Zaključni račun za leto 1965
POTRJEN
Samoupravni organi so pretekli teden razpravljali o rezultatih poslovanja minulega leta, ki so bili ugotovljeni po vsestranski analizi pokazateljev tako v sektorju finance in računovodstvo, kakor tudi v službi programiranja, ki je za UO pripravila posebno poročilo.
kljivosti, ki še ovirajo pot do boljših rezultatov.
Z ozirom m-a kritični položaj našega podjetja, kii se je pokazal ob koncu julija t. j. s pr-i-
Ker je letni zaključek, ki mora biti sicer v roku sestavljen iin predložen samoupravnim organom, službi družbenega knjigovodstva, občinski skupščini in vsem bankam s katerimi ima naše podjetje poslovne odnose, družbeni obračun, mu velja še posebna pozornost pri obravnavi uspehov oz. poslovnih rezultatov. Že več let nazaj vsi naši samoupravni organi spremljajo razvoj podjetja in so živo zainteresiram na pravilnem in pravočasnem poročanju o uspešnosti naše proizvodnje in realizacije, ki se izraža v denarnih pokazateljih.
V letu 1965 se je pa ta interes še stopnjeval, saj je v tem času nastopila gospodarska reforma, ki je prinesla s sabo povsem nove momente v poslovanju in izredno ostro začrtala smernice in pota, ki jih mora ubrati vsak kolektiv, če hoče tudi v nadalje uspešno poslovati iin si s skrbnim gospodarjenjem zasigurati tisto mesto v naši družbi, ki mu z ozirom na dotedanje plodno dalo in doseženo solidnost pripada.
Ker so upravni organi temeljito razpravljali p poslovnih rezultatih je prav, da je tudi sleherni član našega kolektiva seznanjen z gradivom, ki ga v skrčenem obsegu podajamo bralcem »Emajiiroa«.
Že v prejšnji številki »Emaj-lirca« smo navedli, da je bilo
Celje - skladišče Per
214/1966
1119660214,3
COBISS s

GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CEIJE
čatkom reforme in zaradi jasnih smernic samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v cilju izboljšanja tega stanj a, kakor tudi prizadeva-nja celotnega kolektiva, nam je le uspelo prvo reformno leto 1965 še kar zadovljivo zaključiti, da celo boljše kot je nekaj »optimistov« pričakovalo.
Letni zaključni račpn, katerega je obravnaval UO' obsega:
a)	poslovno poročilo;
b)	obvezne priloge — uradne obrazce;
c)	specifikacije k posameznim pozicijam aktive in pasive bilance.
(Nadaljevanje na 2. strani)
potrebno za pravilen prikaz rezultata celotnega našega dela' izvršiti razne predpriprave, med temi je bila najvažnejša letna inventura vseh sredstev s katerimi podjetje upravlja.
Stalna inventurna komisija je že med letom prekontrolira-la vse naše zaloge materiala, polizdelkov, izdelkov, osnovih sredstev in drobnega inventarja. Ob koncu leta smo uspešno izvršili še popis nedokončane proizvodnje, terjatev in denarnih vrednosti" in s tem dali osnovo za čimbolj-šo sestavo letne bilance. Delo je kar zadovoljivo potekalo in prvi rezultati so bili znani že zadnje dni januarja. Vse službe iin sektorji podjetja so sestavili svoja poročila iz katerih je razvidno, še vse tisto, kar številke nakazujejo, pa tudi slabosti in pomanj-
iy.imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifi
I HIGIJENSKO TEHNIČNO VARSTVO j
I	PRI DELU V LETU 1965	I
Člani CDS so pazljivo proučili zaključni račun za leto 1965
(Foto LT EMO)
VSAK DEVETI ČLAN KOLEKTIVA POŠKODOVAN
Po podatkih letnega poročila oddelka za higiensko tehnično varstvo, je bil v letu 1965 poškodovan vsak deveti član kolektiva. Zaradi bolovanja pa odpade na vsakega člana kolektiva dvajset delovnih dni. Ta ousiBf umu uspmpod UAp povesta, da za higiensko tehnično varnost pri delu ter za zdravje naših delovnih ljudi nismo storili še dovolj, čeprav smo sodeč po sredstvih, ki so bila zato potrošena precej storili.
V letošnjem letu bi morala tako služba HTV, kakor tudi odgovorni vodilni delavci bolj- skrbno paziti na varnost pri delu ter na podlagi izdelanih analiz poškodb, ki so nastale v preteklem letu preprečevati njihovo ponavljanje.
Iz podatkov v navedenem poročilu sledi, da so poškodbe . v primerjavi z letom 1964 porasle za 2,1%. Zaradi bolniškega staleža članov kolektiva do in nad 30 dni je bilo izgubljenih v proizvodnji 64.544 dni v vrednosti nad 109 milijonov starih dinarjev. Za bolova-nje do 30 dni, ki bremeni podjetje je bilo plačanih nad 74 milijonov starih dinarjev.
TOPILNICA ŠE VEDNO RESEN PROBLEM
V obratu kemičnih izdelkov ati kot pravimo po starem v topilnici je že dolgo znan problem zaprašenosti delovnega prostora zaradi slabe ventilacije. Toda to ni edini problem s katerim se bo treba zelo resno spoprijeti. Za tem sledi še u-reditev črpanja nafte, transporta in sanitarnih prostorov. Nekaj tega bo prav gotovo urejenega že letošnje leto.
PREPIH IN ŠE KAJ
Tudi po ostalih obratih bomo morali še marsikaj popraviti in odpraviti, če hočemo, da bo manj nesreč pri delu in obolenj. V nekaterih obratih je preveč prepiha, stiskalnice so slabo zavarovane, pomanjkljiva je ventilacija in slabe sanitarne naprave kar velja zlasti za pocinkovalnico in lužiinico.
Če bi pogojev dela v letu 1966 ne izboljšali se nam lahko zgodi, da bomo morali plačati dodatni socialni prispevek, ki pa ni majhen. Lahko bi se pripetilo, da bi plačali celo leto tudi več kot 60 milijonov starih dinarjev. Morali se bomo potruditi, da tega ne bo, kajti denar je bolje, da vložimo v -izboljšanje delovnih pogojev.
illlllllllllllllllllHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIU
RAČUN
(Nadaljevanje s 1. strani
Poslovno poročilo, ki je sestavni del bilance pa obsega:
a)	splosni del;
b)	strokovni del;
c)	ugotovitev in delitev dohodka.
Iz splošnega dela poročila lahko povzamemo samo najvažnejše ugotovitve, ki so naslednje:
1.	Dejavnost podjetja je-ostala ista kot v prejšnjih letih;
2.	.tempo porasta proizvodnje je bil napram prejšnjim letom manjši;
3.	proizvodnja je bila dosežena s povprečno zaposlenimi 3210 osebami od tega 40 % žena na 60 % moških. Tako število kot tudi sestav je isti kot v letu 1964.
4.	samoupravni organi so tekom leta na isvoj\ih številnih zasedanjih sprejeli mnogo sklepov in pravilnikov, ki so uspešno urejali notranje odnose in delo celotnega kolektiva.
V strokovnem delu poročila pa so nakazani pokazatelji izpolnitve planskih nalog, in ti so najbolj zanimivi, saj iz njih izvemo, da je bilo v primerjavi z letom 1964 naše delo boljše, pa če tudi iz številk izločimo vpliv prodajnih cen po reformi:
Kvaliteta naše proizvodnje se pa napram preteklemu letu ni mnogo popravila.
Zaradi izredno velike iztroše-nosti predvsem energetskih naprav, je imela naša vzdrževalna služba dosti dela in skrbi.
V zvezi z vloženimi stroški v proizvodnjo velja omeniti, da se je struktura stroškov lastne cene zaradi velikega porasta cen osnovnih surovin precej spremenila, kar pa tudi narekuje v bodoče mnogo večjo šted-njo. Tako je bilo udeleženo v lastni ceni:
	pred reformo	po reformi
material in		
energija	53.9 %	61.5 %
osebni dohodki	94 %	7.3%
amortizacija	2-4%	2-1%
režijski stroški	34.4 0/0	29.1 %
lastna cena	100 »/o 100 %	
V proizvodnji in režiji je bir lo od 7,098.291 opravljenih ur 51 % za proizvodnjo.
Zanimivo je; da so se režijski stroški napram letu 1964 zvišali v celoti za 14 % in to predvsem v režiji EE, dočiim je u-pravna režija zaradi izredno za-
1964	1965	%
proizvodnja ton proizvodnja — v milj. po prod.
cenah
realizacija v prod. c. v milj. izvoz ton dodatek v milj. dohodek podj. v milj.
Količinskega in vrednostnega plana proizvodnje, emajlirane posode in kovinske embalaže nismo dosegli, vendar je potrebno poudariti, da smo po reformi izplavali iz dotedanje globoke, ne rentabilnosti emajlirane posode. Zaradi zmanjšanja naročil TAM-a za odpreske in splošne prodaje radiatorjev, smo prvotni plan proizvodnje znižali, tako znižani plan pa delno prekoračili.
Proizvodnja kot celota se je tekom leta razvijala pod težjih mi pogoj i kot preteklo leto, saj je zaradi zahtev tržišča bdi sor-timan proizvodov povsem spre-mejen. Po želji za večjo rentabilnostjo, smo hote menjali proizvode in prodajne sortimane. Ovire pri nabavi materiala in ne-planirani remonti na strojih in napravah so težave v proizvodnji še stopnjevali, toda velika prizadevnost kolektiva nam je omogočila, da smo vse težave uspešho prebrodili.
24.814	24.902	100.2
13.137	14.031	106.8
13.032	14.276	109.5
2.112	2.538	120.0
4.085	4.312	105.6
3.381	3.907	115.5
ostale štednje porasla samo za
0.2 %. Za HTV sredstva pa smo paraboli 110 milj. din.
MATERIALNE
ZALOGE
so se vrednostno sicer povišale (delno zaradi višjih cen po reformi) so pa z ozirom na normativ in razpoložljiva obratna sredstva previsoke, saj so ob koncu leta znašale 2.885 milj.
Prodaja se je vršila z ozirom na lastno ceno po prenizkih prodajnih cenah, ki pa se tudi po reformi niso povišale sorazmerno porastu nabavnih cen materiala. Nerentabilna je po reformi postala proizvodnja pocinkane posode, kopalnih banj ki radiatorjev. Vsega blaga smo prodali 87 % na domačem in 13 % na inzomeškem trgu. Delež izvoza je še vedno prenizek z ozirom na velike potrebe uvoza, predvsem pločevine. Zaradi
slabega plačevanja je bilo napram nerednim kupcem vloženo 674 tožb, naše podjetje pa, je bilo toženo vlil primerih.
KADROVSKI
PROBLEMI
Tekom leta je bilo zoper povzročitelje disciplinskih prekrškov izrečeno 228 disciplinskih kazni. Podjetje izobražuje red-
situacije v pogledu doseganja dohodka ni moglo sorazmerno poviševati tudi OD. Povprečni mesečni zaslužek na enega zaposlenega obračunan na 200 ur je bil v letu 1964 45.942 din, v povprečju leta 1965 56.378 din, v povprečju po reformi pa 60.634 din. Pri tem pa ni vključeno izplačilo razlike v malici in drugi izdatki, ki bremenijo osebne dohodke. Od celotne mase OD 3,492 milj. je bilo pla-

Obširno obrazložitev zaključnega računa je dal na zasedanja CDS-a tov. Viktor Pilih	(Foto LT EMO)
nojn izredno 179 štipendistov. Za poučevanje na delovnem mestu pa je bilo prirejenih precej seminarjev in tečajev. Skupno je bilo za izobraževanje 76 milj. din.
155 oseb oz. 5 % zaposlenih ima v našem podjetju visoko, višjo in srednjo izobrazbo. V 1965 letu je izredno porastlo število poškodb pri delu in. na poti iz dela. 358 članov ali vsak
9.	se je poškodoval, na vsakega zaposlenega pa odpade 20 dni bolovanja, saj je radi bolezni in poškodb preteklo leto izpadlo 78.400 delovnih dni, kar narekuje podjetju skrb, da povzame potrebne ukrepe v cilju zmanjšanja obolenj in poškodb. Stanovanjska problematika je še vedno precej težavna, saj še vedno čaka na stanovanja 224 prošnikov.
OSEBNI DOHODKI
so se izplačevali po pravilniku iz leta 1962 z dopolnili, ki jih je narekovala situacija zaradi povišanja življenjskih stroškov.
Vsega je bilo izplačano tekom leta 3492 milj. OD oz. za 18 % več kot v letu 1964. Čeprav so se življenjski stroški v % bolj povišali, podjetje zaradi težke
čano za prispevke iz delovnega razmerja za socialno zavarovanje, stanovanjske in druge prispevke 1,356 milj. tako, da je dejansko izplačilo znašalo samo 2.136 milj. din.
SKLADI PODJETJA
Delovni kolektiv ima v u-pravljanju sklade, ki so z zakonom predpisani. Od teh je najvažnejši poslovni sklad od katerega odpade po stanju 31. 12. za kritje vrednosti osnovnih sredstev 2.325 milj., za kritje vrednosti obratnih sredstev 2.265 milj.
Vrednost vseh osnovnih sredstev t. j. zgradb strojev in naprav in inventarja je znašala po stanju 31. 12. 1965: po nabavni vrednosti 5.887 milj. odpisano je že 3.696 milj., rrfe-odpisna vrednost 2.188 milj., kar pomeni, da so naša osnovna sredstva že zelo iztrošena in v kritičnem stanju. Predvsem velja to za opremo, ki je v celoti odpisana že 8 % (energetske naprave pa že 100%). Podjetje pa v sedanji situaciji iz delitve dohodka ni v stanju izdvojiti zadostna za nabavo novih strojev nujno potrebna sredstva. Preteklo leto smo za
ZA LETO 1965 POTRJEN
nove nabave strojne opreme in inventarja lahko potrošili samo 104miilj. din.
V
OBRATNA
SREDSTVA
Zaradi odvzema kreditov nam je po reformi primanjkovala za kritje vseh potrebnih zalog materiala m drugega, potrebna višina obratnih sredstev, zaradi česar smo imeli mnogo skrbi in težav v pogledu likvidnosti. Struktura obratnih ¡sredstev je bila v primerjavi z letom 1964 naslednja:
^	m
'O	vO
ON	ON
.H	t
CM*	CN
r-H	|
cr>	m
zaloge materiala	2.503	2.886
nedokončana proizvodnja in polizdl.	687	891
gotovi izdelki	209	213
terjatve	1.189	1.330
denarna sredstva	124	106
vsega	4.712 5.426
kar je bilo pokrito sredstvi in	z lastnimi
krediti	3.657 4.373
ostalo nepokrito	1.055 1.053
kar povzroča, da svojih obveznosti do dobaviteljev ne moremo v pogodbenih rokih izplačevati. Problem obratnih sredstev ho še nadalje za podjetje težak, iker dohodek ne dopušča stalnega dopolnjevanja lastnih obratnih sredstev.
Sklad skupne porabe za katerega je bil v začetku leta določen plan izdatkov v višini 221 milj. je bil 100% izpolnjen. Za gradnjo stanovanj in plačilo a-nuitet je bilo od gornje vsote uporabljeno 181 milj., za adaptacijo počitniškega doma 17 milj., za regrese, dotacije društvom in druge izdatke, pa osta-
lo.
Rezervni sklad je po stanju
21.	12. 1965 izkazoval 238 milj. din, ¡potrebno pa ga je iz dohodka 1965 dopolniti še z 30 milj.
Počitniški dom v Crikvenici je posloval v letu 1965 z izgubo, ker se cena oskrbnega dne kljub povišanju stroškov za prehrambene artikle in drugim višjim stroškom, ni dvignila. Planirana izguba 3,153.000 din se je povišala na 3,570 din. Povprečno je bil počitniški dom zaseden samo 80 %.
SOCIALNE DAJATVE
Iz osebnih dohodkov in poslovnih stroškov je podjetje plačevalo Zavodu za socialno zavarovanje 775 milj-, dinarjev

| OBČINSKi
vjgg V 8. volilni enoti za volit-ve odbornikov zbora delovali nih skupnosti občinske Siji skupščine Celje so bile dne |jf§ 15. 2. 1966 volitve odborni-ka. To volilno enoto sestav-Ijajo delovne enote v naši vf{^j tovarni in sicer emajlimi-M ca> sestavljalnica, lužilnica ^ in dekor oddelek. Delavci, p ki delajo v teh enotah so navedenega dne imeli nalogi	go, da izvolijo enega odbili	bomika za zbor delovnih
m	skupnosti. Vseh volilcev
^	vpisanih v volilni imenik
je bilo 917, glasovanja se je pa udeležilo 785 ali 87 .
0!^
p	Volilci so imeli možnost
m	izbirati med tremi kandi-
dati, ki so bili na kandidatinj	ni listi za izvolitev odborih	nika. Na podlagi volilnega
£§=	izida so posamezni kandi-
dati dobili naslednje števili	lo glasov:
gfe	Končan Konrad 314, U-
mek Edi 287 in Čander Jo-že 164 glasov.
Neveljavnih glasovnic je &£	bilo 30.
SŠr	-
voljena odbornica Marija Koželj odšla v Nemčijo.
Ves čas je bilo na volišču zelo živahno, na steni pa smo lahko čitali napis: »Delavsko samoupravljanje zahteva domovini zveste in požrtvovalne ljudi.«
Na podlagi tega izida glasovanja je bil izvoljen za občinskega odbornika Končan Konrad, kateremu čestitamo k izvolitvi.
To so bile nadomestne volive v tej Volilni enoti ker je v lanskem letu iz-
od katerih pa je dobilo vrnjeno za izplačilo otroških doklad, hranarkie in drugih socialnih izdatkov 196 milj. din. Zaradi prenizke bonifikacije za izplačilo hranarine do 30 dni je billo iz OD uporabljeno še 26 milj. din. Ta izdatek je občutno previsok, zaradi česar so bile na-pram Komunalnemu zavodu vložene pritožbe, vendar doslej brez uspeha.
DRUŽBENA
PREHRANA
Tekom leta je bilo izdanih članom kolektiva 848.000 hladnih in toplih malic za katere je posameznik prispeval po 50 din, podjetje pa je moralo izplačati iz sklada osebnih dohodkov še 94 milj-, dinarjev.
Ugotovitev in delitev dohodka
Iz vseh poročil in pokazateljev je torej razvidno, da je podjetje v 1965 uspešno poslovalo in pri tem na osnovi plačane realizacije doseglo toliko dohodka, da je bilo možno po-
kriti že izplačane akontaci je OD med letom, dopustiti tudi izplačilo prihrankov na režiji za I. poli. in z upoštevanjem delitvenega razmerja 88,2 : 11,8 formirati še nekaj skladov, ki so nujno potrebni za pokrivanje obveznosti, M jih ima podjetje še iz naslova anuitet in sklenjenih pogodb.
Iz skupno dosežene realizacije je bil ustvarjen bruto dohodek v višini	14.240 milj.
po odbitku poslovnih " stroškov v višini din	9.928	milj-
je bil dosežen
dohodek	4.312	milj.
od katerih je potrebno izplačati:
15 % prispevek iz dohodka	342,
5	% prispevek v skup.
rezerve	34,
dopolniti rezervni sklad	30, 406	milj.
ostane podjetju	3.906 milj.
katere je CDS na svojem zadnjem zasedanju na predlog. UO-a razdelil naslednje: za osebne dohodke 3.448 milj, za sklade	458	milj-.
UO in CDS sta ob tej priliki na osnovi poročil o celotnem poslovanju in izkazanem rezultatu za katerega sta smatrala, da je -bil v redu, prinesla mnogo sklepov in smernic za nada-Ijne uspešno delo v letu 1966, od katerih je pa važen tudi sklep o potrditvi ZR-a podjetja in počitniškega doma za leto
1965.
Nadalje ¡je potrebno čimprej do kraja izpopolniti notranjo organizacijo podjetja, mobilizirati vse še obstoječe notranje rezerve, znižati režijske stroške, pristopiti k sistematičnemu vzdrževanju osnovnih sredstev, forsiirati proizvodnjo najbolj rentabilnih izdelkov in še mnogo drugih priporočil, ki -naj pripomorejo-k čimbolj uspešnemu zaključku leta 1966.
Upamo, da ¡smo s celotnim iz-laganjem -dali na ta način kolektivu jasno sliko o poslovanju v letu 1965, o izpolnjevanju sklepov in uspešnosti poslovanja v letu 1966 pa bomo kolektiv tekoče tudi še nadalje informirali-.
V. P.
Emajpiee
RAZVOJ PODJETJA IN PROIZVODNJE NI LUKSUS PAČ PA
Objektivno pogojena nnjnost
Nedvomno bi bili nedosledni, če bi trdili, da v dosedanji poslovni praksi ni bilo zaslediti posebne skrbi za razvoj. S to trditvijo bi obenem naredili krivico vsem tistim, katerim razvoj podjetja in proizvodnje ni bila zadnja skrb. Toda za dosedanji razvoj sta pa le kljub temu značilni dve ugotovitvi: prvič, razvoj kljub dokajšnim naporom vendar ni bil deležen skrbi ustrezne njegovemu pomenu in drugič, podjetje in proizvodnja sta se razvijali zgolj spontano in ne na temelju globljih znanstvenih analiz. Ko slednje ugotavljamo moramo (pa ne formalno) pripomniti, da so vzroki za težave v katerih se nahja naš razvoj vse skozi bili v glavnem objektivne narave. V konkretnem mislimo predvsem na Slabo akumulativ-nost podjetja za lastne potrebe ter slabo delitveno razmerje med družbo in podjetjem, kakor tudi plafonirane prodajne cene in stalni porast stroškov proizvodnje. Vse to je onemogočilo podjetju, da resneje poseže v regeneracijo zastarelega strojnega parka in naprav, kaj šele, da izvaja razširjeno reprodukcijo. Nove mere gospodarjenja, spremenjeni pogoji na tržišču in povečane potrebe izvoza zahtevajo tudi spremenjen odnos do vprašanja razvoja podjetja in proizvodnje. Tudi praksa je pokazala, da delo na razvoju ne more biti stvar komisije pač pa (stvar rednega sistematičnega in znanstvenega dela. Naravnost pri tem vprašanju smo subjektivno soudeleženi pri vzrokih sedanjih težav. Pri delu na razvoju podjetja in proizvodnje lahko jasno zasledujemo pokazatelje kvantitativnega in kvalitativnega razvoja. Kvantitativna smer povečanja proizvidnje je opredeljena z orientacijo podjetja na več vrednostne in bolj akumulativne proizvode. Velikost u-činka poslovanja mora biti merjena z velikostjo ustvarjalnih skladov za potrebe regeneracije in razširjene reprodukcije, ne pa z indeksom fizičnega obsega. Kvalitativno smer razvoja podjetja najbolj pona-zoruje dejstvo, da se je podjetje v preteklem obdobju z vključevanjem novih proizvodov razvilo iz podjetja, katerega je bila skoraj izključna dejavnost proizvodnja emajlirane posode v podjetje s petimi proizvodnimi obrati. Proizvodni asortiman se je vseskozi širil v glavnem
spontano in dosegel obseg, ki onemogoča velike proizvodne serije z vsemi prednostmi teh. Za voljo prednjega in ostalih dejstev se razvoj v sedanji.fazi nahaja pred naslednjimi važnejšimi nalogami:
— proizvodni asortiman je' potrebno »čistiti« od tržno neperspektivnih akrtiklov oziroma od artiklov, ki iz ekonomskega stališča predstavljajo balast za podjetje; na obstoječem toda perspektivnem asortimanu je potrebno vršiti razne izboljšave bodisi v smislu zahtev tržišča in spremenjenih razmer na njem, bodisi pa v cilju znižanja stroškov proizvodnje; proizvodni asortiman je potrebno izpopolnjevati z novimi proizvodi z več umskega dela; doseči je -treba čim večjo unifikacijo izvoznega in domačega prodajnega asortimana na bazi kvalitetnega premika proizvodnje itd. Toda pri realizaciji teh ciljev naletimo na težave, kjer je nova proizvodnja v večini primerov povezana z novimi vlaganji. Zato moramo iskati izhod v tem, da na obstoječem asortimanu kapacitet naredimo, kar se da čimveč novega in s tem ustvarimo sredstva za bolj intenziven razvoj. Osvajanje novih proizvodov v naš proizvodni program je sedaj v skladu s prednjim nekoliko bolj načrtno, vendar še vedno prepočasno. Ciklus od ideje do osvojitve nekega proizvoda v redno proizvodnjo je tako dolg, da predstavlja rak — rano naše poslovne vitalnosti. V zadnjem času so bili uvedeni v proizvodnjo nekateri novi proizvodi, od katerih so važnejši: novum lonci in kozice, ideal lonci dm kozice, kotel za centralno gretje na trda goriva 29.000 kcal/h, radiatorji po DIN normah itd. V fazi razvoja in priprav na redno proizvodnjo so: elektro posoda — komplet, nova oblika jedilne sklede z navadnim in nerjavečim robom, kopalne kadi, praktiki in pomivalne omarice po JUS-u, nerjaveči praktiki, kotli za centralno gretje na trda goriva in tekoča goriva (dvoživke), nove izvedbe čajnika, kavine ročke itd.
Program je razmeroma bogat, vendar bo poseben problem realizirati ga zadovoljivo. Tudi artikli imajo v nekem smislu življenjsko dobo in je nujno misliti na razvoj. Kdor tako ne misli, se mu prej kot slej maščuje.
Čedo
Letna skupščina
V sredo, dne 16. februarja 1966 je bila redna letna skupščina 'društva ljudske tehnike »EMO« katere so se udeležili poleg izvoljenih delegatov tudi Mirko Goršič, predsednik republiškega odbora LT Slovenije, Albin Lesjak, predsednik odbora LT v Celju, Vili Končan, predsednik CDS, ligo Lojze, glavni direktor, Milan Kavčič, sekretar tovarniškega komiteja ZK in drugi člani kolektiva ter predstavniki drugih podjetij.
Na letni skupščini je prebral poročilo o delu Ljudske tehnike EMO Celje predsednik odbora LT tov. Jože Zapušek. Kakor običajno je tudi v letu 1965 imelo društvo LT dobre uspehe pri svojem delu. Reševala jih je vedno pripravljenost članov kolektiva, ki so bili vsak čas na razpolago za sprejemanje in reševanje zahtevnih in zapletenih nalog katere je bilo treba rešiti za društvo in podjetje. Vedno večje potrebe kolektiva po osvajanju in uvajanju sodobne tehnike v obratih, delavnicah in na posameznih delovnih mestih iso zahtevale načrtno in uspešno delo ter mnogo naporov članov društva, ki so se s takimi .nalogami spoprijeli.
Dejavnost članstva se razvija v raznih krožkih in klubih, kjer se srečujejo delavci raznih strok, pomembno pa je, da' lahko vsak član doprinese svoj delež za razvoj in napredek kolektiva.
Vseh krožkov im klubov je devet in razvijajo kar uspešno svojo' dejavnost. Zelo važen za naš razvoj je emajlirsfci krožek, ki deluje že-dvanajst let. Ta je v času svojega obstoja rešil že več proizvodnih problemov ter strokovno izobrazil veliko šte-
vilo članov kolektiva, ki so zaposleni večjidel v emajlimici. V letu 1965 je ta krožek izdelal celo profil in program za poklic emajlirca. Opravljal je številne poiskuse za izboljšanje emajliranja naših proizvodov in si tudi za leto 1965 zadal koristne naloge s tega področja dela.
Zelo dejaven je tudi avto-moto klub, kjer se udejstvujejo poleg odraslih številni pionirji. Ti .se učijo teoretično in praktično. Teoretični del pouka zajema motoroznam&tvo, prometne predpise in podobno, praktično pa se usposabljajo za vožnjo z GOkart vozilom.
V letu 1965 je bilo v tem klubu organiziranih več tečajev za voznike A in B kategorije. Vozniške izpite je opravilo v lanskem .letu 69 tečajnikov in tečajnic. V letošnjem letu bo ta klub organiziral dva tečaja za voznike amaterje ter razna predavanja iz področja njegove dejavnosti.
Krožek za predelavo pločevine je zelo pomemben za napredek proizvodnje podjetja. V tem krožku si lahko člani kolektiva pridobe znanje za oblikovanje pločevine.
Tov. Jože Zapušek čita poročilo
(Foto LT EMO)
S»uitfiheA
----------:------------5	‘
Nov stanovanjski blok
Udeleženci na skupščini LT EMO
V lanskem letu je ta krožek deloval zelo uspešno. Izdelal je razne prototipe posode v sodelovanju z inštitutom Emajl. V letu 1966 bo ta krožek organiziral več koristnih predavanj iz področja svoje dejavnosti.
Gospodinjski krožek je organiziral tri gospodinjske tečaje med temi je bil eden namenjen za žene in dekleta cinkarniške-ga kolektiva. Vsi tečaji so dobro uspeli. Na njih so se naše gospodinje naučile marsikaj novega in koristnega.
Naši člani kolektiva se skoraj v vsaki številki Emajiirca lahko kar neposredno seznanijo z delom foto kino kluba saj nam je ta pripravil za naš list že neštete lepe fotografije. Delo kluba je zelo privlačno in razgibano vendar se člani še premalo poslužujejo vseh ugodnosti, ki jim jih nudi klub iz svojega področja dela. V sestavu tega kluba je filmska sekcija, ki je dosegla že kar lepe uspehe. Na četrtem filmskem festivalu je dobil njihov film celo diplomo. Tudi za leto 1966 ima ta sekcija dokaj bogat in pester program.
Najmlajši krožek je modelarski. Delo v njem je zelo1 razgibano. V lanskem letu je bil zaključen A tečaj v letošnjem letu pa bodo začeli že z B tečajem za njihove člane.
Zelo je razširjena in razgibana aktivnost krožka za podvodno dejavnost. Že v začetku lanskega leta so uspešno izvedli drugi osnovni potapljaški tečaj kjer so se člani izurili v potapljanju pod vodo do globine 4,5 m. Vsi izgledi kažejo, da bodo imeli po njihovem programu tudi v letošnjem letu lepe uspehe.
Člani radiokluba so zasedli pri tekmovanju za prvenstvo
(Foto LT EMO)
Jugoslavije četrto mesto. Uspešno so izvedli tečaj za A in B kategorijo ter telegrafski tečaj. Tudi v letošnjem letu se bodo udeleželi vseh tekmovanj in če bodo delali uspešno kot v preteklem letu bo letos njihov uspeh še večji.
Člani strojno orodjarskega krožka so tudi v preteklem letu izpolnili pričakovanja uspehov njihovega dela. Največ svojega prostega časa so preživeli pri izdelavi prototipov za potrebe podjetja pri čemer pa niso zanemarili vzgoje novih strokovnih kadrov. Zlasti se zavzemajo za vzgojo mladih orodjarjev, ki jih preusmerjajo iz njihove redne dejavnosti v bolj specializirano dejavnost te stroke.
Pri zelo pestri in vsestranski dejavnosti so bili vključeni v delo krožka tehnologi, konstruktorji in orodjarji.
Med uspehe njihovega dela spada izdelava centrifuge za sušenje frit.
Člani društva so množično sodelovali pri raznih skupnih akcijah kot naprimer pri štafeti dneva mladosti in podobno.
Ob zaključku letne skupščine so izvolili organe društva LT, delegate za občinsko konferenco LT ter nagradili pionirje.
Predsednik republiškega odbora LT Slovenije je izročil odlikovanja za požrtvovalno delo pri LT naslednjim tovarišem: Albinu Lesjaku in Davidu Valentinu srebrno plaketo Borisa Kidriča, Pušnik Cirilu in šale-kar Erihu pa bronasto plaketo Borisa Kidriča.
Potem, ko so prečrtali resolucije, ki so jih poslali republiškim in zveznim organom LT so predvajali dva filma, ki jih je posnel foto kino klub v preteklem letu.
Ko je upravni odbor na seji dne 8. februarja 1966 in sklepal o zaključnem računu za leto 1965 je med mnogimi drugimi problemi iskal izhodišče za gradnjo novega stanovanjskega bloka. Zato se je zlasti zavzemal predsednikstanovanjskelkomisi-je Anton Pamtnar, ki jepredočil upravnemu odboru potrebo po graditvi novih stanovanj. Na podlagi stvarno prikazanega stanja potreb po novih stanovanjih je bil na upravnem odboru sprejet sklep s katerim je zadolženo vodstvo podjetja, da stopi v stik z gradbenim podjetjem in se dogovori glede gradnje novega stanovanjskega bloka in to v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, pod pogojem, da bomo plačali, situacije, po ustvarjanju sredstev, ostali del pa iz dohodka ustvarjenega v letu 1965.
Če bo potrebo po gradnji novega bloka sprevidel tudi centralni delavski svet, ko bo razpravljal o družbenem planu za
Na eni zadnjih sej je upravni odbor razpravljal o proizvodnji kopalnih kadi za katere nastajajo čedalje večje potrebe. Poleg našega podjetja proizvajajo kopalne kadi še tri druga podjetja v državi. Nekatera izmed teh pa bodo verjetno prenehala s proizvodnjo. Upravni odbor je zavzel stališče, da bi bilo zelo koristno razširiti proizvodnjo kopalnih kadi s tem,
Komisija za štipendije je predlagala organom upravljanja naj bi dopolnili pravilnik o štipendijah v tem smislu, da daje podjetje lahko izredne podpore za šolanje . otrok članov našega kolektiva, ki imajo dobre učne uspehe pa jih ne morejo njihovi starši šolati ker nimajo možnosti glede na njihovo gmotno stanje.
Upravni odbor je na eni zadnjih sej ta predlog sprememb odnosno dopolnitev navedenega pravilnika potrdil, dokončno pa bo o tem sklenil centralni delavski svet na prvem prihodnjem zasedanju.
Podjetje bo dajale izredne podpore pri šolanju izjemoma v tistih primerih, kjer je oči-vidno, da dosegajo otroci naših članov kolektiva dobre učne u-spehe v šoli vendar pa jih star-
leto 1966 in potrdil predlog u-pravnega odbora, bo nekaj članov kolektiva dobilo toliko že-ljena stanovanja.
NOVA DELOVNA MESTA
Sektor prodaje in zunanje trgovine je predlagal upravnemu odboru naj bi ustanovili dve novi delovni mesti. Ti delovni mesti sta: samostojni referent za prodajo orodij in samostojni referent za prodajo frit. Upravni odbor je odobril to ustanovitev, ker je potrebna po teh delovnih mestih res utemeljena.
STROKOVNA PRAKSA
Po sklepu upravnega odbora bodo prišli v naše podjetje na strokovno prakso iz podjetja METALAC iz Gornjega Miia-novca. Prakso bodo opravili predvsem v naši emajilimici.
zmogljivosti v podjetju V. NIKOLIČ v Kraševcu. V ta namen so bili naši predstavniki že v Kraševcu ter poročali upravnemu odboru o razgovorih, ki so jih imeli glede tega s predstavniki navedenega podjetja.
Končna odločitev o proizvodnji kopalnih kadi v Kraševcu bo na prvi prihodnji seji centralnega delavskega sveta.
ši ne morejo vzdrževati v času šolanja.
Plačevanje izredne podpore za šolanje pa je odvisno tudi od uspeha šolanja. Medsebojne pravice med dijakom in podjetjem se določajo po pogodbi, ki jo sklene podjetje z prosilcem za podporo pri šolanju.
SLUŽBENA POTOVANJA
Po sklepu upravnega odbora je odpotoval na službeno potovanje v Bolgarijo naš predstavnik, ki se bo v Sofiji razgovar-jal o izvozu izdelkov v to državo. Po vsej verjetnosti bo sklenjena pogodba za izvoz naših izdelkov.
Dva naša predstavnika sta odpotovala na velesejem v Koln.
Večje potrebe kopalnih kadi
da bi uporabili neizkoriščene
DOPOLNITVE PRAVILNIKA 0 ŠTIPENDIJAH
\

Gospodarske smernice za leto 1966
Na zadnjem'zasedanju je centralni delavski svet razpravljal o zaključnem računu za leto 1965 in zaključni račun tudi sprejel. Obenem je sprejel še naslednje smernice za gospdarjenje v letu \ 1966:
0	Z namenom izboljšanja organizacije proizvodnje in funkcionalnosti služb je Centralni delavski svet 28. 5. 1965 sprejel Pravilnik o notranji organizaciji podjetja.
Z novo organizacijo je dan poudarek na novo določene proizvodne obrate in službe. Potrebno je hitreje uveljavljati načela osvojene notranje organizacije in dokončno izdelati in potrditi pravilnike posameznih delovnih enot.
•	V svrho izvedbe zmogljivosti in delovnega časa izboljšati tehnično pripravo, vodstva obratov pa se morajo točno pri-državjati predpisanih normiranih postopkov in kvalitete.
•	Organizirati tehnično kontrolo tako, da bo š svojo dejavnostjo pripomogla k kvalitetnemu dvigu proizvodov.
0	Razgibati vse notranje rezerve. tako v materialu in delovnem času. Pospešeno je potrebno delati na izboljšanju tehnoloških postopkov in iskati možnosti zamenjave dražjih materialov s cenejšimi.
0	Zaradi pomanjkanja virov obratnih sredstev je potrebno zaloge materiala in nedovršene proizvodnje hitreje obračati. Tehnična priprava naj naroča terminsko material, vodi evidenco lansiranja proizvodnje in terminsko službo.
Izterjevalna služba naj se striktno pridžuje predpisanih rokov plačil izdanih faktur. Prodajna služba naj se pri sklepanju pogodb pridržuje navodil in sklepa pogodbe samo s tistimi odjemalci, ki imajo kritja ali v kreditih ali v predplačilih oziroma, ki so znani kot dobri redni plačniki.
0	Režijski stroški predstavljajo v celotnem dohodku visoko postavko, zato je potrebno še nadalje štediti na vseh področjih, tudi pri najmanjših, skoraj nepomembnih izdatkih. V zvezi s tem je potrebno vsaj tromesečno razpravljati o porabi teh stroškov na upravnem odboru in po potrebi mora u-pravni odbor ukrepati v cilju znižanja režijskih stroškov.
serijah in čimveč, najmanj pa v
Služba za., vzdrževanje mora planirati in voditi celotno dokumentacijo o remontih, tako da bodo stroški za popravila strojev in naprav najmanjši. Ker so stroški vzdrževanja pri nekaterih strojili celo višji od nabavne vrednosti teh strojev se je potrebno v takih primerih, če stroj ni nujno potreben odločiti za izločitev takega stroja iz obratovanja.
0	Težiti je, da se premog nabavlja sproti z ozirom na potrebe. Koriščenje zalog premoga pa mora biti v smislu kolobarjenja, da se ne bi dogajali enaki primeri kot v letu 1965, ko je zaradi velikih in neprimerno vskladiščenih zalog izgubil precejšnjo količino kalorij.
•	Ker nam obstoječi predpisi o formiranju amortizacije o-nemogočajo regeneracijo osnovnih sredstev iz sredstev amortizacije je potrebno, v kolikor se ti predpisi ne menjajo v pozitivnem smislu, je potrebno politiko v podjetju, ki bo pogojevala obnovo strojnega parka.
•	Minimalna investicijska sredstva, ki ostajajo v podjetju po plačilu vseh obveznosti je potrebno najekonomičneje porabiti.
•	Sredstva, namenjena HTV je smotemo razdeljevati in u-porabo nadzorovati.
0	Še nadalje je potrebno izvajati postopek za uravnavanje cen za tiste proizvodne grupe, ki so nedonosne in ki jih ni mogoče doseči z ukrepi v podjetju, da bi ti proizvodi postali donosni.
Tehnološko obdelovati predvsem izdelke, pri katerih je z izboljšavami mogoče doseči višji dohodek.
•	Forsirati proizvodnjo tistih grup, ki dajo največji dohodek.
0	Ne smemo se zadovoljiti samo z doseganjem planskih obveznosti ampak težiti, da planske naloge presegamo, ker na ta način lahko zagotovimo 'večji dohodek podjetja. Zagotoviti je potrebno, da proizvodnja poteka sorazmerno skozi ves mesec.
lanskoletnem odnosu na konvertibilna področja, to pa iz razloga, ker je nabava potrebnega reprodukcijskega materiala odvisna od izpopolnjevanja naših izvoznih nalog. Kvaliteta naših proizvodov mora biti taka, da ni razlike med blagom, ki se izvaža in blagom, ki se prodaja na domačem trgu. Nabavna služba, tako doma kot v uvozu, mora nabavljati kvalitetni material ob najugodnejših pogojih, vezati dobavitelje terminsko in po možnosti vezati se na stalne dobavljače.
© Osvajanju novih proizvodov in izboljšanju obstoječih proizvodov moramo v letu 1966 posvetiti čimveč pozornosti ter pri tem zahtevati vso odgovornost od oseb, ki so za osvajanje nove proizvodnje, bodisi v obratu ali drugih strokovnih službah za to odgovorne. Posebno skrb pa je posvetiti uvajanju NOVUM posode.
O	poteku osvajanja in uvajanja v redno proizvodnjo je potrebno sproti obveščati upravni odbor.
0	Institut je zadolžen za o-svajanje titanovih emajlov 'in barvnih emajlov take kvalitete, ki bo omogočala enkratni barvni nanos in ki bo obdržal nianso barve. To osvajanje je po-trehno pospešiti in po osvojitvi takoj uvesti v redno proizvodnjo.
0	Kvartalno poročanje instituta o njegovem poslovanju in doseženih uspehih upravnemu odboru podjetja, po potrebi tudi centralnemu delavskemu svetu podjetja.
0	Višina osebnega dohodka v letu 1966 naj se prilagaja po možnosti višini porasta življenjskih stroškov, seveda v kolikor to dovoljuje finančni rezultat. Nikakor pa ne moremo povišanje osebnih dohodkov izvršiti na račun že tako pičlih skladov, ki naj pokrivajo obstoječe anuitete. Nadaljnjo zvišanje osebnih dohodkov je možno le s povečano produktivnostjo.
O	Posvetiti je potrebno večjo skrb razinalizacijam in no-votarstvu in v zvezi s tem voditi pravilno vzpodbudno politiko.
0	Izobraževalni center naj - organizira dodatno izobraževanje članov kolektiva v vseh smereh, posveti naj skrb za izobraževanje članov kolektiva, ki imajo na svojih delovnih mestih neustrezno oz. pomanjkljivo izobrazbo. Štipendiranje naj izvaja predvsem na višjih in visokih šolah, štipendiranje na srednjih šolah pa samo za otro-
ke članov kolektiva, ki zaradi materialnih pogojev ne morejo sami šolati svoje otroke, ki imajo dobre učne uspehe.
0 Kadrovska služba in zdravstvena služba morajo čim tesneje sodelovati v smislu, da se bodo sodelavci, ki so potrebni zdravljenja res zdravili, onemogočiti pa je potrebno vsak poizkus izkoriščanja zdravstvene nege v neupravičenih primerih.
Posebno skrb pa je potrebno posvetii preventivi, da odkloni čimveč nesreč in bolezni.
© Problemi, ki se pojavljajo, naj se tekoče rešujejo, na miren način in brez panike. Kolektiv je potrebno obveščati o stvarnem stanju gospodarjenja v podjetju.
0 Posvetiti je treba večjo skrb higiensko tehnični varnosti delavcev na delovnih mestih. V zvezi s tem je treba pospešeno konstruirati varnostne naprave in jih v okviru objektivnih možnosti tudi uvajati.
0 Ker so delovni pogoji v nekaterih obratih neprimerni in zdravju škodljivi je potrebno to odpraviti s finančnimi sredstvi, ki bodo zato na razpolago.
Posebno skrb je treba posvetiti pri nočnem delu žena v e-majlimici ter izboljšanju delovnih pogojev v obratu kemičnih izdelkov.
KRATKOROČNA
POSOJILA
Posojila odobrava tako kot do- se’daj komisija za stanovanjske zadeve. Vsak, ki najame posojilo mora isto vtpiti do 31. decembra 1966.
Tudi v letošnjem letu bodo člani našega kolektiva lahko najeli kratkoroočna posojila za dograditev Stanovanjske hiše ali pa popravilo hiše ali stanovanj. V ta namen je odobrenih 4 milijone starih dinarjev, iz skupnega sklada osebnih dohodkov.
Posamezni interesent za posojilo .prejme lahko največ 250 tisoč starih dinarjev. Tako posojilo prejme lahko vsak član kolektiva, ki ga potrebuje pod pogojem, da je kreditno sposoben, da vrne tako posojilo v dolo.čenem roku.
0 Posvetiti večjo pozornost 0 Izvozu v letu 1966 dati še sistematičnemu vzdrževanju os- večji poudarek na rokovno in novnih sredstev ter racionalne- kvalitetno izvršitev posameznih mu koriščenju predvidenih naročil. Pri tem pa je potrebno, sredstev za vzdrževanje.	da izvažamo proizvode v večjih
čmafiUec
7

Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov im ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
Pred ^republiškoJuHiferenco ZMS
VSTOPI:
Špingler Rudolf, Trebovc Avgust, Novak Vilko, Lainšček Štefan, Borlak Marja, Cerov-šek Martin, Čretnik Branko, Furman Franc, Lavretič Vinko, Ojsteršek Slavko, Podjavoršek Ivan, Polutnik Danijel, Pogla-dič Vinko, Pušnik Janez, Pušnik Karl, Poljanšek Rado, Po-kelšek Srečko, Rojc Milko, Rojc Jože, Samec Martin, Se-ničar Radoslav, Sivka Albin, Soline Rozalija, škrobar Vladimir, Vizjak Branko, Zupanc Peter, Župerl Zvonko, Žurej Stanislav, Vouk Marija-Elizabeta.
IZSTOPI:
Zupanek Branko — sporazumno, Skarlovmik Franc — sporazumno, Rozman Framc-Ka-rel — prestajanje kazni, Kojc Janez — sporazumno, Šumlak Ivan — prestajanje kazni, Smiljanič Angela — sporazumno, Djokovič Slava — dala odpoved, Vodeb Josip — upokojen.
POROČILI SO SE:
Teržan Rudi:, Knafelc Stanislav, Petauer Štefan.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
Sivka Adolf — sin Adolf, Škomik Stane — sin Silvo, Drofenik Janez — hči Leopoldina.
OBVESTILO n
Vse upolkjence iz leta 1965 obveščamo, da lahko naročijo slike jz svečane obdaritve in pogostitve upokojencev najpozneje do 15. marca 1966 v sobi št. 16 — upravnega poslopja.
Kadrovska služba
Ker bo 2. republiška konferenca ZMS 4. in 5. III. 1966 v
Ljubljani in sem delegat na tej konferenci, se postavlja vprašanje, ocenitve dela mladih ljudi v skupnih naporih ha gospodarske min družbeno piliitičnem področju po gospodarski reformi. Mislim, da se je tudi delo ZMS po gospodarski reformi menjalo. Temelji; predvsem na novih načelih, ki pa niso čisto novi ampak so tudi doslej obstajali, nismo pa jih izvajali. Delo našega aktiva naj bi od sedaj naprej temeljilo na večjem sodelovanju in boljšem delu vsakega posameznika. V današnji akciji mora vsak posamezni član naše delovne skupnosti vlagati čimveč truda. Ne sme nam biti vseeno kako se dosega plan. Mislim, da je že čas, da tudi mi mladi delavci gradimo in zagovarjamo samostojno svoje delo, če je pravilno. Mi vsi vemo, da je delo nekega kolek-
tiva ali organizacije odvisno od dela vsakega posameznika. Zakaj potem sami sebe obsojamo, ko govorimo, da izvršni organi nič ne delajo. Sam zelo rad slišim kritiko, če je pravična če je od pravega človeka, ne
maram je pa, če jo poda nekdo, če tudi ¡sam nii kot pravimo s prstom migni, če bomo v bodoče uspeli organizirati bolje naše delo potem bomo lahko govorih o naših uspehih.
Anton Bornšek
OZ B A
Z A ¡R A D I K V A iL I T E T E
Na upravni odbor se je pritožil vodja kemičnega obrata zaradi nepravilnega izračuna premije za mesec december
1965.	V pritožbi navaja, da je bila njihova ekonomska enota neupravičeno obremenjena - za slabo kvaliteto v mescu decembru in so bili delavci te e-konomske enote prikrajšani zaradi tega pri njihovih osebnih dohodkih. V času, ko so nastale v tem obratu težave zaradi
Bodite previdni
V mesecu januarju 1966 je bilo sedemindvajset primerov poškodb. Skoraj 70 % je poškodb na rokah, ostalo pa odpade večji del na noge in glavo. Na rokah so utrpeli poškodbe naslednji sodelavci: Marjan Majr cen, Franc Kozole, Nikola MMr narič, Jože Drole, Ignac Čater, Pavel Centrih, Franc Kotnik, Branko Škoflek,-Fani Farštner, Antonija Pogačar, Franjo Horvat, Stanko Štante, Anton Gajšek, Nace Brglez, Alojz Jelenko in Franc Tevč.
Noge ¡so ®i poškodovali: Jaroslava Kralj, Ruidoilf Knez, Ana Kobale, Ludvik Komplet, Anton Kostanjšek in Alojz Lebič. __
Glavo so si poškodovali: Anton Vračun, Mihael Apat in Jožefa Zidanšek.
Ureditev
počitniškega doma v Crikvenici
Naš počitniški dom v Crikvenici je potreben popravila, zato je dala splošna služba predlog upravnemu odobru naj o-dobri v ta namen potrebna sredstva.
Po predračunu obrtnega podjetja OBNOVA v Celju bi znašali stroški za ureditev doma nekaj nad tri in pol milijona starih dinarjev. Upravni odbor je sklenil, da se ta znesek odobri. Zgradba počitniškega doma bo torej popravljena tako, da se bomo letos v njej kar dobro počutili.
Oko sta si poškodovala: Marjan Cene in Adolf Doler.
Štirje primeri poškodb so nastali na poti iz dela ali na delo, ostali pa pri delu.
Priprave za osvajanje novih proizvodov
Služba programiranja je na zadnji seji upravnega odbora predložila poročilo o pripravah za osvajanje novih proizvodov. V poročilu je navedeno, da bo v kratkem času predložen organom upravljanja razvojni program zaradi česar so v tem poročilu zajeti le 'trije novi proizvodi. Predlagajo čimvečjo osvojitev sobnih peči na olje, pomivalne omarice z nerjavečim pralnikom in kompletov elektro posode.
Upravni odbor je poročilo o pripravah za osvajanje novih izdelkov potrdil s pripombo, da je potrebno posvečati več pozornosti proizvodnji elektro posode ter se pri tej proizvodnji pridržavati postavljenih rokov. Poleg tega je upravni odbor postavil zahtevo, da mu mora biti vsaka dva meseca predloženo poorčilo o poteku o-svajanja novih izdelkov.
kvalitetne proizvodnje frit je rečeno v pritožbi, je inštitut EMAJL organiziral večdnevni nadzor pri taljenju. O svojih ugotovitvah je sestavil tudi poročilo na podlagi katerega služba obratne tehnične kontrole ni odpisala temu obratu slabe kvalitete, češ, da so bile frite malo taljene, ker so časi talije--nja skrajšani. V pritožbi pravi vodja obrata, da je ta trditev sicer točna, vendar samo za nekatere frite ter, da v poročilu ni objašnjeno kedaj in zakaj so bili časi skrajšani. Obrat tudi ni sam spremljal tehnoloških postopkov zaradi česar ne bi smel trpeti škodo, ki je nastala zaradi skupnih akcij.
Upravni odbor se ni mogel» odločiti na seji za ugodno rešitev navedene pritožbe in je zaradi tega zahteval dodatno pojasnilo od obratne tehnične kontrole.
Mala
križanka
VODORAVNO: 1. ime naše Tovarne, 5. žaba, krastača, 7. rimsko štiri, 8. osebni zaimek,
9.	vzletna steza na letališču,
11.	čtki z začetka abecede, 12. števnik, 13. Tovarna v Črnučah pri Ljubljani.
NAVPIČNO: 1. moštvo, tim,
2.	drobtine srbohr., 3. kratica, za osnovno organizacijo, 4. južni sadež, 6. indijanska svetinjica, 10. kemični simbol za žvep-
lo.
1	2	3	□
5			6
J		□	8
9		10	
«		□	IZ
□	!5 .		
¿4naflUtt
8
Nekaj »lovskih«-predvsem pa »objektivno« obveščanje
K članku »Čudna kuhinja« Emajiirec št. 2 z dne 9. 2. 1966 »... vodstvo sej je skorajda v celoti prevzel ¡predsednik upravnega odbora Gabrijel Prezelj«. Tako je pribil na koncu tega članka tov. Vlado Smeh, glavni in odgovorni urednik »Emajlir-ca«.
Naj mi bo dovoljeno, če je temu tako, da obe navedeni seji tudi zaključim. Moj namen ni opravičevati ali utemeljevati ali dokazovati alli kogar koli prepričevati, da imamo ljudje različne okuse, predvsem pa različne apetite. No, članek je napisan. Jedača, ki jo je zvaril tov. Vlado Smeh v svoji čudni — in to ¡res — čudni kuhinji, pa čaka malce slabo, vsekakor pa neprimerno ¡servirana na nekatere, bi hi jim morali najpre-je prirediti seminar, kako naj jedo. Umestno bilo pa bi pred tem vprašati ali so imenovani in neimenovani nekateri sploh pripravljeni skleniti tem kuharskim apetitom.
K obdolžitvam, navedenim v članku pa naj povem le tole: o poročilu inventurne komisije in o predlogu za potrditev viškov in manjikov, ki jih je upravni odbor predlagal ¡svetu inštituta, je prdsedujoči na 10. in 11. seji sveta vedel, saj je bil prisoten na upravnem odboru, kjer se je o tem razpravljajo.
Ravno tako je predsedujoči na svetu inštituta poznal in bil seznanjen z vsebino poslovnega poročila. Tudi tej seji upravnega odbora, ¡kjer se je poslovno poročilo tolmačilo in o njem razpravljalo, je prisostvoval.
Tov. Albin Lesjak pa je jasno rekel, da ne bo mogel razpravljati o vseh podrobnostih v poslovnem poročilu, ker je bil službeno zadržan in ga ni utegnil do potankosti proučiti.
Tov. Srečko Pukl (nehote se vsiljuje tak vtis) pa je poslovilo poročilo bral, saj je na to 'sejo prišel celo ¡s pismeno izjavo na del poslovnega poročila.
•Tov. Miru Jančigaju in vsem ostalim pa je ravno Viktor Pi-li|h, kot finančni strokovnjak pojasnil, da so posli, ki jih mora 'opraviti računovodstvo pri izdelavi zaključnega računa zahtevni in vezani na zelo kratke roke. Ravno tako je ugotovil, da je svet inštituta redno (četrtletno) spremljal in razpravljal o finančnih poročilih in da zaradi tega ne vidi ovir, da se ne bi o poslovnem poročilu razpravljalo, Zaključeni račun pa potrdil.
Vse zadeve, ki naj bi se o njih razpravljalo na svetu inštituta, bi lahko vključili v dnevni red ene seje. Vendar pa je bilo že na seji upravnega odbora in pozneje na ¡svetu povedano, da zahtevajo finančni predpisi, da se
ne more na ¡seji, kjer ¡se sprejema poslovno poročilo, razpravljati o ničemer drugim. Zaradi tega je bilo domenjeno za dve seji sveta inšituta na isti dan. Torej zato 10. in 11. seja.
O dveh zapisnikih 8. redne seje sveta pa se dajmo kar sedaj pogovoriti. Na prvi zapisnik te seje je bilo več pripomb. In sicer od predsednika upravnega odbora podjetja tov. Udriha, v. d. računovodje tov. Mihelinove, v. d. direktorja tov. Hudaiesa in predsednika upravnega odbora inštituta itov. Prezlja. Pismene pripombe predsednika UO z dne 14. 12. 1965 so vsakomur na razpolago v arhivi. O teh pripombah se je razpravljalo na UO in na ¡svetu inštituta, kjer so ¡poleg ostalih zadev dobile svoj epilog v tem, da je bil tov. Srečko Pukl razrešen dolžnosti predsednika sveta inštituta.
Ta članek pa naj zaključim samo z dejstvom, ki brez komentarja tudi ¡nekaj pove.
Na podlagi sklepa 12. redne seje UO podjetja z dne 16. 10. 1965 je dne 22. 10. 1965 tov. glavni direktor izdal odločbo in i-menoval komisijo, z nalogo da razišče vzroke nesoglasij in slabega sodelovanja med nekaterimi sodelavci na vodilnih in ključnih delovnih mestih.
Komisija je svoje delo zaključila in 18. 11. 1965 predala poročilo. Iz tega poročila povzema naslednje:
Stran 7., 1. odstavek poročila:
»Način dela in priprave problematike vplinjanja premogov v naših generatorjih, kar je o-pravljala zgoraj omenjena skupina (ing. Jančigaj Miro, ing. Pukl Srečko, ing. Jonko Jože, Smeh Vlado in delno tudi Plave Maks — moja pripomba) v.. je imela namen ¡na senzacionalen način objaviti podatke o vplinj anju premoga v Emajlircu predno je bila problematika študiozno obdelana.« (stran 7.,' tč. 5 poročila) — in dalje tč. 6, stran 8 poročila:
»Član skupine tov. Vlado Smeh je nepravilno informiral upravni odbor podjetja o višini tozadevnih prihrankov. Po seji upravnega odbora pa je prav tako napačno obvestil tov. ing. Hudales Oskarja in ostale člane skupine, da je sklep u-pravnaga odbora podjetja, da se problematika čim ¡preje izdela in predloži upravnemu odboru v nadaljnjo obravnavo, kar pa se je izkazalo povsem izmišljeno.«
In še dalje tč. 8., stran 8. poročila:
»Po razpravi (o vplinjanju premoga — moja pripomba) na komisiji za tehnične izboljšave se je skupina (ing. Jančigaj, ing. Pukl, ing. Jonko, tov. Plove, tov. Smeh — moja pripomba) sestala s tov. ing. Premšakom ..., kjer so takoj odslovili tov. Smeha, da ne bi iz tega razgovora povzel napačnih zaključkov in jih objavil v glasilu »Emajiirec«.
Gabrijel Prezelj
ALI KRITERIJ A,-ŠOLSKO ZNANJE
ODGOVARJA SEDANJEMU STANJU IN ZAHTEVAM PO IZBOLJŠANJU STRUKTURE ZAPOSLENIH
Ko sem proučeval metodo analitične ocene, predvsem pa kriterij zahtevanega šolskega znanja, ki je potrebno za uspešno opravljanje del, ¡sem prišel do sledečih zaključkov:
Iz analitične ocene delovnih mest je razvidno, da je kar 261 od 893 delovnih mest ali 29,2 % takšnih delovnih mest, kjer se zahteva nepopolna osemletka. Po dodatkih analitične ocene glede na število zaposlenih na posameznih delovnih mestih naj bi imeli v naši delovni organizaciji na delovnih mestih, kjer se zahteva nepopolna 8-let-ka kar 1783 delavcev, od 3150 zaposlenih v podjetju, ali 57 % vseh zaposlenih kar je za moje pojme visok %, ki pa je skoraj enak številu zaposlenih glede na dejanske zahteve delovnega mesta, kar smo ugotovili z delovno analizo strukture zaposlenih v letu 1963.
Glede na gornje ugotovitve lahko zaključujem, da verjetno pripravljalci metode niso upoštevali nekatera dejstva, ki so od izredne važnosti za nadaljnje izboljšanje strukture zaposlenih v podjetju glede na možno povečanje produktivnosti.
Vsa literatura, ki sem jo dose-daj prečita! v zvezi z zgornjim problemom dokazuje, da obstojajo medsebojna razmerja med šolsko izobrazbo in povečano produktivnostjo. Znano je, da izredno negativno vpliva na pro-
duktivnost delavec, ki nima zaključene 8-letke.
Drugi moment, ki se pojavlja vporedno ,s tem, da vsled takšne kadrovske ¡strukture zaposlenih v podjetju bomo izredno težko kadrovali vodstvene kadre, predvsem v emajlimici pa tudi za ostala delovna mesta, kjer se ne zahteva dokončana 8-letka, to pa iz razloga, ker bo obračunska osnova nižja in ne bo nobene zainteresiranosti oziroma stimulacije, da bi delavci s popolno 8-letko delali na teh delovnih mestih.
Tu pa je potrebno še upoštevati, da ta delavec ali delavka ne bosta vedno na najnižje ocenjenih delovnih mestih, ampaik bosta težila k usposabljanju in napredovanju, toda z njima bo šel kljub drugim pozitivnim faktorjem še izredno negativen, nedokončana osemletka ozir. primanjkljaj v splošnih znanjih ne samo za nedokončane razrede osemletke, temveč tudi za ostale razrede, ki jih je komaj ozir. z zelo slabimi ocenami končal in ‘s tem "pridobil le del znanja.
Tretji moment je v tem, da si ne moremo zamišljati organizacijo emajlirske šole, ki naj bi v določenem času prerasla v poklicno šolo ozir. šolo za emaj-lirce, kar že desetletja prakticirajo na vzhodu in zapadu.
Ne samo to, da je povsem
drugačna struktura zaposlenih v emaj Krnicah na vzhodu tn zahodu, temveč na osnovi boljše strukture je tudi zagotovljena večja kvantiteta ¡in kvaliteta izdelkov, pa tudi osebni dohodek izjema vzhodne države kjer še vedno obstoji centralizacija in povsem drugačen sistem delitve kot pri nas.
Ne moremo pa dopuščati dejstva, da le produktivnost bo v bodoče ugotavljala višji osebni dohodek, po tem takem pa moramo tudi spremeniti strukturo zaposlenih, ki naj bi bila konkretno za delavnico emaj-linnico v tem, da bi ta delavnica imela pretežno kadre z dokončano osemletko in končano šolo za kvalificirane delavce, dodatno pa še šolo za vodstvene kadre emajlimice. šele s takšno strukturo bi se lahko začeli v mednarodno delitev dela, kar je za nas od izredne važnosti, ker bomo glede na prilike doma po vprašanju re-pro materiala odvisni od uvoza, pa tudi uvoza opreme za regeneracijo strojnega parka, naprav in priprav. Mn \\ '.c it
Četrti moment, ki ne opravičuje takšnega določanja šolske izobrazbe je v tem, da delavsko samoupravljanje zahteva tembolj splošno razgledanega upravljavca — proizvajalca, predvsem za poglobljeno delo v samoupravnih organih in odločanju poleg drugih tudi o materialnih dobrinah delovne enote.
Lojze Pavlič