Pedagoški tisk (K ustahOvitvi najnbvejše zadruge slovenskega učiteljstva.) Slovenski književni trg je zelo bpgat. Z njiiri se lahko postavimo Slbvenci ob stran velikih kulturnih narodov. Kljub temu pa moramo priznati, da pešamo v pedagoškem tisku. S Popotnikom in Slovenskim učiteliem, katerima se je letos pridružil Roditeljski list, smo izčrpali seznam pedagoških revij. Preostajajo nam še publikacije Slovenske šolske matice in razni prigodni prispevki po vodilnih slovenskih revijah. Učiteljski tovariš kot stanovsko glasilo daje sicer prostora tudi pedagoškim vprašanjem, vendar prvenstveno samo takim, ki zadevajo stanovsko organizacijsko podrdčje. Posledica pomanjkanja prostora za objavljanje pedagoških elankbv je usodna, ker se prerivajo v ospredje le »kapacitete«, dočim nedostaja prostora za izražanje najmlajših, ki še himajo znanstvenega slovesa, radi pa bi v svojem boju in iskanju življenjskih poti izpovedali svoja dognanja. Tako pišanje bi ne bilo brez koristi: mlademu člaveku bi odpiralo pot k znanstvenemu udejstvovanju In iriu dalo možnost uveljavljanja; s tem bi ga izpostavljalo javni kritiki, ki bi ga navajala k doslednosti pri študiju. Na drugi strani bi lahko mentorji zvedeli, koliko veljajo v življenjii njihova hačela. Zelo zanitnive bi bile take izpovedi, kajti mladina je v svojih izjavah bdkritosrčna in dosledna. Težnja po razširitvi pedagoškega tiska se je pokazala tudi na letošnji banovinski skupščini, ko je mladina znova poklicala k življenju iProsveto, prilogo Učit. tovariša. Ob hlastanju po tujih pedagoških revirjjlh ostajajo naši pedagoški problemi, ki jim dajejo slovenske razmere svojstveno vsebino, neuvaževani in nerešeni. Postavljamo si vprašanje, kakšna mora biti sodobna pedagoška knjiga. Kako gledajo na pedagoška vprašanja sodobniki in kako pedagogi starega kova. Ža starejše je značilno, da so ustvarili iz pedagogike avtonomno znanost, ki se včasih okoristi — če se pedagogu zdi umestno — pomožnih znanosti, kakor imenujejo pristaši te pedagogike vse človeško dejanje in nehanje izven ped. območja. Sodobna pedagogika se ne mara izločiti iz celotnega življenja, nasprotnb, ona celo išče vezi ih skuša ustvariti šolo na osnovah celostnega družabnega razvoja. Dočirri je za prve šola pedagoškb zhanstven problem, je za sodbbnega pedagoga šola pedagoško socialni problem. Prva šola lahko zraste na statičnih filozofskih spekulacijah, druga pa samo na dinamičnih stvarnih potrebah. Sodobna pedagoška beseda mora torej rasti iz slovenskih razmer in potreb, v katerih raste in se razvija naša mladina. S tem geslom se je ustanovila v Mariboru zadruga »P e d a g o š k i t i s k«. Ko se bo lotila naših vzgojnih vprašanj v luči navedenega gesla, takrat bo pravilno razumelo učiteljstvo svojo zgodovinsko kulturno nalogo, ki jo narekujejo sodobne slovenske razmere. Učiteljstvu bodo publikacije dobrodošle. Vrline publikacij bodo v naslednjih dejstvih: Obravnavale bodo domače pfed. pro- bleme, ki izhajajo iz svojstvenih slov. pri- lik; pisatelji knjif? bodo učitelji, t. j. de- lavci s tefena, torej praktiki, ki bodo so- doživljali problematiko, kar bo povečalo zartimivost in dalo publikacijam pravi življenjski pečat. Izdajo takih publikacij bo slov. učiteljstvo z veseljem pozdravilo, ker bo s tem zamašena vrzel, ki so jo naši s-osedje že rešili. Dobili bomo sodobno progresivno pedagoško literaturo. V. M.