P« Miti prejemu: u «slo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , «etrt , , 6,50, mesec , 2,20, V «pravalitvu prejemal« i* celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10, — , oetrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 li na mesec. Političen list za slovenski narod. Narofialnt in liuerat ■prejema upravaiitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 8. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Urodniitvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsakdan, uvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 278. V Ljubljani, v torek 3. decembra 1901. Letnik XXIX. Vprašanje ljubljanskega vseučilišča v državni zbornici. Dunaj, 2. decembra. Vse kaže, da vlada išče povoda za razpust poslanske zbornice. Dr. pl. Korber si je postavil obroke za rešitev raznih vprašanj. Tako je računal, kar je v svojem govoru dne 17. oktobra tudi izpovedal, da parlament še pred Božičem ustavno odobri državni proračun. Na to naj bi po novem letu zborovali deželni zbori in koncem sušca naj bi poslanska zbornica pričela z razpravo o avstro-ogeraki nagodbi in o trgovinskih pogodbah z Nemčijo in Italijo. Ta kalendarij torej si je sostavila vlada in ga skušala z vsem moralnim vplivom in pritiskom tudi vzdržati v zbornici. Toda zbornica je nepreračunljiv ustavni faktor in še vsak kalendarij se je motil, čas seveda poteka. Tri tedne imamo še do Božiča; proračunski odsek sicer marljivo, a tako »temeljito« dela, da niti dobre polovice proračuna ne reši v tem času. zbornica pa si je dala posla z nujnimi predlogi. Ni čudno, da nerveznost vznemirja vladne kroge. In danes se je bil položaj tako poostril, da smo Btali neposredno pred razpustom državnega zbora, ker vlada vidi, da na noben način ne more izpolniti svojih obrokov. Vlada bi seveda v tem slučaju razpustila ali vsaj odgodila državni zbor ter si s § 14. dovolila državni proračun. Ta račun pa so ji danes prekrižali slovenski poslanci. Kakor znano, bi moral danes priti na vrsto nujni predlog glede vseučilišča v Ljubljani. To priliko bi bila vlada porabila, da izvrši svoj načrt, in si oprostila roke. Ker so nemške stranke odklonile ponudbo, naj bi se namreč naš nujni predlog brez prvega čitanja odkazal šolskemu odseku, šli so danes pred začetkom seje dr. Šusteršič, dr. Fer-jančič in dr. P loj k predsedniku grolu Vettru ter mu izjavili, da dajo prednost prvi točki dnevn. reda, to je, kmečkim zadrugam pred nujnim predlogom glede vseučilišča, toda le s tem pogojem, d a noben nujni predlog ne pride preje na vrsto. Ta zahteva je spravila vlado v veliko zadrego. Ko bi namreč zbornica pričela z razpravo o kmečkih zadrugah in bila torej pri dnevnem redu, ne imela bi povoda za razpust zbornice. Zato je hitro storila proti-potezo. Izposlovala je, da so levičarji predložili nujni predlog, naj se budgetni provi-zorij v prvem branju takoj vzame i razpravo. S tem bi se pogoj, pod katerim so slovenski poslanci zapostavili svoj nujni predlog, ne izvršil, in takoj danes bi se morala pričeti razprava o vseučilišču v Ljubljani, d tem pa bi bil dnevni red zopet odložen — ad calendas graecas. Nastale bi torej razmere, kakor si jih vlada v svoji zadregi želi. Toda slovenski poslanci so hitro uvideli past ter se ji izognili. Dali so namreč prednost nujnemu predlogu glede budgetnega provizorija ter vladi izpodmaknili zopet V6ak lormalni vzrok za razpust državnega zbora. To je tudi edina pot, da se omogoči rešitev zakona o kmečkih zadrugah, za katere se vlada prav nič ne ogreva, četudi kaže, kakor da bi jih hotela. Pogajanja, katera eem le kratko obrisal so se vršila do 4. ure, dočim so mejtem zapisnikarji čitali razne peticije in predloge. V zadnjem hipu torej se je stvar nekoliko razmotala in gospodje ministri so po vrsti pričeli odgovarjati na razne interpelacije do konca seje ob *)i6. uro. Ker se zbornica ni zmenila, kaj čitajo zapisnikarji, je poslanec vitez B e r k s vložil prošnjo okrajnega zastopa celjskega za vseučilišče vLjub-ljaniter predlagal, naj se prošnja natisne v zapisniku današnje seje ter brez razprave izroči šolskemu odseku. Predsednik je dal predlog na glasovanje in ker navadno nihče ne posluša ali v šumu ne razume predlogov, je bil predlog poslanca Berksa v resnici sprejet. Torej je vsaj na ta način prišlo vseučiliško vprašanje v odsek, ki more sedaj že na podlagi te prošnje staviti primeren predlog. Dnevni red je torej sedaj ta: Jutri ima zbornica sejo. Prva točka dnevnega reda je prvo branje budgetnega provizorija; druga točka razprava o kmečkih zadrugah, tret|a točka naš nujni predlog glede vseučilišča. Torej pride ta nujni predlog na vrsto neposredno pred drugim branjem budgetnega provizorija. Tako so danes stvari, ki so vladi silno neprijetno. Ta ali bodoči teden se odloči. Državni zbor. Dunaj, 30. nov. 1901. Dne 17. okt. se je zbrala poslanska zbornica, a do danes ni prišla na vrsto prva točka dnevnega reda. Ministerski predsednik je že pri raznih prilikah z vso svojo zgovornostjo opozarjal na nevarnosti in škode, ki jih trpi in bode čutila država, ako se vsaj v zadnjem trenotku posamezne stranke ne vzdramijo ter odlože orožje nagajivosti in nestrpnosti. Vladna glasila so te dni poslancem naravnost pretila z novimi volitvami. Toda take pretnje po naši sodbi ne morejo koristiti stvari, ker oplašijo le nekaj zajcev, zavednejše in trdovratnejše može pa le podžigajo, da vstrajajo v zasedi. Ta teden je ministerski predsednik tudi malo prihajal v zbornico ter na vprašanja o svojih na-daljnih načrtih odgovarjal z vidno nevoljo in resnostjo. Od strank no vsprejema nobenih željA, in zahtev, vse prepušča parlamentu, da si sam pomaga iz mlakuže, v kateri brodi že tedne in todne. Pred zbornico vihrati dve veliki črnožolti zastavi, kateri je vihar razčesal v trakove. Ti dve zastavi sta vidno znamenje zmedenih razmer v zbornici. Ni ga moža, ki bi mogel s svojim vplivom napraviti red ter ladijo potegniti iz vrtinca v naravni tok. Stranko hodijo po grmovju svoja pota ter se kakor bursko čet» izogibljejo javnemu boju in odklanjajo vsako premirje brez koncesij. Kdo pa naj dovoli koncesije? Gotovo ne oni, ki se za svoj dom, za staro svojo pravdo borujejo v bedi in pomanjkanju le iz ljubezni do svojo ožje in širše domovine. Ti ne morejo dajati koncesij, ker morajo le zahtevati pogojev za svoj obstanek. Ako nemške stranko dovolijo Cehom znani dve zahtevi, v istem trenotku se poležejo viharji in raztrgajo sivi oblaki nad parlamentom. Češko - nemško vprašanje je vedno ona mrtva točka, k ovira normalni razvoj državnega telesa ter provzročuje krize. Mnogo se je pisalo in govorilo o tem vprašanju. Do danes še ni bilo moža, ki bi razrešil ta vozel. Danes zopet mirneje sodijo o razmerah. Te so sicer še vedno resne, a ne še obupne. Razni mešetarji se tolažijo, da drugi teden zbornica prične z dnevnim redom in da tudi proračunski odsek pospeši svoje delo. Gotovo pa je, da odsek pred Božičem ne dovrši proračuna in da bode vlada morala zahtevati provizorij. Razprava v odseku o proračunu nauč-nega ministerstva, o dispozicijskem zakladu in o provizoriju pa so zopet čeri, ob katerih ladija lahko zadene. Zato je verojetno, da ima dr. pl. Korber že v miznici najvišje dovoljenje za razpust zbornice. In kaj potem ? Ako so nove volitve izvršb po starem vo-livnem redu in nova zbornica najde stari opravilnik, potem se razmere ne zboljšajo. Mogoče, da pride na površje nekaj novih mož, a nasprotja ostanejo ista. Dokler mej Čehi in Nemci ni sprave ali vsaj premirja, ne pridemo na suho. Čehi sploh zagovarjajo stališče, da je Praga pravo mesto za razgovor. Nemci zopet nočejo Blišati o spravnih razgovorih v češkem deželnem zboru. Torej ne preostaje druzega, nego da vlada izda pravičen jezikovni zakon. Tako ugibljejo razni proroki, ko Damoklejev meč visi nad parlamentom. 230 proti 7. Včeraj so torej v zbornici agrarci moralno zmagali z 230 glasovi proti 7. Zbornica je izrekla željo, da so žitna trgovina na borzi prepove. Nas sicer veseli, da se je vsaj v tem vprašanju zjedinila ogromna večina poslancev, toda posebnega vspeha ne pričakujemo. Odsek je dobil nalog, da v šestih tednih izdela načrt zakona v smislu sklepa. Prvič jo vprašanje, ali bodo čez šest mesecev zbornica sploh skupaj. Dalje pa je znano, da mnoge predlogo pokopljejo v odsekih. In ko bi konečno odsek tudi izdelal načrt zakona, in bi ga tudi zbornica odobrila, pade skoraj gotovo pod mizo v gosposki zbornici. Vlada se namreč odločno protivi prepovedi trgovino na obroke in hoče le nekatere premembe. LISTEK. Pismo iz Južne Afrike, Priobčil P. K. G. D urban, 26. okt. 1901. (Dalje.) Abesinski šejk. Dar-es-Salaam. Danes sem se seznanil na ladiji z nekim Abesincem, kateri potuje po kupčijskih opravkih v Beiro. Mož je krasne rasti, za glavo večji od mene, in jako izobražen. Gladko govori angleško, francosko, italijansko, portugiško, arabsko in zuaheliško. Tudi tropična nadarjenost! Vprašam ga, v čegavih rokah je kupčija ob rudečem morju, in odgovori mi: > Popolnoma v naših. Med nami ni ne Evropejcev, ne Indov, ker moji ljudje ne poznajo šale in olike.« Poprosil me je pojasnila za neko kupčijo z Avstrijo, kar mu tudi obljubim. Ko ga pa vprašam, naj mi povo svoj naslov, da mu bom mogel natančneje odpisati, mi odvrne: »Mojo ime Vam je znano! Pristavite samo Somali ali Abcsinija (katera dežela pa je precej večja, nego Avstro-Ogerska), in to zadostuje. Mene poznajo vsi rodovi. Ce hočeto kedaj poto- C» , „ vati po naših krajih, samo obvestite me, in bolj bote varni, nego v Mohamedovem naročju.« V abesinsko-laški vojski je bil poveljnik jednemu voju, torej pravi general na našem »Generalu«. 4. oktobra zagledamo Dar - es Salaam, glavno mesto nemške naselbine. Mesto, ležečo na ravnini, ima ravne, krasne tlakovane ulice. Ob glavnih cestah so lepi nasadi palm in akacij. Poslopja Evropejcev so kaj mikavna. V mestu sem videl dve cerkvi : katoliško, ki ima prostora z s 2000 ljudij, in protestantsko za 500. Nobena še ni dodelana. Tudi tukaj je na sredi mesta tržnica, kjer je bilo prav živo. Med velikanskimi palmami izven mesta pa je »kraal« ali vas črncev, kateri so še preleni, da bi si postavili male koče. Bivališča so podobna Vašini kopicam na senožetih. Postavljena so iz vej in revno pokrita s slamo. Notri pa čepi jeden ali še drug, za več ni prostora. Ob našem prihodu so večinoma ležali in jedli različni sadež. Pozdravljali so nas že naprej: »Jambu!« In mi smo odgovarjali: »Jambu pana!« ali »Salaam !« (To sem učen, kaj ne?) Okrog kopic pa so se pasle črede jednogrbnih tukajšnjih goved, ovac in oslov (teh nikjer ne manjka). Živina pa jo vendar taka, da bi ji lahko preštel vsa rebra. Prebivalcev je tukaj prilično okrog 40.000, 500 belcev, vsi drugi so sajasti, razven nekaj Arabcev. Po veri so domačini Mohamo-danci indijske sekte, nekaj je vmes katoliških kristijanov in protestantov, teh pa jo menda najmanje. Zima je tukaj že odkimala. raznovrstno drevje ima zelenje, cvetje in ob jednem sad. Pri Vas pa razbobnato po celem svetu, če se v pozni jeseni pokaže na takem drevesu novo zelenje in cvetje. To je tukaj »na dnevnem redu« I Za nas pa ni to podnebje, ker je nezdravo. Zanzibar. — Sultan. — Godba in ka-pelnika. — Jetnika smo rešili! Po noči zavije »General« proti otoku Zanzibar, k|er se ustavimo 5. okt. rlopoludne. Glavno mesto istega imena ima svo|ega sultana pod angleškim pokroviteljstvom od leta 189-3. Sultanovo podobo Ti kaže poštna marka na razglednici, katero sem Ti danes od tukaj poslal. Mesto je precej veliko, a razven dveh ulic jako zanemarjeno in umazano, ulice so pa tako ozke, da ne morejo trije vštric iti. Večja poslopja so moderna, in na n|ih vihrajo zastavo raznih konzulatov, kakor vidiš na razglednici. Okrog sultanove palače pa je vso polno topov in črnih vojakov. Sultan se menda ne zmeni dosti za izobrazbo svojih podanikov, ki so še na jako nizki stopinji, Angleži so pa tudi nič ne vtikajo v notranje razmere. Zvečer je bilo pravo življenje. Mislim, da ti ljudjo šele o mraku ožive. Po dnevu nisem videl nobenega, da bi kaj delal. Ob pol 7. uri se oglasi multi s stolpa mošeje: Alah jo velik I in razklicujo zraven no vem katero suro. Tedaj pa udari godba pred sultanovo palačo (seveda so bili godci sami črnci) najprej sultano himno, in zanjo še dva komada. Potem pa obhod po mestu. Na čelu godbe stopata mogočno dva kapelnika — dva udomačena noja, ki dajeta godbi in vsemu zijalastemu in radovednemu spremstvu pravi takt v hoji. To Ti je bil »Zapfenstreich«, kakoršnega no vidiš zlepa. — Na ladiji )0 bil potem pravi polom. Blaga so naložili, kolikor so ga mogli, in potnikov je prišlo toliko, da človek ne ve, kam bi se obrnil. Ponoči sem pomagal pri dobrem delu usmiljenja. Na ladiji jo bil Indijanec iz v-.cn- Zanimivo pa je, da je edini predsednik dunajske trgovske in obrtniške zbornice, posl. Kink, zagovarjal borzno trgovino in da bo ie Auspitz, ur. Ellenbogen, Kink, dr. Men-ger, dr. Ofner, dr. Vogler in Wrabetz, glasovali proti predlogu združenih agrarcev. Led je torej prebit in avtonomija borznih trgovcev se ruši. Politični pregled. V Ljubljani, 3. decembra. Poslanska zbornica je imela včeraj popoldne zelo kratko sejo in ni pravzaprav rešila prav ničesar. Seja se je pričela šele malo pred 4. uro, ker so se vršile poprej zelo dolge razprave o »rešitvi akutne parlamentarne krize«, o kateri poročamo na drugem mestu. Po otvoritvi seje je finančni minister Bohm-Bavverk predložil trimesečni proračunski provi-zorij, torej do konca marca 1902; trgovinski minister Gall je predložil načrt glede dopolnitve in premembe obrtnega reda, dalje načrt, s katerim se deloma preminja določba glede nedeljskega počitka v o b r t i h. Konečno je pravosodni minister predložil nekaj načrtov o službenih pogodbah trgovinskih uslužbencev. — Vsenemci in liberalni nemški poslanci so potem vložili nekaj interpelacij. Predlog poslanca B e r k s a in tovarišev glede davčne in pri-stojbinske olajšave za Dalmacijo je bil sprejet v drugem in tretjem branju. — Mesto Wolfa ju bil v budgetni odsek izvoljen vsenemec Berger. — Finančni in pravosodni minister sta odgovarjala potem na nekatere interpelacije, potem pa je bila na predlog posl. Jaworskega seja zaključena ob pol 6. uri. — Prihodnja seja je danes ob 11. uri. Na dnevnem redu je prvo branje budgetnega provizorija. Vladni načrt. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predložila vlada trimesečni budgetni provi-zorij. To dejstvo je dokaz, da je Korber izgubil popolno vse nade, da bi parlament pravočasno rešil celotni proračun. To dejstvo pa tolmačijo razni listi tudi sledeče: Vlada je radi tega predložila sedaj budgetni provizorij, tla si pridobi časa do Velike noči za proračunsko razpravo. To je prva in najbolj verjetna kombinacija. Druga pa je sledeča: Vlada dobi budgetni provizorij, potem pa razpusti parlament, da se ji potem ne bo treba bati najkočljivejih razprav, ki so sedaj na dnevnem redu. Do poteka dobe proračunskega provizorija bi se pa eventuvalno izvele nove volitve. — No, Korber sam pač še ni nikomur razodel svojega konečnega načrta. Deželno zborska volitev na Tirolskem. Včeraj so volile tirolske kmečke občine 84 zastopnikov v deželni zbor. Splošen vspeh je bil ta, da je kršč. socijalna stranka pridobila dva nova mandata na škodo konservativcem, kar pa ni veliko, ako se pomisli, da je bila agitacija silna od strani kršč. socijalcev. Izvoljenih je 18 konservativcev, 9 krščanskih socijalcev in 12 Italijanov. Mej temi je prodrlo vsled kompromisa polovico konservativnih poslancev. V tralne Amerike, obsojen za 25 let v ječo v Mosambik, kjer bo kopal apnenec; to je isto kakor obsojen v gotovo smrt, kajti nihče ne strpi ondi nad dve leti. Služil je na tarmi nekega Portugiza, kateri je huje ravnal s črnci in Indijanci kakor s psi. An-tonio — tako je bilo ime Indijancu, je bil po žrebu določen, da ubije brezsrčnega gospodarja. In tako se je tudi zgodilo, in prisodili so mu omenjeno kazen. (Ako pa ubije Portugiz črnca, dobi samo — občuduj človeško pravico! — 3—10 dni zapora. 10 dni je najhujša kazen.) Antonio je bil prav pri jazen in prikupljiv dečko, ki je bil svoboden na ladiji, sicer pa pod nadzorstvom oskrbnika, ki se ni dosti zanj zmenil. Ko je namreč zvedel, da jo je Antonio popihal, je lakonično pripomnil : »Prav je storil I« — Ne smem pozabiti, da so se Portugizi na Zanzibaru pritožili pri nemškem konzulu zavoljo baje pristranskega ravnanja našega kapitana v omenjenem pretepu na krovu. Kapitan dobro ve, kam se Bpravijo take pritožbe. Vi pravite: Ad calendaa graecas! (Dalje prih). Bolzanu sta prodrla kršč. socijalca Kienzl in S t e o k b 74 oz. 71 glasovi, nasprotna konservativca sta dobila 56 oz. 51 glasov. V Inomostu sta zmagala konservativca dr. Pusch in Kammerlander s 53 oz. 38 glasovi, nasprotna kršč. soc. sta dobila 27 oz. 2 glasu. V Landecku sta brez protikandidata izvoljena konserv. kandidata Geiger inllaueis, v Brunecku kršč. soc. dr. Schöpfer in Jungmann, vLi-encu kršč. soc. Schraffl in Rainer; dalje so še prodrli dr. Guggenberg in Pretz, Schönafinger in Pia t tatsch er, dr. Wackerneil inFoidl. Zopet mirovna pogajanja mej Angleži in Buri. V Bruslju so krožile včeraj, kakor trdijo, povsem avtentične vesti, da se v najkrajšem času prično mirovna pogajanja mej angleško vlado in burskimi zastopniki. Povod za to jo neki dala kraljica Viljemina, katero podpirata Francija in Rusija. Mirovni pogoji so baje taki, da jih bo Anglija vspre-jela brez daljšega obotavljanja, kajti Buri so se resno naveličali vojske (?) in Krüger je neki dobil poročila iz Južne Afrike, glasom katerih Burom primanjkuje živeža, orožja in streljiva (?). Po vsem tem torej ni nemogoče, da se še pred koncem leta prične z resnimi mirovnimi pogajanji. — No, ta vest je bržkone do cela izmišljena. Angleški listi so ravno te dni poročali, da Burom še preostaja vojnih potrebščin, ker jih dobivajo deloma naravnost iz angleških tovarn posredovanjem v angleško vojaško uniformo preoblečenih tovarniških uslužbencev, deloma pa jih pobero angleškim vojakom. Knjige ili časopisi. »Slovenski učitelj« prinaša v svoji 28. štev. to-le vsebino: Moderna pedagogika pa socialna demokracija. — Protestant o kato liškem veronauku. — Varstvo živalij in mladinska vzgoja. — Zborovanje katoliškega šolskega društva na Dunaju. — Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine. — »Slovenski učitelj« izhaja dvakrat na mesec in stane celoletno 5 kron. Naroča se pri uredništvu v Ljubljani. »opisi. iz Litijskega okraja, dne 22. t. m. Zasilne šole v Litijskem okraju so obsojene. Obsodil jih je bivši c. kr. okr. šolski nadzornik, gosp. Sest v svoji izjavi, katera se glasi: »Cimmanj bode v Litijskem okraju zasilnih šol, tem boljše, kajti vse te šole (razun ene) niso vredne nič.« Beseda »nič« je celo dvakrat podčrtana. Vsled te izjave zahtevamo učitelji zasilnih šol Litijskega okraja, da nam g. S. tudi dokaže ničvred-nost naših šol, ker drugače ga moramo imenovati nesramnega obrekovalca. Ako je bil gosp S prepričan, da so zasilne šole v tukajšnjem okraju tako za nič, da bi bilo, kakor trdi, najboljše, da bi ne bilo nobene, nam je nerazumljivo, zakaj je take šole še na novo ustanavljal. Ali ni bila njegova vestna dolžnost naznaniti to svoje prepričanje c. kr. dež. šol. svetu, da bi take šole zaprl in si tako prihranil marsikateri stotak, katerega je po njegovem mnenju takorekoč proč vrgel ? S tako obsodbo si je dal gosp. S. sam sebi, kot šol. nadzorniku, ne baš laskavo izpričevalo. Sedanjega c. kr. okr. šol. nadzornika prosimo, da pride in preišče naše šole, in ako najde, da res niso za nič, naj se zapro ! Ako bode pa z vspehom, kateri se sploh doseči zamore na zasilnih šolah, zadovoljen, potem pa zahtevamo od g. Š., da prekliče svojo izjavo. Iz Loč pri Konjicah, 26. nov. Lepa slovesnost se je obhajala na dan sv. Elizabete v Žičah. Blagoslovila se je ondi nova šola, ki stane okoli 12.000 gld. Že predvečer je naznanovalo pokanje topičev celi Dravinski dolini izvanredno slovesnost. Obilna množica ljudstva se je zbrala na dan blagoslovljenja, zagledal si pa tudi vesele obraze nedolžnih, pražnje oblečenih šolskih otrok. Nova šola je bila krasno okinčana in tudi bandera so vihrala s šolskega prav lično postavljenega poslopja. Ob 8. uri se pripelje vč. kn. šk. konzistorialni svetovalec, dekan in nadžupnik konjiški, in po kratkem odmoru se poda v procesiji, spremljani od množice, šolarjev, od sosednih g. duhovnikov ter domačega g. zlatomašnika v precej prostorno farno cerkev. Pred velikim altarjem po kratkih mo- litvah blagoslove najpoprej šolarsko novo bandero, ki ima na eni strani podobo Ma tere božje, na drugi pa podobo sv. Alojzija, patrona šolske mladine. Denarje za prelepo bandero je darovala na prošnjo tamošnjega skrbnega in marljivega nadučitelja, g. Eberla, Niena cesarska visokost nadvojvodinja Elizabeta, zaročena Windischgriitz. Po blago-slovljenju šolskega bandera se poda slovesna procesija pred šolsko poslopje, katero se je med prepevanjem psalm zunaj in znotraj blagoslovilo; ob enem so se pa tudi blagoslavljala tri božja razpela, katera je potem č. g, župnik šentjernejski, katehet te šole, na steno v posameznih šolskih sobah pripel v znamenje, da je šola katoliška. Po blago-slovljenju šole se zopet poda procesija v cerkev. Prečastiti gospod dekan in nadžupnik konjiški stopi na prižnico, ter v domači lepi in jedrnati kratki besedi razloži pomen blagoslovljenja, ob enem pa tudi obrede pri blag slovljenju nove šole. Po pridigi daruje pridigar ob asistenci ločkega in šentjernej-skega župnika bv. mašo, med katero je domača šolska mladina prav ginljivo prepevala. Po sv. maši šo se zahvalili domači župan in šolski predstojnik vč. kn. šk. konz. sveto-vavcu, za njegov blagi trud. Novo šolsko poslopje pa kaže, da je majhna žička župnija zares veliko žrtvovala za blagor svojih nedolžnih otrok! Bog daj! da bi bila nova, blagoslovljena šola v blagor cele župnije, sosebno pa v blagor nedolžne mladine! Nekaj o zgodovini Tržiča. Šolski vodja v Tržiču, g. Jožef Kragl jo predaval v soboto, 24. novembra v gostilni g. A. Perneta »o zgodovini Tržiča«. Vstopnina (20 h za osebo) je bila namenjena za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču. Skoraj dve uri je trajalo predavanje, kateremu so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem. V pomoč so mu služili viri (Valvazor, Hitzinger, Lavtižar), zlasti pa podatki starih Tržičanov, predvsem zapiski pok. učitelja Peharca iz začetka 19. stoletja. G. vodja Kragl je omenil najprvo zgodovino starega Tržiča, ki je bil rimska Ipdnjava Forum in Lubelino pod Košuto. Sedanji Tržič (oppidum novum) je nastal med 1. 1268 in 1320. Lastniki Tržiča so bili goriški grofi. L. 1374 je prišel pod oblast Habsburžanov. Gradova A 11 g u t e n-berginNeuhaus so posedovali razni plemenitaši. Od leta 1807 do 1819 je bil lastnik gradu Neuhaus groi Radecki. Sedaj je posestnik tega gradu g. Andrej Gassner, oziroma predilnica v Tržiču. V Tržiču je bil izprva vikarijat. Prvi župnik je znan od 1. 1490, kaplani od leta 1700 dalje. Patronat izvršuje lastnik gradu Neuhaus. Matrike so od 1. 1635 ohranjene. Farna cerkev Marijinega oznanjenja je bila sezidana I. 1575. v gotskem slogu, nova v renesanškem je bila dozidana 1. 1815. Podružnica sv. Andreja v trgu obstoji od 1. 1500, prezidana 1. 1865. Cerkev sv. Jožefa je tadi precej stara. Šola, okrog 1. 1790 enorazrednica (Al. Mahr prvi učitelj), je dobila I. 1814 drugi razred. Novo šolsko poslopje je zidala graj-ščina 1. 1820. Glavna štirirazredna šola se je ustanovila v Tržiču 1. 1857, ki se je razširila 1. 1888 v štirirazredno deško (s celodnevnim poukom) in dvorazredno dekliško šolo (s poldnevnim poukom). L. 1896. je postala tudi dekliška ljudska šola štiriraz-rednica s celodnevnim poukom. Sedanji vodja g. Jožei Kragl deluje v Tržiču že od 6. okt. 1877. Izmed 505 všolanih otrok je obiskavalo tržiško šolo 448 učencev in učenk v I. 1901. Obrtna nadaljevalna šola obstoji od 1. 1882. Sedaj šteje okrog 100 učencev. Nemški otroški vrtec od 1. 1887, slovenski obstoji od 1. 1900. Francozi so bili dvakrat v Tržiču, leta 1797 in 1. 1809—1813. Požar je razdejal Tržič 1. 1689. Dne 30. marca 1811 je požar uničil 150 hiš in 100 delavnic. 75 ljudij je takrat zgorelo. Cesar Napoleon je dal 70 tisoč frankov podpore in oprostil Tržičane za tisto leto novačenja. Velik ogenj je bil 1. 1891, ko je pogorela predilnica v Vojah. Tržič ima 216 hiš in 2626 prebivalcev. Nemcev jo okrog 200. Po veri je večina katoliška. Našteli so okrog 30 protestantov in 1 juda. Trg ima sedaj električno razsvit- Ijavo, 4 obločnice na trgu (za krčmarje) in 51 žarnic. Sodnija je v Tržiču od 1. 1771 dalje, 1. 1841 je postala c. kr. okrajna sodnija. Davčni urad obstoji od 1. 1850. Pošta je postala 1. 1892 erarična. Telegraf je na Kranjskem dobil Tržič prvi za Ljubljano 1. 1863. Zdravnika imajo Tržičani svojega od 1. 1800 dalje, lekarno od 1. 1899, hiralnico za onemogle reveže tržiške od 1. 1860. Loterijo imajo že 50 let. Vsaki teden se stavi najmanj 2000 stav. Društev je 20 v Tržiču. Za časa Valvazorja je bilo v Tržiču mnogo usnjarjev, tkalcev in fužinarjev. — Sedaj je v Tržiču 20 prodajalnic, 5 tobakarn, 15 krčm, 1 kavarna; 2 tovarni za črevlje, predilnica, 5 strojarnic, 4 fužine za kose in železno orodje, 22 čevljarskih mojstrov z 210 pomočniki in 50 učenci. Usnjarskih pomočnikov je okrog 60 in čez 100 usnjarskih hlapcev. Zraven tega je 25 kosarjev in 5 učencev, 2 kovaška mojstra in en hlapec. Krojaških mojstrov je 5 z 8 pomočniki. Mesarjev je v Tržiču 6, peka 2, zidarska mojstra 2 itd. Rokodelci so imeli včasih svoje zadruge in sicer v Tržiču usnjarji, črevljarji, krojači, kovači, mesarji in nogovičarji. Vsaka zadruga je imela svoje bandero, zadružne knjige in pečat. Sedaj imajo samo črevljarji in kovači svoje bandero. Protireformacija 1. 1601 je zatrla pro-testantizem. Sedanji protestantje so tujci. Imajo svoj tempel v hiši štev. 148. — V petek po sv.^Jurju 1. 1537 je dobil Tržič pravice trga. Grof Radecki je posebno rad zahajal v Tržič. Imenoval ga je »mein liebes Neu-marktl«. Napravil je v Tržiču sedanji park, ribnik, pilarnico, kovačnico za železo vleči. Gmotne razmero so ga prisilile, da je prodal Tržič. Se sedaj 8ta dve zlati svetinji za naj-pridnejšega učenca in učenko v šolskem arhivu. V prejšnjih letih so ti dve svetinji slovesno obesili okrog vratu prvakoma, da sta jo nosila en teden kot znamenje posebnega odlikovanja za njuno pridnost. 25. septembra 1852 je bil grof Radecki zadnjič v Tržiču. Žalimo, da priobči g. šolski vodja svoje zanimivo predavanje, ako je mogoče, v «Zborniku Matice ¡slovenske« ali pa v »Letopisu« ljudskih šol v Tržiču. Vsi poslušalci so občudovali marljivost predavateljevo, kakor tudi natančnost vseh podatkov. Zanimala bode ta zgodovina Tržiča gotovo vsakega, ki pozna Tržič, njegove prebivalce in razmere. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. decembra. Kaj sta rekla miniBtra? Na Dunaju pri komerzu »Slovenije« je rekel Hribar: »Na merodajnem mestu našli smo precej dobrohotnosti«. »Slavische Correspon-denz« pa je poročala, da je bila slovenska deputacija, ko je prišla od učnega ministra Ilartla in od ministerskega predsednika dr. Koerberja, »sehr herabgestimmt« v svojih nadah. Odkod je to izvedel naš stari — znanec Penižek Miinzeles, ki tiči za tem listom ? Od druzega ni mogel tega izvedeti, kakor od člana deputacije, recimo od Hribarja. Kaj je res ? V tako važnih stvareh zahtevamo jasnosti, posebno še zato, ker se govori v političnih krogih, da sta utegnila ministra pri tej priložnosti opozarjati na kulturni položaj slovenskega naroda, kakor ga je slikal dr. Tavčar na Dunaju. Tu nam je treba pač natančno izvedeti besedilo odgovora, za katero prosimo dotične gospode. — Dr. Tavčar se jezi v včerajšnjem »Narodu" kar nad vsemi poslanci. „Cela stvar jo bila polovičarsko uprizorjena in se je bati, da se bo tudi polovičarsko rešila". Zlobno pa udari posebno po onem, ki mu je vedno najbolj pri srcu: „Šusteršičeva Gospodarska zveza ima prednost pred univerzo«. „Zadeva glede vseučilišča v Ljubljani postaja tragikomična ..." Odgovor na to glej v današnjem uvodnem članku ! ¿a slovensko vseučilišče v Ljubljani. Tudi vrli »Illas Naroda« je prinesel dolg, lep članek na korist slovenski univerzi pod naslovom: »O zhzeni italsk6 univerzity v Trstč a Slovinci.« — Iz Cirk-nice so odposlali peticije: Hranilnica in posojilnica v Cirknici, Konsumno društvo, Mle- baraka zadruga, Kat.-politično izobraževalno društvo s prošnjo,, naj visoka vlada kmalu za gotovi Slovencem pravico do višje izobrazbe na domačih tleh! — Nadalje so poslale potom mestnega magistrata v Ljubljani peticije na ministerstvo sledeče občine: Rova, Bizelj, Brestovec, Cvetkovci, S v. Miklavž, Pilštanj, Žaga, Breznice, Cošnjice, Kanderše, Vremski Britof, Gomilsko, Zdole, Banjšice sv. Duha in Gorjansko. Naravnost na ministerstvo sta odposlali prošnji občini Kastav in Št. Rupert. Župnija Mavčiče pri Kranju je podeljena č. g. Valentinu Klobusu, kuratu na Slapu na Vipavskem. Imenovan je poštar v Radovljici g. Fr. P a u 1 o š i č ad personam višjim poštarjem. Umrl je v Podgori pri Makarski v Dalmaciji pretekli torek v 83 letu starosti gospod Ivan J a k i č , oče g. Ante Jakie-a, urednika lista »La Panse slave«. Občni zbor »Slomšekove zveze« se bode vršil, kakor je bilo naznanjeno, o božičnih počitnicah. Natančni vspored objavimo. Poleg običajnega letnega poročila pa bodo tudi poučna predavanja. G. Anton Dokler, gimnazijski profesor v Kranju, bode govoril o temi »Kako voditi čitanje ?« Poročila sta tudi prijavila gdč. Antonija Št up ca in g. Julij S 1 a p š a k. Odbor bode naprosil enega izmed gg. drž. poslancev, da poroča o šolskih in učiteljskih zadevah, ki so se razpravljale v drž. zboru. S shodom bodo združen zabavni večer. Vse ude »Slomšekove zveze«, pa tudi druge somišljenike že sedaj vabimo, da se shoda v obilnem številu udeleže. Obrtni shod, kateri se vrši v Ljub ljani prihodnjo nedeljo dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne v »Mestnem domu«, obeta biti velikansk, in to je prav. Pripravljavnemu odboru prihajajo od raznih krajev naše domovine pozdravi in obeta se velika udeležba. Kakor se vidi, je ta korak nekaterih tukajšnih požrtovalnih obrtnikov, da se skliče veliki obrtni shod s tako važnim vsporedom, dobil povsodi odmev. Čas pa je tudi, da se obrtniki vzdramijo in pribite v nedeljo v Ljubljano, domači obrtniki pa tudi ne zamude velevažnega shoda. Na noge obrtniki, zahtevajte svoje pravice, pridite gotovo in točno v »Mestni dom« ! V proslavo Dvoraku Kakor že naznanjeno, bo v nedeljo 8. t. m. v proslavo GOOletnice slavnega skladatelja češkega dr. Ant. Dvcfaka v mali dvorani »Nar. Doma", glasbena akademija, katero priredi „Slov. umetniško društvo". Glasbene točke bodo obsegale le skladbe dr. Dvofaka. Tudi se bo predavalo o njem. Tatvina. Hlapec Jan. Obreza je 25. t. m. ukradel posestniku Jan. Brglezu na Savi tri telice v vrednosti 280 K, ki so se nahajale v hlevu Jos. Volka na Jesenicah. Hotel je na ta način preskrbeti si denarja za potovanje v Dalmacijo. Odpotovati pa je moral k sodišču v Kranjsko goro. Mejnarodna panorama na Pogačar-jevem trgu kaže ta teden Moskvo v kras nih podobah. Kdor hoče spoznati duha ruskega stavbarstva, ga najbolje proučuje na stavbah v Moskvi. Tu se krije bizantinbki slog z renesanco in z orientalskimi primešam! tako, da nastanejo često stavbene oblike, ki se zde na prvi pogled fantastične in in okorne, katerim se pa vendar ne da odrekati smisel za lepoto. Posebno cerkvene stavbo s svojimi stolpi in kupolami so zna čilne. Kremi in carjevo stanovanje se kaže v več Blikah. Glasoviti tat bicikljev Anžič pred porotniki. Ob velikem zanimanju občinstva se je včeraj popoludne nadaljevala razprava proti dvema tatinskima specijalistoma Anžiču in Jarcu, ki sta bila sicer proti občinstvu skrajno nepoštena, mej seboj pa sta se ozirala na zahteve najstrožje poštenosti in sta si svoj plen točno, vsak po polovici razdelila. Jarc je bil doslej nekaznovan, Anžiča je pa imela policija že kot mladoletnega trikrat v pesteh radi tatvine. 01 veliko noči do meseca avgusta sta Jarc in Anžič ukradla pet koles, a skoro gotovo sta tudi že prej izvrševala »svoj obrt«. Včerajšnje prizadevanje obtožencev in njunega zagovornika g. dr. P o č o k a jc šlo na to, da bi se dosegla svota ukradenih stvari pod 600 K. Gospod Kolar, ki radi bolezni ni mogel priti osebno pričat, je poBlal pismeno izjavo, s katero izjavlja, da je mnogo bicikliških sestavin njemu ukradenih, Anžič pa je izjavljal, da je mnogo teh sestavin prenašal z enega biciklja na druzega. Porotniki so zanikali, da bi bila vrednost ukradenih stvari nad 600 K, pač pa so vzeli mero pod 600 kron, in Anžič je bil obsojen na 13 mesecev ječe, poostrene b posti, Jaro pa na 11 mesecev. Zagovornik je prijavil priziv. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Danes je stala pred ljubljanskimi porotniki 29letna bajtarica JeraJerančič iz Podrečja obtožena radi težke telesne poškodbe, katero je zadala Jožefu Rozmanu, ki je pijan prišel k njeni hiši, dasi mu je zapretila, da ga bo, ako se približa. Pred hišo sta se obtoženka in Rozman ruvala, ko pa je Jerančičevi zlomila se motiks, stekla je v hišo in se zaklenila, skoro je pa prišla zopet iz hiše z drugo motiko in klicala od-daljivšega se Rozmana, da se ga nič ne boji. Rozman ie prišel nazai, nakar sta se zopet spoprijela. Rozman je padel na tla in dobil, kakor trdi obtožnica, težke telesne poškodbe, zadane mu od obtoženke z motiko. ¿gubil je tudi oko. Obtoženka se zagovarja, da se je bala, da bi pijani Rozman njej in njenim otrokom kaj žalega ne naredil. Porotniki so dana jim vprašanja zanikali inJera Jerančič je bila oproščena. — Nato je prišel na vrsto 261etni Henrik S o k 1 i č , tovarniški delavec iz Grobelj pri Savi, ki je mej 28. in 29. avgustom v Spodnjih Gorjah tako obsuval Jakoba Poklukarja, da je le - ta vsled dobljenih poškodb dne 3. oktobra v ljubljanski bolnici umrl. Obtoženec se zagovarja s tem, da ga je Poklukar prej parkrat sunil in da se je nahajal torej v silobranu. Tudi Poklukar, zaslišan na smrtni postelji, je potrdil, da je Sokliča prej dvakrat sunil. Ta razprava se je nadaljevala popoludne. Za kadilce. Z uvedbo novih smodčic „Nil", ki so prišle v prodajo 1. t. m. se jamejo razprodajati „Austria" „Ciub", „Ila-vana" in »Richmond* svalčice in se v bo doče ne bodo več izdelovale. »Siidateier. Presse« pred porotniki. Poročali smo, da je bil minuli petek bivši odgov. urednik imenovanega lista g. Šegula radi razžaljenja časti obsojen na en mesec zapora. Razprava se je vršila ob ne-navzočnosti obtoženega, ki je omenjeni dan, kakor javlja sobotna številka »S. P.«, hudo bolan ležal v nekem župnišču blizu Maribora. O obravnavi obtoženca niti niso obvestili. Zagovornik dr. Rosina zbog kratkega časa ni mogel prevzeti zagovorništva, isto-tako ne od sodišča imenovani zagovornik dr. Sernec. Zagovarjal ga je potem se le zadnji dan določeni dr. Orosel star., ki se naravno ni mogel poučiti o stvari. Vložili so ničnostni priziv. Umrli ste gospa Ema Truck roj. Ze-tinovich in gdč. Ana Tominc, telegrafistka. Slovanski kandidatje za deželno-zborske volitve v Istri. Odbor političnega društva »Edinost« je v svoji lastnosti kakor centralni volivni odbor in v spora-zumljenju z voditelji in zaupniki v Istri določil nastopne kandidata za kmečke ob čine isterske: politični okraj koperski: Josip K o m p a r e, župnik dekan v Ospu in dr. Matko Trinajsti c, odvetnik v Buzetu ; politični okraj lošinjski: Š i m e Kvirin Kozulič, posestnik v Malem Lošinju in Anton Andrijčič, župnik v Baški; politični okraj voloski: prof. Vje-k o s 1 a v Spinčič in Matko M a n d i č, glavni sotrudnik »Naše Sloge« ; politični okraj pazinski: dr. Matko Laginja, odvetnik v Pulju, in dr. Dinko Trinaj-s ti c, odvetnik v Pazinu. — Za mestne skupine pa so določene nastopne kandidature : skupina Kastav-Volosko-Lovran Mo-ščenice: dr. Androj Stanger, odvetnik na Voloskem; skupina Pazin-Labinj: dr. Šime Kurelič, župan in odvetnik v Pazinu; skupina Buzet-Milje-Izola: Anton F I e g o pok. L o v r a, mlinar v sv. Ivanu pri Buzetu. — '¿¡n skupino Mali in Veliki Lošinj se je določitev kandidature prepustila tamošnjemu lokalnemu volilnemu odboru. Črnogorski knez Nikolaj je dospel v četrtek zjutraj »ineognito« v Trst. ¿večer so je že odpeljal v Italijo. Iz Pulja se poroča, da ho zimska es-kadra so tja vrnila sredi decembra. Desetletnioo je praznovala te dni »Tržaška posojilnica in hranilnica«, edini slovanski denarni zavod v Trstu. Srbsko planinsko društvo se je dne 17. julija tega leta ustanovilo v Bel-gradu. Služba učitelja je razpisana na dvo-razrednici v R o v t a h. Prošnje sprejema do 28. t. m. okr. šol. svet v Logatcu. Od raznih strani. Bojkot angleških izdelkov. V Petrogradu so je ustanovilo društvo, ki bo agitiralo, naj se angleški produkti več ne nakupujejo. — Velikanski viharji. Iz Kalkute se poroča o velikanskih viharjih. Nad 200 ladjic bo je potopilo, mnogo hiš je porušenih. Žetev je uničena. — Mater umoril. V Jasenovcu je kmet Mato Krušelj umoril svojo matur J)la Krušelj. — Strojevodja zaspal. Ni centralno azijski žehznici je to dni zaspal na stroju strojevodja tovornega vlaka. Tovorni vlak jo trčil ob drug tovorni vlak, 18 voz je razbitih, dve osebi ste mrtvi. — I z s e -Ijevanje v Turčijo. Iz Kavkaza se poroča, da se od ondi ljudje v veliki mno žini selijo v Turčijo. — Mlekarji stavka j o v Cikagi. Različni trgovci z mlekom so si namreč ustanovili bvoio zvezo, kateri namen bo samo v prid tem trgovcem podražiti mleko. Temu so so mlekarji uprli in pričeli stavko. — Zadavljene žent-ske. V Evansville v Ameriki so našli v 24 urah dve ženski na cesti zadavljeni. Vsled tega zločina vlada po mestu veliko razburjenje. Zvečer si ne upa nobena ženska na ulico. Spominjajte se ubožnih in potrebnih, to je pomen 34. državne dobrodelne loterije, katere žrebanje je 12. decembra t. 1. Tu se država postavi na čelo onim, ki hot6 raznim dobrodelnim družbam pomagati iz zadrege. Cisti dobiček 84. državne loterije bode se po ukazu cesarjevem porabil v korist raznim društvom, kakor: bolnišnicam, sirotišnicam in drugim obče-koristnim zavodom. Zraven blagega namena ima pa loterija še tudi jako vabljive dobitke, cena srečki pa jo samo 4 K. o tako ceno srečko pa utegneš dobiti 200.000 K ali katerega druzega izmed 16.403 dobitkov po 20.000 K, 10 000 K, 5000 K, 2000 K itd. Pa še eno je: teh 16.403 dobitkov ima 350 glavnih dobitkov z 8027 preddobitki in 8027 po-dobitki. Tako je mogoče z eno in isto srečko dobiti več dobitkov, kateri se takoj po žrebanju izplačajo v gotovem denarju. Kotiček za liberalce. Ker je porotno sodišče v Mariboru obsodilo nekaj „težkih" zločincev, pravi zdaj pošteni „Narod", da so duhovniki krivi njihovih zločinov. Po isti logiki lahko „Narod" piše, da so duhovniki krivi vsega, kar je naredil Wolf, ali pa razni pohudnikani ali pa o p I a n -tanjeni M al o vrh ovci.— Isti poštenjak pravi, da ima „žalostna bestialnost k l e r i k a 1 i z m a" svoj sedež v Št. Vidu nad Ljubljano. Ali ni zadnji čas, da Žitov-nik poskrbi, naj slednjič poneha taka pisava o poštenih Šentvidcih! — Dr. Tavčarja je „Narod" zadnjič imenoval zaradi njegovega govora gorenjskega umetnika", v soboto pa piše: „Tavčarjev govor je pro vzročil klerikalcem omotico, da jim tudi že-gnana voda no bo do zavesti pomogla." No, klerikalna omotica menda ni tako velika, a zabitost nekaterih liberalcev je tolika, da jih niti še bolj pobudaliti ni mogoče. — O jezuitih pišejo, da bodo „okužili tudi revno hrvaško deželo". O čifutih, katerih je na tisoče tam, šc niso nikdar tega pisali. — Iz Trebnjega neki Slančev tekmec piše: „Liberalec je jeklen značaj." Takih jeklenih značajev imajo liberalci še mnogo. Tako n. pr. je v Ljubljani čevljar, ki je rekel soprogi nekega profesorja, misleč, da je liberalka: „Gospa, jaz sem sicer tukaj v katoliški hiši, pa sem vendar liberalec." Če mu bolje kaže, pa tudi s „katoliško hišo" agitira. Takih „jeklenih značajev" imajo liberalci so mnogo. Med njimi bo celo „občespoštovani rodoljubi", kateri nam skrivaj pripovedujejo, da obsojajo „Nar." pisavo in da so v srcu odločni nasprotniki Tavčarjeve politike. Co jih vprašamo, zakaj se tega no upajo na glas po vedati, pa pravijo : „Ali se naj dam v »Narodu« trgati ? Ce Malovrh za to izve, gorje meni! Isto mi naredd, kar dr. Rybafu \ " To so „jekleni značaji", tako jekleni, da se iz njih cunje delajo! — V „Narodu" pravi neki „inteligentnež", da mu jo vseeno, ali ga pokopljejo na novem ali na starem pokopališču, ali pa v krematori|u spečejo. Lo jalno mu priznavamo, da nam jo glede njega to tudi vseeno. — Liberalni program zahteva, da se naj razširjajo dr. Tavčarjevi govori. Ti stanjo in odo-brenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Poročilo bla-gajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Nnrodnio gONpodarntvo. Zoper brezdelnost po zimi. Ministerstvo za notranje stvari je izdalo na vse deželne vlade odlok, v katerem jim nalaga, naj store vse, kar bi zdaj ob začetku zimo moglo dajati kruha revnejšim slojem. Odlok se ozira najprej na to, da se dajo nove priložnosti za zaslužek, potem pa, da bo delo pri že obstoječih podjetjih pospeši in razširi, da dobi več ljudi zaslužka. Najprej hoče vlada nakloniti industriji nova naročila s tem, da so porabijo krediti pri gradbenem in investicijskem programu. Politična oblastva nai svoje delovanje tako urede, da s-i tisto uloge, ki bi v svoji rešitvi nudile nov vir za delo in dohodke, hitro rešijo, da se taki projekti podpirajo in da se vse obravnavo za zidave in obrtne dovolitve hitro končajo. Javna dela in gradnje se naj organizirajo v tem smislu. Po sebno občino imajo tu lepo priložnost za socijalno delo. Občino kot delodajalko naj po mestu gledajo, da so njihova dola pravilno razdele. Ona dela, ki niso vezana na gotov čas, se prelože v ono dobo, v kateri je, kakor izkušnja uči, največ bede. To velja posebno za taka dela. pri katerih pridejo do zaslužka tudi neizučeni delavci (pri zidavah itd.). s> tem bi se opomoglo veliki masi onega delavstva, ki tvori po zimi brezdelni proletariat. Odlok nalaga deželnim predsednikom, naj na to opozoro tudi deželne odbore, in kar moči delajo na to, da se ona dela, ko bi se sicer izvršila še le pozneje, z ozirom na sedanjo razmere pospešijo in takoj začno. Kar bi se pri tem več izdalo za dela, to so na drugi strani pridobi zopet s tem, da bodo stroški za podporo revežev manjši. I Qiefoniis.a m oraoiaivua poročila Dunaj, 3. deo. (0. B.) Poslanska zbornica je pričela danes s prvim hranjeni proračunskega provizorija. Prvi je govoril v ime češkega kluba posl. Pacak, ki je protestiral proti temu, da se preti z razpustom zbornice in uvedbo absolutizma, česar se pa Cehi ne boje. Takega nesrečnega koraka bi država ne mogla prenesti, ker bi izgubila ves kredit. Mlad o če hi vladi ne zaupajo, in zahtevajo politike pravičnosti za vse narode. Proračunski pro-vizorij bodo odklonili. Dunaj, 3. dec. Danes je zbornica rešila prvo branje proračunskega provizorija. Imenom Mladočehov je govoril Pacak, ki je izjavil, da Mladočehi ne zaupajo sedanji vladi, ker so njeni ku-ratorji nemški levičarji. Cehi vztrajajo v opoziciji proti vladi. Govorili so še Wasilko, Eldersch, liataj. Prihodnja seja se naznani pismenim po-t o m. Dunaj, decembra. Čuden prizor je bil včeraj v zbornici. Slovenski poslanci so osvobodili s svojo taktiko dnevni red parlamenta. Začeti hi se imela takoj razprava o kmečkih zadrugah. Vlada je prišla v grozno zadrego. Zdaj so pa začeli ministri o b s t r u i r a t i. Drug za drugim je vstal in podajal nekake dolge interpelacije, da bi se razprava onemogočila. Končno je Javvorski ministrom pomagal in predlagal sklep. Iz tega se sklepa, da vlada, ki je v tej stvari v zvezi z levičarji, sama neče, da bi se sklenil zakon o kmečkih zadrugah. ker so liberalnim mogotcem jako neprijetne. Dunaj, 3. decembra. Predlog za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča j e p o j a k o spretnem manevru naših poslancev že v na u črt eni odseku. (Gl. uvodni članek.) Češki poslanec profesor Kurz kot načelnik naučnega odseka je obljubil, da v doglednem času spravi vprašanje v seji v razpravo. Dunaj, 3. dec. V treznih jugoslovanskih krogih se priznava, da je sedanji trenutek za razpravo nujnega predloga o ljubljanskem vseučilišči v zbornici najugodnejši. V zbornici vlada popolna letargija, kar se je pokazalo posebno pri današnjem govoru poslanca Pacuka. Vse je pod vplivom kritičnih razmer, in nihče ne ve, kaj pride jutri. Ni misliti, da bi v takih razmerah našlo ugodno rešitev v zbornici to velevažno kulturno vprašanje. Najboljše je, če pride v razpravo v ja-nuvariju. Mogoče je pa tudi, da zmaga struja Stranskega, in da pride stvar že v petek v razgovor. Za nujni predlog danes ne dobimo niti navadne večine, ker so Poljaki sklenili, da glasujejo zoper nujnost. Dunaj, 3. dec. Dr. Tavčar je postal tragikomičen. Njegovo včerajšnje poročilo v „Slov. Narodu" kaže, da mož predloga o kmečkih zadrugah še p r e č i t a 1 ni, dasi se je oglasil že kot contra-govornik. Drugače bi vendar vedel, da ta predlog nima nič opraviti z „Gospodarsko zvezo" in s pridobitnimi zadrugami, ampak da hoče le obligatorično stanovsko organizacijo kmečkega stanu. Tu se Tavčarjevemu poročilu vsi smejejo, ki ga bero. Mož je komičen za druge, tragičen pa sam zase. Dunaj, 3. decembra. Takoj po zaključku današnje seje se snide zborovanje načelnikov klubov. Posvetovalo se bo o parlamentarnem koledarju do 18. t. m., do katerega dneva traja zasedanje. Eeši se proračunski provizorij, sprememba obrtnega reda in kmetijske zadruge. Dne t. mes. utegnejo biti sklicani deželni zbori. Gradec, 3. dec. Volitev namestu odstopivšega dež. poslanca dr. Schrei-nerja bode 17. t. m. Lvov, 3. decembra. Predavanja na tukajšnji univerzi so zopet odložena. Belgrad, 3. deč. Nadzornik poštnega oddelka v ministerstvu Gregor Popovič se je v svojem uradu ustrelil. Proti njemu je bila uvedena preiskava radi poneverjenja 40 OoO fran. Berolin, 3. decembra. „Tageblatt" poroča, da je avstrijska vlada izrekla nemški vladi obžalovanje na protipru-skih demonstracijah v Galiciji. Berolin, 3. decembra. Dosedanji prestolonaslednik, sin princa Tuana, je pregnan z dvora. Imenovan je za voj- vodo brez službe. Cesarica utemeljuje svoj odlok s tem, da ne more biti prestolonaslednik sin moža. ki je provzro-čil upor in dinastijo potisnil na rob propada. Bruselj, 3. dec. Holandska vlada namerava burske žene in otroke iz angleških taborišč potom velikega transporta prepeljati na Holandsko. Nekaj vlad je temu načrtu že pritrdilo. VIIIi no; 30. novembra. Alojzij Liubič, dninarja sin, 7 mesecev, Ulice na Grad 2. lussis convulsiva I decembra Jožefa Walis črevljarja vdova. T9 let, Gradišče 11, ustarelost. V hiralni ci1 1. decembra. Marija Konda, usmiljenka, 28 let, jetika. V bolnišnici: 29. novembra. Josip Zaje, hišni oskrbnik, 77 let, dementia senilis, apoplexia cerebri. Žitne cene dn6 2. decembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad 1902 .... K 8 87 do 8-88 Rž za pomlad 1902 .....„ 7 63 „ 7-64 Koruza za maj-junij 1902 . . . „ 5 87 „ 588 Oves za pomlad 1902 .....„ 7 91 „ 7 92 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za april 1902 .....K 8 67 do 8-68 Rž za april 1902 ......„ 7'36 . 7 37 Oves za april 1902 ........7 61 , 7-62 Koruza za maj 1902 .....„ 5'57 „ 5-58 (Efektiv.) Dunajeki trg. PSenica banaSka.......K 8-35 do 9-00 južne žel.......„ 8 60 „ 8*90 Rž „ .......„ 7-40 . 7-60 Ječmen „ .......„ 720 „ 8-60 „ ob Tisi ......„ 6-75 „ 7-75 Koruza ogerska, stara.....„ .V85 „ 5-96 V „ nova......5-40 „ 5'50 Činkvant „ stara ..........680 , 7-20 „ „ nova . . . . „ 6-20 „ 6'50 Oves srednji........„ 7-75 , 8-00 Fižol...........„ 7-75 „ 10-75 ífóina aad morjem 306-8 m. srednji zračni tlak 7.^'Omm Caa opa-luyaaia Btanje j Tempe, baro- ¡ '..'.turu m«trn ! po t ti ai . i (Vb.ijr. Vetrovi Nabo 2 C •c a a 4* 3 2[ 9. zvee. I 741 8 I —1-6~| si. szafiTj megla 4"7 I si. sever 1-3 I si. sszab. j Srednja včerajftnia trnmrarainr* —l-6 „I 7. zjutr. ¡ 13.--5 ó\2. popo!. I 737 3| mepla sk. oblač. normal« 0 2 00 >lí§ ¡I M§lll Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiesslielMe Kisle vofle. 10-46 S Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, ielez. postaja, zdravilna kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko. V Ljubjanl se dobiva v vseh lekarnah. veSjih speeerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinauii in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. priporoča raznovrstne "v i v. i 111, i e e po nizki ceni. Ciril- Mefodov sfenski- skMni koledar 1063 2-1 O je Izfiel v lični moderni «b iki s podobo slovanskih blagove;tnikov v barvah. Cen t izvodu K 1.40, po pošti 20 h več. Dob va se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku. 897 Priznano naravna 322a I istrska vina pošiljata po nizki ceni Kelie« & Zahznik, Puli. TiVOtlZfl '^o^8- v poljubni boji, je najboljše jn najpripravnejše sredstvo za po-zlačonje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek .«e dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske Ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—5 Duhovnik, ki bi opravljal ob nedeljah in praznikih sv. mašo, se išče Stanovanje prosto, na grada po dogovoru. Več pove: 1180. 2-1 Kuracijski urad v Biljah pri Gorici. želi premeniti svojo službo. — Izučen je v špecerijski, manufakturni in galanterijski stroki. — Vstop mogoč v štirinajstih dneh. H62 3—1 Več povd upravništvo „Slovenca". Harmonij, dobro ohranjen in poraben za cerkev, želi kupiti župni urad Vel. Poljane, p. Ortenek, Dolenjko. St. 784. 1158 Kranjskega verskeera zaklada enostavna žaga v Stari Fužini (v Bohinju) se bode \ novič daia v najeta za čas od 1. ma-ca 1902 do konec fcbruvarija 1905. Kdor želi v najem dobiti to žago, na) svojo pismeno ponudbo pri podpisanem oskrb-ništvu, kjer se tudi izvedo najemni pogoji, izroči vsaj do petka dne 20 decembra t 1 opoldne. C. k r. gozdarsko in državnoposesfno oskrbnišfvo v Radovljici, dne 29. novembra 1901. 0 Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (fifledijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerRveni/i paramentov. Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvali, pluvijale, obhajllne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najiineje, kakor se glasi naročilo, v .svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi naročila na bandera iu baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenja starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 704 15 Žrebanje nepreklicno 116. januvarija 1902 Srečke za „toplotne sobe". (¡lavni dobiiek «i"-* kron 40.000 vrednosti. | Srečke po 1 kroni priporoča J. C. Mayer v Ljubljani. '/ .{■'''■'. V,-. '-V- - ~ 1> u nt sl j w a o r z a X>ni, 2. decembra. Bk«j>«i državni dolg v notab ... Skopni drtavni dolg v «rrbm...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... avstrijska kronska rente 4°/„, 200 kron . , Ogerr-ka slala renta 4"/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . . Avstro-ogerBke bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 i?!d....... London vista ........... • M«Kfiki dri. hunkovr.i tu 100 m. orm.drt.voij. &8 95 98 80 118 85 95-HO 118-55 94 05 1600'— 647 -239-35 1)7-16 234Í 20 mark 20 frankov (napoleondor)..............19 05 Italijanski bankovci.........93 20 C. kr. cekini........................1131 SJe6 2. decembra. 3-2u/0 državne srečke i. 1M&4. 250 gld.. . . 190 — 5°/0 državne srečke I. 1860, 1U0 gld. . . . 17150 Driavns srečfce 1. 1864, 100 gld..........— 4"/„ zadolžnicc Rudolfove želez, po 200 kron . 95 80 Tišine srečke 4°/0, 100 gld. ... . 116 00 Dunavske vravnavne srečke 5°;„ . . . 26(i- — Dunavtiko viavnavno posojilo 1. 1878 . . , 106 — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94 60 Prijoritetue obveznice državne ieleznice . . 434'— » > južno Želoznice 3"/„ . 311 20 » » južne železnice 6°/,. . 118 — ' f . dolenjskih železnic 4''/„ . — — Kreditne srečke, 100 gld..............407 — 4°/0 srečke dunav. parobr. druži)«, 100 gt/1. . 500 - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 49 85 Ogerjkega » „ » 5 > , 24--- IiudimpeSt. bazilika■ srečka, 5 gld. . , ■ . 15'76 Rudolfov» srečSe, 10 uld. . . 64 — Ss^moVu srečs-j, 40 gld................224 — St Gondis srečke, 40 pld. .... 257 — Waldst6'nove sreeka, 20 gld......... LjubljausKc 3rečke... ..... 73 — Akcijo anglo-rtvstrijsKe banke, gld. . , 262 — Akcije Ferdinandove sev. ielez., 1000 gl. st, v. . 55H0 - Akcije tržaškega Lloyda 600 gld. . . . 838 — Akcije južne Snlezuica, 200 gid. ar. . . . 61 25 Splošna avstrijska .itavbinska druiba . • . 139 — Montanska družba avstr. pian......393 50 Trooveiiska promo^arjku dru*ba, 70 gid 412 — Papirnih rabljev 100 . • 263 — mmmuM ____ Kaknp ln prodaja "SfcSfc vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Savarovanja zn. agube pr; žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. Pronue ta vsake žrebanje. K. u U n I b > i * v r i i t e v naročil ua borzi. Izdajatelj: Or. Evgen Lampe. 99l?ii MU W4M 'flu ÜLt» I., Wollzeiit 10 in 13, DuxiaJ, I., StroiiBlyasss 2. i* aur Pojasnila "SiJClv vseh guspodarsklhin flnsiiOniit itvuiroh, potem o kursnib vrednostih vseh ipakulaoljakii *jra