DOLENJSKE
Dolenjske Novice izLajujo vsjik četrteK ; ako : : je ta dan prawiik, ilixn poprej. : :
Cena jim je sia četo leto 5 K, za pol leta 2*50 K. NaioČiiiiia za NcmCijo, Hosiio in druge evropske diiave znaša 5-00 K, za Ameriko tí'50 K. List ill ogIu»í se plněujojo iiaiirej.
T«e ilypÍHe, nitioťítniio íd oziiaiiila »pr«jeiiia tiskarna J. Krajcc iias].
Shrbí
ob honcu šolskega leta.
(StiiPšcni y ppeudapBh.)
Bliža se konec šolskega leta in niaisi-katereiiiu očetu, niaisikatcri inateiî se tem nujneje oglaša vprašanje: Kani z našim fatitoiii na jesen? Ali ga naj pošljenio v Mesto na gijimazijo, ali kani dingaiti v dnigo šolo, ali ga naj piidržiiiio doma?
Velike važnosti je, kako se v tem Tjnašanju odloČite. Zakaj dobro se zavedate, da poâyete s tem sina na pot, po kateri naj bi prišel do sreče in zadovoljstva. Vsak želi svojemu otroku najboljše; zato ^ mu hoče po svoji vesti dati tako vzgojo, ki naj mu ustvari pogoje za srečo v poznejših letih,
Preden se odloČiš, ali daš sina, potem ko je dovi-šil domaČo \jiiilsko šolo, dalje šolati, je treba marsikaj preudariti, pred vsem sledeče: ali je fant dovolj nadarjen, dovolj bistroumen, da bo nspeval v latinski šoli? O tem ne moreš sam nepristransko soditi, zlasti Če ne veš, kaj vse se zahteva na srednji soli od zmožnosti učenčeviii. Zato se posvetuj z učiteljem, s katehetom, z župnikom, sploh z razsodnim Človekom, ki pozna duševne zmožnosti tvojega sinka ill ki 80 mu znane razmero v luestu in na siedtgi Šoli, da. ti pove svoje mnenje in ti da dober svèt! Saj se pokaže že pri dečku, tudi če hodi Šele v drugi, tretji razred ^udske šole, ali ima kaj soli v glavi. Če je deček brihten, pa imate doma le tro-, dvo- ali celú enorazrednico, ga bo treba prej dati v mestno ljudsko šolo, da dovi-ši tam višje razrede. Potem ga lahko vpišeš v srednjo šolo — v gimnazijo — ali ob sklepu Šolskega leta — letos koncem junija ali ob začetku, to je sredi meseca septembra.
Ni pa dovolj, da imaš bistroumnega, nadarjenega sina. Bolj ko kedaj piej je dandanes važno, kako se bo fant v mestu preživljal, kam ga daš na stanovanje, koliko moreš zanj plačevati, Ďe ostane deček doma na kmetih, ima vsaj zadosti jesti; kmečka hrana dandanes več zaleže in bolj tekne
kakor skromna in malo zabeljena meščanska. Stradati pa mladina v letih svojega telesnega in duševnega razvoja ne sme, sicer ji oslabi telo in s tem opeša duh. Za drag denar dobiš v mestu stanovanje in tudi hrano. Ce si premožen, te stroške lahko utrpiŠ; nobene krone naj ti nebo Žal, ki jo žrtvuješ za vzgojo svojega otroka! A bolj kakor z denarjem ustrežeš dandanes gospodaiju ali gospodinji, kamor daš dečka v stanovanje, s poljskimi pridelki. Ob enem pa zagotoviš na ta način svojemu otroku vsaj boljšo prehrano. Vrniti se bo treba k dobri stari navadi, da so kmetje v jeseni pripeljali s Študentom ali pa poslali za njim v mesto voz raznih živil: krompirja, zelja in repe, masla in masti, moke, fižola, ješprenja in kaše i. t. d. Izvozno dovoljenje iz okraja v okraj se bo že dobilo. Saj bo stroga komisija vendar dovolila, da pošlješ za sina v mesto tista živila, ki bi nui jili sicer pustila. Če bi doma ostal. — KevnejŠim staršem je treba vedeti, da je vsled vojne nadloge moiala prenehati v Mest» „dijaška kuhinja", kjer so ubožnejši dijaki dobivali tečno hiano ali zastonj ali za malo plačilo. Tudi ne morejo dobrodelni meščani, ki so imeli sicer radodarne roke za pridne revne dijake, teh s hrano tako podpirati, kakor je bilo to običajno v prejšnjih mirovnih časih. To so težave, na katere morajo zlasti revnejši starši misliti, pi'cden namenijo svojega fanta v mestne šole.
Óe nekaj I VoČki'at je kdo godrnjal, češ; „Cemn sili vse v latinske Šole? Že vsak kmet hoče, da mu sin postane — gospod!" Taki očitki so bili le takrat opravičeni, če je kdo silil v šoto fanta, ki ni bil prav niČ nadarjen, ki je bil šoli v nadlego in napoto, na škodo samemu sebi. Mogoče se je preril skoz par razredov, potem pa je obtičal in moral šolo zapustiti. Taki „izgubljeni študentje" so bili pomilovanja vredni; „gospodje" niso mogli postati, „kmetje" niso marali yeČ biti; v človeški družbi so igi'ali klavrno vlogo, ker niso bili za nobeno pravo rabo več. Koliko previdnejše je, Če ostane tak fant na očetovem domu! Pod vodstvom skrbnega očeta, ki je dober gospodar, utegne postati tak za latinske šole nenadarjeni fant dober kmetovalec. Mislim, da je vojna nas vse izučila, da je kmetski stan pač —
prvi stan in da se ne najde zlepa človek, ki bi delo žuljavih kmečkih rok v iiiČ deval. — Će pa veseli fanta kak obrt, daj ga izučiti pii sjiretnem mojstru; če ga mika trgovina, naj vstopi pii uglednem trgovcu v vajo! — Kmet, ki ima edinega sina, naj ga rajši doma pridrži, da ob svojem času prevzame gospodarstvo po očetu. S tem stori več za zadovoljstvo svojega otroka in ob enem za splošno ljudsko korist, kakor če bi silil edinega sina v mestne šole. Komur pa je dal Bog več sinov, naj odmeri najbolj nadarjenega — lahko tudi dva ali tri — v latinsko ali kako drugo srednjo šolo!
Najti pa je v dolenjskih družinah dokaj brilitnih fantov, za katere je škoda, da jih starši niso bili poslali v latinsko šolo. Mogoče ni bil staršev nihče opozoril na nadaijenost dečkov, mogoče so se bili zbali stioškov za šolanje — talentje so ostali doma zakopani! In takih „zakopanih talentov" je med Dolenjci precejšnje Število.
Novomeško gimnazijo, ki je namenjena pred vsem Dolenjcem, pohaja razmcrno majhno število dijakov. Lani n. pr, jih je bilo 160, med temi niti lOU pravih Dolenjcev, če odštejemo meščanske in uradniške sinove. To je za pokrajino, ki šteje nad 120.000 prebivalcev, kaj malo. Hes, da pošiljajo Ribničani, Laščani, Krčani svoje sinove rajši v ljubljanske Šole, ker so jim Železniške zveze ugodnejše; res, da je dokaj nadarjenih dolenjskih fantov v škofovih zavodih, ker so jih starši namenili za duhovski poklic in imajo tam najboljše nadzorstvo; a kljub temu bi dolenjska stran dajala lahko do 250 nadarjenih kmečkih sinov v svojo gimnazijo. Na Dolenjskem je približno 70 župnij, kaj različnih po številu duš; nekatere male Štejejo komaj do 1000, so pa tudi velike fare s 3000 do 6000 prebivalcev. Omenim naj le Sent Jernej, Šmihel pri Novem mestu, Črnomelj, Metliko, Semič, Trebnje, Šent Rupert, šent Vid pri Zatičini kot največje dolenjske fare. In če računimo, da bi dajale male župnije po 2, večje pa po 5 do 8 študentov, bi se hitro naštelo 250 do 300 študentov — „cvet dolenjske strani".
Naučno ministrstvo je bilo pred par leti izdalo odlok zoper „naval v srednje šole".
No, z lahko vestjo rečemo, da se ta odlok naših dolenjskih razmei' ne tiče. V velikih mestih je naval v srednje šole vseh vrst (gimnazije, realke, realne gimnazije) i'es velikanski, Čeprav se nahajajo prav v takih krajih tudi še meščanske, trgovske, obi'tne in strokovne šole. Na Dolenjskem pa nimamo druge srednje šole ko gimnazijo v našem središču, v Novem mestu, in eno edino meščansko šolo v Krškem; ta je jia večini Dolenjcev od rok.
Upati je, da nam bodoča mii'ovna doba prinese preosnovo našega šolstva in da dobimo zavode, kjer se bo mladina izobraževala tudi v tehničnih, obrtnih in trgovskih strokah. A dokler nimamo takih strokovnih šol, je in ostane naša gimna:9ija najboljša pripravnica za intelektualne poklice, toda vanjo sodijo bistri, nadarjeni fantje —
rekel bi : izvoljenci izmed naše mladine. *
Napisal sem te vrstice v resen preudarek vsem prizadetim staršem: lahko-niiselnitii kot svarilo, pomišljavim in neodločnim pa v spodbudo. Vedite, da še vedno veljajo zlate besede, ki jih je pred več ko sto leti zapel Valentin Vodnik našim rojakom :
Za nk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave; išče te sreča, um ti je dan, našel jo boŠ, ak nisi — zaspan,
v TOl'MCAH, meseca junija 1918.
J O S. \V e S t e r.
Kisli črvičeic ali kiseljak.
v času ko trta cvete, opažamo, da objeda ti tni cvet neki mali črviček, ki je podoben onemu, ki ga najdemo v piškavem sadju. Ta ČrviČek sprede tjtne cvetke v majhen klobČek in v tem klobČku cvetke razjeda. Črviček je ličinka (gosetiica) malega nočnega metuljčka, ki ga imenujemo trtni zavij ač. Ker škoduje črviček v času, ko spravljamo seno, ga Imenujemo tudi seneni či viček. To je prvi rod trtncga zavljača.
Pisap Fortuna in njegovo srečlio.
Goidaii,
m
V drugem nadstropju, v petem oddelku nekega velikega denarnega zavoda, je čepelo ob svojih pisalnih miKah pet uradnikov. Štirim se je poznalo, da ne služIjo še dolgo. Sami lepi, močni mladeniči; nosili so tudi ščipalnike, menda ne ravtio Iz potrebe, bolj veijetno je, da so zrastli ravno v tisti dobi, ko so postali ščipalniki moderni.
Blizu peči je Imel svojo pisalno mizo bolj prileten, dobro rejen gospod. Nosu ni imel obremenjenega s ščipalnikom, tudi oČal ni nosil. Pleša na glavi in sivi lasje so bile živa priča, da mu je „let boljših polovica"- že davno pretekla. Na čmeitiem obrazu se je poznalo, da trpi mož na živčevju, da je nervozen, ali, da povem bolj domaČe, bil je sitnež, kakor jih je več med tistimi, ki se ubijajo z dubomornimi črkami. Vse ga je jezilo, Z akti je ropotal
po predalih. Sukal jih je sem pa tje, vmes pa godrnjal sam zase, pa toliko glasno že, da je motil svoje kolege. Ti so si ob takih živčnih napadih gospoda Fortune malo nanniznili. Češ, danes ni s pravo nogo stopil iz postelje.
Če je načelnik opravil svojo vizito v pisarni ali je vedel, da ga ni v hiši, takrat je odložil delo in začel udrihati po svojih predstojnikih:
„Kako ostudne so pač res današnje socijalne razmere. Nevredne izobraženca. Med těm, ko se eni mastijo, denar po nepotrebnem ven mečejo, se mora uboga paia mučiti cel ljubi dan na stolu, da bi si prste do dlani obrabil. Kako bi človeku odleglo, če bi takim parasitom smel v oči vreči: Tlačite|ii ste, pijavke, ki pijete človeško kri, tatovi ste, praznoglavci, butci! Tako pa je vse zastonj. Zastonj skušamo otresti verige, v katei'e so nas ukovali. Nimamo moči, ne pustijo nam, da bi jim očitno pokazali, kak stud so oni v naših oňch. Res, v srni zbode človeka, ko pride
do spoznanja, da je moder, pa mora služiti norcem. In pa ta poslovniška starokopitnost, da človek že ne ve razločka med visoko-rodni, blagorodni, udani, preudani, s spo-štovatijem udani. Človeka kar zazehe, ko mora poslušati to nepiestano vevskanje od onih, ki so nad nami, O mores, o temporal Kam smo prijadrali !"
Zunaj se zaslišijo trde stopinje. Koj je Fortuna pri mizi In pomaka v tintnik pero. Vrata se odpro.
„Gospod Fortuna!"
„Gospod načelnik, na uslugo!"
„Ste vi štipkali to-le pismo?"
„Da, gospod načelnik."
„Se mi je takoj zdelo. Če zasledim kje kako neumnost, je gotovo vaša. Pišete na glavne^ ravnatelja, pa naredite podpis; z odličnim Spoštovanjem rniani... Kurijalije, izrazi dvoryivosti in uljudnosti so vam španske koče... do snn'ti si jih ne boste prisvojili... Le glejte me debelo! V pismu na glavnega ravnatelja mora stati podpis; z naj odličnejši m s))oStovanjcm Vaši visoko-
rodnosti preudani... Ste razumeli? Še enkrat štipkajte to pismo, pa pomislite, kaj in komu pišete. Jaz nisem za to tukaj, da bi vas učil poslovnega spiaja. Sit som Že vaše povišnosti. Leni ste, misliti se vam ne ljubi. Če vam pri nas ne ugaja, si lahko preberete, vrata so vam vsaki dan na stežaj odprta."
S temi opomini se je načelnik poslovil. Vsi so osuplo gledali na Fortuno, vedno je moral on največ preslišati. Imeli so z njim sočutje.
„Ljubi gospod Fortuna, tako ne bo šlo dolgo," so ga milovali, pa zares in sočutno. Saj je slišal glasen levit danes ta, jutri drugI, brez grmenja je pretekel redko kak dan,
„Sem vaših tiiisll, popolnoma vaših," v/.dihnc Fortuna, „Ne ho šlo ne, tudi ne maram, da bi šlo; enkrat je vsake i'eči konec, bo tudi teh nepotrebnih sekatur. Nisem zastonj Fortuna, Če moj priimek ne bo naredil sam sebi škandala, boste nekaj doživeli, kar bo marsikaterega i'az-
Kadar črviček tloraste, se v bližini svojega zapredka, ali ctilo v njetis zabubi majhno rjavo biibico, v (hiigi polovici meseca avgusta se izleže iz bube metuljček (veša) tlnizcga i'odu zavijača, leta v iiu'aku in leže di'obna jajčeca na grozdne jagode. Iz teli se 1'azvijajo enaki ČJ'vifiki ko v cvetju, ki navrtavajo gi'ozdne jagode in se od njih rede. Navrtané (piškave) jagode griijejo in od njih segnije viasih ves grozd.
Če [la tudi dočaka grozd trgatve, ostane kisel. Vsled tega imenujemo írvifika kiseljaka ali kislega ČrviČka. To je drugi rod trtnega zavijafia.
Živalica povzroča tedaj vinogradnikom precejšno škodo, zlasti se še v večjem število zaredi. Posebno, Če je v cvetju hladno vreme, tako da trta počasi cvete, naredi črviček že v cvetju mnogo škode v jeseni, kei' je od jirvega roda črvička dosti zalege.
Zato je treba, da Že prvi rod kiseljaka, to je senenega črviíka z vso vnemo zati-]'amo. Ko trta cvete, preglejmo vse grozdičke in kjer najdemo kak zapredek, ga s prstmi ztnencajmo, da črvička v njem ztiicČkamo.
So sicer tudi še druga sredstva proti temu škodljivcu, ker jih pa je v vojni težko dobiti, poslužujmo se le najbolj preprostega. To delo lahko opravijo otroci, ki so s svojimi drobnimi prsti zanj še bolj sposobni kot odrasli.
V jeseni pa izbirajmo piškave jagode in jih uničujmo, bodisi da nabrane piŠkave jagode sežgemo, ali da jih z vrelo vodo popai'imo. Ùc tega ne storimo, zaleze se odraščen či'viček v razna skrivališča, kakor v špranje kolja, pod odpokano skorjo trte, v svržne, luknjice špai'onov in ščapov (reznikov), tam se zabubi, prezimi in nam drngo leto zopet škodo povzroča.
B. Skalický.
illi smo že blizu konca ?
(iNaša Moč».)
Ure in dneva ne vemo; to si je pri-di'žal Bog, kakor je i'ekel Jezus učencem v odgovor na to vprašanje; povedal pa jim je več znamenj, po katerih bo mogoče soditi in sklepati, na kateri postaji stoji zdaj človeštvo v svojem času.
Vera nas itči, da pride gotovo konec sveta in sodnji dan. Samo po sebi je razvidno, da smo z vsakini dnevom bliže koncu.
Tudi naravne vede se pečajo s tem vprašanjem ; odgovor je soglasno ta, da konec pride; kdaj in kako se bo izteklo, v tem se pa ne vjcmajo učenjaki.
Naravoslovci primerjajo svetovni sestav naviti ui'i, ki gre toliko časa, dokler se ne izteče, potem pa obstane, in konec je. Tudi tisti možje Darvinisti, ki menijo, da je svet večen, in da se svetovni razvoj vedno naprej vrši, tudi ti priznavajo, da
se uiorejo take razmere na zemlji napi'aviti, v katerih ljudem ne bo mogoče obstati. Vsi pa tolažijo, da se nam ni bati še te nesreče mnogo sto, da celo tisoč let, ako kaj nepričakovanega ne pride vmes.
Drugi se pečajo s socialnim vprašanjem, kako dolgo bo še mogla zeitdja rediti Človeka in preskrbeti z vsem po-^trebnim, kako dolgo bodo socialne razmere še ugodne.
Ako se bodo ljudje množili v tem razmerju kot dozdaj in porabili toliko zemskih pridelkov kot sedaj, bo prišel Čas, ko ne bo zadosti teh za vse ljudi.
Vendar tudi ti narodni gospodarji trdijo, da je ta čas Še daleč.
Naravne vede računajo sploh s koncem sveta; a o času in načinu ne vedo nič določnega povedati.
Sv. pismo stare in nove zaveze govori obširno o tej reči in nam nudi mnogo vprašanj v rešitev. Po večini pa so zavita ta poročila v preroško obliko in imajo svoje težkoče pri razlagi. S pomočjo ustnega izročila in cerkvenih določb se pa da marsikaj najti in pojasniti.
Naš namen pri teh razlagah je: utrditi vero v nauke katoliške cerkve, poživiti zaupanje v božjo pomoč, zlasti pa tolažbo v trpljenju, ko bomo gledali končno plačilo zmage.
Vse te piihodnje reči bomo si predstavili pred oči v posameznih slikah, zato, da si jih bomo lažje zapoiiniili in bolj izkoristili. Reda se ne bomo držali drugega, kakor tega, da bomo bolj koristonosno j'eči prej pregledali. Vendar pa ne bo škodilo, ako si postavimo pred oči takoj s početka cel spored prihodnjih reči, kolikor jih moremo pač določiti, da potem o priložnosti lahko pogledamo, kam ta ali oni prizor spada. Spored ta smo razvrstili od konca gori proti sedanjemu času, po Številkah je razvidno, kako daleč od konca stoji kak prizor. Kakor nas uči vera, stoji na koncu vseh reči.
10. Poslednja sodita, prihod Sodnika v spi'euistvu angelov, na zemlji pa Čakajo sodbe dobri in hudobni.
9. Vstajenje mrtvih, na glas angelske trombe se bo zgodilo hipoma.
8. Požar zemlje, ob koncu bo ogenj očistil to grešno zemljo vseh madežev, tako, da bo potem vsa nova in čista. — Mogoče je, da se bo požar zemlje in vstajenje obenem godilo,
7. Znamenja na nebu, solnce bo črno, luna rdeča, zvezde bodo padale na zemljo, nebeške moči se bodo gibale. Na zemlji bodo hudi potresi in grozno šumenje morja, ljudje bodo koprneli od strahu.
ti. Zadnji časi katoliške cerkve na zemlji, zadnji misijoni, zadnji čas pokore.
5. Razpad kraljestva Ant.ikristovega, Antikrista ubije strela; babilonsko vlačugo pokončajo zvezni kralji.
očaialo. Priliodnjo nedeljo bodo vzdignjene turške srečke. Z naročilom na obroke sem postal lastnik turške srečke. Če se mi ne bo fortuna — sreča v mačka zvi'gla, zna naš načelnik nekaj doživeti, o čemur se mu ne sanja. Zagodem mu tako, da me bo pomnil do sodnjega dne! Le počakajmo, potrpljenje je venčano s cvetlicami!"
Nekaj dni sem je bil Fortuna ves izpi'emenjen; le večkrat se je na glas tolažil in tešil svojo jezo;
„Če zadenetii, boste videli kaj zna Fortuna!"
„Potem kljub svoji pleši še dobite nevesto," ga zbode eden.
„Bog me vai uj te nesj'eče, pamet mo je že davno srečala, da se me le sreča ne ogne. Kupil si bom pri kaki družbi delnic in živel kot delničar."
„Mogoče postanete še ujtravni svetnik ali celo prezident družbe," ga piči drugi.
„Kdor se na zadnje smeje, se najboljše smeje," se tolaži ves isbegani Fortuna.
4. Kraljestvo Antikristovo; neomejeni gospod, sedi v templju na tionu in se proglasi za gospodarja sveta, ljudje ga moi'ajo po božje Častiti — preganja kristjane, po-niori preioke.
3. Snovanje in opis Antikristové države; zvezna dižava 15 vladarjev, kruta vlada; slika zveri.
2. Predpogoji in predznaki prihoda Antikristovega; obširno misijonsko delo med pagani, spreobrnjenje Judov in splošni odpad ljudi in narodov od katoliške cei'kve in od Boga. Odstranitev skrivnostne ovire.
1. Naši časi in prilike, kakor se razvijajo v smeri proti Antikristovi dobi.
To je verjetni red prihodnjih reči, katerega se bomo držali v prihodnje.
(Dalje sledi.)
Franjo Neubauer:
Brez konca!
1.
Bilo je pondeljek, po onem, za našega tipina usodnem dnevu, ko se je nanj vlila ploha šefovih psovk. Si'ečke so bile prcjšrqi dan vlečene. Ob osmi uii so mladci že sedeli pri svojih pultih. Fortuna se ni prikazal.
„Ali je bolan'? Menda ja ne; včeraj sem ga videl v restavraciji, kar ni njegova navada," |)ravi eden.
„Pa bi postali slugo vprašat," sproži drugi,
„Fortuna je včei'aj zadel, danes pa mačka pcstuje," se zakiohoče tretji.
„Ali je znana številka si'eČke'? Zadela je pol milijona ali 500.000 ki'oti."
„V Časopisu sem pač bral, da je žreb padel fia srečko, ki je bila kupljena v denarnem zavodu s lirmo „Pri ift'ečni roki". Srečni dobitelj je zahteval od banke, da ostane ime tajno."
„Ubogi Fortuna, se boš čakal na dan osvete, tiiaščevanja in obiačuna s tvojim l.lačitcljeiii!"	(Kotip« »iciii,)
Brez konca svet besni, divja! —
Čez dole, boste, góre, čez tok in slap in Šum voda
pošilja nove ztjore, za mórja last, za zmage Čast napenja sile zadnje — sti'ast!
Prihaja žena, mati, hči
zavite v Črne rute, s krvjó napolnile oči
noči 30 jim prečute; postarale so se v boleh za let devet po letih treh.
2!
Preorana, posejana njiva, a na njivi starka vela, siva in ob njej
žena močna in marljiva; dete ji v vozičku sniva. —
Petje v zraku, pesmi z vej, ženi pa molčite kakor da ste polni sanj, ki so v duši skrite.
Tih) ste v spomitiu nanj, ki je moral proč od hiše, jaden piše, v dalji vzdiše, da preveč mu je krvi, da potuje in gladuje, da ločitev ga mori dan za dnevom huje, huje!
3.
Kakor da postelj postlal bi si rad, lan je po njivi razstlal svoje cvetje. Tiše in tiše po gozdih je petje, v srcili pa vedno glasnejši je jad. Svet bi postlal si, da mirno poČil bi, gnezdeča pletel in zarod gojil bi! Ali zastonj! Še kričijo strasti: „Žrtev ni dosti, premalo ki vi!" Góro bi skalnato kakor Kiklop*) vrgel na čete, drveče na rop, da bi jih skala stria, zmečkala! Ali ^j vem, da poprej mi srcé
stie in pokoplje neznosno gorjč!
»
*) Kiklop je velikan is atHi-ogrSkih junaSkih pesmi.
Samoobsebi se razume
da doma ostali
napno vse sile
da obvarujejo branitelje naše domovine pred peto zimsko vojno.
Sredstva za skrajSanje sMnega boja
nudi čim najštevilnejše in najizdat-nejše podpisovanje
8.
vojnega
posojila.
stanje vinogradov.
v celi dežfdi in tudi po drugih deželah kaže letos trta jako dobi o. Mestoma je sicer na očkih v mi'zlih velikonočnili dneh nekoliko pozebla, kar je pa odgnalo, je nastavilo bogat zarod, da bode, če bo vieme ugodno, lahko letos Še dosti več vinskega pridelka kot lani. Po suhib in vročih letih trta navadno bolj rodi kot po mokrih, ker se v suhem poletnem Času lazvije v trtnih popkih več zaroda kot ob mrzlem in mokrotnem vremenu.
Ker je vinski pridelek zelo dragocen, ne pozabimo delo v vinogradih, zlasti pa škropljenje, vežnjo in okopavanje točno in pi avilno izvršiti, da si pridelek zasiguramo.
B. Skalický.
Gospodarstvo.
Popisovanje poljskih sadežev. C. kr.
urad za ljudsko piehrano je odredil popisovanje poljskih sadežev. Vsak posestnik je dolžan napovedati komisiji, ki posluje v občini, kjer ima dotičnik posestvo, koliko je dal ali vzel zemljišč v najem in kaj je na svojem lastneiu ali najetem zemljišču posadil oziroma posejal. Ta napoved je obvezna za vsakega posestnika, oziroma najemnika, ako ima v posesti ali v najemu zemljišče nad deset arov. Kdor tej napovedi ne zadosti, zapade občutni kazni. Zato naj se tozadevnim pozivom in razglasom vsak v lastticin interesu odzove.
Naznanilo. Vinogradnikom v novomeškem okolišu naznanja kmetijska podružnica, da ima v zalogi galun in sivo žveplo, katerega iahko vedno dobijo. — Nadalje naznaiqa kmetijska podružnica v Novem mestu vinogradnikom in posestnikom v novomeškeui okolišu, da sprejema še naroČila na apno. Kdor ga hoče dobiti, naj se zglasi pi i kmet. podi užnici v Novem mestu (v gostilni g. L Košaka).
Podpore za preživljanje. Nekatero družine dobivajo od vpoklicanega očeta po 12 kron podpore na dan, pa še nadlegujejo komisije s prošnjami za zvišanje podpore in Županstva jim prošnje podpirajo. To je prazno delo. Četudi bi jim šlo glede na število družinskih članov po 14 in še več kron, ne dobi se nad 12 kron za vse skupaj, — Za eno osebo, ako niso izredne lazuiere, se ne dobi nad 1 K 60 v podpore. Pravico do dvojnega zneska ima le oseba, ki je Živela z vpoklicancem popolnoma sama v skupnem gospodarstvu in je za delo trajno nezmožna, kar naj se dokaže z zdravniškim spričevalom, katero napravi c. kr. okrajni zdravnik. — Svojci vojaških beguncev izgube podporo in je nimajo več, četudi se je begunec sam povrnil k svojemu polku. — Prav pravilna in pravična ni določba, da naj podpora nikdar ne znaša več kakoi' 12 kron na dan. Žena vpoklicanca ima rediti fi malih otrok in 80 let staro mater. Podpora za vseh deset oseb bi znašala 16 K dnevno. Pii hiši je revščina. Kako pride Žena, ki mora vse, zlasti obleko in obuvalo, drago kupovati, do lega, da ji jo odtrgana podpora za 4 krone na dan? Svojcenv vpoklicanih častnikov ali aktivno služečih podčastnikov po zakonu ne pristoja podpora. Ako je mož v vojni padel in dobiva vdova s sirotami pokojnino, se ji pokojninski znesek odtegne od podpore. Ker itak zdaj skoraj vse Žene vpoklicanih mož dobivajo polno podporo, nakazanje pokoj-riitie za zdaj nič ne koristi. Dobivala se bo pa pozneje še pokojnina, ko bo podpora že odpadla.
Pomanjkanje otrobov. Po mlinih
manjka žita in zato je zmanjkalo tudi otiobov. Deželno mesto za krmila ne more tedaj zaenkrat ugoditi vsestranskim in obilnim naročilom na otrobi, ki prihajajo od občin in drugih odjemalcev. Oddaja pa sedaj melasno krmo za konje, govejo živino in prašiče, in klejno moko za prašiče.
Prodaja letošruega sena je po novi iiaieilbi brez vednosti žnpanstva in brez dovoljenja prepovedana. Kdor lioSe tedaj seno piodajiiti diugini strankam ali ga kupovati, se mora zgiasiti pred vsem pri županstvu dotične obČitie. íía prodajo do 5 centov sena, ki ostane v domači obftini, daje potrebno dovoljenje županstvo, za večje množine pa in za seno, ki gre iz dotične občine v druge kraje, je treba dovoljenja, ki ga daje potom županstva deželna poslovalnica za snho krmo (do sedaj deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo).
DomaČe in tuje novice-
Cesar podpisal 12 miiyonov kron osmega vojnega posojila. Uesar je sprejel, kakor poroča kor, urad z dne 5. jnnija, finančnega ministra barona Wimmerja, ki mu je poročal o pogojih 8. avstrijskega vojnega posojila. S toplim priznanjem se je monarh spominjal kreditnih zavodov, časopisja in številnih oseb, ki delujejo za vojno posojilo. „Upam," je pripomnil cesar, „da mi boste julija spet poročali o sijajnem uspeha. Če bo vsak storil svojo sveto dolžnost, je uspeh zagotovljen. Čim močneje se bomo izkazali, tem bližje bo mir." Končno je cesar sporočil finančnemu ministru, da je podpisal 12 milijonov kron H. avstrijskega vojuega posojila.
ImenovaitJe. Finančni minister je imenoval davčnega upravitelja pri c. kr. davČ. nadzorstvu v Novem niestu gosp. Alojzija Presoli-Ipavitza za višjega davč. upravitelja.
Koncert v Narodnem domu priredi narodna čitalnica v Novem mestu v nedeljo 23. junija 191B ob sodelovaiqu koncertne pevke prof. gospe Pavle Lovse-tove in klavirske viituozinje gospodične Dane K o b 1 a r - j e v e. Spored : 1. a) F. Chopin ; Nocturno. b) Chop in-Liszt, Souhait ď une jetrne mie (Dekliška želja), na klavirju sviia gdťSua Dana ICoblarjeva. 2. a) A. Foerster; Pri oknu (Siin. Jenko), b) A. Foei-ster; Želja (J. Cimporman). c) A. La-jovic: Bujni vetri v poiju (.T, Koljcov), poje ga. Pavla Lovše. 3. Bedřich Smetana: a) ČeSki ples. b)^ ^^ morskem bregu, koncertna etuda, svira gdčna Dana Koblarjeva. 4. Jos. Pavčič: Ciklus iz Zupančičevega Cicibana: a) Cicibaji-Cicifuj. b) Uspavanka XL c) Vrabci in strašilo, poje ga. Pavla LovŠe. 5. Liszt: Ogrska rapsodija št. 13, svira gč. Dana Kobiarjeva. 6. K. Gounod: Arija Margarete iz opere Faust. J. StrauU: Pomladni glasi, koncertni valček poje ga. Pavla Lováe. — Začetek točno ob 8. tiri zvečer. Cene prostorom: 1.—3. vrste po 5 K, 4.-6. viste-po 4 K, 7.-9. vrste po 3 K. StojiSČa ]'50K. Za tukajSnje člane (rlasbene Matice bodo na razpolago sedeži od 3. vrste do 5. vrste do sobote 22. t. m. opoldne. Med izvajanjem ni dovoljen vstop v drorano. Predprodaja sedežev v knjigarni g. Urbana Horvata prihodnji teden v petek in soboto in na večei koncerta pri blagajni. — Odbor Narodne Čitalnice v Novem mestu.
Vsprejem novih učencev za âolsko leto 1918/19 na novomeški gimnaziji. Novi učenci za prvi razred âolsk. leta 191fi/l9 se bodo vpisovali 28. junija od 2. do 5. ure popoldan v provizoriČni konferenčni sobi poleg frančiškanskega samostana. V spiem-stvu starišev naj se oglasijo prosilci ter pviiiesejf) a seboj krstni oziroma rojstni list in obiskovalno izpričevalo, dano za vspi'ejem v si'ednjo šolo. Spi'ejemni izpit se bo začel 29. junija ob osmi uri zjutraj v provizoričuib gitnnazijskih prostorih itan-čiškanskega samostana. — kr. gimnazijsko ravnateljstvo.
Otvoritev slovenske gimnazye v Gorici.
V začetku šolskega leta 1918/19 se bo otvorila slovenska gimi azija z vsemi osmimi razredi v Rorici. Ravnateljsko mesto je že lazpisano.
Važne izpremembe v davčni službi.
Predsedstvo c. kr. finanč. ravnateljstva v Ljubljani je odredilo, da sc zaradi pomanjkanja osobja preseli s 1. julijeui 1918 pisarna davčnega oddelka pri črnomaljskem oki'ajnem glavai-stvu v Novoiiicsto. Davčni referent za novomeški okraj bo istočasno tudi referent za črnomaljski okraj in predsednik vseh davčnih komisij za oba okraja. Da strankam, ki bodo imele opraviti pri davčnem oddelku Črnomaljskega glavarstva, ne bo zaradi teh izprememb treba hoditi v Novomesto, se je odredilo sledeče: Kdor bo imel 1. julija 1918 in kasneje opraviti v davčnem oddelku črnomaljskega glavarstva, bo zadevo lahko opravil pri davčnem uradu v Črnomlju. Davčni umd v Črnomlju bo namreč upravičen sprejemati vse vloge, namenjene za davčni oddelek črnomaljskega glavarstva in jemati vsako zadevo na zapisnik. Da stranke ne bodo v nevarnosti, da zamude rok za različne vloge, bo veljalo, da je bila vložena vloga pri davčnem oddelka črnomaljskega glavarstva istega dne, ko je bila vložena pri črnomaljskem davčnem uradu. Torej, če je bil n. pr. rok za vlogo do vštevšega 20. avg. 1918 in če je bila vloga vložena 20. avg. 1918 pri čnioma^skem davčnem uradu, se smatra, da je bila pravočasno vložena, ne glede na to, kdaj je prispela ta vloga v davčni oddelek črnomaljskega glavarstva v Novem mestu. Če se pošiljajo vloge, namenjene za davčni oddelek črnomaljskega glavarstva po pošti, ostane naslov isti, ko sedaj. Črnomaljski poštni urad bo izročil vse vloge, naslovljene na davčni oddelek črnomaljskega glavarstva črnomaljskemu davčnemu uradu. Tudi v tem slučaju velja, da je bila vložena vloga pri davčnem oddelku Črnomaljskega glavarstva istega dne, ko je prišla v črnomaljski davčni urad. — C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju.
Kardinalski kolegij šteje danes 64 članov, in sicer 34 Italijanov in 30 Ne-itilijanov. Med zadnjimi je 9 Francozov, 5 Spancev, 3 Avstrijci, 3 Severoameričani, 2 Angleža, 2 Portugalca, po 1 Belgijec, Bi'aziljec, Nemec iz Nemčije, Nizozeitiec, lic, Kanadčan in Mažar. Dekan je kardinal V. Vanutelli.
Velik shod v Metliki. Oblast je prepovedala po okrajnem glavarstvu v Črnomlju napovedan shod v Metliki, ki bi se naj vršil v nedeljo 9. jnnija. — Toda napovedan in prepovedan shod seje vršil vkljnb temu isto nedeljo pj'av veličastno. Velikanska nniožica jugoslovanskega naroda, ki se je zbrala na metliških tleh, je odkorakala Čez Kulpo na bi vatsko zemljo, na Brod, kjer je dala netnotena duška svojim naiodnim Čustvom. — Zborovalo se je ob ki'asnem vremenu, pod milim hrvatskim nebom, v sredi bujnega zelenja, ob velikanskem navdušenju, ki potegne s silo za seboj tudi takšne, ki bi imeli polževo ki'1. Med zborovalci je bilo zastopanih malodane polovica bratov Hrvatov, od katerih se je treba učiti zunanjih in iz srca prekipevajočih prizorov in narodne zavesti. Vsi govorniki so bili sprejeti in pozdravljeni z burnim navdušenjem in gromovitim odobravanjem. Saj so |)a tudi njihovi izborni govori užigali globoko v srca vseli udeležencev neizbrisno ljubezen in neustrašenost za jugoslovansko idejo. V poljudni besedi so temeljito razložili velepomen in tnijno potrebo jugoslovanske deklaracije, za katero se moramo skupno boi'iti Slovenci, Hrvati in avstrijski Srbi. — Zborovanje se jc vi-šilo v lepem redu. Razven malega i'az-burjenja na cestah, kjer so orožniki nekoliko ustavljali ljudi, se ni nikjer kalil mir. Vsa čast miruljnbnemu našemu narodu! — Vsem zborovalcem ostane metliški shod v trajnem spominu in pod mogočnim vtisom nove prisege za skupno delovanje narodne svobode in sijajne bratske zmage nad skupnim sovražnikom. IVJetličani in vsi tlomoljubni Bcloki anjci pa so si zapisali nedeljo 9. junija kot veličasten zgodovinski praznik.
Dotični vojak, kateri se je vrnil iz ruskega vjetništva, dotna iz črnomaljske okolice, kateri Je bil skupaj s Kraiic-Korčetom iz Straže, se vljudno prosi, da spoi'oči svoj naslov soprogi Franc Korčeta, kei- bi rada kaj več zvedela o svojem soprogu. — Naslov: Alojzija Korče, lesna trgovina Javornik, Kandija.
Snaga vojnega kruha. Pod tem naslovom smo poročali zadnjič, kako nesnažen in grenak je vojni kruh itd. S to notico se je čutila užaljeno gospodična posestnica pekarne „J. Mechoi'a v Novem mestu", češ, da občinstvo misli in govori, da tudi ona lazpečava takšni vojni itrnh. Tenui nasproti radevolje izjavimo, da smo ponatisnili dotično notico iz drugih slovenskih in nemških listov, da se nikakor ne dotika novomeškega ki'uha, s katerim smo še lahko dovolj zadovoljni v teb žalostnih časih, in da smo najmanj mislili, s to notico žaliti veleugledno gospodično posestnico omenjene pekarije. Toliko v pojasnilo tudi onim netaktnim osebam, ki čutijo nečedno potrebo, glede splošne malenkostne notice begati neprizadete ljudi.
Maščoba za novomeško prebivalstvo se bo oddajala za celi mesec v soboto 15. junija pri mestni aprovizaciji.
Blaženim proglašen bo Marko d'Aviano. V navzočnosti cesarja in cesarice se je dne 5. junija v dunajski kapucinski cerkvi vršila pripravljajoča svečanost za pi'oglasitev kapucina Maika d'Aviano blaženim. Odprli so rakev in preiskali okostje, nakar so rakev zopet zaprli in položili v grobnico, S tem so bile na Dunaju predpriprave končane. Akti so se poslali v Rim, da papeževa komisija izvrši proglasitev.
Jugoslovani pri ministrskemu predsedniku. Za soboto, dne 8. t. m. opoldne je povabil ministrski predsednik Seidler predsedstvo Jugoslovanskega kluba k sebi, da se informira o zadižanju Jugoslovajiov jtri eventnelnem zasedanju parlainenta. Načelnik kluba dr. Korošec in poslanec dr. Vukotić sta izjavila ministrskemu jtredsedniku, da Jugoslovani želijo in zahtevajo takojšnje sklicanje parlamenta, do katei'ega imajo narodi pravico po ustavi. Proti današnji vladi bodo stopili v najostrejšo opozicijo. Borba Jugoslovanov bo veljala tedaj samo vladi, a ne parlament». Kakšnih sredstev se bodo posluževali pri izvrševanju opozicije, o tem se Še bodo vršila posvetovanja in se bo skuprio sklepalo s „Češkim Svazem". Sicer pa ni nikakega povoda, tej vladi žo vnaprej dajati izjave o taktičnem zadi žanju. Ce želi vlada „jamstva", tedaj_ imamo v konstitucijonelni dižavi samo eno: Ustanovitev velike delovne večine. Če vlada take ne najde, tedaj mora vedeti, kaj naj stori. Zastopniki Jugoslovanskega kluba oil tej priložnosti najostreje protestirajo proti persekucijam, ki so napeijene proti Jugoslovanom. — V avdijencî delegata dr. Korošca pri zuiianjetii ministru* grofu Burianu se je med drugim šlo za pogovor o jugoslovanskem vprašanju.
Navijale! cen svii^skega mesa na Dunaju. Na Dunaju so prijeli celo vrsto trgovcev z Živino in mesarjev, ki so navijali cene svinjskega mesa do 42 K kljub maksimalni ceni 14 K. Nekateri so zaslužili na teden po 14.000 K.
Strašen zločin. Ob Dravi blizu ( trmoža se je zgodil grozen zločin. Dva istrska mladeniča Angel Žerjal iz Boljunca in Fran Miklausevič iz Rakitoviča sta nakupila v neki občini nekaj koruze in graha, nato sta odšla proti Dravi, da bi se prepeljala v Čolnu v Ormož. K njima je prišel neki mladi mož in ju vprašal, kiij Čakata. Ko sta poredala, je rekel, da ju lahko on prepelje čez Dravo. Prišel je šc drugi iu dogovorili ao se, da ju za 70 kron (!) prepeljejo preko Drave. ICo sta bila v čolnu, sta opazila, da se peljeta proti Strmcu in ne proti Ormožu. Na nekem otoku sta čolnai'ja prisilila Istrana, da izstopita, da ])ride po nju drug čoln. Zahtevala sta nato 100 K /a prevoz. Ker
nista hotela, je eden čolnarjev pograbil Mtklauševića in ga vigel na tla, Zerjala pa je pograbil drugi in mu vzel 150 K. Potem sta odšla v gozd in nato se odpeljala v čolnu. Pozneje .sta se vinila in prisilila Istrana v Čoln. Sredi vode pa sta vrgla oba iz Čolna. Mikiauševir se je vtopil, Žej'jal, ki vuia dobro plavati, pa se je rešil, seveda z veliko težavo. Orožniki so prijeli oba zločinca drugi dan.
Jetiki — boj! Opis ljudske bolezni in obrambe. Spisat dr. Anton Brecelj, prej primarij javne bolnice Usmiljenih bi'utov v Gorici. Izdala in založila „Nova založba v Ljubljani". Dobi se v vseh knjigarnah za ceno 2 kroni. — Tej knjižici je namen, da v povsem poljudni besedi razširi in poglotii med imrodom znanje o jetiki in stvareh, ki so ž njo v zvezi in za naše zdravje pomembne. Znanje-je moČ, poznanje jetike je pa velikanska in neprecenljiva moč. Ogromne so žrtve, ki jih požira svetovna vojna narodom in dižavam, žrtve na blagu, zdiavju in Življenju. A še veliko , večje so izgube na življenju in premoženju, ki jih trpi človeštvo leto za letom zavoljo jetike. Le malokdo se pa te žalostne resnice zaveda. Vojna opravlja svoje uničevalno delo s hi umom in truščem, jetika pa končuje blagostanje in mori Človeštvo bolj zavratno, potulinjeno, polagoma in mirno. In ta morilka tudi po vojni ne bo umrla, temveč še z večjo sti'aboto bo kosila človeška življenja. Zato nujno pjiporočnjemo gori omenjeno knjižico, da se seznanimo s to pošastjo, da se poučimo, kako jej pridemo v okom, kako se je^obvarujemo ju kako si jo odpravimo, ako se nas je že lotila. Prav posebno pa pripoiočuje pisatelj to knjižico ženam in dekletatn. In to po vsej pravici. Žena je že po svojem naravnem in od Boga izbranem i)oklicu odločena za čuvarico zdravja v svoji družini, za varhinjo svoji deci, za sti'ežuico bolnikom v bolnišnicah iu lazaretih ter sploli za pomočnico svojim bližnjim. Iu ta navdu-ševalna zavest naj te spremlja ob prebiianju te knjižice in bodri v borbi zoper jetîko! Zavedaj se, slovenska žena, da je največji zaklad, zdravje tu blagostanje našega naroda v tvojih rokah!
Zahvala.
Vsem blagim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so se najn spominjali o priliki najine zlate poroke, najiskrenejèa zahvala.	Jvan in Ivana Bar/e.
Dopisii
Iz Žužemberka. Dne 16. junija t. 1. bo daroval v farni cerkvi v Žužemberku novo sveto mašo preč. g. Albin Gnidovec, netjak gosp. župnega upravitelja Karola Gnidovec. Pridigoval mu bo stric, g. Janez Cnidovcc, ravnatelj škofovih zavodov v Šent Vidu. Ker tu ni bilo že dolgo nove maše, je ljudstvo zelo težko pi-ičaknje. Pri nas jc vedno kaj posebnega: predlanskim zlata, lani železna, letos nova sveta maša. Novomašniku iskreno čestitamo!
Iz Št. Jerneja. V dtievib darovanja od 1. do 5. junija t. 1. je tuk, šol mladina višjih oddelkov nabrala pri razumnih in milosrčnih občaniit za slov. slepce, invalide in voj. sirote lepo svoto!^[332 ]v204 vin. Predstojništvo Kaituzijanskega samostana v Pleterjih je darovalo 100 kron. Vsem blagim darovalcem najtoplejša zahvala. — Kadar bodo ti vojni invalidi enkjat prišli domov, takrat bomo še-!e videli, koliko gorja in nesreče je povzročila tem revežem vseh revežev — grozovita vojna! In marsikateri dobrotnik bode vzkliknil ob pogledu na pohabljenega mladeniča; „Hvala Bogu, da nisem svoj čas odbil proseče roke!" — V doneskih po vinaijih se odlikuje tudi naša šolska mladina, ker se je nabralo po razrednicah od počeLkoiii šol. leta pa do 31. maja t. 1; vže 747 kron 65 vin. za splošno Voj. oskrbo.
Iz Adlešič, 8. jniiija. Zadurja dva mcseea je i»nŠlo Uidi naših rnskih ujetnikov več (lonm, ki se skoraj vsi pritožujejo, kako gi'do so ravnali z njimi v ujetništvu, jiosebno Še prvi dve leti. A^'inili so se do iidaj: Ivan Horvat iz Dolenjec li. št. 18. — Ivan Grabrijau iz AdlešiC It. št, 25. — Miko Nai'dijan, posestnik iz Dolenjec lilšna št. 2. — Mate AdiešiC, posestnik iz Vrliovee li. št. 9. — Ivan Skube iz AdlešiťS h. št. 1.— Mate Veselic, po-s, iz Vrhovec L. št. 6. — Miko Ovitkovič, pos, iz Dolenjec b. št. 3.
Letos je bilo meseca maja v Beli Krajini vsled prav ugodnega vremena p]'av veliko gob-jurčkov, in kar je posebno nenavadno, že od zadetka meseca, četudi pravi belokianjski pregovoi': sveti Vrban glive seje, sveti Pilntož jih pa pobrana. A letos so rastle že celi mesec pred svetim Primožem. Vsaj smo imeli pa tudi tretji teden v maju izredno "toplino, krasne soinčne in kar vroče dni.
Lani ali predlani so pisali Časopisi, da se rodijo v vojskinem času večinoma dečki. To velja letos tudi za našo župnijo. Do sedaj je bilo rojenih pri nas 11 otrok, iti med temi 8 dečkov in samo 3 deklice. Zadnji čas je bilo rojenih kar 7 dečkov zaporedoma.
Tudi pi i nas so tatvine na dnevnem redil. Zadnji dve noči so pokradli v dveh hišalt, v AdlešiČih h. št 10 in v Gorenjcih h. št. 4, Skoraj vse tatvine, ali vsaj večino, imajo na vesti Rusi, zaposleni v Bukovljn, ki so v naši župniji že siltio veliko pokradli.
Naročajte „Dolenjske Novice"!
Dogodki preteklega tedna-
Seidler išče parlamentarne veČine. Posegel je vmes tudi zunanji minister grof Buriati, ki se je že posvetoval s poljskimi in Češkimi voditelji; za_ 8. junija pa je povabil na pontenek dr. Korošca, Tekom tedna je bil pri grofu Biirianu ogrski mittislrski predsednik Wekerle. Gre za rešitev poljskega vprašanja in drugih važnih zadev, ki jih bodo v kratkent prerešetavali vBerlittu, kamor odpotuje zunanji minister grof Burian dtte 10. t nt. — Strankarski zbor avstrijske nemške socialne dentokra-cije, ki se je vi'šil zadnje dni maja, je sklenil resohicije, v katerih ugovarja brest-litovskeniu mi]'u in zahteva, naj se z vsemi nasprotniki sklene sporazumni mir brez aneksij in odškodnin iit ustanovi zveza tiarodov vseh dežela; dalje je protestiral proti odgodenju parlamenta, militariziranju obratov, razmeram v prehrani itd. Delavstvo je pozval, naj ostane sedaj niirito, tiaj ne štrajka. — Jugoslovatiska socialna de-tnokracija je izjavila, da ne vslopi v vse-sloveitski narodni svet, da ga pa ne od-klatfja in si za izvršitev itjegovil» sklepov pridržuje prosto roko. — Ljubljanski kitezo-škofijskiordinariat je Šusteršičevi „Slovenski katoliški zvezi" prepovedal nositi pridevek „katoliška". — Ogrski parlament so je izrekel za poglobitev politične, vojaške in gospodarske zveze z Nemčijo, vendar s pridržkom, da suverenost in gospodarske koristi Ogrske ne trpe škodo. — Ruska boljševiška vlada zahteva za podrobno razjasnitev raznih točk brest-Iitovske mirovne pogodbe novo konferetico v Moskvi; tieniška vlada je pritrdila, a zaliteva, da se koniereitca^vrši v^Berlinn. — Turčija je s transkavkaško republiko podpisala itiiroviio pogodbo. — Belornsija in Kavkaz sta proglasila neodvisnost. — Vrhovni vojni svet entente je v (i. zasedanju zboroval v Parizu, t) vojnem položaja so izdali izjavo, da je vsled odpada Rusije sovražnik znatno ojačil svoje sile in jih vrgel tia zapadno bojišče. Dosegel je uspelte in je mogoče, da čakajo zvezne narode kritični dnevi. — Na zapadu nemška ofenziva ob Aistti počasneje napreduje ; Francozi se lirabro
branijo. Doslej so Nemci ujeli nad 56.000 ujetitikov iit uplenili do 700 topov. Na laškem bojišču se vrŠe topovski in krajevni boji, posebno ob Piavi. Lahi pričakujejo ■avstrijske ofenzive. — V Palestitii so začeli Angleži zopet prodirati. ,
Prisrčno se poslavyam pri odiiodu iz svoje ljube domovine tia vojno bojišče od vseh prijateljev in znancev ter lepo pozdiavljam vse slovenske fante in dekleta. — Anton PetriČ, vojna pošta 469,
Letske pravljice.
(IdOli 30 iiitvoJ, tli živi v Kuilandiji in južni Livlatidijl na Ruskem.)
Itlavai" Tolkov.
Nekoč je jezdil reven, neustrašen kmečki fant skozi gozd. Tu in tam so tulili volkovi. Iz dolgočasja jih je posnemal in tulil tia vso moč. Njegov konj pa je bil star in je šel le počasi ttaprej. Volkove je fatitovo tulenjc privabilo bliže. Naenkrat zagleda na mali jasi plapolati ogenj. Skočil je s konja in Šel k ognju. Tam je sedel častit, velik starec, obdan od volkov. Ti so se hoteli vreči na prišleca, starec pa jim je dal z roko znaiuertje in pomirili so se,
„Zakaj begaš moje volkove?" vpraša Starec. „Za zdaj tnij ti bo še prizanešeno, v bodoče pa pazi! Priveži konja tam ob jelko, sam pa leži k meni ob ogtijii. Ničesar se vama ne bo pripetilo."
Kmet je storil, kakor mu je bilo zapovedano, in je kmalu zaspal.
Drugi dan ni bilo niti starca niti volkov. Kjer je gorel ogenj, je pa bilo cel kup zlata in stari, slabotni konj se je iz-pretiienil v mladega iskrega žrebca.
4. Vampir.
Bila sta dva soseda, ki sta živela dolgo časa v najboljšem pr)jate\istvH. Iz nekega ničevega vzroka pa sta se razprla itt nista hotela ničesar več vedeti eden o drugem. Eden, ki je bil pravdar in je imel vedno opraviti s sodišči, se je vrnil nekoč iz mesta, kamoi' je bil šel radi neke pravde, domov. Stopil je v sobo — a zdajci se mu zvrti it) pade mrtev na tla.
NibČe ga ni več obudil — kar je mrtvo je nntvo — in pokopali so ga.
Nekaj tednov pozneje se je peljal drugi kmet v mesto. Ko se je vračal, je moral voziti mimo pokopališča. Bila je Že trda iioč. Pri pokopališčnih vratih se pa konj ustavi iti se ne gane z mesta kljub udarcem in kletvinam. Vzdignil se je hud veter in i/, nekega svežega groba vstane velik, bel moř, z visokimi črnimi škornji, v roki veliko bodalo. Ta reče knietu: „Pojdi z menoj iit poglej, kako se mi godi, jaz sem vendar tvoj bivši sosed. Nocoj moraš umreti, prej pa se ti moram zahvaliti za tvoje dobrote." Rad ali nerad, mora! je iti ktiiet s strašitim možem. Peljal ga je najprej v krasett, podzemski grad in ga kar najbolje pogostil. Potem sta Šla spet na površje v neko kmečko hišo, kjer so ravno prazttovali poroko. Nihče izmed navzočih ni mogel opaziti teh dveh. Duh je stopil za nevesto, jo ugriznil v vrat in ji izpil vso kri, ona pa je padla itnlva na tla. Gostje so se zelo prestrašili, duh pa je potegitil kmeta hitro za seboj.
„Ali se nevesta ne more več oživiti V" je vprašal kmet.
„Gotovo," je odvrttil vampir, „toda kdo pozna sredstva? Urezati jo je treba v mali prst leve roke ht tri kapljice krvi dati v usta; potem bo sjiet Živa In zdrava."
Šla sta naprej in obiskala neko kmečko kočo, kjer so ravnokar praznovali krst Vampir je stopil k otrokovi zibki, ga ugriznil v vrat in mu izpil kri. Mati prične jadikovati in jokati, vse goste pa je prevzel velik strah.
„Tudi tega otroka je mogoče na isti način oživiti," je rekel kmetu strašni ntož in ga peljal ttaprej. Nato prideta do neke hiše, kjer ravno praznujejo pogrebščiiio.
Vampir hoČe tiotri, a odskoči od vrat, kajti na tijili je bil ttarisati' Čarovniški znak, "nekak peterokotnik, ki varuje ]»red vsemi hudimi duhovi.
Kmet prosi vatnpirja: „Zelo sem lačen, pusti me za trenotek v bišo."
Vampir je dovolil s pogojem, da pride takoj spet venkaj. Kmet pa ni mislil tia to, ostal je v varstvu k^ub vsem grožnjam čakajočega duha, ki si ni upal v hišo, do petelinjega petja. Šele sedaj je duh izginil, kmet pa je postal viden gostom in začel jitii je pripovedovati o svojem čudnem doživljaju. Drugi dan je oživil nevesto in otroka. Potem so se podali vasčani na pokopališče In odprli so grob In krsto vampirjevo. Itt res, notri je ležal na obrazu, najbrž ni imel časa, obrniti se na hrbet. Odsekali so mu glavo, jo položili k nogam trupla itt tiarisali na krsto Čarovniški peterokotnik. Odslej ni mrtvi ntož nič veČ vznemirjal ljudi kot vampir.
Razvedrilo.
Iz otročjih ust Sinček; „Ata, zakaj pa vsakoga do vrat spremiš, 6c nas pride obiskat?" — Oče; „Zato, da se prepričam, če bo res odšel!"
Premeten. Brivec Mijo je pravi tič. Oe koga brije, mu take straštte reČi pripoveduje, da mu lasje po konci stoje in se mora dati tudi ostriči.
Samogovor modrijana. „Dolgo let sem nabiral modrost in sedaj mi ne bi bilo za celi svet nič, samo da bi mogel še enkrat tteumen bitk"
Užaljen oče. Učitelj napije Ženinu in nevesti : „Ljubezen je ginila vajino srce, ljubezen vaju je vkupaj sklenila..." — Oče nevestin: „Ali res mislite, da nisem hčeri nič dote dal?"
Pred sodiščem, Sodtnk: „Vi ste sosedu dali tako zaušnico, da je še danes zatekel — kaj pravite na to?" — Obtoženec: „Prosim nagle sodbe, če ne bo iz hudobije Še bolj zatekel!"
Začetek sprave. A; „Ali sta se res sodnik in davkar hudo sprla?" — B; „Menda ne bo hudega. Ne pozdravljata se še tte, pač pa že teden dni skupaj taroki rata."
Zanesljivo znamenje. A: „Kako je z vašim Tončkom?" — B; «Hvala... prav dobro! Vse kaže, da bo Študent!" — A: „Kako pa poznate?" — B: „Potem, ker po dnevi spi, po noči pa razsaja!"
Pred sodiščem. Sodnik: „Vi ste ulomili v lekarno. S Čim se morete zagovarjati?" — Zatoženec: „Mene so strašno zobje boleli!"
Pred sodiščem. Sodnik: „Vi ste kradli Žepne rute. S čim se izgovarjate?" — Tat: „Jaz .sem bil takrut silno nabodeii !"
Pri vojakih. Korpoial vojaku, ki je kihnil: „Sto zlomkov! Eden in dvajset let je imel časa kilniiti, pa mi mora ravno sedaj ves „parademars" pokvariti!"
Dober spomin. Ženica A: „Ko se spominjam nadobro pivo nazaj..." — Ženica B; „Kaj ne, je bil tvoj mož včasih pijan?" — Ženica A: „Ne, včasih ni bil!"
Predolgo. Ravnatelj: „Že dve uti stojite pri telefonu! Gotovo govorite s svojo soprogo?" — Uradnik: „Ne, ampak ona govori z menoj!"
Sočutno. „Oh, kako sočuten je moj psiček. Vsakokrat, ko mislim tta svojega zgubljenega ženina in jokam, joka In laja tudi oil!"
Loterijske Številke. Gradec, 5. junija 67 88 12 17 54
BRATJE SCHÔN
Dunaj L, Fischerstiege Nr, 8 priporoča svojo bogato zalogo
: galanterijshega : nílrnberšhep blaga
In drobnarije na debelo trgovcem.
Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudoifovo,
I. illTEli v Celju
kupuje vsake vrste les in sicer: žagan, mehak in trdi les, stavbeni les, les za jame, kostanjev
in hrastov les.
TozadEURE ponudbe naj se poiiijajo na njega.
" Kupi se -i-
POSESTVO
s približno 50 do 60 oralov površnine (gozd, dobri travniki in igive) ter s primernim poslopjem (stanovanje z 12 do 14 sobami). Posestvo v bližini farne cerkve ima prednost. — Ponudbe sprejme ravnateljstvo graščine Križ, pošta Kamnik.
ZQVQPQvanjB na osmo vojno posojilo.
[. hp. avstrijski zahlad za vdove in sirote. — Zavarovalni oddeleh. Deželna poslovalnica v Ljubljani, FraniSevo nabrežje štev. I,
spFBjeniii na teme ju pogodbenega dogovora s c. hr. priv. življensho zavarovainlcD austr. FENIRS na Dunaju
zavarovanja na osmo vojno posojilo
= pod najugodnejšimi pogoji. ==
Tabo zavarovanje olajlia vsakomur zajetje osmega vojnega posojila z malimi delnimi vplaliili v daljISi ali hrajSi dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejSnjih izdanj.
Pojasnila dajejo naSe ohrajne poslovalnice:
V Črnomlju, Kamnlhu, Kočevju, Kranju, Kršhem, Litiji, Ljubljani (FraniSevo nabrežje I/l), Logatcu, Postojni, Radovljici in Kudolfovem
in naši pooblaščeni zastopnihi.