar po vrsti obiskujejo hiše in odnašajo vse, kar jim pride pod roko. Pred dnevi so vdrli v shrambo Jožeta Repovža ter mu ukradli 38 suhih klobas in 25 kg masti. Poprej že so posetili kletne prostore Leopolda Flora. Tam so odnesli nekaj jestvin. Iz drugih prostorov pa za okrog 1500 Din perila, moškega, ženskega in otroškega Zmikavti pa se ne uveliavljajo samo v Zagorju, marveč so izvršili več tatvin tudi v okolici. Iz Ljubljane —lj Bela opojnost na dvora. Vsi vemo, kako navdušeni smučarji so mladi naš kralj Peter II. in njegova bratca kraljeviča Tomislav in Andrej, saj jih je naučil smučati naš odlični smučar S. Pelan. Kakor povsod so tudi ha dvoru težko čakali snega in včeraj smo že čitali v >Jutru< o smučarski oblekel, ki jo je znana ljubljanska tvrdka A. Pavlin napravila za kralja Petra II. Ljubljančani, zlasti pa Ljubljančanke so vea včerajšnji dan občudovale elegantno oblekco s ponosom, da Nj. Vel. kralj in tudi Nj. Vel. kraljica mati nosita v Ljubljani naročene obleke, medtem ko bi naše dame imele najraje vso garderobo iz Berlina ali vsaj z Dunaja. Gledalci, ki imajo okus, so pa še posebno pohvalili tudi aparten in eksakten aranžma izložbenega okna, ki ga je z najfinejšim okusom uredil diplomirani aranžer Joža K r u š i Č in pokazal, da se je za lepo a težko nalogo res požrtvovalno zavzel. Smučarski kroj je že snoČi moral v Beograd, kjer se ga danes že veseli naš kralj, medtem je pa že včeraj dobila tvrdka A Pavlin še telefonsko naročilo z dvora, naj dva taka kroja napravi tudi za oba kraljeva bratca. Tako navdušena smučarja sta Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej, da sta najraje v smučarskem kroju in zato morata v letošnji sezoni, čeprav doslej nismo imeli snega, dobiti Še druge oblekce za smučanje. Uslužbenci tvrdke so bili vso noč pri delu, da bosta kraljeviča za Novo leto dobila za-željeni novi smučarski oblekci, in, ko čitate te vrstice, boste v izložbenem oknu tvrdke A. Pavlin na Kongresnem trgu že lahko videli tudi dva srčkana kroja, ki pa drevi že morata iz Ljubljane, da jutri v Beogradu razveselita nestrpno ju čakajoča kraljeviča. Danes ob 4., 7. in 9 »4, jutri ob 3., 5., 7. in 9 '4 uri zvečer vesela opereta Enkrat v življenji? Smeh, godba, petje, veselje, ljubezen Katica Nagy ZVOČNI KINO IDEAL —lj V Lattermannovem drevoredu padajo kostanji. Večina, že nad 100 let starih kostanjev je trhlih Pomladiti jih ne morejo več z obžagavanjem vej, saj so votli ter bi se podrli sami, če bi jih še pustili hirati. Vedno ob močnejšem vetru se krhajo veje in padajo tudi cela drevesa Te dni podirajo trhle kostanje in meščanom naj ne bo žal za nje. Ljubljančani so nedvomno veliki prijatelji narave, ker se jim vsako drevo zelo smili; zaradi teh dre ves pa ne bodo prizadeti, saj bodo vrt^ narji nasadili druga, ki bodo dajala sča-som še lepšo senco in ne bodo nikogar ogražala. —lj V Ljubljani so umrli od 5. do 11. januarja: Drol Katarina, 71 let, šolska upraviteljica v pokoju, Sv. Petra nasip 49, še bor Amalija roj. Cvek, S8 let, hišna po-sestnica, Rožna ulica 5-1. Breskvar Antonija roj. Kaffer, 57 let, žena fin. rač. Inšpektorja v pokoju, Kocenova ulica 7-1. Cebulj Ivana roj. Lampič, 81 let, vdova mestnega uslužbenca. Poljanska cesta 52 Malik Josip, 72 let. železniški inspektor t pokoju. Ciril Metodova ulica 19-1. — V ljubljanski bolnici so umrli: Mole Jožefa roj. Mavr, 67 let, žena peka. Opekarska cesta 32. Kogej Franc, 49 let, delavec, VI-dovdanska cesta 3. Kržan Štefanija, 36 let, zasebnica, Reka 120, ob. Gor. Deeinec. Ku-čovnik Ana roj. Plaler, 44 let, Oradišče 11, žena uradnika drž. žel. Samec Franjo, 18 let, gojenec poboljševalnice, sodni zapori. Vidic Mihael, 4 mesece, sin šivilje, Radovljica 66. Kovče Katarina roj. Ahačič, 40 let, žena pečarskega mojstra, Tvrševa e. 27. Kristan Alojzija, 7 let, hči strojnika, Gregorčičeva ulica 27. Komovec Marija, 65 let, obč. uboga, brez stalnega bivališča. Bajželj Pavla, 46 let, poštna raznašalka, Stražišče 71 pri Kranju. Muller Ivan, 28 let, kovaški pomočnik, Kranjska gora 19, srez Radovljica. stibil Zorko, S leta, Moste, Predovičeva ulica 15, sin kleparja. Ka-dlvec Frančiška, 31 let, žena posestnika. Repnje 54. Restavracija ,'SLON" DANES ZVEČER DOMAČA ZABAVA S PLESOM 1 —lj Plesna šola na Taboru ima svoj redni pouk vsako nedeljo v veliki dvorani Sokolskega doma. Začetek vsakokrat točno ob 20. uri. Pouk bo trajal se ves Januar Ln februar, oziroma tudi marec. Vodstvo plesne šole je v spretnih rokah plesnega mojstra brata J. Kosička. zato na svidenje! —lj Prirodoslovno društvo priredi svoje 2. predavanje danes 12. t. m. v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi (pritličje). Predava g. univ. prof. dr. Jovan H a d ž i o temi >Nekaj iz življenja najdrobnejših živalic našega Jadrana«, dani in prijatelji društva so vabljeni k čim Številnejši udeležbi Začetek ob 13. uri. —lj Smučarski klub Ljubljana, V nedeljo izlet na Polževo. Zbirališče ob 7. na glavnem kolodvoru planinske legitimacije vzemite s seboj —lj »Hčerki njene eksoelenoe«, izvrstno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču dvanajstič in poslednjič daneB in jutri zvečer ob 20.15 Igra je zelo zabavna in je dosegla pri vseh uprizoritvah velik uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra To sta poslednji uprizoritvi v letošnji sezoni. Zato naj nihče ne zamudi prilike, ogledati si to duhovito tn zabavno veseloigro Ker sta bili tudi zadnji predstavi popolnoma razprodani in mnogo ljudi ni dobilo več vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v predprodaji od danes dalje. —lj Jutri ob 10. dopoldne bo v prostorih glasbenega društva >Sloga«, Pražako-va ul. 19. ustanovni občni zbor krajevnega odbora Jadranske Straže Ljubljana - železnica. —lj Uprava Rubađove župe JPS obvešča vsa včlanjena pevska društva, da bo prihodnja redna letna skupščina v nedeljo 7. aprila ob 10 uri dopoldne v Hubadovl dvorani Glasbene Matice, župni koncert pa istega dne ob 15 uri v veliki dvorani TJnlo-na. V skupnem nastopu bodo združeni mešani zbori zapeli dve skladbi: »Tone. soln-ce tone.. .< (P. FerjanČič) in »Pozdrav« (Prelovec). Združeni moSed zbori pa cegovakcK (A. Hajdrich). Natančneje v okrožnicah. Poravnajte letno članarino! — Uprava. —lj Oposarjamo aa umetniško razstava, ki bo v nedeljo 13, L a t Jakopičevem paviljonu; z njo otvarjata sesijo razstavnih prireditev v letošnjem leta gospa in gospod Oeltjen z obsežno kolekcijo slik v olju, akvarelov, lesorezov, risb, radirank, paste-lov in plastike. —lj Nove orgije v Hubadovi pevski dvorani je dobila ljubljanska Glasbena Matica. Orgle bodo posvečene v ponedeljek, dne 14. t, m. ob 20 uri, zatem se pa vrsi redni letni občni zbor Glasbene Matice. Vse člane in prijatelje vabimo ta večer ob 20. uri v Hubadovo pevsko dvorano. —lj Prehranjevalni odsek TKD Aten« priredi v januarju in februarju naslednje enopopoldanske kuharske tečaje: S čim postrežem k čaju. — Led (glazure) pomaranča in citrona. — Kreme, strjenke in zmrzli-ne. — Juhe. Omake. — Majoneze. Informacije daje vodstvo Šolske kuhinje, Prečna ulica 2, vsak dan od 10. do 12. ure. —lj Strelci, pozor: Strelska družina ljubljanska obvešča vse svoje članstvo, da pridne z rednimi sobnimi strelskimi vajami. Sobne strelske vaje se vrse vsak četrtek od 20. (8. zvečer) v spodnjih prostorih hotela >Metropol< pri Mikliču (nasproti glavnega kolodvora). Prva sobna strelska vaja bo v četrtek 17. januarja. Udeležba za vse članstvo obvezna! Pri vsaki vaji se bo izdala večja količina municije revnejšemu čianstvu brezplačno na razpolago. O udeležbi bo vodena točna evidenca. — Uprava! —Ij Občni zbor Glasbene Matice bo v ponedeljek 14. t. m. ob 20. uri v Hubadovl pevski dvorani. Ta večer bo tem pomembnejši, ker se tik pred občnim zborom blagoslove nove orgle, ki Jih Je naročila Glasbena Matica za svojo šolo ln sa državni konservatorij. Glasbena Matica vabi tem potom vse svoje člane, da prisostvujejo domači svečanosti in občnemu zboru. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 18.30 izjemoma kratka vaja vsega mešanega zbora. » —lj Esperantski tečaj na Viču otvori Krožek esperantistov LJubljana v ponedeljek 14. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih društva »Delo in eksistencam v gostilni Oblak. Tečaj se bo vodil po najuspešnejši metodi »Če« bre* učnih knjig. —lj Ali že veste, da nam danes ter jutri pokaže Z. K. D. film Palestino, kamor nas bo popeljal ponosni brod »Kraljica Marija«. Videli bomo še marsikaj drugega. Poleg vsega pojdemo v Egipt pod piramide, od tn na obalo zelenega Nila ter na rob Sahare Marsikdo bo srečal v tem filmu samega sebe aH vsaj znance. Poleg tega nam bo pokasala ZKD še naš Split ali tako, kakor ga Je menda videl le redkokdo. Ta film Je nekaj prav posebno zanimivega Kot dodatek bomo videl! »Slovanske plese«, posnete v LJubljani. Obudili bodo mnogo lepih spominov in željo, da bi se še večkrat srečali pri takih slovanskih prireditvah Tudi v tem filmu bomo videli mnogo naših znancev m znank ter marsikdo tudi samega sebe. — Predstave danes ob pol 3. ter jutri ob 11. dopoldne. —lj Dobrodelna prireditev mestne občine ljubljanske bo 2. marca v vseh prosto rib hotela Uniona. Program bo dnevu primeren In tako pester kot še nobeno leto. Na to op07ariamo že seda] vse občinstvo. —lj Kolodvorska brivulca na peronu se priporoča. Odprta tudi ob nedeljah dopoldne. Bodal ko tmo dobtn prav« slino. Me vidimo, koliko je msadm« v na« dolini. Bo voan okoliških hribih je kar nanaolL Mnogi so si ie preko poietja pripraviti zimsko opremo tn to bo d is i sanke aH pa smučI, nekateri stro komja&ko Malana, drugi zopet docela pri mlttvzbo. Toda to m pomeni, da bi slednja ne bili boljši smučarji od prvih. Nekateri so ie hudo trenirani, dasiravno Je sneg Seie zapadel. Očivldno so s svojimi dllca mi trenirali ie pred snegom. Tako so ee včeraj nekateri mladci spuščali po hud strmini pod žičnico cementnega kaznnolo m a, toda nobeden ni padel. — Tudi amu carski odsek SPD se pridno pripravlja na klubsko tekmo, ki bo v nedeljo Zlu. Start bo ob 4. uri od planinske koče na MrzHci. Tekmujejo lahko vsi člani smu Carskega odseka. Vsak smučar, ki se žel udeležiti teh tekem, se mora prijaviti takoj tajniku smučars-kega odseka SPD, naj kasneje pa 2 uri pred startom na Mrzlic Smuka je izredno ugodna, kakor kaže, bo v nedeljo tutu vreme primerno, zato uteg ne biti ta tekma res zanimiva, ker ne bo posebnih ovir. — Smučarski odsek SPD Trbovlje bo priredil tudi letos fidevnl tečaj za lačetnJke-sniučarje. Tečaj, ki bo v okolici Trbovelj, se začne v ponedeljek dn* 4. t. m. Prijave sprejema tajnik smučar skega odseka, ali pa se naj oddajo v podružnici »Jutra«. — Plemenit dar. Nameščenci tukajšnje krajevne bratovske skladnice so v poča stitev spomina pokojnega rudarskega gia varja g. inž. Vinka Strgarja darovali Proti tuberkulozni ligi znesek 200 Din. — Vojnim obveznikom. Vojaški oddelek občine Trbovlje razglaša: V smislu voj zak predpisov se pozivajo k vojaški zgla sltvi sledeči obvezniki: 1. Vsi v Trbovlje pristojni mladeniči, rojeni leta 1915 ln v letih 1914, 1913, 1912, 1911, 1910, 1909 ln 1908, ki doslej Še niso bih' pri naboru. 2 Vsi r Trbovljah bivajoči in v druge obči ne pristojni mladeniči, rojeni v letih 1908— 1915. Ved obvezniki do 50- leta starosti, k: se vodijo v evidenci kot sposobni, a se ču tljo za nesposobne za morebitno izvrševa nje vojaške službe. 4. Vsi mladeniči, ki so rojeni leta 1917. — Zsrlasiti se je med uradnimi urami (razen nedelj in praznikov) v času od 15. januarja do 15. februarja t. 1. S seboj naj prineso bodisi vojaške Izprave očeta, bratov, krstni ali rojstni list, rodbinski izkaz in domovnico aH karkoli, s čemer se lahko izkaže istovetnost. — Kdor bi se pravočasno ne zglaeil, bo zasledovan in kaznovan v smislu zakonskih predpisov Za pravočasno zglasitev odgovarjajo tudi starši, sorodniki, varuhi, delodajalci aH stanodajalci. Vsa pojasnila daje pisarna vojaškega oddelka v Trbovljah H Celia Danes premiera KEN MAYNARD v cowboyskem filmu A R I Z O N E C Senzacija nad senzacijo ZVOČNI KINO DVOB Predstave danes ob 4., 7. tn 9~ Jutri ob S., 5., 7. ln 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. Tel. 27-30 iz Irbovei] — Prijava dvokoies. Uprava občine poziva vse lastniae dvokoies (biciklov), da prijavijo svoja vozila do konca januarja v občinskem uradu, soba št. L v pritličju. Taksa zmaša skupaj 3ti Din in jo je plačati takoj. Kdor pa tekom januarja kolesa ne bi prijavil, bo norai plačati v zmislu taksnega zakona kazensko takso 76 Din. — Pameten ukrep občine. V kratkem namerava občana nabaviti tako zvane be-raSke bloke, ki jih bodo potem lahko nabavili hišni posestniki, pridobitniki in sploh vsi, ki jim je v zadnjih letih vsakdanja beračka nadloga že presedala. Ta ukrep je bil nujno potreben, ker se je zlasti v zadnjem času dobrodeLnost pod krinko brezposelnosti s strani mnogih dela-mržnih pohajačev hudo izkoriščala. V bodoče se bo moral vsak berač in brezposelni izkazati, v katero občino je pristojen in da je v resnici brezposeln, kajti izkazalo se je, da beračijo tudi taki, ki jih bodisi občine ali pa razna podjetja Ln po sestniki zaposlujejo. V bodoče brezposelni ali berač ne bo dobil vbogajme na roko, marveč li6tek, ki ga bo moral nesti na občino, kjer ©e bo v socijalnem uradu izkazalo, da-li je v resnici podpore potreben. Jasno je, da oni, ki bodo imeli slabo vest, sploh ne bodo nosili takih listkov aa občino, ker se ne bodo izpostavljali nevarnosti, da Jih izleno v domovinsko občino, pa tudi če ne bodo dobil aikjer denarne podpore, marveč povsod le listke, ne bodo dolgo pritiskali na kljuke. Onim pa, ki bodo prinesli listke na občino in se bo izkazalo, da so v resnici podpore potrebni, bo občina nakazala podporo v višini iznosa zbranih listkov. — Tako se bo v občini polagoma urodila kontrola nad beračenjem in prosjačenjem po hišah na edino pameten način, ki bo koristen tako za prebivalstvo kakor tudi za občino. — Se ena proinja kraljevski vladi. Tukajšnja organizacija ju gos lo venski h emigrantov je danes poslala g. predsedniku kraljevske vlade Bogoljubu Jevtifhi brzojavko naslednje vsebine: Emigranti iz Julijske krajine v Trbovljah izrekamo zahvalo za Vaše delo za očuvanje ča6ti našega naroda Prosimo Vas. da zastavite vse sile sa olajšanje bednega položaja j^eoslo-venskib maejšini ..." * » Za veliko Jugoslavijo. - . smo pripravljen* vse žrtvovati organizacija jugOBlovensklh emigrantov, Trbovlje. —e šahovski turnir celjskih tiskarjev se Je pričel v četrtek zvečer v poslopju Delavske zbornice, —< Žalostna statistika. V Celju so bil lani Izvršeni 4 samomori ln S poskusni samomori. Kronika beleži tudi 1 uboj, 2 smrtne nesreče, 4 težke in 18 lahkih tele-ni h poškodb, 181 tatvin, G8 gol nflj tn 28 utaj. V Celja smo fenoli lani tri manjše požare. —c Predavanje o Človeškem egoizmu bo v nedeljo i. t m. ob 9. dopokine na sestanku mladinskega odseka Društva Juro slov. obrtnikov v mali dvorani Narodnega doma. —c Umrla sta v četrtek v celjski bolnici 441etni tovarniški delavec Herman Strasek i bave pri Celju in 43letni brezposelni delavec Prane Stante 7 Lokaril pri St. Juriju ob Jui. žel. —c Porušeni most čez Savinjo pH Lev cu je obnovil mestni tesarski mojster g Prane AJJančič iz Celja, ki Je mora! pri delu premagati mnogo tehničnih zaprek, ker se Je dno strupe pod mostom v zadnjih letih poglobilo. —c Gospodinjska nadaljevalna šola v Vojniku Je uprizorila 5. t. m Zakrajfikovo igro »Pri kapelici« v dobri režiji g. učitelja. Zorka. Snov igre Je vzeta i« trrnetlške ga življenja, zato so kmečka dekleta prav dobro rešila svoje vloge kot ianjice ln perice. Največ aplavza pa Je bil deležen komični vaftki čredni k Jurček (Valldl Oo-renšek). Predstava Je bila dobro obiskana —c Za božično obdaritev revnih tolarjev na Dobrni pri Celju je izposloval narodni poslanec g. Ivan Prekoršek večjo količino blaga. Šolsko vodstvo na Dobrni mu sa to izreka prisrčno zahvalo. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 18. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. Iz škofje Loke — Kmetijsk« filmsko strokovno predavanje, ki bo trajalo blizu dve uri, bo drevi ob 18. v DrusUeneni domu v Skofji Loki. Kmetje in dru^i zainteresirani vabljeni! _ Prijavite sobe in po»telje za sokolske smučarje I Vse škofjeloško meščanstvo je iskreno vabljeno, da pripomore k čim boljši organizaciji župnih in saveznih smučarskih tekem, ko se zbere v našem mestu preko 300 sokolskih tekmovalcev, ne vštevši vseh onih gostov, ki bodo prispeli za Čas tekem k nam. Stanovanjski odsek nujno potrebuje sobe in postelje, pa je vse sokol-stvu naklonjeno meščanstvo naproŠeno, da prijavi razpoložljive prostore br. inž. Matku Hafnerju. Prijave z navedbo pogojev po.>lj' te takoj 1 — Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marij* je praznovala Skofja Loka s službo božjo, ki se je darovala v župni cerkvi Cerkvenemu opravilu, ki so sa zaključile zahvalne molitve :n >Tebe Bosa hvalimo«, so prisostvovali predstavnik^ oblasti in uradov-Na državnih po«lopHh «o bilp izobešene tro-bojnicp na pol droca. — Lep ra»mah Vodnikov^ družbe. Vestni poverjenik Vodnikova družbe n. Hum^r je letoSnie kniige ?e razdelil obenem pa že v znatni meri pobral tud:. Manarino 7n naprei Atevilo naročnikov v Skofji Loki Iti nif»n; n^nosrodnl okolici Tma^n 112 kar i'' za na?«* razmer«* Ippo znamenit1 da so ljudem cenene 'n okrbnn ''rb'-anp Vniiere te kniifevne im^be r«*s v5p?. OoT^nik5. ki b; 5p radi r*cv*rnl! VD vrdafaio P ffntfirti ?o Dm! Prebns?m berač. Dama. vračajoča se iz salona za ne-£ov?n*e lepote: Ob. orrrostlte. tako ste se po-mi?H?i? Ha vas niti spoznal nisem.« Seveda ve dobil prebrisani be-aČ dvotno m?WS?rK>. 4tet 10 /SLOVENSKI NAPODi ravliena vzeti ga. n;so pa bi1e s tem zadrvol:ne oblast', češ. da je ?e omožena. Nina jim ie na vse mogoče načine zatrjevala, da je bila tam v Odesi samo nedolžna strategija, ki je rešila Borisu življenje. Toda oblast je oblast in v takih primerih ne pozna šale. Baronesi so svetovan*, naj se da ločiti, potem se bo pa lahko drugič omorila. Ker ni bilo drugega izhoda, se je lepa baronesa uklonila in zadostila formalnostim. V rue Daru. sedežu dostojanstvenikov ruske cerkve v Parizu, je bil zakon ločen in baronesa je postala princesa Da'alova. Zakonca sta preživela medene tedne ob morju. Nekega dne je pa princ svoji ženi sporočil, da mora nujno odpotovati v Indijo in urediti svoje rodbmske zadeve. Princesa je čakata in čakala, da bi se vrnil v njeno naročje, ker ga pa le ni bik> nazaj, jo jc ubrala za njim v Bombay. Toda rodbina knezov Dalalov je Izmed zadnjih učencev Zaroastrmh naukov in ti Čestflci ognja so odločno odklonili sprejeti v svoj rodbinski krog žensko slovanske krvi. Princesa se je morala vrniti v Francik). ne da bi videla svoiega moža. V Parizu je prišlo potem do sodne obravnave. Pravni zastopnik rodbine Dalalov je trdil, da je bil zakon neveljaven, ker cerkveni do-stoianstveniki nimajo pravice izrekati ločitve. Princesm zagovornik je pa ugovarjal, da na eni strani zakon v l?us'ii soToh ni bil sklenjen, pa rudi če bi b:l sk'en'en. bi ne bil veljaven, kam' po starem carskem zakonu se je moglo dekle omožiti šele s 16. lefom. baronesa je bila pa mVŠa, tako da bi bil zakon sam po sebi neveljaven. In tako je ruska baronesa. zdaj indijska princesa, tožbo dobila. K"ar se na tiče princa, ga še vedno išče tam daTeč za mor-iem svečen'ca ocrnja. tako da le v te: mod<*Hv nravltici težko uganiti, kakšen bo konec. Sven Hedin se vrača Znameniti raziskovalec dr. Sven Hedin. ki je gradil zadnie čase veliko karavansko pot v srednji Aziji, se vrača v Stockholm. Na svojih ekspedicijah je doživel nešteto pustolovščin. V novembru 1933 je r>risp&i v Peking, da bi na- šel po naročilu vojaške vlade najboljšo pot od jugovzhoda proti severoza-padu Azije za zgraditev vojaške ceste, obenem pa da bi proučil razmere v provinci Kansu. Ko je dosegla ekspedicija mongolske gore, jo je zajel strupen mraz in vsako noč so morali kuriti pod avtomobili, da bi se motorji ne pokvarili. Kljub temu so pa nadaljeval pot in lani 6. januarja je dosegel Sven Hedin mesto Mami v Sing-kangu. Tam je pa ugotovil, da so dokumenti, ki jih je imel od vlade, brez vrednosti, kajti v Siangkiangu niso pri- znavali nankinške vlade, tam so neomejeno vladali sovjeti. Znani general Ma je bil poveljnik komunističnih čet. Cim je prispel v Turfan, se je Sven Hedin takoi telefonično obrnil na generala in izposloval dovoljenje, da sme nadaljevati pot proti zapadu. General mu je celo dodelil štiri spremljevalce, ki so pa nekega dne slavnega učenjaka in njegovega tovariša dr. Soderbloma napadli, zvezah in sezuli. Po starem kitajskem običaju je sezut človek obsojen na takojšnjo smrt in tako sta oba učenjaka vedela, da visi njuno življenje na nitki. Šele po dolgih pogajanjih je bila usmrtitev odložena in ekspedicija je nadaljevala pot. dokler ni čez nekaj dni naletela na vojsko generala Ma, ki jo je takoj zasula z dežjem krogel. Sven Hedrn je bil pa preveč previden, da bi na streljanje odgovoril. Kmalu so streli utihnili in začela so se pogaianja. Sven Hedin je zvedel, da general Ma beži pred vojsko nankinške vlade in da nuino potrebuje Hedi-nove tovorne avtomobile. In res je naročil šoferju, naj z njegovim avtom odpelje generala čez rusko mejo. Avto je dobil sicer nazaj, toda bencina je bilo v njem že tako malo, da je komaj še prispel do Urumtshe. Sven He-d;nu se je pa vendarle posreč^o rešiti skice in listine, ki jih ima zdaj kitajska vlada. To so temelji za projektirano vel'ko prometno cesto, k' bo vezala zapadno in vzhodno Kitajsko in ki bo ena najvažnejših cest na svetu.__ Sumlilvo. »Čestitam, čestitam, pravijo, da si dobil prirastek moškega spola.« Srečen oče: »Seveda sem ga. rad bi samo vedel, ali se je slišal njegov prihod do vas.« frank Heller: 15 Sibirski brzovlak ROMAN Ce bi mogel tako igrati v kazini z milijonom! Jakoba Isockega je kar mraz stresel pri tej misli. Z milijonom in njegovim sistemom je bilo mogoče razbiti vse kazine na svetu — pa če bi se namestu tega razbil sistem, bi bilo to slabo za darovalca kapitala. Sistem bi se srofovo ne razbil prej. n-^dno bi treba pr-ndati č?m ore* ZačeT ie nameravati. kaV5n; načrti *o to. toda milijonar ga je kratko prekinil: — Če se s#Hn*a*e 7 menoj, pojdeva namre' v reetavraetio. Jakob T^ocV' ie takoi oritrdM. — Samo nekaj. — je pripomni! mi- Hitlerjevi osebni dohodki »Strassburger Neueste Nachrichten« priobčuiejo zanimiv članek o osebnih dohodkih kancelarja Hitlerja. Hitler dobiva iz državne blagajne ogromne zneske, ki daleč presegajo dohodke vseh dosedanjih nemslcih kancelarjev. Clm ie postal kancelar, je takoj poskrbel, da se je splošno razglasilo, da kot kancelar ne prejema nobene plače, temveč da vse. kar mu gre, razdeli brezposelnim, vojnim invalidom in veteranom svoje stranke. Iz javno-pravnih razlogov mora namreč Hitler kvitirati plačo 45.000 mark letno, pa ves ta znesek razdeli med reveže. V resnici pa ta plača ni nič v primeri z drugimi Hitlerjevimi dohodki. Glavni vir njegovih dohodkov je m bo Še dolgo njegova knjiga »Mein Kampf«, ki jo mora imeti vsak Nemec. Dohodki od avtorskih pravic tega dela znašajo več milijonov mark in zato je razumljivo, da lahko Hitler raz-deti med reveže borih 45.000 mark kan-celarske plače. Razen tega dobi Hitler za kancelarsko reprezentacijo 100.000 mark letno. Pa tudi to še ni vse. Odkar se je proglasil Hitler za vodjo države mu gre tudi vsa plača državnega predsednika, ki znaša letno 100.000 mark in 300.000 mark za reprezentacijo. Nedavno je H:tler odredil, naj mu iznlača;o vse dohodke, kar mu jih gre iz naslova predsednika od Hindenburgove smrti. Hitler dobiva samo iz naslova svojih uradnih funkcij 545.000 mark letno. Največja »ravda 19» stoletja Največji proces preteklega stoletja, ki se ga je udeležil kot zagovornik sloviti francoski državnik Rane Waldeck Roussean v letih 1894 do 1895. se bo znova obravnaval in končno odloČil v drugi polovici januarja pred pariškim civilnim sodiščem. Pred 50 leti se je vsa Evropa zanimala za spor francoskega grofa de Civrvia z mestom Ženevo za ogromno dedščino čudaškega vojvode Karla II. Braunschweig. ki je bi! izgnan leta 1830 iz mesta Braun-schweiga in je več let zalagal londonsko in pariško kronflco s svojimi škandali. V oporoki je določil za univerzalnega dediča mesto Ženevo pod pogojem, da mu postavi spomenik po vzorcu slavnega spomenika ScaLigerov v Veroni in da bo pod spomenikom pokopan. Ženevski občinski očetje so točno izpolnili njegovo zadnjo željo in zagotoviti tako svojim blagajnam 500 milijonov. S tem pa ni bila zadovoljna morga-natična hči vojvode rvarla II. grofica de Colmar, omožena s francoskim grofom Civrvjem. Vojvoda je formalno prizna! grofico za svojo hčerko m jo povzdignil v vojvodski stan z lastnoročno podpisano listino. Grofica je pa nastopila proti oporoki svojega očeta. Ženeva se je branila, češ, da je požar uničil listino, s katero je bil vojvoda priznal grofico za svojo hčerko. Sin Karlove hčerke grof de Civry se je po materini smrti z vso vnemo vrgel v proces in celih 60 let se je boril za ogromno dedščino po svojem dedu. Njegov trud je bil deloma poplačan lani v septembru, ko mu je vrhovno sodišče v Branschweigu priznalo pravice in ko je dosegel, da se bo spor ponovno obravnaval v Parizu. Grof de Civrv je star 83 let in upa, da bo letos dobil največjo pravdo prejšnjega stoletja s pomočjo najslavnejših zagovornikov naše dobe. Bolhe niso izumrle Poročali smo že, da so začele bolhe izumirati. Tako vsaj trdijo naravoslovci, ki imajo dovolj Časa in potrpežljivosti, da se zanimajo o home drugače, kakor naše žene, k '^rajo loviti. Naravoslovci pra\ :a :e bilo boHi v starih Časih bhw več, kakor zdaj. Prof. dr. Albrechi Mase iz Berlina se je tudi zanimal za to vprašanje ln prišel je do zaključka, da sta začeli Človeška in pasja bolha izumirati. Seveda pa še ne moremo trditi, da bi bila ena ali druga vrsta bolh izumrla. Tudi v uredništvo revije »Kosmos«, ki pri-občuje članek o proučevanji omenjenega profesorja, prihajajo priporočene pošiljke bolh in čitatelji jih pošiljajo v domnevi, da so na bolhe razpisane nagrade. To pa ne drži. Vzrok, da je bolh zdaj mani. vidi dr. Hase v modernem stavbarstvu, ki opremlja naša stanovanja s parketi in linolejem a1i pa nam namaže tla s prašnim oljem. Tudi reforma obleke, posebno ženske, igra pri tem važno vlogo. Bolham ne ugaja v perilu iz umeme svile. Poleg tega jim pa tudi podneb'e ne prija. Ne drži pa trditev, da bi bile bolhe že izumrle ali pa da bi jih bila pokončala kuga, ki je razsajala med njimi. Pionir fotografske reportaže Ameriški reporter fotograf Edward N. Jackson je proslavil te dni ?5Ietnico svojega delovanja. To priliko so pohabili ameriški listi, da so priobčili mnogo zanimivih zgodb iz njegovega življenja. Eddie. kakor kličejo prijatelji Jack-sona. spada med prve propagatorje fotografske reportaže. V začetku njegove karijere 1. 1909 so prinašali listi še zelo malo slik in ilustracij, tako da je bilo treba res mnogo poguma, če se je hotel človek posvetiti takemu poklicu, kakršnega si ga ?e bil izbral Jackson. V začetku mu ie šlo zelo slabo 'n ko je izbruhnila svetovna vojna, je moral k vojakom. Poslali so ga na francosko bojišče, kier se ie prvič izkazal kot fotograf reporter. Svojemu listu je pošiljal senzacionalne renortaže, ki so iih začeli posnemati še drugi listi in tako so nostale znane po vsem svetu. Po vojni se je vrnil Jackson v Ameriko in z vso vnemo se je posvetil svojemu poklicu. Kmalu se je oovzpel na eno prvm mest v tej stroki. Njegova fotografska reportaža obsega prave umetnine. Na?večji ponos mu je. da je bil edini reoprter. ki se mu je posrečilo oosneti prizore, ko snreiema nemška deleeaciia od zastopnikov zavezniških držav oogoie miru. To sl'ko so priobčili vsi svetovni Tisti in spada zda* med naizanmifve?še zgodovinske dokument« Tudi kronane glave je oveko-večil rJTdd?e s svorm aparatom. Tako ie leta 1019 v Pimu fotocrafral kralja Viktorja Emanueia m nredsedn:Va Wi1-sona ter kraljico Heleno in \Vilsonovo sod rogo. MUVAJMO IllfiO«! AVMP iVerfa/Ja. 13. Januarji. 730: Tomen ln potreba kmet. knjijo vodstva. 8.00: Sladko jo vtnec (narodne napitnice na ploSčah). 8.30: Poročila. 8JK): Schubert: Gloria ta exce!si« Cplo««)- 9-°°: Versko predavanje. 9.15: Prenot U fraru. cerkve. 9.45: Klno-orgle na ploščah. 10.00 Javna higije.30: Nac. ura. Prva tiskarna m prvi ttal v Orni gori (iz Beograda). 30.00: Prr nos opere iz Zagreba. V odmoru: Ca* j11 poročila, jedilni list, program m torek Torek, 15. januarja. 11.00: Šolska ura: Na meji vcOnega ledu. 12.00: Harmonika in cltre na ploščah 1X50: Poročila. 13 00: Cas, čcike narodne narodne na ploščah. 18.00: Otroški koti ček: Otro&e pesmi. 18.20: Nevesta — bo doča gospodinja. 18.40; Nemščina. IMO: Richard Tauber poje na ploščah. 19.20 Cas. jedilni list, program za sredo. 19.30: Nac. ura: Kolo srbskih sester (ir Beogra da). 20.00; Vokalni koncert ge. Pavle Lovietove, vmes radijski orkesteo-. 21.30: Cas, poročila. 2130: Citre solo. vmes pk> šče. Sreda, 16. januarja. 12.15: Odlomki iz opor na ploščah. 12.50: Poročila. 13.00: Cas, orkester Paul Godwm igra na ploSčah. 18.00: PloSče po željah. 18.30; Pogovor s poslušalci. 19.0O; Sokolska okrožja in njih pomen. 193> Cas. jedilni list, program za četrtek. 19.30 Nac ura: Sum adi ja (iz Beograda V 20.00 Komorni trlo. 21.30: Fantie na vasi. 22.00: Cas. poročila. 22.15: Radijski orkester. 23.00; Esperanto: Naš smučarski rai. četrtek, 17. januarja. 12.15: Operetni venčki na ploscab. 12.50: Poročila. 13.00: Cas, kozaški zbori na ploščah. 18.00: Ksilofon solo na ploščah. 18.20; Smuska ura ljublj. zimsko sport, podsaveza. 1830: Srbohrvaščina. 19.20; čas, jedilni list, program «a petek \9.?0: Nac. ura: Zagorje (\i Beograda) 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Radijski orkester. Perek, 18. januarja. 11.00; Šolska ura: Kako iščemo rude 12.00: Slovenske narodne v duetih na plev-ščah. 1230: Poročila. 13.0O: Ca«, instrum solistične točke na ploščah. 18.00: O ver stvih. 18.30: Radijski orkester. 18.40: Li terama ura: Portreti tz povojne slovenske knitževnosti. 19.00: Radijski orkester 10 20: Cas. jedilni Ust. program za soboto 10.30: Nac. ura: Mirovna konferenci 1910 (iz Beograda). 20.00: Klavirski koncert štiriroČno. 20.45: Slovenske narodne r orkestrom 21.30: <*:as. poročila. 21.V>: R* dijski orkester. Sobofa. 19. januarja. 12.15- Za vsakega nekaj (pestra revi ja plošč). 1230: Poročila. 13.00: Cas, Z* vsakega nekaj (pestra revija plošč). 18.00: Radijski orkester 18.15; Aktualnosti 18.30: Radiiski orkester. 1830: FrancoJči na. 19.20: Čas. jedilni list, program za ne deljo. 19.30: Nac. ura: Vojska in telesna vzgoja naroda (iz BeoaradaV 20.00: Zu nanji politični presled. 20.20: Kuplete poje Makso ReS, vmes dvospevi /a sopran in alt 21.20: C«6, poročila 21.30: Radij ski orkester, vmes harmonika solo. Stroga vzgoja. — Poslušajte, gospodična, kako slav-ček lepo poje. — Ah ... Pojdiva raje odtod, mamca je dejala, da sem za take reč- le premlada. Materine skrbi. Mlada mati po rojstvu prvega otroka: Oh, možiček, če pomislim, da bo hodil najin sinko čez šest let v Šolo, čez 18 let pa na univerzo, me kar strah spreleti, kako hitro se staramo. lijonar v skrbeh. — Ali mislite, da bodo v restavraciji patrulje? — Patrulje? — Da, veste, da bi pazile na tistega norca, ki je pobegnil v Gdinji. Jakoba Isockega je znova spreletel mraz. O čem neJci je fantaziral ta norec? — Norca? — je za jecljal. — Da, sa' vendar lahko postane nevaren. Gotovo so tam patrulje, ki pazijo, da ne pride v restavracijo. — Jaz nisem slišal o nobenem norcu. — je skoraj zakričal Jakob Isocki. — Nihče ni slišal govoriti o norcu. Noben list ni poročal o tem. O kakšnem norcu oa govorite? — Ne razburiajte se, — je dejal milijonar. — slišal sem samo govorice v Gdmji in morda sem jih vzel preresno Vi torei pravite, da niste ničesar slišali? In mislite, da ni tam patrulj? — Ne. ne. ne! — Dobro če je tako. pa pojdiva. M;li>onar ie v«ta! in pobral s peska svo*e imetje, sukneno vrečico, predmet sani T-'Vnba Tt^ke^a. — in v neizmerno začudenje Jakoba Isockega — tudi nanirnato vreč'co. k* ;e ozri ?n nor^da1 na *voV> nbVVo Njegov pogled se je ustavil na sukne- ni vrečici, ki jo je držal v roki, in videti je bilo. da je ni nič kaj vesel. — Fej, kako zoperno je to! — je dejal — Vsi ljudje gledajo to. Toda kaj naj počnem z vsem tem zlatom? So banke odprte? — Ne! Oč' Jakoba Isockega so bile obstale kakor začarane na blestečih zlatnikih, k? so žvenketali v vrečici. — Ali bi bili tako prijazni in bi mi dali za zlatnike bankovce? Jakob Isocki je nemo pokazal svojih 30 bankovcev po sto mark. Milijonan je zadovolmo vzkliknil: — Saj imate več. kakor mi je treba. Ali bi mi dali dvatisoč mark in me rešili te vrečice? Ce bi Jakob Isocki to hotel! Bolj vroče želje še svoj živ dan ni imel. Z drhtečimi rokami je da! prismuknjenemu miliionanu dvaiset bankovcev po sto mark in predel od njega vreč;co Niti preštel ni. kol;ko >e zlatnikov v nji. kakor mu je oredlaga' mi!;jonar Ves iz sebe od sreče je zamahnil z roko, rekoč: — Sa» vam veriamem! Po1 miliiona za dva tisoč mark' Ta Človek n? imel pojma o tečam 2?ve' ie b 15 uri v prostorih gostilne Josipa Pavlina v Trebnjem. Društvo poziva članstvo k uo> ležbi. Zdravo! _ Božični darovi ameriških otrok Tukajšnji podmladek RK je letos sprejel božični dar ameriških otrok in sicer 1 škatlo raznih daril (otroških igračk) neznatne vrednosti. Zato ni soditi teh daril po njih vsebini. pač pa po njihovem vzgojnem pomenu m dobri volji imenskih podmladkarjev. ki so zbirali te da rove z veseljem in ljubeznijo ter nestrpno čakajo odgovora naših podmladkarjev, ki se bodo oddolžili svoum ameriškim tovarišem z razglednicami, albumi itd., z raznimi darili, ki iih z ročnimi deli izde-tujejc sami Od 2S3 prijavljenih odborov podmladka RK v naši banovini, so danla prejeli le nekateri šolski odbori, med nii-mi tu h trebanjski. — Premestita Iz Trebnjega je premeščen v Dravograd-Mežo podpreglednik fin. kontrole g. Žvan Janez, ki je službo v Dravogradu-Meži že nastopil. MALI OGLASI V vneb malin ogiasifi /elja oeseda 50 para. daveK L)ln 2.— Najmanjši znesek za nali »K'as Din davek Din l.— Mali oglasi se piaCujejc takoj pn aaročilu. tanke tudi v znam kaia — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo VVERTHEIM BLAGAJNO kupim. — Ponudbe: Hotel »Slavlja«, Split. PRAZNO SOBO sredi mesta, s posebnim vhodom oddam takoj. Cena zmerna. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 352 DVOSOBNO STANOVANJE oddam za 230 Din v Jaršah 44. V KRANJU Oddam takoj večji lokal na prometnem kraju. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 374 RABLJENO POHIŠTVO za spalnico in kuhinjo kupim. — Ponudbe pod »Mehko ali trdo. Kranj 350« na upravo »Slov. Naroda«. POMOČNIŠKO MFSTO v trgovini meš. blaga išče Turk. Novi kot. Prezid. USNJARSKI POMOĆNIK dober škarjevčar (šerar) dobi takoj dobro stalno službo. — Zglasi naj se osebno v tovarni usnja Pavel Franc Knaflič, Šmartno pri Litiji. 349 NATAKARICO sprejme Mežek, Žirovnica 47, Gorenjsko. _____ — veščo tudi gospodinjstva, išče organist S., pošta Pesnica. KRATEK KLAVIR proda Florjančič, Celje. GRAMOFON znamke ^>His Master«. skoro popolnoma nov. s 35 Ia ekstra ploščami nr prodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 348 .PRODAM POSESTVO Mavric, Ponikve, Studenec pri Sevnici. SMUČI, SANKE, železen štedilnik, linoleum in pisalno mizo kupim. — Ponudbe na upravo >nS1ov. Naroda« pod »Gotovina 364«. STROKOVNJAKA za semensko trgovino, prednost neoženjenost, iščem. — Pogoji ugodni. Potrebna delavnost in glavnica 60.000 do 120.000 Din. — Prijave pismeno na upravo »Slov. Naroda« pod »Semena 372«. NATAKARICO sprejmem. — Ponudbe: Hodnik, Logatec. DEKLE iščem k trem osebam. — Košaro Zdravnkovič, Beograd, Vidinska 40. MOŠKI ZLATO URO in žensko uro z zapestnico — prodam za 1500 Din; mene stane Din 4000.-. - Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 353 SPERANO SPALNICO 10 komadov, proda za 2200 Din L Bitenc, Gosposka ulica 10. 365 VLOzNO KNJIŽICO Okrajne hran. Slov. Bistrica, na 18.500 Din prodamo za 75 % — Opča kreditna zadruga s. o. ., Zagreb, Jelačićev trg 8. PRODAM KANARČKA krasnega pevca. — Poljanski nasip št. 48 (Hrušovar). 366 PSIČEK osem tednov star, križanec (špicl-foksterijer) naprodaj. — Podrožnik, Cesta I, št. 9 (pritličje). OTROBI VOZIČKI globoki od Din 500.-. športni od Din 200.- naprej pri — Kucler & Co„ tovarna otroških vozičkov, Ljubljana, Celovška cesta 28. 373 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. Kavarna do 4. zjutraj odprta. 5/L LEPO PLESKANO POHIŠTVO vam nudimo po najnižjih cenah; naročilo in popravilo. — Velkavrh, mizarstvo, Krakovska ulica 7. 338 NOŠENE OBLEKE čiste in še lepo ohranjene, vseh vrst — kupite in prodaste pri »PROMET«, Napoleonov trg 7 (nasproti križevniške cerkve). 363 Ia ZIMSKA JABOLKA mošanegar, bobovec, bruner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. — Pri večjem odjemu znaten popust. - Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg št. 3. 370 »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine, tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica &t~ 4. 7/L PERNICE izgotovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-, 300.- in 340.- Din. — Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo. Solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 l/L SPALNICE moderne, iz orehove korenine, ter pleskane v najnovejši orehovi Imitaciji in kuhinjske >prave dobite najceneje pri — Andlovlc, Komenskega ulica 34 6/L POHIŠTVO! spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri — Mizarstva »SAVA«, Kolodvorska uUca 18, Miklošičeva, cesta 6. — Telefon št. 2780. 70/T POVRŠNIKE ■»bleke, perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 4/L Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF Iz lekarne DR. G. PICCOLIJA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 65/T OGLAŠUJTE v malin oglasih v »Slovenskei. zarodu« velja vsaka oesed. »o para. davek Din 2.- Naj nanjši znesek za mah ogla. >m 5.-. davek Din 2.- Mai •glasi se plaćulejc takoj; p. .»šti lahke v znam Kan — z> odgovore mallb oglasov treh. priložiti znamko LEPO DVODRU2INSKO VTLO z mesarijo, dobro vpeljano, velik vrt, na periferiji, zelo ugodno prodam. — Ponudbe prosim na upravo »Slov Naroda« pod »Ugodna hipoteka 309«. KOMPLETNE SMUČI n sanke kupite najceneje pri tzdelovalcur Fajfarju, Ljubljana Trnovska ulica St. 25. — Telefon 34-10. 322 Če oddajate ali «ščete stanovanje rglaAujte v »Slovenaca Ni rodo« — K*wh1h 'i .-»r para »RAZUMEVANJE!« Prosim, dvignite pismo! A. G. 367 V UPRAVI «SLOV. NARODA« dvignite sledeča pisma: Božič 1934. Denar, Ljubljana 3019, Lipa 2000. Ljubezen diskretnost, Manjša trgovina 350, Mleko, Ne izpod 40 let 3075. Podružnica 3151, Poštenost 275, Pisarna 3073, Polno jamstvo 2847, Razumevanje, Sreča 297, Takoj prodam, M. T. J. 3031, Ugodna hipoteka 309. V dobrem stanju 3485. Zaslužek 3281, Znanje nemščine, Zajamčeno 2564, 3461, 3151. 3843, 3605, 1003644, 125/3033. Inserrajte v „Siov. Narodu" PREMOG. DRVA, karbopaketi — Slovša Fran, Kolezijska ulica 19. — Telefon št- 3934 68/T Loden za smučarje, tudi za lovce nudi ugodno OBLIČLLNICA ZA SLOVENIJO, Ljubljana, Tyr£e-va cesta št- 29. — Do preklica prodaja manufakturo tudi na hranilne knjige, članice Zadružne zveze. 369 Jabolka prvovrstna, sortirana — po nizki ceni na zalogi pri Gospodarski zvezi LJUBLJANA, Tvreeva c 29 sladke, sočne in poceni prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani 333 NAROČAJTE 0 C0 #0P MESEČNA NAROČNINA DIN 12.- Mag. št. 1832/35 Razpis MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI razpisuje za MESTNI POGREBNI ZAVOD DOBAVO KRST ZA L. 1935, in sicer: 1. 300 navadnih poševnih lesenih krst, 2. 200 polizbokanih lesenih krst, 3. 80 kovinskih vložkov brez okenca, deloma z okencem iz pločevine št. 11. 4. 1000 kg sveč raznih velikosti in težine. Tozadevni podatki, pogoji itd. so na vpogled pri Mestnem pogrebnem zavodu, Ambrožev trg št. 7 med uradnimi urami. Pravilno sestavljene, kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do 19. januarja 1935 do 11. ure dopoldne pri Mestnem pogrebnem zavodu, Ambrožev trg St. 7. Pri oddaji dela pridejo v poStev le za taka dela upravičeni obrtniki. MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI, dne 10. januarja 1935. Predsednik mestne občine: Dr. Dinko Puc L r. ■B Velika inventurna prodaja? Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljnikd itd. — po izredno nizkih cenah. !! SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA !! A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 3r Makulatura! papit prođe r^rava ^Slovenskega Naroda*', Ljubltana Knaflievp ulica -tev. $ V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je dne 11. t m. po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 27. letu starosti mirno v Gospodu zatisnil svoje oči gospod IVA* KOZIJ* mizarski pomočnik Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 13. januarja ob 15. uri iz hiše žalosti, Ig-Studenec št. 62, na pokopališče na Igu. Ig-Studenec, dne 12. januarja 1935. Žalujoča ŽENA, STARŠI, SESTRE, BRAT in ostalo sorodstvo. %uxxxxxxxxxxxxxxnr~ Vsi v gostilno ,Trnovski zvon4.' Domače koline in sveže pečenice, kakor tudi druga izvrstna jedila. — Pijača prvovrstna: Se priporoča VINKO BAUS. **>lasi v ^Slovenskem Narodu4' imalo velik usneh! Siva!ni stroji od Din 160c naprei Otroški vozičk od Din 2Ui' naprej Dvokolesa od Din 950 naprej »Sachs motorji oo Din 5000.- CemKi trar.ko naprej - pn Ceniki tranRoi »TRIBUNA« F BATJEL LJUBLJANA KarlovAka c 4. Razpis MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI razpisuje dobavo pisarniških potrebščin za leto 1935 za mestne oddelke in podjetja. Dobavni pogoji Ln vzorci se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12. Pravilno Kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gospodarskem uradu soba št. 12 do 30. januaris 1935 opoldne. Ponudbe morajo biti zapečatene m opremljene z nadpisom »Pisarniške potrebščine za leto 1935«. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.