delavska enotnost 19. II. 1977 - ST. 7 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN . GLAVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: Vojko Černelč bojan samarin deveto srečanje samoupravljavcev »rdeči prapor« v Kragujevcu Dohodek — motiv združevanja f^agocena tribuna za izmenjavo izkušenj z različnih področij združevanja dela in sredstev, pri čemer v družbi kot celoti šele orjemo ledino Samoupravno povezovanje ela in sredstev je pomenilo osnovno temo letošnjega, že ..evetega srečanja samouprav-javcev »Rdeči prapor« v Kragu-J5vcu. Uvodni referat je imel dr. 'hornir Vlaškalič, predsednik . ^ ZK Srbije in predsednik 'osnjega odbora za pripravo te Prireditve. V okviru osnovne terPe je več kot 900 delegatov in gostov iz vse države v štirih ^omisijah razpravljalo o združe-^l,n'u deU in sredstev organizacij tr r^U2enega dela proizvodnje in skupnih vlaganjih, ■''■'obodni menjavi dela, minulem elu in cenah v odnosih znotraj reProdukcijsko povezanih orga-nizacij združenega dela. V tej ^azgibani razpravi so navzoči Uhko prisluhnili 102 sporočilom elovnih organizacij, na posebni j0 Uni pa tudi zelo zanimivim Razpravam teoretikov in znan- stvenikov. »J^rieleženci devetega srečanja - deo* prapor« so po dvodnev-. zasedanju sprejeli skupno poročilo o delu, poslali pozdravno pismo predsedniku Titu in podprli predlog, da bi mu tretjič podelili Red narodnega hero- ja- . . Odbor za pripravo desetega srečanja samoupravljavcev bo vodil Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ. ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV — VSEBINA SAMOUPRAVNEGA RAZVOJA Po besedah dr. Tihomira Vlaškaliča združevanje dela in sredstev pomeni najvažnejšo vsebino nadaljnjega razvoja samoupravljanja. FTi tem je bistvenega pomena odgovor na vprašanje, na kakšnih osnovah naj bi to uresničevali in kateri so tisti motivi in interesi združenih delavcev, zaradi katerih tudi v lastnem interesu te procese spodbujajo in izvajajo na osnovi svojih odločitev. »Odgovor na to vprašanje je vsebinskega pomena,« je pouda- ril dr. Vlaškalič, »saj mora pokazati značaj in logiko delovanja samoupravnega sistema v skladu z nujnostjo stalnega razvoja proizvajalnih sil družbe in uresničevanjem tehničnega in znanstvenega progresa ob nenehni rasti življenjske ravni delovnih ljudi.« Glavni motiv gospodarjenja in povečevanja produktivnosti dela je dohodek oziroma natančneje: so dohodkovni odnosi in način pridobivanja in delitve dohodka. To je okvir, v katerem je treba iskati smer in logiko združevanja dela in sredstev, različnih oblik povezovanja in planiranja. Ob tem nikakor ne bi smeli pozabiti na dejstvo, da je dohodek predvsem družbena kategorija in da se njegov družbeni značaj enako izraža takrat, ko gre za delitev osebnih dohodkov, za naložbe v skupni razvoj ali pa za svobodno menjavo dela... Na področju delitve družbenega dohodka ne more biti administriranja ali kakršnegakoli vmešavanja s Ž^HLZSJ IN MEDNARODNO SINDIKALNO GIBANJE_ Zahteve in akcije so enotne in skupne ^u9oslovanski sindikati se zavzemajo za akcijsko enotnost in za skli-svetovne sindikalne konference S[av et.Zveze sindikatov Jugo-2a Je Ponedeljkovo plenarno vDr;,vanje posvetil aktualnim neuvrs^ern sindikalnega gibanja raz Scenih držav in dežel v "ansUK ter.s°delovanju jugoslo-Uvoh • slndikatov z njimi. sekretl* referat na sej‘ ie imel Vlahov[č. SVeta ZSJ Mi0drag juolci ločitev, da je vodstvo stjf0 0vanskih sindikatov uvr-je v fja dnevni red to tematiko, da jj1Vai° Predvsem spoznanje, neuvr“-edno vee sindikatov iz razvr,SCen^ držav in iz dežel v sko enotnost vsaj v nekaterih skupnih zadevah, pomembnih za delavsko gibanje. Naj večjo oviro pri tem predstavlja pripadnost posameznih sindikalnih organizacij kar trem mednarodnim sindikalnim centralam, ki kljub krizi, ki jo preživaljajo, skladno s svojimi ideološkimi opredelitvami vsiljujejo norme ravnanja sindikatom, ki so v njih včlanjeni. Prav to je vzrok, da še ni mogla biti uresničena zamisel o sklicu svetovne sindikalne konference, za kar se še posebej zavzema tudi Zveza sindikatov ZSJ se v svoji mednarodni aktivnosti nenehno zavzema za akcijsko enotnost mednarodnega sindikalnega gibanja pri vseh tistih dejavnostih, ki pomenijo skupne interese svetovnega proletariata in bo tudi zato v prihodnje zagovarjala potrebo po najširšem sindikalnem sodelovanju v prizadevanjih za hitrejši in bolj učinkovit gospodarski in družbeni razvoj povsod po svetu ter še zlasti v deželah v razvoju. Več o seji sveta ZSJ na 12. str. R. N. Prelomnica: Dova samoupravna organiziranost Kdo cenzurira časnike? STRAN: 3 STRAN 8 strani, ampak gre izključno za voljo delavcev, za njihovo samoupravno odločanje. LOGIKA ZDRUŽEVANJA Na sedanji stopnji razvitosti družbenoekonomskih odnosov postaja, gledano v celoti, pot združevanja medsebojno odvisnih delov dela edino možna, je med drugim poudaril dr. Tihomir Vlaškalič. Predvsem gre za vertikalno povezovanje. Prvi praktični rezultati tega procesa žal pričajo tudi o nekaterih tavanjih, čeprav je res, da je vse več tudi dobrih primerov. Osnovno merilo pri združevanju in ustvarjanju manjših ali večjih reprodukcijskih celot je lahko le dohodek, skratka take zdrave dohodkovne povezave, ki mimo drugega vsebujejo tudi logiko usklajenega razvoja vseh delov določene celote, argumente za izbor prioritet in določanje zaporedja v razvoju. »Sklepamo lahko, da je to pot k omejevanju stihijnosti in nestrokovnega odločanja o gospodarskem razvoju, ki vselej vodita v nastajanje večjih nasprotij v gospodarstvu,« je posebej poudaril dr. Tihomir Vlaškalič. K.B.- Kdo vse je na zatožni klopi? > V TAM Maribor že dlje j snujejo nov sistem delitve j osebnih dohodkov. Delo se ne odvija tako hitro, kot bi mnogi i želeli; zakaj vse ne, je ob tem, kar bi radi zapisali, postran-; skega pomena. Dejstvo pa je, da so pač želeli nekako »popra-viti« osebne dohodke, čeprav je bilo vsakomur jasno, da bodo do nadaljnjega, menda do meseca julija, s tem samo še potencirali tudi vse anomalije, ki so jih tudi napotile k oblikovanju novega sistema. Tako je ob koncu minulega decembra prišel v javno razpravo predlog o povečanju vrednosti točke vsem zaposlenim v odvisnosti od ocene njihovih delovnih mest oziroma od startnih osnov. Po končani javni razpravi (v kateri ni bilo malo mnenj o nujnosti uvedbe nekakšnega draginjskega dodatka, češ vsi imamo enake želodce) so se delavci pismeno izrekali »za« ali »proti« predlogu. Z veliko večino glasov je bil predlog tudi sprejet v vseh TOZD razen v TOZD Mehanska obdelava, kjer je bilo »za« le nekaj več kot dve tretjini (vendar še vedno dovolj) delavcev. Tudi delavski svet te TOZD je torej lahko ugotovil, da sklep velja in da se lahko začne izvajati. Ta ponedeljek, le dva dni po seji delavskega sveta, pa je eden od sindikalnih poverjenikov, sicer član samoupravne skupine »Ornik« v tem TOZD, »prisluhnil« željam nezadovoljnih delavcev in sklical sestanek, na katerem naj bi obnovili razpravo o formalno že uveljavljeni spremembi sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Na sestanek, za katerega iz vabila ni bilo razvidno; ali bo sindikalni sestanek ali zbor samoupravne skupine ali pa bo prerasel v zbor dela ali pa celotnega kolektiva, so povabili tudi predstavnike TOZD. Če odmislimo to formalno pomanjkljivost, kar dejansko je, vse to ne bi bilo še nič hudega. Nadvse neprijetno pa je tisto, kar je sledilo. Ka: predvsem imamo v mislih? V mislih imamo predvsem dvoje: potek tega sestanka in nadaljnjega sestankovanja ter drugič, reagiranje subjektivnih sil. Če sestanek ni dobro pripravljen in voden, se njegov namen izjalovi. Če prisotni, mislimo na sklicatelja, somišljenike iz omenjene samoupravne skupine in še iz nekaterih drugih, ne dopustijo demokratičnega dialoga in niti vabljenim ne dovolijo, da bi pojasnili in povedali, kar so pač želeli ali morali, to ni več sestanek, ampak govorjenje vsevprek in vse drugo prej kot pa svobodna, v naši družbi dogovorjena demokratična izmenjava mnenj. Namen »pogovarjanja«, recimo temu tako, se je torej izjalovil že zaradi tega. Ko pa se vprašamo, zakaj se je moralo tako zgoditi, smo pri naslednjem, že omenjenem in tudi bistvenem elementu, pri reagiranju subjektivnih sil. Že vabilo na sestanek, če nič drugega poprej, je moralo pomeniti signal, da se nekaj dogaja. Na pobudo sekretarja konference ZK Skupnosti cestnih vozil TAM, v katero je vključena že omenjena TOZD, so subjektivne sile reagirale tako, j da se je sestanka udeležilo tudi | več odgovornih predstavnikov j Skupnosti cestnih vozil. Da bi | bodisi sindikat, da bi vodja | samoupravne skupine j »Ornik«, morda predsednik j delavskega sveta TOZD 1 Mehanska obdelava ali morda | kdo drugi sklical sestanek in ga I usmerjal in vodil tako, da bi na | njem izoblikovali kakršnekoli tvorne sklepe, niso pomislili. Dopustili so, da so bili potisnjeni v vlogo poslušalcev. Priznati je treba, da je vsaj po »zadnjih dogodkih«, kot so poimenovali ta dogajanja, zelo hitro reagirala konferenca ZK v SCV TAM, da je na zahtevo RO Sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije o za-devi spregovoril in jo obsodil tudi občinski odbor tega sindi- | kata v Mariboru. Do tega sestanka pa ni niti malo reagiral sindikat v TAM. Vemo, kako v naši družbi oblikujemo, sprejemamo in spreminjamo odločitve. Za dogodke, medsebojne odnose in politične razmere v TAM sindikat prav gotovo ni edini odgovoren. Eden od odgovorov na vprašanje, zakaj je v celoti odpovedal pri svojem delu nalog, je tudi v očitnem nesodelovanju in neusklajenosti v delovanju političnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov. To so ugotavljali in praktično nič storili za spremembo razmer tudi ob podobni »zadevi« pred meseci, čeprav so se dogovorili, da bodo. Kdo vse torej je ali bi moral biti na zatožni klopi? M. GOVEKAR KAJ SMO STORILI... Naloga ali nadloga? Na nedavnih letnih konferencah republiških odborov sindikatov smo pogosto ali praviloma kar povsod slišali, da so delegati med pomembne naloge v letošnjem letu sprejeli tudi uveljavljanje inventivne dejavnosti. Sindikati naj bi torej pomagali, da bi v delovnih organizacijah priznali izumiteljem in novatorjem pomen, ki jim ga pripisujejo povsod v industrijsko razvitem svetu. Vsepovsod namreč posameznikom na različne načine spodbujajo voljo za iskanje boljših rešitev, le pri nas, na splošno rečeno, izumitelje gledajo nekako postrani, češ, to so tisti, ki bi radi zase odščipnili večji kos kolača. Zavoljo tega kajpak ni čudno, da smo na omenjenih konferencah (pa tudi v posameznih podjetjih iz ust razočaranih izumiteljev) poslušali tudi takšne zgodbe: V nekem podjetju —v katerem, navsezadnje ni pomembno — je delavec s svojim izumom, ki so ga kajpak »hvaležno« uporabili, prihranil kolektivu 1,56 milijona dinarjev, nato pa so se krepko sporekli, ali naj mu priznajo 10 tisočakov (manj kot 1 odstotek od letne vrednosti prihranka zavoljo njegovega izuma) ali ne. V več podjetjih pa so morali izumitelji potem, ko jim je pošla potrepežljivost, celo tožiti podjetje, da so dobili zasluženo in s pravilnikom o inovacijski dejavnosti določeno nagrado. Veliko je primerov, ko drugi o sodelavcu — izumitelju sodijo: Dovolj ima toliko za nagrado. In mu priznajo simboličen znesek! Pri nas je še precej delovnih organizacij, kjer služijo pravilniki o nagrajevanju inovacijske dejavnosti zgolj temu, ker jih po predpisih morajo imeti, marsikje pa jih niti nimajo. Ob tem je skorajda odveč omenjati, da mora tudi samoupravni sporazum delovne organizacije o določanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov vsebovati merila za nagrajevanje inventivne dejavnosti zaposlenih... Na prenekaterem republiškem odboru so torej delegati načenjali to vprašanje in tudi nakazovali rešitve oziroma bolje rečeno: omenjali so potrebo, da se s temi problemi bolj aktivno in konkretno ukvarjajo, da se bo treba dokopati do bolj konkretnih rešitev. Vsekakor bi bilo lepo in prav, če bi sindikati imeli izdelane tudi akcijske načrte za uresničevanje te naloge. Toda na večini sestankov republiških odborov, kjer so o tem govorili, smo iz razprave dobili vtis, da je bila izključno načelna in da je ta naloga —spodbujanje samoupravnih in strokovnih organov v delovnih organizacijah, da izoblikujejo in sprejmejo ustrezne ukrepe za močnejši razvoj izumiteljstva in inovacijske dejavnosti — uvrščena v seznam delovnih zadolčitev sindikatov bolj zavoljo tega, ker sindikati po svoji družbeni vlogi morajo obravnavati vse oblike dejavnosti zaposlenih v podjetju, kot pa zato, da bi se je sindikalne organizacije lotile resno in zavzeto. Če se motimo, radi sprejmemo nase vsakršno ost upravičene kritike. B. RUGELJ SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE 0 SKRBI ZA UREJANJE ŽIVLJENJSKIH IN DELOVNIH RAZMER Za boljšo preventivno službo Zavzetost za izboljševanje delovnih razmer v marsikaterem podjetju ni primerna, zato naj tam sindikalne organizacije spodbudijo odgovorne dejavnike — Uspešni posebni odbori pri delavskih svetih Nedvomno je ena najpomembnejših podpor prizadevanjem sindikatov v kovinski industriji Slovenije za boljše delovne in življenjske razmere delavcev določilo v zakonu o združenem delu, ki pravi, da mora pri vsaki novi investiciji investitor zagotoviti tudi sredstva za varne in zdrave delovne razmere in za odpravo škodljivih vplivov onesnaževanja zraka, visokih temperatur, hrupa in tresenja. Odgovorni dejavniki naj bi že pri projektiranju novogradenj ali modernizacij pa tudi v splošnih aktih delovnih organizacij predvideli nenevarne in zdrave delovne razmere kot sestavni del nove tehnologije in samoupravne organizacije dela. V dejavnostih kovinske industrije, v črni in barvasti metalurgiji, elektroindustriji in ladjedelništvu, ki jih vse zajema sindikat delavcev kovinske industrije Slovenije, so delovne razmere, posplošeno ocenjene, najtežje v barvasti metalurgiji. V tej dejavnosti je tudi največ delovnih invalidov. Sledijo črna metalurgija ter kovinska in elektro industrija. Vzrok za številne tipične poklicne bolezni (bolezni srca, ožilja, poškodbe kosti in mišic) je prav gotovo v preslabi preventivni službi in ne nazadnje tudi v preslabo organizirani informiranosti delavcev (tudi izobraževanju) o varstvu pri delu. Vsekakor pa je takšna ocena tudi površna: ne temelji namreč na podrobni analizi vzrokov za bolezni in poškodbe. Iz statističnih podatkov namreč ni možno razbrati, kje se delavci poškodujejo, na delovnem mestu ali na poti na delo in domov; takšna ocena pa je seveda potrebna, če hočemo pravilno ovrednotiti organiziranost preventive v podjetjih in primemo ukrepati. Kljub temu pa vendarle lahko trdimo, da organiziranost preventivne službe nasploh ni najboljša, vsaj marsikje ne. Po podatkih republiške inšpekcije dela v Sloveniji močno primanjkuje zdravnikov, specialistov za medicino dela. Na slovenski obali, denimo, nimajo zaposlenega nobenega specialista za medicino dela. Sindikati v kovinski industriji še ugotavljajo, da v podjetjih ni prave usklajenosti pri organiziranju preventivne službe med strokovnimi in samoupravnimi telesi, da sprejemajo razvojne plane brez planov varstva pri delu, da za organizacijo varstva marsikje pozabljajo nameniti potrebna sredstva in tako naprej. V prenekateri delovni organizaciji tudi še ni povsem razčiščeno vprašanje odgovornosti' za varnost pri delu. Nikakor namreč ni odgovoren za svojo varnost samo delavec, ki rokuje s strojem in je dolžan uporabljati zaščitno opremo. Prav tako je za varnost odgovoren tisti dejavnik v podjetju, ki predlaga oziroma odloča o nakupu takšnih ali drugačnih strojev, tisti, ki organizira delo... Sindikat v kovinski industriji si je med pomembne trajne naloge zapisal tudi razreševanje teh vprašanj. Republiški odbor je na eni zadnjih sej v minulem letu sprejel tudi svoja stališča o tem vprašanju, ki naj bi bila osnovnim organizacijam v pomoč in usmeritev. Da bi osnovne organizacije laže uresničevale naloge na tem področju — spodbujale samoupravne in strokovne organe v podjetjih k razreševanju te problematike in bedele nad spoštovanjem samoupravnih sklepov — RO predlaga, naj bi v vsaki TOZD ustanovili pri DS odbore za delovno okolje in varstvo pri delu, katerih člani naj bi bili predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnjaki. Tam, kjer jih imajo, so se namreč takšni odbori zelo izkazali in bi kazalo to prakso razširiti. I. S. IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ KRANJ Organi delavske kontrole v sleherni delovni organizaciji so se ta mesec znašli pred konkretno nalogo, saj morajo pregledati in oceniti zaključne račune. Da bi članom samoupravnih delavskih kontrol olajšali delo in jih seznanili z njihovimi nalogami, sta klub samoupravljavcev in občinski svet ZSS organizirala za njihove člane ob koncu minulega tedna dvodnevni seminar. Najprej so se seznanili s tem, kako morajo pregledati in oceniti gradivo ter predloge popisnih komisij pri inventuri poslovnih sredstev, potem pa še, kako morajo organi delavskih kontrol presojati zaključne račune svojih delovnih organizacij. Zadnji dan seminarja so udeleženci poslušali predavanja o ustav-no-pravnih, družbenoekonomskih in idejnopolitičnih izhodiščih delovanja delavskih kontrol, o družbenoekonomskih odnosih v združenem delu in o nalogah delavskih kontrol na tem področju, hkrati pa so ocenili dosedanje delo organov samoupravne delavske kontrole v kranjski občini. I. V. IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKAT DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE: Komisija za samoupravno sporazumevanje o dohodku in delitvi sredstev za osebne dohodke je obravnavala samoupravna sporazuma s področja reproduktivne filmske dejavnosti in varstva spomenikov ter jih usklajevala s sindikalno listo 1977. SINDIKAT DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE:. Komisija za samoupravljanje je obravnavala gradivo o enotnem konceptu razvoja lesne industrije in trgovine v Sloveniji. Ko bodo o gradivu spregovorili še delegati v izvršnem in v republiškem odboru, bodo pripravili javno razpravo v vseh temeljnih organizacijah lesne industrije in gozdarstva v republiki. SINDIKAT DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE: Komisija za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke je spregovorila o smernicah za politiko nagrajevanja v letošnjem letu in še posebej strogo ocenila nekatere pojave v gibanjih osebnih dohodkov, ki niso v skladu z dogovorjenimi merili. Zato je republiški odbor še posebej sklical predsednike skupnih komisij, na katerem so se dogovorili za politično akcijo za letos in še posebej za nagrajevanje delavcev po delovnih uspehih v tej gospodarski panogi. Na seji so razpravljali tudi o novih predlogih za samoupravni sporazum za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter o uveljavljanju sindikalne liste v samoupravnih splošnih aktih v železniškem gospodarstvu. SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Izvršni odbor je razpravljal o smernicah v družbenoekonomskem razvoju panoge za letos, opredelil naloge republiškega odbora in delegatov v procesih povezovanja. Ob tem so vnovič poudarili, da mora republiški odbor postati nosilec političnega boja za samoupravne odnose, za povezovanje in še posebej za povečevanje produktivnosti in učinkovite organizacije dela, saj brez življenjske povezave z bazično industrijo ni nadaljnjega razvoja naših predelovalnih zmogljivosti. NAJ OSTANE od sobote X do sobote Učinkovito, a brez kampanje V Stubiških Toplicah so v minulih dneh najuglednejši družbenopolitični delavci iz federacije in republik izrekli marsikatero tehtno besedo, sprožili prenekatero idejo in pobudo, kako naj bi se v praksi lotevali uresničevanja zakona o združenem delu. Nedvomno določil in norm, ki jih zakon prinaša, ni mogoče uresničevati kampanjsko. Pri tem je potrebno upoštevati vse razsežnosti prakse družbenega življenja, ki terja vztrajno in učinkovito prizadevanje, da bi se določila zakona uresničevala ob naproih za uveljavitev dohodkovnih odnosov in integracij, ki izhajajo iz drugačne dohodkovne povezanosti organizacij združenega dela, ob prizadevanjih za večjo storilnost in stabilizacijo gospodarstva, za doslednejše nagrajevanje po delu in bolj dosledno zasnovano menjavo dela. Bolj kot uporaba načel, je sedaj potrebno praktično delo za uresničevanje zakona. To pomeni, da je potrebno poleg zakonov, predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov uskladiti z zakonom predvsem pojmovanje in vedenje vseh subjektov v delegatskem in skupščinskem sistemu, bolj dosledno uresničiti frontovski pristop znotraj SZDL, ko gre za utrjevanje političnega in delegatskega sistema. Družbenopolitične organizacije, da bi uveljavile delegatski sistem, svobodno menjavo dela in nove družbenoekonomske odnose v krajevnih skupnostih, morajo delovati v delegatskem sistemu, ki je temelj političnega in skupščinskega sistema, ne zunaj njega in mimo njega. Težišče dela za novo samoupravno organiziranost, boljše gospodarjenje in večji dohodek, porast storilnosti in ustrezno nagrajevanje po delu je slej ko prej v sindikatih, ki prevzemajo velik del odgovornosti za nadaljnji korak v poglabljanju samoupravljanja, kot ga terja in nakazuje zakon o združenem delu. Pomemben prispevek in politična napotila za uresničevanje zakona o združenem delu je dalo v teh dneh tudi tradicionalno politično zborovanje v Kragujevcu pod znanim geslom »Crveni barjak« — Rdeča zastava. Pri slovenski skupščini pa se je te dni prvič sestala komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu. Bistven sklep prve seje komisije je bil, da se tudi v občinah, predvsem pa v organizacijah združenega dela ustanovijo podobne komisije. Prvenstvena naloga komisij bo, da ugotovijo, kam smo v praktičnem uresničevanju zakona že prišli, da pomagajo pri iskanju najustreznejših praktičnih rešitev in da vsa prizadevanja vključijo v okvir tistih nalog, ki jih moramo v združenem delu neposredno in praktično reševati, ko gre za samoupravno organiziranost, dohodkovne odnose, stabilizacijo, storilnost, nagrajevanje po delu in za samoupravno planiranje in nadzor nad opravljenim delom. Mimo tega bodo morale komisije spodbuditi tudi čimprejšnjo uskladitev zakonov, predpisov in samoupravnih sporazumov z zakonom o združenem delu ter preučiti, kaj sistemsko ovira uveljavljanje novih samoupravnih odnosov. Naj med drugimi pomembnimi dogodki minulih dni opozorimo tudi na sejo predsedstva RK SZDL, ki je pretežen del razprave in sklepov posvetila samoupravni preobrazbi in razvoju sredstev množičnega obveščanja v časopisni delovni organizaciji Delo. Podobno kot so sklepi predsedstva RK SZDL nakazali nadaljnjo smer graditve časopisne dejavnosti, je v teh dneh tudi skupščina RTV Ljubljana prvenstveno poudarila potrebo po ustanovitvi in utrditvi samoupravne interesne skupnosti za to področje. GOK RADOVLJICA Občinski svet je pred dnevi poslal konferencam in osnovnim organizacijam sindikata poročilo s pregledom zbranih sredstev za nabavo dveh aparatov za zgodnje odkrivanje raka na dojki, skupnem darilu gorenjskih delavcev ženam ob njihovem prazniku. Iz poročila sledi, da poteka akcija najslabše prav v radovljiški občini, čeprav je znano, da je med vsemi zaposlenimi kar 51,3 % žensk. Doslej se je sicer večina temeljnih in drugih organizacij združenega dela vključila v akcijo, vendar pri tem ugotavljajo, da še niso prispevale predvidenih zneskov. Zato je občinski sindikalni svet pozval vse delovne organizacije ki še niso izpolnile svojih obveznosti, naj to čimprej storijo. V radovljiški občini so delovne organizacije od predvidenih 220.450 dinarjev do konca januarja svojo obveznost izpolnile komaj 36-odstotno. Med tistimi, ki so se v akciji najbolj odrezale, pa so: LIP Bled — 25.000 dinarjev, Almira Radovljica — 20.000, Murka Lesce 17.000, Sukno Zapuže — 10.000, Psihiatrična bolnišnica Begunje in Plamen Kropa po 9.300, Veriga Lesce 8.950, žene krajevne konference SZDL Bohinjska Bela — 8.830, Špecerija Bled 7.500, Kemična tovarna Podnart 7.300 dinarjev itd. Do konca januarja so delovne organizacije na Gorenjskem zbrale 2,124.382 dinarjev, ali 62 % predvidenih sredstev. S tem denarjem bo možno kupiti oba aparata, nekaj sredstev bo treba dobiti še za plačilo uvoznih, carinskih in instalacijskih stroškov. L V. MED NAMI Predsednik mariborskih sindikatov Emil Tomažič je na letni seji občinskega sindikalnega sveta predlagal, naj bi bil naslednji sindikalni kongres, ki bo prihodnje leto, v Mariboru. Svoj predlog je utemeljil s tem, da je Maribor pomembno delavsko središče, da ima ustrezne dvorane, zadostne prenočitvene zmogljivosti pa tudi prometne zveza so dobre. Edo, Gaspari, predstavnik RS ZSS na letni seji je na njegov predlog polglasno, hudomušno pripomnil: »Še letališče je v Mariboru! Se bomo dogovorili z Inex Adrio, da bo organizirala zračni most med kongresom!« Pa so se prisotni samo kislo nasmehnili... Prihodnji sindikalni kongres v Mariboru! Vrh letne seje mariborskih sindikatov je bil dvogovor med pravobra' nilcem samoupravljanja s predstavnikom toženega Tudi letna seja mariborskih sindikatov je minila brez pretresov. Po referatu predsednika, ki je inventurno povzel opravljene naloge, ocenil politične razmere v občini (velik napredek, ostalo pa je še nekaj slabosti, ki so predvsem posledica subjektivnih odporov, ki pa jih bodo v najkrajšem času premagali) ter predstavil program dela, ki konkretizira naloge, ki jih je v svojem referatu na plenunu slovenskih sindikatov predstavil predsednik Janez Barborič — in že so sledile razprave. Vse so bile napisane, razpravljavci so pred delegati razgrinjali probleme svojih delovnih organizacij, nihče pa se ni navezoval na razpravo predhodnika in z njim razpavljal. Zato razpravljavci na seji, ki je trajala štiri ure, niso želi posebnega odobravanja: ploskanja, ki je udeležencem letne seje mariborskih sindikatov prišlo od srca, je bil deležen samo pomočnik mariborskega pravobranilca samoupravljanja. Mlad, vendar razgledan in očitno strokovno dobro podkovan je pred poslušalci razgrnil pisano paleto problemov, s kateri se vsakodnevno srečujejo naši bta nilci samoupravnih pravic. Poseb mik njegove razprave je bila ^ kretnost, zato eden od predstavni*^ prizadetih delovnih organizacij njegove argumentirane očitke mogel molčati in mu je ostro odg°v ril; poslušalcev pa ni prepričal. ^ Na seji so prisotni soglasno p°tr ^ predlog, naj bo prihodnji sindika^ kongres v Mariboru, tem pomeri1 nem delavskem središču. ■/ Vsaka TOZD je gospodarsko povsem zaključena celota; delavci v njej lahko v resnici vplivajo na oblikovanje in porabo dohodka. Prelomnica — nova samoupravna organiziranost ^kar lahko delavci v Metalni v vsaki TOZD dejansko odločajo o ustvarjanju in delitvi dohodka, se krivulja gospodarske uspešnosti podaja strmo dviga — Po proizvodnem načelu organizirane TOZD so pojili® pravilnost samoupravne organiziranosti Metalne Splet samoupravnih in tehnc , .repov> ki jih je 3100-člans i l'y manborske Metalne spr dj ®del v zadnjih treh letih, , e “Porinil« prav v vrh gos] 0 najbolj uspešnih delovnih 'Zacij v Sloveniji. V minulem etalna kljub težavam, ki so gospodarstvo, poslovala ve. sr ysno' Pozornost je zbud vali leta’ k0 Sm° °bi nia ..i na nov' način zav; namP aci • V Mariborski ba, "^.Povedali, da Metalna prir n , 1 Za avaliranje menic, medt kak3161-3 ve*'ka P0djetla n*80 v ^eznosti.Te,oLrrez; bil° ar-*enja Metalne (resda ceirv.Cae natančnosti v števi 5S'1 -“i naCrakovanih rezuit 2dran^|k 1CP° radovednost Sref?aPrav*'‘ snio red«, narr skepa° 1VIedveri, predsedni: »Red SVeta delovne orga in v V SamouPravni organi: To j^^'ZVodnji' In pa trdo taknajPaktakoIahko ni biloi prvegarorirOSt°’ k0t j£ iZZV °a odgovora na naše v] uspešl"1;6 ključ zadnjih F Preri Lh.et v Metalni. V, talne^H n‘ka ’delavskega sv< tovaiL P 'lnž' Liuba Robni inž r £ avnega direktorja vana Bračka, sekretarj; renče ZK delovne organizacije — medtem ko sta bila predsednik konference sindikata in tajnik odsotna — je počasi razkrivalo, koliko tuhtanja, prepričevanja, prerekanja, dogovarjanja, koliko ur v zakajenih konferenčnih sobah in koliko trdega dela za stroji in risalnimi deskami je v skromni oceni predsednika delavskega sveta. Kajpak bi nas zaneslo predaleč, če bi morali slediti vsem stopnjam samoupravne in gospodarske bitke, ki so jo bojevali delavci Metalne. Iz spleta ukrepov je težko izločiti nekatere kot bolj pomembne. Prav tako nekateri ukrepi niso plod dela zadnjih treh let, pač pa dela v vseh letih obstoja Metalne; tu mislimo predvsem na razvojno — raziskovalno delo, kakovost izdelkov, na zasidranost na trgu itd. za najpomembnejši dejavnik pa imajo v Metalni novo samoupravno organiziranost. Čeprav le-ta še ni dokončno izpeljana, so v podjetju razčistili odnose med sektorji (ne da bi le-ti bili slabi, šlo je le za razmejitev pristojnosti), zato so se za vsako TOZD dogovorili, kaj bo izdelovala. Delavci v vsaki TOZD zdaj natanko vedo, kakšni so njihovi proizvodni stroški, kje se zatika in kje gre gladko ter lahko temu primerno ukrepajo. »Temeljne organizacije smo organizirali po proizvodnem načelu«, je povedal inž. Ljubo Robnik,« vendar tako, da je vsaka TOZD zaokrožena gospodarska enota, sposobna življenja in lastnega razvoja. Delavci so kajpak hitro ugotovili, da je uspeh vsake temeljne organizacije odvisen le od tistih, ki so v njej zaposleni, pa so veliko bolj prijeli za delo. Pri tem kajpak ne mislim samo na delavce za stroji. Rezultat organiziranosti in zagnanosti je znatno boljše gospodarjenje v vseh temeljnih organizacijah.« Pri tem so šli v Metalni tako daleč, da so osebni dohodki enako sistemiziranih delovnih mest v različnih TOZD lahko zelo različni, pač glede na gospodarsko uspešnost temeljne organizacije. Metalna je zdaj »razdrobljena« na šest proizvodnih TOZD in skupne službe, ki pa se bodo v kratkem preoblikovale v dve novi TOZD (vsaj takšen je predlog), v razvojno-raziskovalni inštitut in preskrbo sredstev dela ter v delovno skupnost skupnih služb, v kateri bodo združeni le še marketing, finančno računski sektor, organizacijski sektor, kadrovski in planski. Ob tem velja omeniti, da se raziskovalno-razvojni inštitut ne bo ukvarjal z razvojem posameznih izdelkov v posameznih TOZD (ta razvoj snuje vsaka TOZD posebej, ker ga v resnici ni smotrno združevati zavoljo zelo raznovrstnih proizvodnih programov), pač pa bo težišče njegovega delovanja v tehnologiji in kakovosti dela. Prav tako že razmišljajo, kako bi iz največje, TOZD investicijske opreme, ustanovili več TOZD po proizvodnih programih. Ti so med seboj kar različni; v tej TOZD, kjer je okoli 1250 zaposlenih, izdelujejo opremo za energetiko, žerjave, procesno opremo in preoblikovalne stroje. Eden od temeljev uspeha Metalne na domačem in tujih trgih: novi izdelki, v katere je zajetega vse več znanja domačih strokovnjakov. Na sliki: ladjedelniški žerjav nosilnosti 320 ton. Na zunanjem trgu se Metalna enakovredno kosa s tujimi tvrdkami, marsikdaj preseneti z izvirnimi odličnimi tehnološkimi rešitvami. Na sliki: za jez Tarbela Dam v Pakistanu je Metalna izdelala 16 zapornic. »Vendar«, je poudaril Ivan Bračko, »imamo pri tem nekaj težav. Najprej moramo namreč zagotoviti materialne pogoje za vsako bodočo temeljno organizacijo, da bo lahko zaživela, ne životarila. To pa pomeni, da potrebujemo precejšnja investicijska sredstva in ne samo to, tudi večji trg kot ga imamo sedaj, saj se bo nujno morala povečati proizvodnja posameznih vrst izdelkov.« S takšno organiziranostjo so v Metalni ubili več muh hkrati; niso le preprečili pogost pojav, da prevelike in kadrovsko bolje zasedene skupne službe postanejo vodilna »samoupravna« sila v podjetju, pač pa so s skrajno racionalno razmejitvijo funkcij med TOZD in skupnimi službami (TOZD so ohranile vse funkcije in pristojnosti, ki jih potrebujejo za samostojno gospodarsko življenje) močno povečali poslovno učinkovitost obojih; temeljne organizacije pa so postale krepki gospodarski organizmi. Vsem TOZD je treba omogočiti takšne delovne pogoje, da gospodarsko ne bodo životarile — je vodilo samoupravnega organiziranja v Metalni. Gospodarski ukrepi so bili naslednji vzvod, ki je kolektivu pomagal, da je podjetje dvignil med najbolj uspešne delovne organizacije pri nas. Predvsem prečiščenje proizvodnih programov v posameznih TOZD, pravijo v Metalni, je odločilno vplivalo na porast dohodka. Pri tem velja omeniti podrobnost iz planiranja: vsaka TOZD dobi mesečna poročila o proizvodnih stroških za posamezne izdelke ter o stanju surovin in gotovih izdelkov na trgu. Zavoljo te »malenkosti«, ki ji, po pravici povedano, v mnogih podjetjih — tudi večjih — ne posvečajo veliko pozornosti, v Metalni lahko naglo ugotove, kje stroški prekomerno naraščajo, pri katerih izdelkih se prodaja zatika ali narašča in temu primerno lahko ukrepajo naglo in učinkovito. Ne da bi podcenjevali napore proizvodnih TOZD, da poslej vsaka od njih izvaža (doslej je bila izvoznik TOZD investicijske opreme) in si tako prisluži devize za uvoz surovin in opreme (zlasti TOZD kmetijske mehanizacije in TOZD gradbene opreme), smo vendarle nekoliko bolj prisluhnili Srečku Medvedu po tem, ko je začel pripovedovati o naporih, da bi v izdelke vložili vedno več znanja. »Trudimo se,« je dejal, »da bi v proizvodnji osvojili čimveč izdelkov, v katere je treba vložiti več znanja. Osvojili smo denimo, varjenje visoko kakovostnih jekel, kar je bila doslej specialnost le nekaterih tujih podjetij. Hkrati pa se z vsemi svojimi močmi trudimo, da tega znanja ne bi uvažali, pač pa da bi uporabili in izkoristili svoje!« Uvajanje lastnega znanja v proizvodne procese v Metalni pišejo z velikimi črkami; sicer pa je to večinoma delovna dolžnost vseh zaposlenih, zlasti pri proizvodnji individualne investicijske opreme, kjer je treba vsak projekt posebej prilagoditi zahtevam in okoliščinam. Prav v tej največji. TOZD pa se vsaka izboljšava, ki pomeni prihranek pri sredstvih ali pa učinkovitejšo rešitev, odločilno pomaga pri prodoru na trgu, še kako se pozna pri ugotavljanju gospodarske učinkovitosti celotnega podjetja. Zavoljo tega ne preseneča, da so v podjetju predlagali za letošnjo Kraigharjevo nagrado pet projektantov prav iz te temeljne organizacije, čeprav je takšnih skupin, skupinic ali posameznikov, ki snujejo, izboljšujejo tako proizvodne procese kot tudi izdelke v vsaki TOZD še precej. V Metalni načrtujejo, da bodo v letošnjem letu dosegli blizu 1,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka, od tega pa naj bi dobro četrtino iztržili v tujini; hkrati pa se bodo pognali v boj za nova naročila na domačem in tujem trgu. V boju s tujo konkurenco, ki Metalno že dlje priznava kot enakopravnega konkurenta, bo podjetju nedvomno odločilno pomagala dosledno izvedena samoupravna organiziranost na temelju tehnološke zaokroženosti in notranje urejene dohodkovne povezanosti pa tudi stroga selekcija proizvodnih programov glede na kakovost izdelkov in finančno učinkovitost na trgu, ne nazadnje pa še stalno, uvajanje novega znanja, med katerim v zadnjem času prevladujejo domače, lastne zamisli. Najpomembnejša spodbuda delavcem pa je gotovo nova samoupravna organiziranost podjetja. V Metalni bi bržčas lahko zelo natančno izračunali, za koliko se je dvignila storilnost na posameznih delovnih mestih in prizadevnost vseh zaposlenih, odkar so se delavci prepričali, da lahko svoje samoupravne pravice v TOZD in podjetju uveljavljajo v resnici in ne le na papirju. B. RUGELJ Žive vezi teorije in prakse W aCet^ niegovega poklicnega sindi-ga 'fgga de^a segai° v leto 1956. Najprej Zve€ PQt Vo^a v Beograd. V svetu °clgo S‘ndikat°v Jugoslavije je prevzel sodei0rno delovno mesto strokovnega lovn aVCa komisije za življenjske in de- ne razmere. RibarJ71 delom v ' nikZ leZniku’kje> delavceTT6^1111' Zani z nutTj širok ° lasno’ da se SocialnihS,n-Vane ak VojJu , tezav ljudi, sebe ^ Pa tudi k SociaJnL0bn°vi P0' b°lj boleč' !emiS°b smo uu ’ kot so d Prve i ,Veliko teže , SemPorkuSnie na SQl ^^eznTkT^^ Jih prvaku...« seda; Prvih velikih preiz čar, direktor raziskovalnega centra za samoupravljanje RS ZSS. » Tako sem dodobra spoznal predvsem življenjske probleme delavcev,« povzame, »in prav gotovo v jugoslovanskih sindikatih toliko bolj kot prej, saj sem v službi tako rekoč vsak dan videl, kaj pesti ta ali oni kolektiv, kje takoj pri-sluhejo težavam zaposlenih in kje tega ne delajo. Skratka, moje delo v komisiji za življenjske in delovne razmere v svetu ZSJ je bilo naravnano na sprotno in učinkovito reševanje vprašanj na socialnem področju.« Potem je prišel za nekaj let v Slovenijo. Nadaljeval je tam, kjer je prekinil v Beogradu. Socialni politiki se je tokrat posvetil z ožjega, republiškega zornega kota. V RS ZSS je delal kot sekretar komisije za življenjske in delovne razmere, nakar je bil od 1971 do 1976. leta sekretar zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Lani pa smo ga znanci, prijatelji in sodelavci spet srečali v slovenskih sindikatih. »Na vprašanje, kako bi delo raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS bolj prilagodili vsakodnevnim potrebam in nalogam, je lahek odgovor. Raziskovalno delo, ki ga zastavljamo v sindikatih, bi moralo postati stalno. Kaj hočem s tem reči? Predvsem to, da bi morali spodbujati celotno raziskovalno delo, saj gre za znanstveno raziskovalno delo v najbolj množični družbenopolitični organizaciji. Ta dejavnost naj bi služila njeni učinkovitosti, njenim potrebam in kritičnemu preverjanju njenih delovnih rezultatov, uspešnosti, odmevnosti, dejanski sprejemljivosti glavnih usmeritev sindikata, pravilnosti njegovih ocen posameznih dogajanj... Gre za to, da postanemo dovolj kritični pri analiziranju družbenih procesov, kjer je brezpogojno nujna objektivna, še toliko bolj pa angažirana ocena družbenih protislovij. To je hkrati uspešna prepreka za pojave akademizma, ozke strokovne zaprtosti in vsega, kar slabi samoupravo v združenem delu in v družbenopolitičnih skupnostih.« V živahnih kretnjah je čutiti veliko energije, odločnosti, pripravljenosti poseči tja, kjer je treba. Raziskovalec-, pravi Jože Tavčar, je dolžan kritično ugotoviti stanje, komentirati ugotovitve in spoznanja, pred njim pa je tudi naloga, da pove, kakšna je perspektiva raziskave. » Toda politični ukrepi, njihova izbira, taka ali drugačna prednost v aktivnostih in sredstvih — vse to je potem stvar organiziranih družbenih sil. Gre torej za povezavo med strokovno raziskovalnim delom in politično akcijo. Zato vnovič odklanjamo stališče, češ eno je stroka, drugo politika... To pomeni, da raziskava še zdaleč ni končana, ko je objavljena. Njena veljavnost, družbena upravičenost in koristnost, dobi polno veljavo šele takrat, ko jo dobro ocenijo družbenopolitične organizacije, v našem primeru predvsem sindikati. Seveda pa ne gre brez medsebojne prepletenosti teorije in prakse,« je sklenil pogovor Jože Tavčar, direktor raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS. I. VIRNIK iz albuma sindikalnih delavcev JOŽE TAVČAR, direktor raziskovalnega centra za samoupravljanje RS ZSS po sledeh dogovarjanja OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V VRHNIŠKI OBČINI Tako, kot mora biti Osnovne organizacije sindikata postajajo sredstvo za uveljavljanje politične volje in moči delavcev — Lanska reforma uspešna Lani so osnovne organizacije sindikata v vrhniški občini opravile nekakšno reformo v svojem delu. Z organiziranimi političnimi akcijami so se lotevale razreševanja tistih vprašanj, ki so za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za krepitev materialne osnove združenega dela najbolj pomembna. Tak pristop je okrepil tudi spoznanje delavcev, da je sindikat sredstvo njihove politične volje in moči in ne nazadnje tudi to, da je stališče, sklep ali politična presoja nekega dogodka stvar vseh članov, ne pa le izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, kot se je v preteklosti pogosto dogajalo. Vsebinska strnitev lanskega dela osnovnih organizacij sindikata v vrhniški občini razkriva, da so sindikati v občini posvečali največ skrbi gospodarjenju, oblikovanju srednjeročnih načrtov razvoja, solidarnostnim akcijam in samoupravnem sporazumevanju o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Vse to pa so v osnovnih organizacijah povezovali z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. NA KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH PROGAH Med temeljne ugotovitve minulega leta in predvsem spoz- Franc Drašler, predsednik osnovne organizacije sindikata v LIKO-Borovnica: Spreminjamo podobo LIKO nanja o delu osnovnih organizacij sindikata nedvomno sodi naslednje stališče: gospodariti iz dneva v dan, ne da bi pri tem izoblikovali dolgoročno gospodarsko in stabilizacijsko strategijo, ki mora sloneti na povezovanju v združenem delu in urejenih dohodkovnih odnosih, ne gre več. In če so se v osnovnih organizacijah lani temeljito spoprijemali s produktivnostjo dela in boljšo organizacijo, tedaj so v nekaterih organizacijah združenega dela še posebej opozorili (Liko, Industrija usnja Vrhnika, Donit Borovnica in Kovinarska Vrhnika) na nujnost bolj odločnih korakov v procesu povezovanja in še posebej dograjevanja sestavljenih organizacij združenega deja na ustavnih načelih in na načelih zakona o združenem delu. V Industriji usnja Vrhnika so si v sindikatu prizadevali pospešiti združevanje v slovenski in jugoslovanski usnjarskopredelovalni industriji in tudi doseči smotrno povezavo na novih osnovah s kiavniško industrijo, ki je dobavitelj surovin, ter s kupci njihovega blaga. V borovniškem Donitu in v Liko Vrhnika so delavci opozarjali, da je treba dograditi sestavljene organizacije združenega dela in uresničiti v praksi njihovo poslanstvo. V Kovinarski Vrhnika pa so lani največ pozornosti posvečali novim naložbam, ki jim bodo omogočile boljše gospodarske rezultate. JAVNA RAZPRAVA JE PRINESLA NOVE REŠITVE V SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu so skoraj v vseh osnovnih organizacijah primerjali sedanje samoupravne razmere z določili v osnutku zakona. To pa je bilo izhodišče za akcijo. Tako bo v kranjski Savi, ki ima dislociran obrat na Vrhniki, še letos, najkasneje pa prihodnje leto, ustanovljena temeljna organizacija združenega dela, saj zanjo obstajajo vsi pogoji, kajti dislocirani obrat z 82 zaposlenimi je tehnološko, gospodarsko in tudi teritorialno zaokrožena celota. Na videz največje spremembe pa bodo napravili v Liko, saj bodo namesto sedanjih dveh temeljnih organizacij združenega dela ustanovili 8 TOZD. Samoupravna jedra — tako pravijo samoupravnim skupinam, ki so tudi sindikalne skupine — bodo seveda tudi v prihodnje tista okolja, v katerem se bodo delavci seznanjali s problematiko, urejali medsebojne odnose v skupinah in predvsem skrbeli za večjo produktivnost. Še posebej kaže opozoriti, da so v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu govorili v vrhniški občini tudi o osvo-bodni menjavi dela in še posebej o delovanju temeljnih samou^ pravnih interesnih skupnosti. V osnovnih organizacijah sindikata v vrhniški občini se ta čas ubadajo tudi z odločitvijo za uvedbo novega samoprispevka, s katerim naj bi zgradili nove vzgojno-varstvene in šolske zmogljivosti oziroma dosedanje povečali in modernizirali. Odločitev bo v tem ali prihodnjem mesecu. Očitno je, da so vrhniški delavci spoznali, da je lahko tak način reševanja iz sicer hudih zagat v vzgojnovarstvenih dejavnostih vrhniške občine dovolj učinkovit. Med hvale vredne pobude osnovnih organizacij sindikata sodi predlog delavcev v Industriji usnja Vrhnika, ki so se odločili, da bodo namesto obdaritev za praznik žena vložili vsa sredstva v gradnjo novega vrtca. Od pobude in do uresničitve ni bil predolg korak. Res je, sredstva so morali izbrskati tudi drugje, toda otroški vrtec bo za letošnji 8. marec odprt. Podobno nameravajo storiti tudi v borovniškem Donitu . .. O VSEM, KAR JE POMEMBNO ZA DELAVCE Delovne razmere v temeljnih organizacijah združenega dela, Otmar Jeršinovič, predsednik sveta ZS Vrhnika: Reforma sindikatov daje dobre rezultate Jože Sojer, sekretar občinskega sveta ZS Vrhnika: Boj za samoupravne odnose se nadaljuje .. . tehnološka in samoupravna organiziranost, delitev sredstev za osebne dohodke po vloženem delovnem prispevku in dogovarjanje o razvoju krajevnih skupnosti prav tako sodijo v lanski tematski okvir dela osnovnih organizacij sindikata v vrhniški občini. V borovniškem Donitu se še posebej zavedajo svojih nalog, da bi preprečili onesnaževanje okolja. V Industriji usnja Vrhnika, v Liko in drugje pa se zavzemajo za beneficiran delovni staž predvsem za tista delovna mesta, predvsem tam, kjer ni možno izboljšati delovnih razmer. Seveda sodijo v delovno področje osnovnih organizacij tudi urejanje družbene prehrane, reševanj stanovanjskih vprašanj strokovnega in političnega izobraževanja itd. Pravzaprav lahko trdimo — ko omenjamo »reformo« v sindikalnem delu — da so osnovne organizacije sindikata v vrhniški Janko Dobrovoljc, predsednik osnovne organizacije sindikata v Kovinarski: Želimo se povezati in dogovoriti o delitvi programa občini zaživele. Tudi sindikalne skupine kot najmanjše celice pri delovanju sindikata postajajo mesto za medsebojno obveščanje, razčiščevanje dilem in še posebej za odločanje o vseh tistih konkretnih vprašanjih, ki so povezana z delavčevim položajem ter njegovo delovno in samoupravno funkcijo v temeljni organizaciji združenega dela. Opravljeni korak — recimo mu renesansa v delu osnovnih organizacij — je pomemben, predvsem pa potreben in koristen. Zato velja ocena, da sindikat v vrhniški občini spet postaja razredna organizacija delavcev. M. HORVAT 19. februarja 1977 t stran 4 Zakon o združenem delu govori o zajamčenem osebnem dohodku v 127., 131., 132. in 133. členu. Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen osebni dohodek najmanj v višini, ki jo določa zakon (v letu 1976 je znašal 1.784.— din neto). Višina zajamčenega osebnega dohodka pa je lahko višja, če se tako dogovorijo in zagotovijo solidarnostna sredstva bodisi delavci temeljnih organizacij, združenih v delovno organizacijo, ali kako drugače dohodkovno povezani (denimo s samoupravnim sporazumom o skupnem dohodku ali s samoupravnim sporazumom o skupnem prihodku). Poleg tega lahko določi višino zajamčenega osebnega dohodka višjo od zakonske tudi območni družbeni dogovor. Skladno s sindikalno listo naj bi bila višina zajamčenega osebnega dohodka najmanj 55% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v minulem letu. Kadar govorimo o zajamčenih osebnih dohodkih, po navadi mislimo na delavce v temeljni organizaciji združenega dela, ki posluje z izgubo. V tej zvezi je zlasti pomembno, kakšna naj bo višina zajamčenih osebnih dohodkov, da bodo delavci kljub težkemu položaju svoje organizacije ostali na delu ter izvedli sanacijski program. V takih primerih je pravica do zajamčenega osebnega dohodka sicer posledica minulega dela, vendar delavci poleg tega, da so ohranili delovno razmerje, tudi dejansko delajo; storilnost posameznikov je lahko celo večja, kot je bila v času še uspešnega poslovanja temeljne organizacije. Glede na funkcijo zajamčenega osebnega dohodka (152. do 155. člena ZZD) je v interesu delavcev temeljnih organizacij v delovni organizaciji, da sklenejo samoupravni sporazum o višini zajamčenega osebnega dohodka, ki je lahko višji od zakonskega, določijo način zagotavljanja solidarnostnih sredstev ter določijo pogoje, pod katerimi bodo delavci temeljne organizacije, ki je zašla v finančno-poslovne težave, upravičeni do dogovorjene višine zajamčenega osebnega dohodka. Pri tem velja opozoriti, da zakon o združenem delu ne določa osnove, za katero se določa višina zajamčenega osebnega dohodka, temveč pravi »najmanj tolikšen osebni dohodek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca«. To pomeni, naj bosta višina in skupni obseg sredstev zajamčenih osebnih dohodkov tolikšna, da bo delavcu omogočeno znosno življenje. S tem v zvezi velja poudariti, da ima zajamčeni osebni dohodek tudi ekonomski aspekt, čeprav je zajamčeni osebni dohodek predvsem solidarnostni ukrep. Temeljne organizacije so združene v delovno organizacijo zavoljo poslovne, proizvodne in dohodkovne odvisnosti. Zaradi tega je v interesu delavca, katerekoli organizacije temeljne organizacije, da so pogoji dela med temeljnimi organizacijami usklajeni, saj je to pogoj tudi za doseganje ugodnega poslovnega rezultata in predvidenega osebnega dohodka. Popolnoma drugačno vlogo pa ima opredelitev zajamčenega osebnega dohodka, ko temeljna organizacija uspešno posluje, delavec pa ne izpol- njuje delovnih nalog v vnaprej določeni kvaliteti in obsegu. Tako se v zadnjem času vse bolj pogosto zastavlja vprašanje, kaj pravzaprav pomeni »iz dela«. Ali to tudi pomeni, da ima delavec zato, ker je v delovnem razmerju, pravico do zajamčenega osebnega dohodka, čeprav noče delati? Oglejmo si nekaj primerov: Delavec bi ob 100-odstotni izpolnitvi norme oziroma izpolnitvi predvidenih del in nalog imel pravico do 2.500 din neto osebnega dohodka na mesec. Ker je normo dosegel le 70-odstotno, znaša njegov osebni dohodek 1.750 din, kar je manj kot zakonski najmanjši osebni dohodek v letu 1976. Ali ima delavec pravico do zakonsko zajamčenega osebnega dohodka, ki je višji, kot znaša izračunani delovni rezultat omenjenega delavca? Delavec samovoljno ni prišel na delo 10 dni v mesecu, ampak je delal samo štirinajst dni. Ali ima pravico na zajamčeni osebni dohodek, čeprav je po osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke zaslužil le 1.600 din? Temeljna organizacija združenega dela je sicer delavcu izrekla disciplinski ukrep, toda delovno razmerje ni bilo prekinjeno, ker je delavec obljubil, da bo spremenil svoj odnos do dela, in ker so delavca kljub vsemu potrebovali. Delavec ne prihaja na delo, ker je v disciplinskem postopku, da mu preneha delovno razmerje. Ali ima pravico za čas, ko disciplinski postopek še ni zaključen oziroma sklep pravnomočen, pravico do zajamčenega osebnega dohodka? Temeljna organizacija združenega dela ne posluje z izgubo, toda poslovni uspeh je slabši kot v sorodnih ali enakih organizacijah združenega dela. Nekateri delavci prejemajo za stoodstotno izpolnjevanje delovnih nalog po kvaliteti in obsegu manjši osebni dohodek, kot znaša zakonsko zajamčeni osebni dohodek. Ali imajo ti delavci pravico Vsaj na višino zakonsko zajamčenega osebnega dohodka? Skladno s sindikalno listo 1977 naj ne bi bil osebni dohodek delavcev na najmanj zahtevanih delovnih mestih, če normalno delajo, nižji od višine zakonsko zajamčenega osebnega dohodka. Znani so primeri, ko imajo delavci izredno nizke osebne dohodke (od 1500 din do 2000 din mesečno), srednji in vodilni kader pa razmeroma blizu poprečju, ki velja za njihove kategorije. Če upoštevamo zadnji odstavek 3. točko sindikalne liste 1977 in ga vnesemo v samoupravni splošni akt o delitvi sredstev za osebne dohodke, morajo delavci dobiti najmanj zajamčeni osebni dohodek, če dosegajo stoodstotni individualni delovni uspeh. To je tudi v skladu z zakonom o združenem delu, saj prejemajo najmanj tolikšen osebni dohodek tudi delavci na najmanj zahtevanih delovnih mestih, če delajo, čeprav je temeljna organizacija združenega dela v izgubi. Zastavlja pa se vprašanje, kako zagotoviti to pravico. Najlaže — toda za mnoge boleče in za razvoj temeljne organizacije neperspektivno — tako, da se znižajo osebni dohodki delavcev, ki imajo v temeljni organizaciji višje osebne dohodke. Čeprav je to na začetku sprejemljiv način, pa terja, da odgovorni organi samoupravljanja, politične organizacije v temeljni organizaciji in vodilni ter vodstveni delavci ugotovijo vzroke motenj v poslovanju, ali zakaj v osebnih dohodkih zaostajajo za sebi enakimi ali podobnimi organizacijami združenega dela ter naredijo delovni načrt, kako doseči boljši poslovni uspeh. Skoraj bi lahko trdili, da gre za sanacijski načrt v manjšem obsegu. To stališče sindikatov je povzročilo, da so razmišljanja o funkciji zajamčenega osebnega dohodka privedla tudi do opisanih dilem. Poleg tega delavci slabo poznajo sedanji zakon o najmanjšem osebnem dohodku, medtem ko so razprave ob zakonu o združenem delu problem zajamčenih osebnih dohodkov večkrat načele. Vse to so razlogi, da bo treba v zakonu o zajamčenem osebnem dohodku, ki ga morajo čimprej sprejeti, rešiti tudi navedene dileme. Dosedanje razprave so namreč pokazale, da so stališča do tega vprašanja različna in tudi nasprotna. Ker pa rešitev ni le pravne narave, temveč predvsem ekonomske, ne bo odveč, če problem osvetlimo še s strani. Doslej smo večkrat — tudi na straneh Delavske enotnosti — pojasnjevali, kaj je najnižji osebni dohodek. Po stališčih sindikatov naj bi delavec, ki dela najbolj enostavna dela v predvideni kvaliteti in obsegu (se pravi, da dosega 100-odstotni uspeh) in hkrati temeljna organizacija združenega dela uspešno posluje, imel osebni dohodek v višini najnižjega osebnega dohodka (sindikalna lista 1977 — 3. točka) Na vprašanje, »ali lahko dobi manj, če ne dosega 100-od-stotne norme«, smo odgovarjali, »da dobi ustrezno manj«. Ne poznam primera, ko bi razlagali: »vendar ne manj, kot znaša zajamčeni osebni dohodek«. Prav tako nas doslej tudi ni nihče (posameznik ali odgovorna ustanova) opozoril, da obstaja za »nedelo« linit v višini 1784 din na mesec, kot je znašal najmanjši osebni dohodek v letu 1976. Letos pa skoraj ne mine dan, da se ne bi v taki ali drugačni obliki srečali z »zajamčenim osebnim dohodkom«. Če upoštevamo, da je zakonsko določen najmanjši osebni dohodek za kakih 12% nižji kot najnižji osebni dohodek (leto 1976), bi se verjetno nekaterim delavcem, ki imajo najnižje osebne dohodke in ki delajo po normi ne izplačalo dosegati norme, ker bi tudi ob neizpolnjevanju norme dobili zajamčeni osebni dohodek. To bi lahko imelo neugodne posledice za stimuliranje dela in za delavce, ki imajo nekolik0 višje osebne dohodke od najnižjega osebnega dohodka, morajo jih pa zaslužiti po delovnih normativih. Zaradi tega sodim, da je osebni dohodek iz dela lahko tudi nižji od zajamčenega osebnega dohodka, če je dokazano, da delovni učinek delavca po njegovi krivdi ne zadošča niti za »sol«. Da bi se vsaj delno izognil1 dilemam, kdaj je delavec upravičen do zajamčenega osebnega dohodka in še zlasti d° zakonske višine zajamčenega osebnega dohodka, naj bi delavci v temeljni organizacij1 združenega dela v svojem samoupravnem splošnem aktu določili, kolikšno doseganje delovne uspešnosti (denim0 60%) je spodnja meja, da delavcu ne prehena delovno razmerje. Glede na usklajenost delovnega procesa in doseganje predvidene poslovne uspe8' nosti namreč ni mogoče dopustiti, da bi posamezen delavec ali skupina delavcev dalj časa dosegala bistveno nižji delovn1 uspeh od predvidenega. MAJDA BUDA 1 1 I J 1 r r * c c F 2 S S r S b s n P č z tl ZAKON IN ČAS PRIGANJATA Verjetno se premalo zavedamo, da je zakon o združenem delu le eden od temeljnih aktov naše samoupravne zakonodaje. Marsikdaj celo pozabljamo, da smo na primer sprejeli zakon o družbenem planiranju in še katerega, ki so se — mislimo na Pozornost javnosti — znašli v senci. Prav zato je prišlo pri ljudeh do dokaj razširjeno! vendar vsekakor zanimive, čustvene reakcije, kako smo s sprejetjem zakona »ze vse rešili«. Dejstvo je, da je razprava o osnutku zakona postala najbolj množičen »parlament« pri nas, saj so v njej sodelovali stoti-soči delavcev. Zakon so sicer sprejeli za svojega, vendar je bilo vsekakor treba nekaj časa počakati do (množično sprejete) trezne ugotovitve, kako sam zakon še ničesar ne rešuje, temveč daje le trdne temelje za ureditev razmer v konkretnem nelovnem okolju. Predvsem mislimo na urejanje družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Nl malo primerov, ko se v praksi lotevajo Poprej dograjevanja delovnih organizacij ln sestavljenih organizacij združenega “da, namesto da bi razrešili temeljna vpra-sanja — to pa so prav gotovo dohodkovni °dnosi pri združevanju. Prav zato ne preseneča, če so nekatere sestavljene organi-zacije združenega dela prišle le kaj malo naPrej od formalnega organiziranja. Ni manjkalo razlag pa tudi ne kritik, vendar je naposled le res, da je delo ostalo precej na Površini in je le malo seglo v utrjevanje Pravih vsebinskih vezi. Kako naprej? . Zakon o združenem delu je prinesel le sistemsko osnovo za urejanje samouprav-n|n odnosov in v resnici oborožil samoupravljavce z izhodišči za urejanje, hkrati pa je »prisilil« tudi vse družbenopolitične organizacije, da na enotnih idejnih izho- 'scth in akcijski usklajenosti poglabljajo samoupravljanje. S svojo dejavnostjo morajo torej dokazati, kako akcija s samim sprejetjem zakona ni bila končana, temveč se je šele prav začela s spreminjanjem razmer v vsakem temeljnem samoupravnem okolju posebej. Tako smo prišli že do odgovora vsem tistim, ki še vedno menijo, da je uresničevanje določil zakona o združenem delu »preloženo za dve leti« ali kaj podobnega. Povejmo, da uresničevanje zakonskih norm ni »odloženo«, saj smo se tudi dogovorili, da bomo letos pripravili vse potrebne analize o najpomembnejših odnosih — gre predvsem za dohodkovne — in na njih gradili vso samoupravno stavbo naprej. Rekli bi lahko celo, da nas čas hudo preganja. Huje kot lani, ko smo pretresali osnutek zakona. Toda časovno stisko je treba pravilno oceniti. Ne gre za lovljenje zamujenega, temveč za čim hitrejšo uresničitev duha in črke zakona v praksi, in sicer tako, da bodo delavci z interno samoupravno zakonodajo — ki seveda ne sme biti v razkoraku z zakonom o združenem delu — tudi for-malno-pravno opredelili nove odnose v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in še naprej. Pri tem obsežnem in odgovornem delu je za njegovo učinkovitost potrebno tudi spoznanje, da si morajo družbenopolitične organizacije med seboj razdeliti zadolžitve. Pri tem ima seveda sindikat akcijsko in mobilizacijsko vlogo, ki jo bo lahko opravil samo z razreševanjem konkretnih vprašanj v vsaki temeljni samoupravni skupnosti. Hkrati bo moral kot razredna organizacija delavcev oblikovati in povezovati interese delavcev. Delo pa bo uspešno, če ga ne bo nosil na ramah samo izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, temveč vsi člani. M. HORVAT PO SLEDEH SPREJETEGA DOKUMENTA O OSNOVAH IN KRITERIJIH ZAPOSLOVANJA GRADBENIH DELAVCEV V TUJINI V večini primerov matične sindikalne organizacije kaj malo skrbijo njihovi delavci na tujem pravi( 'co do jubilejne nagrade ima tudi delavec, ki je po upoko-1'tvi ostal v delovni organizaciji, če ni drugače določeno s samo-uPravnim sporazumom Ce,t!!avec> ki je zaposlen pri je upok" P.°^jetjuže 20 let, se unok^ J'1 leta 1975- Kljub delov JltV' naPrej ostal v v delow razmeriu! sai so ga Potrehov' .?r§anizaclj1 nujno Letaiq7allkotstrokovnjaka-delavski ]e vlozi1 Prošnj° na nali iuhiiSVet’ da bl mu priz' letde^ ejno nagrado za 20 PrepričaPn Cestnern podjetju. Pravico H Je bil’ da b0 svoi° hitro doK'? Jubllejne nagrade Zažuden ,,t0danemal°Jebil Pis Sklon ,ie preiel pre' darnut v3 delavskega sveta, je D - atca pravica ne gre, ker jerria C ^pok°jenec! ki pre-skler,„P ino Pokojnino. V je i„u.J,e bllo še navedeno, da niek ; ejna nagrada preje-katere'«. minu,ega dela, do “PravilL- up°kojenci niso na vsak-u saj j'm tudi ne gre obrač,, 'b pet *et povišek za v*šini 2nčins skupščine ter samoupravne s ^ novanjske skupnosti in s3111^ pravne interesne komuna ^ skupnosti že v tem letu °dpra-p vsaj največje slabosti, ki zavlf J hitrejši razmah pri gradnji dr benih najemnih stanovanj. q i • ' SREDNJEROČNI RAZVOJNI PROGRAM ISKRE Temelji: kadri, znanje in združena sredstva V Iskri nameravajo dohitevati svetovni napredek elektronike z večjim uveljavljanjem lastnega razvojnega dela, z vlaganji sredstev v proizvodnjo modernih elektronskih naprav — Nujno po-rebnih več visoko strokovnih kadrov — V 1980 letu: 13,6 milijarde celotnega prihodka, od tega 140 milijonov dolarjev izvoza - Novo: računalništvo in mikroelektronika Združeno podjetje Iskra je svoj srednjeročni razvojni načrt zastavilo Zelo ambiciozno. Ž uvedbo novih proizvodnih programov namerava zmanjšati tehnološki zaostanek za elektronskimi industrijami razvitih dežel, hkrati pa v znatno večji meri uveljaviti svoje izdelke v tujini. Razvojni program je ambiciozen predvsem zavoljo naslednjega: temeljil nai ^1 na razvojnem in inovacijskem delu lastnih strokovnjakov — //-cence naj bi bile samo osnova za nadaljnje intelektualno kreativno delo a ‘ dopolnilo lastnim spoznanjem — uresničenje pa bo zahtevalo ne le velika finančna sredstva, pač pa tudi drugačno kvalifikacijsko struk-tUr° zaposlenih. Nedavno tega je Jože Hujs, generalni direktor Iskre dejal: tden najbolj pomembnih teme-jNv nove Iskre bodo kadri. Hkrati pa je dodal, da tega temena niti malo ne bo lahko postaviti Item srednjeročnem obdobju, treba mu bo prilagoditi sistem šolanja, predvsem pa razviti '■fobraževanje ob delu. Slovenska ejektronska industrija bo v nodoče potrebovala precej več n.elavcev tako imenovanega širokega profila, kar pomeni da 0 treba številne priučene de-avce usposobiti za bolj zahtevna aelovna opravila. Hkrati bo — °n letni stopnji zaposlovanja 3,4 °dstotke — naraščalo bolj kot drugih zaposlenih še število . e‘avcev s srednjo strokovno jz°brazbo ter višjo in visoko izobrazbo. Iskra bo zavoljo tega ožila tudi več sredstev za šti- ^nje — lani ‘Pfndn-ala 2100 studentov. je, denimo dijakov in Drugi temelj uresničevanja zastavljenega srednjeročnega programa razvoja je uveljavljanje lastnih inovacijskih zamisli v proizvodnji. Iskra ima od vse jugoslovanske elektronske industrije največ izkušenj z lastnim raziskovalnim in razvojnim delom ter uporabo inovaciskih dosežkov, te pa potrjujejo, da je zlasti na tujem trgu še kako pomembno nastopati z izdelki, ki niso izključno plod nakupa licenc ali kooperacijskega sodelovanja s tujimi partnerji. Iskra je že doslej za jugoslovanske razmere in glede na lastne finančne zmogljivosti vlagala znatna sredstva v razvojno-raziskovalno dejavnost, lani, denimo, 234 milijonov din ali 3,7 odstotka od vrednosti proizvodnje, do leta 1980 pa naj bi se ta sredstva povečala na 4 odstotke vrednosti proizvodnje. Ker pa bo vrednost proizvodnje iz leta v leto naraščala in se do leta 1980 povzpela SLOVENSKA BISTRICA: »EMI« najvzornejši Kolektiv poljčanskega »EMI«, ki se je razvil iz nekdanjega obrtnega podjetja, se je s svojim do-brim gospodarjenjem prebil med najvzomejše kolektive slovenjebistriške občine. Ugodne gospodarske rezultate je kolektiv dosegel z boljšo organizacijo dela, s sifjenjem proizvodnje in z boljšo Produktivnostjo dela. Lani je kolektiv zaključil z obnovo večjega dela svojih proizvodnih prostorov, uredil razstavni salon in obrat galvanike. ,o Poletja bodo z obnovo konča-'• Ob tem naj povemo, da so investicijski načrt pripravili sami, zaposleni pa so od svojih plač dajali za novogradnjo. Tako so zbrali blizu pet milijonov dinarjev, medtem ko je celotna rekonstrukcija kolektiv veljala triindvajset milijonov. V EMI so prepričani, da lahko domači proizvajalci lestencev in svetlobnih teles v celoti kakovostno in po količini pokrijejo domače zahteve, zato je odveč uvoz, kot je neekonomična tudi graditev novih obratov, ki se v zadnjem času množe kot gobe po dežju. —ez LJUBLJANA: Železnica bo varnejša Prejšnji teden so na progi »pijana—Jesenice preizkušali “‘.rine« naprave za avtoma-icno ustavljanje vlakov. Gre za napravo, ki povsem samostojno ustavi vlak pred signalom, če tega e bi iz kakršnegakoli vzroka prej ^ ?.nl strojevodja. Pred zaustavi-v,]° naprava s posebnimi signali opozarja strojevodjo, če pa tudi to ne pomaga, prevzame upravljanje sama. Naprava je izdelek Iskrinega inženiringa na osnovi sodelovanja z zahodnonemško SEL. Z »avtomatičnimi zavirači« bodo že letos opremljene vse električne lokomotive na magistralnih progah. J. S. MARIBOR: MTT uspešen izvoznik Lanske težave naših tekstilcev e kažejo tudi v gospodarskih uspehih MTT, kjer so dosegli le a en odstotek večjo produktiv-I °st' Mariborske tekstilce že tri », a pestijo zamrznjene cene Uhu enjT° dobavitelji surovin |.bko zvišujejo cene), odliv stro-vnih kadrov v druge dono-eJse panoge, nepovezanost MOZIRJE: znotraj panoge in zaradi zastarele opreme prenizka produktivnost. Kljub omenjenim težavam, na katere mariborski in drugi slovenski tekstilci že lep čas opozarjajo, je kolektiv MTT lani za tretjino povečal svoj izvoz in tako dosegel 10 milijonov dolarjev izvoza. J. S. Golte še goltajo Izletnik Razgovori r,.„. 80von 0 us°di turističnega ^a.Golte (kot je znano, se je riiof- v ‘'kvtoturističnega po-naH r ^letnik odpovedal še sn „ rHernu pokrivanju izgub) zn^Lnj. teden izveneli v že ta turktu6"’ da celisko območje treK. center vsekakor po- je, da bodo tudi občine pri- skočile na pomoč, da bodo povezali gostinstvo, da bodo ustanovili interesno skupnost, da... Ves posvet na »visoki ravni« se je končal podobno kot dosedanji: s ponujenim predlogom rešitve se udeleženci niso strinjali, imenovali pa so posebno komisijo, ki bo pripravila nov predlog... E. Z. od lanskih 8,3 milijarde din na 13,6 milijarde (po lanskih cenah), se bodo sredstva, namenjena za raziskovalno in razvojno dejavnost, več kot podvojila (480 milijonov din). Seveda Iskra tako še zdaleč ne bo dohitela velikanov elektronske industrije, ki že zdaj izločajo za raziskovanja in razvoj kakih 10 odstotkov vrednosti proizvodnje; Tretji temelj Iskrinega razvoja so finančna, bolje rečeno, investicijska sredstva. Iskra bo za vlaganje v nova osnovna sredstva v tem srednjeročnem obdobju potrebovala skupno 2,5 milijarde dinarjev, od česar naj bi delovne organizacije Iskre zagotovile skoraj dve tretjini potrebnih sredstev. Ta vlaganja bodo potrebna, da bi lahko delovne organizacije v Iskri prestrukturirale svoje proizvodne programe. Zato bodo morale temeljne organizacije v Iskri združevati precejšen del akumulacije. Če bo Iskri uspelo zgraditi omenjene temelje za načrtovani razvoj, bo v tem srednjeročnem obdobju povečevala obseg proizvodnje oziroma celotni dohodek po stopnji 12,5 odstotka na leto, čisti dohodek po stopnji 11,8 odstotka, sklad skupne porabe po stopnji 20,7 odstotka, poslovni sklad po stopnji 18 odstotkov letno, amortizacijo pa po stopnji 12,8 odstotkov. Tako bo vrednost proizvodnje narasla na 13,6 milijarde din v letu 1980, izvoz pa na 140 milijonov dolarjev (od lanskih 76 milijonov). V proizvodnji sami pa bodo v Iskri v naslednjih letih nastale naslednje strukturne spremembe: v obstoječih proizvodnih programih se bo povečal delež izdelkov, v katere bo treba vložiti znatno več znanja, ob tem pa bodo v Iskri pospešeno razvijali vrhunsko elektroniko — mikroelektroniko in računalništvo. Mikroelektronika vse bolj nadomešča klasične elektronske naprave in je takšen razvojni korak nujen. V računalništvu pa nameravajo v Iskri v tem srednjeročnem obdobju postaviti temelje za razvoj lastnega sistema. B. RUGELJ MARCA PETDESET IDRIJSKIH RUDARJEV NA DELU V VELENJU? Gradili bodo vpadnik Pogovori med velenjskim in idrijskim rudarskim kolektivom o tem, naj bi idrijski Rudnik živega srebra prevzel nekatera dela za REK Velenje, vendar naj bi idrijski rudarji ne kopali premoga Nedavno tega so se v Velenju posvetovali predstavniki rudnika Živega srebra Idrija, zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije, skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in Velenje ter Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje o možnostih zaposlitve rudarjev iz Idrije v velenjskem premogovniku. Idrijski rudnik živega srebra se je značel, kot je znano, v velikih težavah. Vsa naša družbena skupnost si prizadeva, da bi kolektivu v teh težkih trenutkih priskočila na pomoč. Osrednje vprašanje je, kam z rudarji, posebej še, ker so vajeni dela v idrijskem rudniku, nekaj jih je že starejših, nekaj pa brez kvalifikacij. Udeleženci posvetovanja so med drugim ugotovili, da je treba pobude o tem, kako pomagati rudarjem iz Idrije, čimprej konkretizirati in jih začeti uresničevati. Bržčas bi bila najustreznejša rešitev, da bi idrijski rudnik živega srebra prevzel določena dela za velenjski rudarsko-elek-troenergetski kombinat oziroma za posamezne temeljne organizacije združenega dela. Pogovarjajo se o možnosti, da bi Idrijčani prevzeli gradnjo vpadnika. Sicer pa naj bi, kot je predlagano, v marcu začelo z delom v Šaleški dolini 50 rudarjev iz Idrije. Ti bi stanovali v samskih domovih kombinata, ki so najsodobneje urejeni, na voljo pa je tudi nov, sodoben obrat družbene prehrane. Podobno kot lani, ko je voda zalila jamo rudnika Kanižarica, zdaj Rudarsko-elektroenerget-ski kombinat Velenje oziroma velenjski rudarji s pomočjo rudniku živega srebra Idrija znova izpričujejo visoko solidarnostno zavest. Lastnost rudarskih ko- lektivov — pomoč v nesreči in solidarnost — bi morala biti zgled in vodilo vsem našim delovnim skupnostim! P.O. GOSPODARSKI KOMENTAR Cilj fiskalne politike Prav gotovo ta trenutek še ni možno trditi, kakšni bodo rezulati nedavnih sprememb davčnih stopenj zveznega prometnega davka za četrtino izdelkov, ki jih je rriožno kupiti na jugoslovanskem trgu. V kolikšni meri bodo vplivali na uravnovešenju ponudbe in povpraševanja na trgu, koliko bodo posameznim domačim proizvajalcem olajšali gospodarski položaj, kolikšna bodo poslej proračunska sredstva, kako bodo spremembe prometnega davka vplivale na rast Življenjskih stroškov? Na zadnji dve vprašanji so sicer zvezni organi že »dali svoje mnenje«, to pa je, da se življenjski stroški ne bodo povečevali za več kot za 6 promil (!) odstotka, zvezni proračun pa naj bi se pravzaprav ne povečal. Bolj od teh vprašanj pa se nam zdijo pomembna nekatera druga. Nedvomno drži, da novim davčnim stopnjam ne gre odrekati nekaterih pozitivnih teženj. Namen sprememb je vsekakor, da pomagajo nekaterim dejavnostim, ki so bile lani v gospodarskih zagatah, ter da pospešijo uporabo domačih surovin in polizdelkov. Brez rezultatov uvedbe novih davčnih stopenj, le-ti pa bodo znani najprej ob periodičnih bilančnih analizah, je težko trditi, da sestavljala spiska izdelkov, za katere se je davek spremenil, niso imeli tudi dovolj srečne roke. Vendar pa se kljub temu vse bolj porajajo vprašanja in dvomi v doslednost pri izbiri domačih izdelkov, katerim naj bi s spremembo davka olajšali prodajo. Ni se namreč možno otresti vtisa, da je v posamičnih primerih davčna olajšava pomagala k večji prodaji tistih izdelkov, ki sicer težko najdejo kupce (plastična obutev, tekstilni izdelki iz čiste sinte-tike in podobno). Hkrati pa mnogi sprašujejo, čemu so se podražili pralni in pomivalni stroji, ki niso luksusno blago in jih v gospodinjstvu vsak dan uporabljamo (morda prav zavoljo tega, ker gredo dobro v promet in bo zavoljo tega tudi zbiranje sredstev za zvezni proračun uspešnejše). To so kajpak samo ugibanja, prav tako kot so ugibanja tudi razmišljanja o tem, zavoljo česa je davek za barvne TV sprejemnike sorazmerno malo znižal ceno tem izdelkom, za katere vemo, da je proizvodnja večja od povpraševanja in da so enakovredni uvoženi izdelki celo — cenejši. Najbolj pa je pravzaprav presenetila stopnja prometnega davka za osebne avtomobile. Avtomobilom, če niso narejeni doma ali če niso iz več kot polovice doma narejenih sestavnih delov, se je stopnja davka zelo povečala. Na kratko, uvoženi avtomobili so se močno podražili, kar naj bi po logiki pomagalo do večje prodaje domačih osebnih vozil. Toda kaj, ko domače tovarne že lep čas še zdaleč ne narede toliko, da bi zadostili povpraševanju kupcev. Znano je, da se domači proizvajalci osebnih vozil ne morejo sporazumeti, koliko vozil naj bi izdelovali v naslednjih letih, prav tako pa so gluhi na spodbude za povezovanje, skupno nastopanje na trgu itd. Pri tem pa vsi skupaj ne naredijo toliko vozil, kot bi jih morala ena sama tovarna, da bi bil izdelek konkurenčen glede proizvodnih stroškov. Skratka, spremembe stopenj zveznega prometnega davka, čeprav so bile bolj umirjene kot tik po novem letu spremembe republiškega in občinskega davka, niso povsem opravičile pričakovanj: zdaj ne kaže, da je dovolj zaščitila občane z nizkimi osebnimi prejemki, prav tako ni udarila po proizvajalcih slabih izdelkov, in najbrž ne bo dovolj spodbudila proizvajalcev k večji uporabi domačih surovin in polizdelkov. Prav tako je vprašanje, ali bodo kupci bolj kupovali domače izdelke (razen avtomobilov seveda) —saj so se na primer med drugimi pocenili tudi fotoaparati, ki jih doma sploh ne izdelujemo. B. RUGELJ SAMOUPRAVNI SPORAZUM O RACIONALIZACIJI PRETOKA BLAGA Zagotovljen dejanski napredek Podpisniki sporazuma so si zadali povsem praktične naloge pri razreševanju vprašanj pretoka blaga, zavoljo tega je sporazum resnična prelomnica v prometni politiki Samoupravni sporazum o programu in izvajanju pospešene racionalizacije pretoka blaga, ki so ga predstavniki slovenskega gospodarstva in zbornice podpisali v minulem tednu, je prvi resen korak k uresničevanju enotne transportne politike v naši republiki v celotnem prometu. Sporazum namreč zavezuje podpisnike sporazuma, uporabnike prometnih sredstev in infrastrukture (proizvodnjo in trgovino), proizvajalce prometnih sredstev ter prometne delovne organizacije ter ne nazadnje zbornico, da vsak na svojem področju sprejmejo in uresničujejo v sporazumu dogovorjene naloge, ki naj bi pomagale izboljšati pretok blaga od proizvajalca do kupca oziroma od surovine do končnega potrošnika. V sporazumu so tudi določbe, po katerih naj bi podpisniki združevali sredstva za uresničitev posameznih nalog. Za kakšne naloge so se torej pod- pisniki sporazuma dogovorili? Predvsem za povsem praktične, takšne, ki naj bi povečale racionalnost v prometu blaga in ki naj bi pomagale povečati produktivnost slovenskega gospodarstva. Tako so se dogovorili za tipizacijo transportne opreme, transportnih objektov in transportne mehanizacije, za ustrezna organizacijo notranjega in zunanjega transporta, skladiščenja, embaliranja, gradnjo zbirnih prometnih središč, terminalov, avtopor-tov, razvojno raziskovalno delo na tem področju itd. Ne nazadnje velja omeniti, da bodo proizvajalci transportnih sredstev in opreme in uporabniki te opreme sklenili posebne samoupravne sporazume o oblikovanju sistemskih in samoupravno usklajenih rešitev glede združevanja sredstev, finansiranja infrastrukture, ocenjevanja in usklajevanja investicijskih načrtov, skupnega sodelovanja pri oblikovanju celotnega si- stema usmerjenega izobraževanja kadrov itd. Sporazum omogoča vsem podpisnikom enakopravno sodelovanje pri-odločanju o posameznih pomembnih odločitvah in načrtih, bodisi da gre za ožje naloge ali pa za oblikovanje pomembnih sistemskih odločitev. Sestavljavci sporazuma seveda niso mogli obiti uveljavljenih ustavnih načel, ki so se v praksi že izkazali tudi v prometni dejavnosti — v delovanju samoupravnih interesnih skupnostih. Ker v prometu krepko zaostajamo za razvitimi deželami pri uporabi modemih načinov pretoka blaga, prav tako pa zaostanek v razvoju prometne infrastrukture duši hitrejši razvoj gospodarstva, že dlje ugotavljamo potrebo po odločnejših spremembah obstoječe: prometne politike. Zato je omenjeni samoupravni sporazum v resnici prelomnica v obravnavanju tega resnega gospodarskega problema. I. S. DE ljudje med ljudmi PIŠE: MATJAŽ VIZJAK, SEKRETAR REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS ZA OBVEŠČANJE IN POLITIČNO PROPAGANDO Kdo cenzurira časnike? Zapis ob rob novinarskemu'srečanju v Mariboru o svobodnem pretoku informacij O Glasila v združenem delu so resnična sedma sila O Kako so v Mehanotehniki urednika glasila levili v fakturista O Aerodrom: sindikati nimate prav, zahtevali bomo sankcije! Hotel Habakuk pod Pohorjem. Kdor ve zanj, lahka pot, da ga najdeš. Sicer pa se zapeljite po cesti v Pekre, za cesto v Pekre, za njen odcep, ko pod dravskim mostom zavijete desno, pa najbrž ne veste! Kažipotov ni, se Pohorci bojite turistov, je Habakuk vedno poln? V petek, ko smo se novinarji, nekateri s peresom, drugi z mikrofonom, vsi pa na smučeh, račke na smučeh, pogovarjali z uredniki slovenskih časnikov — Večera in drugih dveh, kot je hudomušno rekel Janez Švajncer —ter z družbenopolitičnimi delavci o svobodnem pretoku informacij, je bila jedilnica, kjer je bil posvet, skoraj polna. Prav tako so bili polni tudi aperitiv bar, pa salon in kegljišče... V uveljavljanju delegatskega sistema so se tudi račke na smučeh delegatsko organizirale: eni na posvet, ki je smučanji dal potrebno družbenopolitično vzdušje, drugi — voljno! Nihče več v tej naši družbi ne dvomi, vsaj glasno ne, ali so uredniki in novinarji glasil v združenem delu novinarji; žal pa številni novinarji, ki sami niso ravno za zgled zavzeti družbenopolitični delavci, kar je v naših razmerah temeljna zahteva za priznanje družbenopolitičnega in strokovnega položaja novinarja, toda največ, kar priznajo tovarniškim novinarjem, je neka drugorazrednost. samoupravnih odnosov v delovni organizaciji spopadajo z nosilci tehnokratskih teženj, počutijo varneje, da so močnejši, niso osamljeni, da so del sistema, da predstavljajo res pravo sedmo silo. Opisal sem dva primera; izolske Mehanotehnike in njenega urednika Mehmeda Šabiča in ljubljanskega Aerodroma in njegove urednice Marinke Fritz-Migličeve. GLASILA V ZDRUŽENEM DELU SO RESNIČNA SEDMA SILA! Glasila v združenem delu so nastajala spontano, prva so pognala prek kakimi 15 leti, ciklostirana; danes jih izhaja že 500, v skupni nakladi 800 tisoč izvodov na številko! Mnoga so res še albumi, kjer se vodilne strukture iz meseca v mesec ogledujejo v besedi in sliki, obdana s polresnicami in zlikano stvarnostjo. Mnoga pa so, organsko, kot so zrastla, prerasla ozke poslovne tovarniške okvire in stopila v širšo skupnost, katere del so delavci-krajani in kraja-ni-delavci, na področje resnične menjave dela, kjer nastaja no-voustvarjena vrednost in kjer del nje porabljamo za zadovoljitev skupnih potreb. Dnevniki, »pravi« časniki, so prebrani približno desetodstotno: od 200 tipkanih strani 20 na dan, to ni malo, tovarniška glasila pa skoraj stoodstotno — od 30 tipkanih strani 30 na številko, pa naj ta izide tedensko, štirinajstdnevno ali mesečno. Besede ne gredo v veter! Delavci so ta glasila sprejeli za svoja. Gre torej za to, da ta glasila postanejo resnično del informacijskega sistema v republiki, da iz rok poslovodnih, pogosto tudi tehnokratskih struktur še zadnja preidejo v roke delavcev! Eden pomembnih pogojev za to je položaj urednikov in novinarjev glasil v združenem delu — predvsem pa ne sm ;jo biti petkrat podrejeni: vodji propagandne službe, šefu splošnih služb, itd. tja do generalnega direktorja: za svoje delo so odgovorni samo telesu, ki jih je postavilo na funkcijo odgovornega urednika glasila v združenemu delu: to je delavskemu svetu! Da bi opisal reve in težave tovarniških novinarjev, sem porabil dvanajst minut, da sem z dvema kričečima primeroma svojim kolegom novinarjem tudi dokazal položaj v marsikateri delovni organizaciji, ki se na zunaj kaže močno samoupravno, v njej pa tehnokrati s trdo roko določajo in dozirajo informacije delavcem. Če so potemtakem ta glasila »slabokrvna«, je naša dolžnost, tudi novinarska, stanovska, da urednikom in novinarjem v združenem delu solidarno pomagamo tako, da jih sprejmemo v svojo stanovsko organizacijo. To tudi zato, da se takrat, ko se zaradi neurejenih KAKO SO V MEHANOTEHNIKI UREDNIKA GLASILA LEVILI V FAKTURISTA Zlati časi v izolski Mehanotehniki so že dolgo mimo — realnost pa ni lahka: dva tisoč žensk z obale dela na tekočem traku, kjer je sleherni gib natančno preučen z vso preciznostjo organizacije dela. V organizaciji njihovega dela najbrž ni več skritih rezerv, delavke pa dobijo od 2.100 do 2.300 dinarjev na mesec, in to v družbenem okolju, kjer je poprečni osebni dohodek več kot 4.000 dinarjev mesečno. Predlogov za rešitev iz nezavidljivih razmer je od znotraj in zunaj delovne organizacije na kupe: kateri je pravi, vnaprej seveda nihče ne ve, vsak se puli za svoje, pa so zato med seboj vsi skregani! Predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič: »Dvakrat sem bil na sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja pa so se vedno kregali!« Nekateri delavci iz Mehanotehnike so pripravljeni priseči: »Lagali so mu! Na sestanek so povabili samo tiste, ki govore za direktorja in njegove!« Tej obtožbi v prid govori tudi dopis predsednika delavske kontrole TOZD II-ODK Zdenka Hajdu-koviča, ki očita vodstvu podjetja, da na sestanek s tovarišema Popitom in Šetincem niso povabili kritičnih delavcev iz njihove TOZD, pa so zato najodgovornejše funkcionarje ZKS o položaju v Mehanotehniki napačno informirali! V Mehanotehniki sem bil julija lani. Takrat so pri njih izhajale ciklostirane novice (pred leti so imeli že časopis, urednik Mehmed Šabič). Mesec zatem, avgusta, so zaradi slabe obveščenosti delavci ponovno stavkali, kot že pol leta pred tem. Na sestanku se je pred' menoj in drugimi sodelujočimi v pogovoru svetu zveze sindikatov ter sprejela naslednja stališča: — Komisija meni, da so razlogi za premestitev novinarja z delovnega mesta urednika na delovno mesto fakturista neutemeljeni, saj se prav v sedanjem obdobju uresničevanja zakona o združenem delu in zagotavljanja pravočasnega in popolnega informiranja delavcev prav gotovo povečujeta obseg in zahtevnost tega dela. V zvezi sindikatov, predvsem pa v komisiji, smo si ves čas prizadevali, da se v delovnih organizacijah z večjim številom zaposlenih uredijo delovna mesta novinarjev oziroma referentov za informiranje, kar je bilo pred več kot dvema letoma urejeno tudi v Mehanotehniki. — Komisija sodi, da so bila dosedanja prizadevanja in celotno delovanje tovariša Šabiča pozitivna, saj je vložil precejšnje napore, da se tudi v tej delovni organizaciji oblikuje in organizira ustrezen sistem in vsebina samoupravnega obveščanja o vseh vprašanjih, ki vplivajo na družbenoekonomski položaj delavca in krepitev njegove resnične oblasti v procesu odločanja. Enakega mnenja v zvezi z dosedanjim delovanjem tovariša Šabiča so bili v razgovoru s predstavniki komisije tudi fumkcio-narji ZK in sindikalne konference v delovni organizaciji ter predsednik odbora za informiranje. — V zvezi s članki (»V akcijo« in »Oktobra prodali za 24 milijonov«), ki jih je tovariš Šabič prebral na razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Mehanotehnike in ob navzočnosti treh članov naše komisije, smo ugotovili, da je tovariš Šabič v omenjenih prispevkih družbenopolitično angažirano pisal in spodbujal delovni kolektiv k reševanju problemov v podjetju. Po našem strokovnem mnenju sta bila omenjena prispevka pozitivna in konstruktivna, zato ne bi smela biti neposreden povod za nesoglasja med vodstvom podjetja in novinarjem. — Komisija tudi misli, da bi moral o tej problematiki razpravljati delavski svet delovne organizacije, ki ga je tudi imenoval za glavnega in odgovornega urednika. Hkrati menimo, Namesto anonimnega odgovora na anketo V mesecu oktobru je informativna služba delavcem posredovala anketo z željo, da povedo svoje mnenje o zgradbi in vsebini obeh stalnih oblikah informiranja ter da dajo predloge za njuno izboljšanje. Namesto anonimnega odgovora na anketo je generalni direktor tovariš Franc Sever dal mnenje o informiranju v naši OZD z željo, • postavljajo''ustava’,'‘predstoieči ?A?aiA%rAssvs1r:v^“EST0ANC>raMNE- “ikon °rfn,!enem ■f"""s- na posamezne interese različno sodimo in jih ocenjujemo, vendar mora to prispevati h graditvi takšnega sistema informiranja in informacij, ki jih pred nas ?nendobijajo 50 n^pis!ai' da fjSrmaJ-pra^an-ie ali 3e iredok^ Pnrneren. prekratek, Informacije so suhoparne In formalistične. Naš bilten ne usposablja dovolj naših delavcev vseh struktur za politične, samoupravne, strokovne in delovne akcije. Na Informativni bilten In Informacije bi morali gledati kot na sestavni del naših politično-ldeološko-samoupravnih naporov, ki morajo biti pravočasni, redni In preprostemu človeku razumljivi, dostopni in zanimivi. Informiranje mora vsebovati oceno stanja na političnem polju, pa tudi ostalih tekočih aktivnosti v našem okolju. Pisati hi seznanjati mora kako se izvajajo sklepi naših samoupravnih in individualnih poslovodnih organov, sklepi višjih forumov in organov ter kako se uresničujejo neposredne hi tekoče naloge. Te naloge na žalost naš bilten ne opravlja, pa zaradi tega ni vzgojen, marveč suhoparno Informativen. Vsako informiranje mora vsebovati analizo tekočih pojavov, biti mora kratko in angažirano, samokritično, ne pa OSEBNO, brez posploševanja, olepšavanja ali prikrivanja dejanskega stanja. Suhoparno in posplošeno informiranje z željo po osebnih efektih, ki je ob tem še zapoznelo, ni tisto, kar od političnega, samoupravnega in strokovnega informiranja pričakujemo. Delavci OZD morajo bit; hitro, točno seznanjeni z bistvenimi stvarmi In Informirani pred sprejetjem stališč, če želimo, da bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju naše skupne politike v naši OZD, ki je sestavni del naše samoupravne družbe. Da pa bi naš Bilten to dosegel se mu moramo vsi bolj odgovorno posvetiti SEVER Franc PRIPIS ODGOVORNE UREDNICE: O načelih in sistemu informiranja smo v našem glasilu že pisali. Tudi uvodnik današnje številke glasila, ki je pisan neodvisno od ocene tovariša Franca Severja, je namenjen nekaterim vprašanjem informiranja pri nas. Tako smo se dogovorili na uredniškem odboru, ko smo pripravljali vsebino današnje številke glasila. Ne želim, da bi me tovariš Franc Sever ali kdorkoli drug razumel, da želim polemi-zirati ali kakorkoli drugače braniti sistem, vsebino in zgradbo biltena Informacije ter glasila Aerodrom. Nasprotno, kot je iz mojega uvodnika razvidno, se z njegovimi osnovnimi izhodišči glede načel in sistema informiranja strinjam, za kar sem se tudi sama že večkrat zavzemala in jih poizkušala realizirati v naši vsakodnevni praksi. Vkljub temu pa sem mnenja, da je potrebno k nekaterim delom v oceni tovariša Franca Severja dati obrazložitve. Najbrže ne želimo, vkljub spoštovanju ocene, ki jo je dal, vse vreči v en koš. Strinjam se, da je kritika na mestu, vendar pa mora biti le-ta res neosebna, brez posploševanj, olepševanja ali prikrivanja dejanskega stanja. Pri tem ima posebno mesto tudi samokritika. V informiranju in informacijah, ki jih imamo, lahko glede moupravna praksa v naši OZD. Zato je prav, da vsi opozarjamo na pomanjkljivosti in šibke točke našega informiranja, vendar moramo istočasno soustvarjati pogoje za njihovo odpravljanje. Na raznih mestih in nivojih, pa tudi v naši OZD smo že večkrat ugotavljali, da samo informativna služba ne more zadostiti vseh pričakovanj, pa naj bi bila še tako strokovna. Od pričakovanj lahko dobimo toliko, kolikor v ta pričakovanja vlagamo. Vendar bi, po mojem prepričanju, nekatere ovire odpravili že s tem, ko bi ob zavzema-' nju za hitro in točno seznanjanje delavcev vspostavili direkt-nejše pretočne kanale zbiranja potrebnih informacij za objavo. Zavedati se namreč moramo, da ima informacija, podana preko več posrednikov, lahko velikokrat za posledico neizvirnost, zapoznelost in s tem neaktualnost. V ilustracijo naših dosedanjih prizadevanj v graditvi sistema in informacij pa bom navedla nekaj ugotovitev iz anket. Res je, da dokončne ocene rezultatov ankete še ne morem posredovati, ker je akciia še v teku. Vendar 66 izpolnjenih anketnih listov že daje nekatere zaznavne odgovore o naših stalnih oblikah informiranja in tudi odgovore na vprašanja ter dileme, k; si jih sami večkrat zastavljamo. Te ugotovitve so: — V 66 anketah bere bilten Informacije redno 45 delavcev, včasih 18 delavcev, nikoli 3 delavci. Iz tega izha ja načelna ocena, da se delavci zanimajo za naše tedenske, interne informacije. Trije delavci, ki Informacij rti-fldrvir, • Pnmeren, prekratek, Elo 1® 46 delavcev odgovo-[, '4 E ,so Informacije primer-fnformd^vci 50 mnenja, da so InfarmT.;-1 ^ mnenja, da so L Sp ^clJe prekratke, medtem, L je 15 9 delavcev opredelilo, _ 0°bseg Informacij predolg. DfoS-ničesar oziroma da so liene p0,11® zelo dobro priprav-alih 41 delavcev pa na Sien?aJs ?!, odgovorilo, kajti je Primcr°neblh' da so Informaci- elasila,>ra anie o zanimivosti sleinip , erodrom pa daje na-ie mL?gotovitve: 21 delavcev Jo, 37^?’ da je glasilo zamirai-Šilo Še karaVCev- meni, da je gla-■, pja-ii zanimivo, 5 delavcem naso hn- nezanimivo, 3 delavci % najil deIieneSa mnenja gle-jjla. Posamezne številke gla- la tamT0”113? na vsebino glasili delavf0111 ie dalo 33 delavcev, oriPon]hCe7 na vsebino ni imelo kai PreHi delavec pa ni vedel bii£ dane3^'® PriPombe, -ki 50 hirajo ’ 50 zel° različne an za-teri bi Posebno analizo. Neka-nr>sPev]/adl še več strokovnih S vAov-' drugi pogrešajo hu-rfiojnih športa, pisanje o medic SejCX!nosib, za nekatere pa V 2?al Preveč poročil. vati 39 ?> , du namerava sodelo-narieravJ avcev. 20 delavcev ne ,c še n; a sodelovati, 5 delavcev ^PfedeUl0610’ 1 de,avec 1,3 se eo',0rov0a0Titve teb anketnih od- napravil; JU ln informacijah 9rei. kair ^naven premik na-n >nf nismo rijo niT11' na pismeno interven-^ Se knjižnice — ne. tern 0®,0v°rna urednica je med-vOrne stoP'la s položaja odgo-je ra2rUl?dnice, delavski svet jo 5eznatlcjSl1’ s primerom pa smo pravlj^j Pravobranilca samou- preved' dvanajst minut je bilo' račk n; novinarskih kolegov, tuvaj-g, sniučeh, problematika fflala- k|n novinarjev ni zani-trže „„a srnučanju jih ni, naj- t°va rnišWurnučaj°! Morda pa rodne novinarjev poslo- f°horip rukture niso pustile na lev> tovarniških novinar- Kad it . 441 iiioMii iiuvina [encialnih fakturistov? je postaja (del opreme imajo kupljene), glasilo (pozimi urednik Šabič nato zbiral ponudbe tiskarn), ciklostirane informacije ostanejo, sindikalne skupine (po našem mnenju ena najpomembnejših oblik medsebojnega obveščanja)... 27. januarja se je sestala komisija za obveščanje in politično propagando pri kraško-obalnem v delovni organizaciji ne gre samo za strokovnega sodelavca, temveč za odgovorno delovno mesto v delovni organizaciji, zaradi česar je potrebno v tej zadevi prav gotovo mnenje in stališče družbenopolitičnih organiza- — Člani komisije ugotavljamo, da odbor za informiranje sploh ni opravljal svoje funkcije v smislu stalnega in tekočega spremljanja ne samo tehničnih in organizacijskih, republiškega sveta'ZSS’za obYe.šeii- doJŽn°St po nje in politično propacandoč 4ciwvSjjB|j|^^vene,T> dtdu; raz_ komisijo medobčinskega sveta ZKS: tudi o primeru Koper za informativno in propa- Sa^^PH^Tanes, 18. februarja, gandno dejavnost. vabila na sejo nismo dobili, če- Prvega februarja je bil v to- Prav smo se dogovorili tako. varni sestanek, ki sta se ga od Zato bo delavski svet sklical šestih članov odbora za obvešča- občinski pravobranilec samoupravljanja, ki ima to pravico! funkcionar, si provoščite takšno iaV'nar, P0!0mikak »pravi« svinjarijo! Vam bo že pokazal- aga ?a L , anJ uajhujša kazen, 2,„raWj„e »voj položaj... MA v Odgovorna urednica glasil3 stai v s svojo izobrazbo, pri-»Aerodrom« Marinka Fritz; bega Q “(niijistraciji, pa nič sla- nje udeležila dva člana in predsednik osnovne organizacije sindikata. Ni pa bilo predsednika delavskega sveta, ZK, poslovodnih struktur, sekretarja občinskega sveta ZSS Izola in sekretarja občinskega komiteja ZKS v z/rAL-l LJUHDUIV'. IVldllllKa 1 Miglič je zašla v spor z vodilnim' strukturami v podjetju (sekretarjem in glavnim direktorjem)-ker sta pred objavo želela vse članke prebrati in cenzurirat'- h 0 nipi - .J1- P3 mc : ^aZoča Se nisem slišal. 'e)solidaran ,nad stanovsko ,l0v'nar;; rnostjo s tovarniškimi 'tiari; ‘"J0 s tovarniškimi ljani- Ros,iem Vozil Proti Liub-0 ,Je *n kolesa tovor- AERODROM: SINDIKATI NIMATE PRAV, ZAHTEVALI BOMO SANKCIJE! Po zakonu o javnem obveščanju so vsi, ki izdajo na kakršen- To svojo željo je sekretar p°' & Sp so mi metala packarijo djetja in glavni urednik glas' a je zP dnjo šip0. Med potjo mi potrdil tudi v predlogu praviln siP) pa jkal0 se vode čiJstilcu ka, k. smo mu ga zavn 'l ; , Prerhiš|je^Jozil počasneje _jn Zaman je bilo razlaganje, da z3 jec,, d Jeval. 2a e neumne njun spor z urednico vemo m d3 1 jfong «c 2anje; kot Ho smo zato odgovor sestavih ^ 6 DO UREJENEGA ZOBOZDRAVSTVA PO »MENGEŠKEM RECEPTU« Najhujše bolečine so mimo... Z združenimi sredstvi organizacij združenega dela in TOZD Zobozdravstveno varstvo Domžale bodo krajani Mengša po dolgih letih le prišli do sodobno urejene in opremljene zobne ambulante — »Če bo denar, bomo do 1980. leta s pomočjo naših podjetij zgradili še zdravstveno postajo,« pravijo predstavniki mengeške krajevne skupnosti Že tolikokrat nas je zbodlo vprašanje, zakaj se občani in delavci marsikje pr nas ne vključujejo dovolj aktivno v delo krajevnih skupnosti. Ali morda ne razumejo, da lahko vtem delu izražajo in uveljavljajo vse svoje potrebe in interese? Trdili bi sicer, da se ljudje tega dobro zavedajo, vendar je hkrati tudi res, da niso navdušeni za seje in sestanke, ki so sklicani bolj ali manj zaradi gole formalnosti. na nekaterih področjih družbenih dejavnosti. Konkretno, na področju zobozdravstvenega varstva krajanov in delavcevna območju domače krajevne skupnosti. Kako, na kakšen način? O tem pripoveduje vršilec dolžnosti vodje TOZD zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Domžale, dr. Mitja Šircelj: URESNIČENA PRIČAKOVANJA Tu se je med krajani Mengša in bližnjih krajev rodilo nezadovoljstvo in negodovanje nad zobozdravstveno službo, ljudje so ji vedno manj zaupali, čgkalna doba se je večala... Povsem nekaj drugega je, kadar so na dnevnem redu sej zadeve, o katerih imajo občani in delavci možnost skupno odločati. Sodeč po praksi, ki raje uporablja procentualno delitev za najrazličnejše samoupravne interesne skupnosti, kakor da bi se oprla na preprosto načelo, naj najprej ljudje povedo, kaj se jim zdi primerno in potrebno, potem bodo že sami povedali, koliko denarja so pripravljeni odšteti, je takih možnosti razmeroma malo. Temu ustrezna je potem tudi zavzetost občanov in delavcev za reševanje najbolj žgočih problemov v okviru krajevnih skupnosti. »Čeprav sta zobozdravstvena služba in z njo raven in obseg zobozdravstvenega varstva občanov dosegla zadnja leta določen napredek, smo vsi po vrsti ugotavljali, da s tem ne moremo biti zadovoljni. Razprave na zborih krajanov in Če smo se za trenutek spustili v golo teoretiziranje, je zadnja ugotovitev, ki smo jo omenili, nedvomno na mestu. In če za katero krajevno skupnost to »drži kot pribito«, to velja za KS Mengeš. Ža krajevno skupnost, v kateri živi kakih 4500 ljudi, ki so zvečine zaposleni v 29 delovnih organizacijah (največ dislociranih obratov), je že nekaj let značilno, da se mnogi delavci vozijo na delo tudi iz bližnjih krajev. »Toda za takšen položaj«, nadaljuje dr. Šircelj, »ne moremo zvaliti vse krivde samo na zobozdravstveno službo. Vsi, ki delamo v javnem zobozdravstvu, vemo, da so vsako leto sredstva, ki jih namenjajo zdravstvene skupnosti in prek njih zavarovanci za uresničevanje programov zobozdravstvenega varstva, čedalje bolj omejena. Vse to smo še enkrat ponovili lani na pogovorih, ki jih je krajevna skupnost organizirala s predstavniki organizacij združenega dela na območju Mengša, družbenopolitičnih organizacij in TOZD Zobozdravstveno varstvo Domžal. Rezultat pogovorov je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za potrebe zobozdravstvenega varstva v mengeški krajevni skupnosti.« NIKOLI O »SVOJIH« DELOVNIH ORGANIZACIJAH V zvezi s tem bi veljalo opozoriti na mengeško »zanimivost«, da se prenekateri v tej krajevni skupnosti, kot je to marsikje že prešlo v vsakodnevno prakso, ne skušajo pogovarjati o delovnih organizacijah iz svojega okolja kot o »svojih« organizacijah združenega dela. V Mengšu se zavedajo, da nobena organizacija združenega dela ne more biti niti krajevna niti občinska in celo republiška ne, če je ljudem kaj do splošnih družbenih koristi. Dr. Mitja Šircelj: »Rezultat naših skupnih pogovorov je samoupravni sporazum o združevanju sredstev organizacij združenega dela za potrebe zobozdravstvenega varstva občanov in delavcev v mengeški krajevni skupnosti«. K tem koristim so v zadnjem »mengeškem primeru«, doslej bržčas edinem v Sloveniji, po tolikih letih negodovanja krajanov prispevale urejene razmere delavcev, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, najbolj pa opravičene kritike ljudi so nas znova opozarjale, da javna zobozdravstvena služba s svojimi zmogljivostmi, organizacijo dela in delovnimi razmerami, še zdaleč ne more ustreči vsem zahtevam pacientov. Na vseh ravneh smo ugotavljali, da je razkorak med potrebami, ki jih je narekovala izredno visoka obolevnost ljudi, in možnostmi zadovoljevanja teh potreb vsako leto večji in da moramo nekaj storiti...« »Doslej je sporazum podpisalo 23 organizacij združenega dela z več kot 1700 zaposlenimi, ki bodo združile 96 dinarjev na delavca in tako zbrale 152.736 dinarjev, TOZD Zobozdravstveno varstvo Domžale pa še posebej 160.993 dinarjev. Z več kot 313.000 dinarji združenih sredstev bomo kupili najbolj potrebno sodobno opremo za zobno ambulanto v Mengšu, da pa so se pričakovanja naših krajanov »po svoje« uresničila že do sedaj, kažejo prenovljeni prostori zobne ambulante in laboratorija kot začetek prve tovrstne skupne akcije krajanov in delavcev za učinkovito reševanje perečih problemov na področju zobozdravstva in zdravstvenega varstva. V srednjeročnem razvojnem načrtu naše krajevne skupnosti je predvidena tudi gradnja zdravstvene postaje, če pa bo denar, bomo uredili še marsikaj...«, pravi Jože Merčun, tajnik KS Mengeš. Zdaj torej pobliže poznamo »mengeški primer«, primer vreden posnemanja, zgled, kako, naj delavci in občani v krajevnih skupnostih sami skrbijo za zadovoljevanje skupnih potreb in v te namene združujejo svoje moči in sredstva. IVO VIRNIK Manjše pokojnine za zaposlenerupokojence? Na Hrvaškem pripravljajo predlog družbenega dogovora — veljati naj bi začel že s 1. marcem — po katerem naj bi omejili skupni dohodek občanov, uživalcev starostne pokojnine s polno delovno dobo, na največ štirikratni poprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu republike v minulem letu. Upokojencem, ki bi se ponovno zaposlili v de- ; javnostih, ki jih navaja družbeni dogovor, bi izplače- . vali le polovico pokojnine. Če bi ustvarjeni dohodek in zmanjšana pokojnina presegla omenjeno omejitev, bi višino pokojnine še zmanjšali. Predlagatelji dogovora menijo, da takšen sklep ne bi zmanjšal socialne varnosti občanov, ki se ponovno zaposlujejo, saj lahko vsakdo ponovno prejme polno pokojnino, če preneha delati. Zveza upokojencev Hrvaške pa s tem ne soglaša in poudarja, da bi takšna rešitev neugodno vplivala na življenjsko raven kakih 2.500 v glavnem nujno potrebnih strokovnjakov. DOBRA PRIPRAVA - POL USPEHA V Vojvodini so na področju informiranja delegacij vpeljali novo prakso: delegacije bodo po novem dogovoru imele dovolj časa za informiranje in dogovarjanje, skupščine občin in SIS pa so svoje delo dolžne prilagoditi tako < organiziranemu delu delegacij. Dogovor o usklajevanju dela skupščine Vojvodine, občinskih skupščin in skupščin SIS ustvarja znatno več možnosti za uspešno delo delegatov in delegacij. Dogovor bo delegacijam zagotovil 2 do 3 seji za informiranje in odločanje, to pa pomeni, da sestankov v Vojvodini ne bodo več sklicevali »čez noč«, pa tudi odločali ne bodo več na hitro. S tem so končno uskladili tudi delo med skupščinami družbenopolitičnih skupnosti in SIS. Primerno darilo za praznik Verjetno razmišljate, kako boste letos v vaši delovni organizaciji proslavili 8. marec — mednarodni dan žensk, kako se boste s skromno pozornostjo spomnili svojih tovarišic na delovnem mestu. Če razmišljate, se vam pridružujemo na svoj način tudi mi. Pri naši založbi je izšla nova in izvirna knjiga o Ljubljani z 88 stranmi barvnih fotografij in 32 stranmi besedila. Knjiga predstavlja sedanji trenutek slovenskega glavnega mesta. Je reprezentativno darilo, ki ga bo prav gotovo vesela vsaka vaša sodelavka. Monografija »Ljubljana« — tako smo ji dali naslov — je tiskana v slovenski in nemško-angleški verziji. Njen format je 24 x 30cm Vezana je v platno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Cena je 400 dinarjev za izvod. Če se boste odločili, da boste sodelavke za letošnji 8. marec razveselili s primernim darilom, vam predlagamo, da jim podarite monografijo »Ljubljana«. Naročila sprejemamo na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Pripravili smo še prijetno presenečenje! To so posebne spominske značke za 8. marec po 20 dinarjev za značko. Zato nam tudi za značke, koliko jih boste naročili.sporočite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11 ali pa jih lahko kupite tudi v naši prodajalni na Tavčarjevi 5, v Ljubljani. ČGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST -odreži in pošlji- NAROČILNICA Nepreklicno naročamo........izvodov monografije »Ljubljana« in.....značk »8. marec« pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana. Knjigo, oziroma značke pošljite na naslov: datum:............ Čitljiv podpis naročnika (z žigom) * Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. novice iz organizacij GOSTINSTVO, LJUBLJANA Združevanje gostišč Komisija za razvoj samoupravljanja in izvršni odbor občinskega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Ljubljana-Center bosta vse leto spremljala vključevanje manjših TOZD OZD v MERCATOR integracijske procese. Ob tem bo posebna pozornost namenjena naslednjim OZD: Sokol, Istra, Operna klet in Delavski dom ter še posebej OZD v turistični dejavnosti. M. D. Mercator, Contal, in Konditor združeni? Po uspešnem referendumu se bo delovna organizacija Contal združila z Mercatorjem v SOZD. Do konca marca bodo združili delo in sredstva predvsem na področju gostinstva in biroteh-nične dejavnosti. Delavci pričakujejo od združitve predvsem krepitev servisne dejavnosti in možnosti hitrejšega urejanja nekaterih perečih vprašanj, kot so cena režijske ure, pokrivanje VAS - FARA manipulativnih stroškov ter uvoz rezervnih delov. V SOZD bodo razvijali splošni sektor, ki bo omogočal nemoten proces dela v vseh njegovih integracijskih delih. Na referendum se pripravljajo tudi delavci Kon-ditorja. Na njem naj bi se odločili, ali bodo združili svoja sredstva in delo v prehrambeno dejavnost SOZD Mercator. UČITELJI ZA NAPREDEK KRAJA Osnovna organizacija sindikata osnovne šole Vas-Fara je imela pred nedavnim letno skupščino. Predsednik OOS Franc Cimprič je v svojem poročilu med drugim poudaril, da je bilo minulo leto za sindikalno članstvo naporno, vendar tudi uspešno, saj so delovni načrt izpolnili skoraj v celoti. Poleg zahtevnega strokovnega dela v šoli in v izvenšolskih dejavnostih so člani sindikata zavzeto delali tudi v krajevni skupnosti, njenih organih in v delegacijah družbenopolitičnih skupnosti ter se zavzemali za napredek doline. »Delo na tem področju je naša obveznost,« pravi Marija Volf, »če hočemo uresničiti smernice, začrtane v dokumentih sindikalnih in partijskih kongresov. Sicer pa smo se lani tudi dobro pripravili na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, sodelovali pa smo tudi v pripravah na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Med pomembnimi akcijami bi rada omenila vpis posojila za ceste, ki je presegel naša pričakovanja.« OPEKARNA, LJUBEČNA Enodnevni zaslužek za počitniški dom Člani sindikata v Opekarni Ljubečna so se na letni skupščini odločili, da pospešijo družabno in rekreativno življenje zaposlenih. Zato so sklenili, da namenijo enodnevni zaslužek za začetek gradnje počitniškega doma na Rogli. Za ta objekt so že dobili zemljišče in potrebna soglasja. Upajo, da ga bodo začeli graditi še letos. V letošnjem letu bo sindikalna organizacija v Opekarni Ljubečna posvetila največ pozornosti razvoju samoupravnih odnosov. V svoj program so med drugim zapisali, da bodo vsi delavci skrbeli za novo samoupravno organiziranost delovne organizacije, ki jo zahteva zakon o združenem delu. Pri tem seveda ne bodo pozabili na dobro gospodarjenje in na uresničevanje stabilizacijskih programov. CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDO Radi imajo svoj sindikat Ob letni skupščini sindikata v Strojno industrijskem podjetju Šempeter »Delavska enotnost je pri nas zelo bran časnik, zlasti zadnje čase, ko objavljate članke, ki so razumljivi tudi delavcem z manjšo izobrazbo... V želji, da sodelujejo z vami, vas prosimo, da nam sporočite, kako in v kakšni obliki naj pošiljamo naše članke ali kratke novice.« Tako nam je pred dnevi pisal Ivan Pertinač, nekdanji tajnik občinskega sindikalnega sveta v Celju, ki zdaj že nekaj let dela v organizaciji združenega dela SIP Šempeter, in nam je hkrati poslal kratko poročilo o nedavni letni skupščini njihove sindikalne organizacije. »Z zadovoljstvom ugotavljamo,« je zapisal, »da je bilo delo našega sindikata v minulem letu uspešno in da je bil v celoti uresničen akcijski program dela. Hkrati z delegati, izvoljenimi v osnovnih organizacijah, so prišli na letno skupščino tudi številni drugi delavci in razpravljali o vseh tistih problemih podjetja, ki zadevajo slehernega zaposlne-ga.« SAMOUPRAVLJANJE JE PRAKSA IN ZAVEST Pred dnevi sem jih obiskal. Franc Pinter, podpredsednik sindikalne konference, je pripovedoval: »Pri nas dela kakih 600 delavcev in začeli smo kot delavnica za popravilo kmetijskih strojev. Zdaj smo glede industrijske delovne storilnosti pri proizvodnji nekaterih kmetijskih strojev na zahodnoevropski ravni, celo presegamo delovne uspehe marsikatere tamkajšnje tovarne, zato je pri nas vsak trenutek delovnega časa zelo dragocen in nimamo kdove koliko možnosti, da bi se sestajali med delovnim časom. Sestajamo se med odmorom ali pa ob koncu prve in ob začetku druge izmene; takrat se na hitro pogovorimo o delu kot samoupravljavci in člani sindikata. Franc Pinter že tretje leto dela kot podpredsednik sindikalne konference. »Med seboj smo tako proizvodno povezani, odvisni drug od drugega, da še nismo našli možnosti za ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela, čeprav smo o tej zadevi, še zlasti ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu, precej govorili. Za zdaj in tudi v bližnji prihodnosti ne nameravamo ustanavljati temeljnih organizacij; smo pa oblikovali pet osnovnih sindikalnih organizacij, ki so nekakšni zametki bodočih temeljnih organizacij.« Ivan Pertinač: »Res pa je, da smo v sindikatu že doslej, čeprav nismo ustanovili sindikalnih skupin, delovali v enotah, kjer volimo delegate za delavski svet in izvršne odbore sindikalnih podružnic. V teh volivnih enotah smo sprva govorili predvsem o informacijah, ki so nam jih pošiljale strokovne službe podjetja in družbenopolitične organizacije. Zdaj pa na teh sestankih delavci terjajo take informacije, da bi lahko odločali. Zanimanje, ki so ga pokazali z množično udeležbo na letni skupščini sindikata, torej ni nič novega; je le potrdilo, da sindikat in samouprava v podjetju že postaja vsakodnevna nuja delavcev.« KAKO SO URESNIČEVALI LANSKI PROGRAM DELA Sindikalni aktivisti v tem podjetju so se v minulem letu še zlasti zavzemali, da bi delovnim invalidom, ki jih ni malo. omogočili uspešno zdravljenje in normalno delo. »Pa nismo našli pravšnjih možnosti, da bi to prizadevanje enotno uredili.« Sodelovali so pri vseh akcijah, ki so jih organizirali v okviru žalskega sindikata (za ceste, Posočje, v športnih igrah), še zlasti veliko pa so storili za povečanje delovne storilnosti. »O vseh pomembnih problemih smo govorili na sestankih delavcev v volivnih enotah in na zborih delavcev, na sestankih osnovnih organizacij pa so bile tako živahne razprave, da smo se v odboru konference čudili, od kod toliko dobrih predlogov in pobud.« Že skoraj tri leta imajo delujejo povsem tako, kot so sprva pričakovali. »Odkar smo ustanovili osnovne organizacije, pet osnovnih organizacij sindika ta, njihovi izvršni odbori pa n se na sestankih oglaša, predlaga, zahteva in razpravlja veliko več ljudi.« Vsa ta prizadevnost pa še ni dobro usklajena in uravnana in v marsikaterem izvršnem odboru resnično dela le nekaj članov. Vse gradivo za seje delavskega sveta razdelijo delavcem, objavijo ga na oglasnih deskah ali v »Obvestilih«, tovarniškem glasilu, ki ga tiskajo vsak teden. Vendar o tem gradivu ne govori zgolj vodstvo. »Čeprav nimamo samoupravnih in sindikalnih skupin, delujemo tako, kot bi jih imeli. Delavci se sestajajo v svojih obratih — že pred delom ali med odmorom — in sprejemajo stališča, ki jih potlej delegati nosijo na seje samoupravnih in sindikalnih vodstev.« SINDIKAT IN TEŽAVNE DELOVNE RAZMERE Ni lahko to njihovo delo! Še zlasti težko je varilcem, ki so na nedavni letni skupščini sindikata zahtevali, naj sindikalna organizacija podpre njihovo zahtevo po benificirani delovni dobi. Skupščina jo je tudi podprla. Franc Pinter me je popeljal v obrat varilcev in Viktor Fider-šek, ki že 15 let vari v tem podjetju, mi je pripovedoval: »Oči sem si uničil. S sluhom imam težave. Začel se me je lotevati bronhitis... Taksno je pač naše delo. Piha in iskri se, skrivam se za tole zaveso, pa nič ne pomaga; največ zaslužim kakih 4200 din na mesec, če presežem normo! Pa v našem poklicu le redko kdo presega normo. Smo nekakšni družbeno priznani garači, med delom nimamo niti toliko časa, da bi se človek pošteno useknil. Ko smo začeli tole našo akcijo za priznanje benificirane delovne dobe, so nas vsi v podjetju podprli. Vedo, kako nam je, še zlasti zato, ker so mnogi varilci že zbežali iz naše delovne organizacije, kar je seveda razumljivo. Vsak bi rad našel takšno delo, pri katerem bi dočakal pokojnino.« Na področju skrbi sindikata za delovne in življenjske razmere delavcev bo torej treba še marsikaj storiti. Tudi za urejanje stanovanjskih vprašanj. Delovni kolektiv SIP Šempeter je dokaj mlad, menda je poprečna starost zaposlenih kakih 30 let, med njimi je veliko ljudi, ki so se šele nedavno tega vpregli v zakonski jarem, in povsem razumljiva je njihova težnja, da bi kar najhitreje dobili stanovanja. Pred leti so jim pomagali tako, da so dajali kredite za manjša popravila ali dozidavo starih hiš, zdaj pa pretežen del stanovanjskega denarja dajo za gradnjo ali nakup družbenih stanovanj. Še so mi pripovedovali o skrbi za delavca. V delavnicah so si uredili ogrevanje, z družbeno prehrano so še dokaj zadovoljni; ] v bodoče pa nameravajo zgraditi kuhinjo ob jedilnicah, da malice j ne bi več vozili po dvorišču. V prihodnjih letih si bodo omislili svoj počitniški dom na morju in | občinski skupščini so predlagali, da bi radi nekaj prostih sobot delali v ta namen, če družba ne bi terjala dajatev od tako ustvarjenih sredstev. Res je, da se že dogovarjajo o nakupu počitniškega doma (v dneh, ko sem jih obiskal je bil Srečko Kojc, predsednik sindikalne konference, v Poreču), ne vedo pa še, kje bodo [ dobili ves denar, da bi ga kupili; r Doslej so kar precej plačevali r turističnim organizacijam in 2 drugim podjetjem za počitniško J rekreacijo; na nedavni letni c konferenci so sklenili, da se bodo tudi na tem področju osamosvo- f jili. c c Ob koncu najinega pomenka j, me je Franc Pinter, podpredsed- n nik sindikalne konference, poprosil naj napišem; * 2 »Doslej je bilo pri nas še kar ^ nekako v redu in prav, če je sin- b dikat prevzemal vso težo odgovornosti za urejanje življenjskih p in delovnih razmer delavcev. K Menda pa bi bilo bolj prav, če bi E sindikat predvsem spodbujal E samoupravljavce in zahteval od P njih, naj se ukvarjajo z vsemi ti- ^ stimi velikimi in majhnimi pro- p blemi, ki zadevajo človeka. Skrb za življenjske in delovne razme- o re slehernega proizvajalca naj -postane sestavni del samoupravljanja. O tem nismo govorili na 8' naši nedavni skupščini, upam pa> b da bomo do prihodnje letne |c konference uresničili tudi to našo n težnjo.« ^ JANEZ VOLJU NAŠI PRIJATELJI BORUT ANZELC, Ljubljana Več o dobrih izkušnjah Borut Anzelc sodi med maljše bralce Delavske enotnosti. Šele štiri leta jo prebira... Toda že vnaprej moramo povedati, da je predvsem kritičen bralec, saj se ne zadovolji z nobeno pavšalno oceno. >Sem ip nisem zadovoljen z Delavsko ei otnostjo« pravi Borut Anzelc, strokovni sodelavec v republiškem odboru sindikata obrtnih delavcev Slovenije in sekretar konference delavcev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju, »kajti ko trdim da so vidni rezultati prizadevanj vašega uredništva v zadnjem poldrugem letu, moram hkrati povedati, da je v listu premalo prispevkov o življenju in delu delavcev, ki so zaposleni v obrti in zasebnem sektorju.« Nisem pričakoval drugačnega mnenja o naši vsebinski usmeritvi saj je Borut Anzelc, znan kot odkrit sobesednik. » Vse kaže«, pravi Borut Anzelc, »da so v naši družbi še vedno ne zavedamo dovolj pomena, ki ga ima obrt v našem gospodarstvu. Do nje smo se mačehovsko vedli in z občinsko davčno politiko onemogočili marsikatero dejavnost, ki je zelo pomembna.« »Sicer pa moram povedati«, pravi Borut Anzelc, »da pogosto tudi novinarji povzročajo zdrahe. Ali morda veš, da je 80 odstotkov obrtnih delavnic v Jugoslaviji takšnih — gre za analizo iz 1974.leta — kjer delajo lastniki proizvajalnih sredstev sami. Ne bi govoril o tem, kako zelo hitro najdemo privatnika, ki »goljufa«, ki je predvsem velik »bizni-smen in podobno.« Potem pa Borut Anzelc nadaljuje. »Zakajpišete o Maleziji, o Singapurju in kaj jaz vem o čem vse, če ne spregovo- rite o vlogi in delu sindikata v teh državah, pa še v ZDA, v Egiptu, v Siriji Zanimajo me aktualna vprašanja sedanjega in nadaljnjega razvoja teh dežel. Trdim, da je vaša zunanjepolitična stran preveč bleda, da ni aktualna in vse kaže — da je preveč »tanjugovska«. V Sloveniji imamo že dvajset pogodbenih organizacij združenega dela. To sicer neposredno ne sodi v najin razgovor, vendar pa me zanima, zakaj tudi pri vas ne spodbujate zasebnih obrtnikov k združevanju. Naloga javnih občil — v to sem prepričan —mora biti, da spodbuja napredne procese v združevanju dela in sredstev in da hkrati dosledno obračunavajo s tistimi stališči, kjer tudi v občinskih vrhovih še vedno menijo, da je zasebna dejavnost ostanek kapitalističnega sistema gospodarjenja. Čim prej se moramo znebiti zastarele miselnosti o vlogi obrtništva. Ugotavljamo namreč, da marsikje v občinah ne podpirajo pogodbene organizacije združenega dela, kajti še vedno mislijo na stari način: privatnik je vir dohodka za proračun. Kazalo bi razmisliti tudi o tem, kako razbremeniti tiste obrtne dejavnosti, ki so zelo pomembne la razvoj občine. Moram priznati, da so dosedanje pogodbene organizacije združenega dela pokazale smer za na-daljni razvoj in dokazale, da so »zasebniki« pripravljeni združevati delo ‘n sredstva.« Borut Anzelc je nemirnega duha, žev najinem razgovoru je predvideval, kaj se mora jutri postoriti in na katerem se- vi( Stanku osnovne organizacije sindikata u} obrtne dejavnosti mora sodelovati- \0 Pravzaprav sem se začudil, da si je utrgal Sr) toliko časa za najin klepet. Sicer Pa M pravi, da ne smemo jemati njegovih kri' .V/, ličnih misli o časniku DE prehudo. Za »Želim, da postane DE bolj analitik ivljenja in dela v naši družbi, spodbuje-’alec novih razmišljanj in bojevnik pr0*1 ’semu, kar ni samoupravnega. Poguma ’am ne manjka, vendar je pogosto treoa resoditi, ali je frontalen napad na ne vilne motnje, ki za zdaj onemogočajo sklic tega mednarodnega sindikalnega zbora. V. K. PRED II, KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV HRVAŽKE_ Osnovna organizacija — izhodišče akcije V nekaterih okoljih šele trkajo na vrata osnovnih organizacij PROIZVAJALCI KMETIJSKIH STROJEV IN OPREME O DELITVI PO DELU Bolj v besedah kot zares V beograjskem »Zmaju« so se sestali proizvajalci kmetijskih strojev in opreme in tako »začeli« serijo sestankov po grupapacijah v okviru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke. Zanimivo je, da so se udeleženci sestanka nenehno vračali na pridobivanje oziroma na možnosti pridobivanja dohodka. Razprava o merilih je pokazala, da v večini OZD in TOZD še zmeraj velja star sistem delitve oziroma da delavce v neposredni proizvodnji v glavnem nagrajujejo na podlagi norm, medtem ko za zaposlene v skupnih službah velja startna osnova, na katero najbolj vplivajo kvalifikacija, delovno mesto, odgovornost in druga znana merila. Zanimivo je, da so v »Zmaju« skušali povezati skupne službe s proizvodnimi TOZD, vendar samo v pridobivanju dohodka, in to po internih cenah in ob obveznosti, da dejavnost opravljajo za proizvodne TOZD te tovarne. Kot pozitivno izkušnjo iz sistema delitve v osiješkem kolektivu OLT bi lahko omenili spreminjanje vrednosti točke, ki jo določijo vsak mesec sproti in je odvisna od ustvarjenega dohodka. Vendar pa vseeno prevladuje sistem norme oziroma analitične ocene delovnih mest. Za delavce, ki delajo po normi, velja tudi variabilni del osebnega dohodka, ki ga v glavnem določajo na podlagi uresničitve načrta proizvodnje, delovnih rokov, kakovosti opravljenega dela, zmanjšanja stroškov, izmečka in seveda učinka. Nekaj več meril za delitev so našli v ljubljanskem »Agrostroju«. Poleg ocene delovnega mesta imajo tudi osebno oceno delavcev, do katere pridejo na podlagi 13 meril, opravijo pa jo polletno. Poleg tega je vrednost točke spremenljiva in je odvisna od ustvarjenega dohodka. Proizvajalci kmetijskih strojev in opreme se sami zavedajo, da so merila po delu pomanjkljiva, da prevladujejo norme in delovno mesto. Prav zato so poudarili potrebo po izpopolnitvi sistema. Klasično normo je treba izpopolniti, saj namen proizvodnje ni samo količina, ampak tudi dohodek. Kot poseben problem pa so poudarili nagrajevanje organizatorjev proizvodnje, ki pri ustvarjanju dohodka postajajo vse pomembnejši. Niso pozabili tudi na solidarnost. Udeleženci sestanka so se namreč vprašali; kako nagraditi delavce pred upokojitvijo, ki ne morejo delati toliko kot mladi, minulo delo pa je še neobdelana kategorija. Z. B. V. Ljubezen po učinku Srečala sem znanko. »Prav vesela sem, da sva se srečali. Hotela sem ti že telefonirati!« Ženska v najboljših letih, vedno polna delovne energije, je izgledala, kot da bi ji umrla mati. »Kaj se je zgodilo?« In začela je pripovedovati. Z možem sta se zaradi njegove službe preselila v Ljubljano in tudi ona je morala na novo delo. Pomagali so ji, tudi tovariš direktor (srečal se je že z Abrahamom) ji je veliko pomagal. In ker je bila pridna in sposobna, ni bilo nobenih težav. Vsi so bili z njo zadovoljni. Njeno delo je bilo takšno, da je morala večkrat na službeno pot s tovarišem direktorjem. Le-ta pa ji je začel kazati znake svoje čustvene naklonjenosti. Njej pa je bilo to zoprno, ima rada svojega moža in hčerko in ji drugi moški niti na misel ne pride. In če bi ji, potem to prav gotovo ne bi bil direktor, ker ji kot moški sploh ni všeč. To mu je, kolikor je mogla, obzirno in spoštljivo tudi povedala. Povedala pa je tudi svojemu možu. Direktor pa — ali je ni prav razumel ali pa se je hotel zavarovati: seznanil jo je s svojo ženo in naredil vse, da sta se spoprijateljili (kar ni bilo hudo težko, ker je žena ob svojih otrocih živela zaradi službenih potovanj, premnogih sestankov in sploh naporne službe svojega moža zelo osamljeno). »Vidiš, ničesar se več nimaš bati. Ljubila se bova preprosto pri meni doma, takrat ko gre žena k frizerju ali po opravkih! Nihče ne bo ničesar sumil,« je kar naravnost v pisarni povedal direktor. Takrat pa je v njej zavrelo, ni je več zanimalo, da se pogovarja z direktorjem, ampak je odgovorila kot ženska moškemu: »Ne, midva se ne bova nikoli ljubila! Niti pri tebi doma niti pri meni. Nikoli in nikjer!« »Še žal ti bo, punca,« je rekel direktor in pokazal na vrata. Od tistega dne je bilo narobe vse, kar je naredila. Direktor je že precej let gospodar (je, kakor se danes to čudno sliši!), dovolj časa je imel, da je okrog sebe zbral sodelavce, ki ga brez pogojev ob vsakem času in p0 vsaki zadevi podprejo, drugi so pa tiho, tako se dogaja, kar se pač dogaja. »Nisi prva niti zadnja,« je rekla kolegica, potem ko sta se o vseffl pogovorili. »Vse to sem sama, pa š® j. marsikatera tukaj, doživela. In kaj me je stalo? Nič, stari je petelin, ,0 vsi vemo pa tudi zelo hitro ga mine-Potem pa imaš mir za vse večne čase-In mimo službo!« Toda moja znanka tega ne bi prenesla niti z želodcem, kaj šele z razumom. Ostala je osamljena, čeprav vsi njeni sodelavci pa tudi direktor vedo, da je dobra delavka, žalostno, toda resnično: v majhnefl) kolektivu tega nihče noče povedati naglas. Kruhek je kruhek. Znanka je našla drugo delo. Drugje, kjer je edino merilo — delo. ’ prejšnjem kolektivu pa živijo lepo p° starem. DE življenje med poldnevniki 19. februarja 1977 stran 1 3 BITKA ZA SOODLOČANJE V VELIKI BRITANIJI Na nož ali v kompromis? delodajalci ostro nasprotujejo predlagani vsebini zakona o industrijski demokraciji, ki bi predstavnikom sindikata v upravnih odborih družb z več kot 2000 zaposlenimi omogočal enakopravnost v odločanju o temeljih poslovne politike in gospodarjenja V Veliki Britaniji so zagnali v'k in krik zaradi priporočila vladnega »Bulockovega komiteja« (po oxfordskem profesorju, ^ mu je predsedoval) o sprejetju ^akona o industrijski demokraci-l1’ to je sodelovanju delavcev v upravljanju podjetij. Komite so ustanovili že pred dvema letoma 2 nalogo, da zadevo prouči in Predlaga konkretne predloge za feformo sistema odločanja v mdustriji. V njen so bili pred-stavniki sindikata in delodajal-cev ter nekateri znanstveni delavci. ^ svojem priporočilu odbor Predvideva, da bi polovico čla-u°v upravnih odborov vseh uružb z 2000 in več zaposlenimi v°lil sindikat, drugo polovico pa delničarji. Obe strani bi nato skupaj izvolili neparno število »nevtralnih direktorjev«, ki bi v Primeru nesporazumov pravzaprav opravljali vlogo jezička na tehtnici. Komite utemeljuje radikalno reformo sistema odločanja v industriji z veliko koncentracijo proizvodnje in s težavami s sedanjim sistemom, ki je mnogo bolj oddaljen od delavcev in lokalnih skupnosti, ki jih ti sklepi prizadevajo, kot pa je to v drugih zahodnoevropskih državah. Poleg tega pa sedanji sistem ne daje upanja, da bi se britansko gospodarstvo lahko uspešno obnovilo. Delničarji so daleč od upravljanja, ki ga pravzaprav suvereno izvajajo profesionalni direktorji, lastniki pa intervenirajo šele potem, ko nastopi katastrofa. V poročilu je rečeno, da bi predlogi komiteja morali postaviti odnose med kapitalom in delom na nove temelje, ki bi zajeli ne samo upravljalsko osebje, ampak vse zaposlene. Tako bi zagotovili uspeh in rentabilnost podjetja. Če bi bili predlogi komiteja sprejeti, bi to pomenilo, da bi predstavniki sindikata enakopravno odločali o vsem, začenši pri investicijah in zapiranju to- varn do finančnih načrtov, združitve z drugimi podjetji, prodaje kaki drugi družbi, preusmeritve proizvodnje in spremembe tehnologije. Ta ukrep bi zajel 738 največjih družb s 7 milijoni zaposlenih. Delodajalci so to poročilo sprejeli kot »ekstremno in razbi-jaško«, njihovi predstavniki v komiteju pa so glasovali proti. Konfederacija britanskih indu-strijalcev noče razpravljati z vlado o priporočilih komiteja in jim ostro nasprotuje. Delodajalci pa so vseeno spoznali, da je na tem področju potrebno nekaj spremeeniti in se je potrebno zgledovati po ZR Nemčiji. Zato predlagajo, da bi izvoljene predstavnike delavcev z omejenimi pristojnostmi vključili v nadzorne odbore, s tem da bi uslužbenci prav tako imeli svoje predstavnike, medtem ko v odborih direktorjev, ki dejansko vodijo podjetja, ne bi bilo sindikalnih predstavnikov. NA POTEZI JE VLADA Zaradi vsega tega se je vlada znašla v zagati. Zaveda se, da je od podpore sindikatov odvisna njena politika odpravljanja inflacije. Minister za trgovino je v parlamentu izjavil, da je načrt o industrijski demokraciji bistven del laburističnega socialnega sporazuma s sindikati. Vlada se je obvezala, da bo izvedla radikalno razširitev industrijske demokracije. Po drugi strani pa načrti vlade za gospodarsko obnovo temeljijo na povečanju investicij in izvoza, kar pa seveda ne bi bilo izvedljivo brez sodelovanja kapitala. Ne ostane nič drugega kot počakati, kaj bo vlada ukrenila glede na priporočila omenjenega komiteja. Glede na oster odpor kapitala in slabost vlade v parlamentu je verjetno, da bo skušala najti takšno kompromisno rešitev, ki bi bila sprejemljiva tudi za kapital. M- T- TA TFriFNf \f J Politični vrtiljak tega tedna se je vrtel prav tako vztrajno kot prejšnje dni. Nekatere pisane podobe na njem so nam že znane, le da je zaznati nekoliko bolj rožnate barve. V mislih imamo okrepljeno diplomatsko ofenzivo za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar ZN Kurt VValdheim je v začetku tedna končal nekajdnevna politična posvetovanja s predstavniki sprtih strani. Če je VValdheim končal izmenjavo mnenj v Tel Avivu, ki je trenutno največja ovira za dosego razumne rešitve, pa je novi ameriški zunanji minister Vanče začel prav tam, kjer je najbolj vroče. Pravzaprav nekoliko begajo nasprotujoče si izjave. VValdheim je prispel v Tel Aviv z ugotovitvijo, da je pri arabskih voditeljih ugotovil dokajšnjo pripravljenost za mirno rešitev spora z Izraelci. Le-ti pa so generalnega sekretarja sprejeli zelo hladno in mu skrajno nediplomatsko povedali, da ZN ne priznavajo posredovalne vloge. Tik pred prihodom ameriškega zunanjega ministra pa so povedali, da so prav tako za mirno rešitev spora. Vsekakor gre za nekakšno »varovalno izjavo«, da ob odmevu VValdheimovih izjav ne bi bili videti preveč nepopustljivi. Na ameriško karto pa Izrael očitno igra zato, ker upa, da bo s posredovanjem VVashingtona več iztržil. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič se je ta teden odpravil na črno celino — na prijateljski T)bisk Tanzaniji, Zambiji in Madagaskarju. Njegovo potovanje in sam čas obiska zgovorno pričata o našem zanimanju za dogajanja na jugu Afrike. Zadnji trdnjavi apartheida — Južnoafriška republika in Rodezija napenjata vse sile, da bi čim bolj odložili neizogiben konec. Trdnjava belih rasistov se krepko maje pred upravičenimi zahtevami črne večine, ki se je bila pripravljena na pogajanja. Toda ob nepopustljivih in trmastih stališčih lana Smitha so se pogajanja v Ženevi razbila, Tanzanija, Zambija in tudi Namibija pa so se odločile nadaljevati oborožen boj. Miloš Minič se je odpravil v vzhodno Afriko, da bi iz prve roke slišal ocene o razmerah. Njegov obisk nedvomno pomeni ponovno potrditev naše moralne in tudi materialne podpore, ki smo jo dajali in dajemo narodom, ki se bojujejo za osvoboditev in samostojno, človeka vredno življenje. Omenimo še zadnja dogajanja na zeleni celini. Videti je, da so na obzorju novi odnosi med ZDA in Kubo. Pravkar se je iz Havane vrnil posebni odposlanec ameriškega predsednika Carterja Bingham in optimistično izjavil, da bosta Havana in Washing-ton v kratkem uredila že 17 let zamrznjene odnose. Obisk v Havani je bil bliskovit odgovor na izjave kubanskega voditelja Fidela Castra, ki je pred nekaj dnevi zelo pozitivno ocenil možnosti za končno ureditev odnosov. Povedati je treba, da odnosi med Havano in VVashingtonom pravzaprav nikoli niso bili povsem zamrznjeni. Zamrznjeni so bili pravzaprav le politični odnosi pa še tu je prihajalo do občasnih tajnih srečanj med ameriškimi in kubanskimi predstavniki. Gospodarski odnosi in interesi pa so vedno znali najti vrzeli v gospodarsko politični blokadi. BRANKO DOBRANIČ Bangladeš in razvojni problemi Pod pezo revščine Namesto parlamentarnih volitev — kampanja za sterilizacijo Ko je general Ziaur Rahman ob °ncu novembra lani prevzel oblast v , ^"^tedešu, ni okleval in se je takoj 0 1 odločnih ukrepov, ki mu jih je ovoljevalo pooblastilo na podlagi akona o izrednem stanju. Rahman te 2daj glavni administrator v deželi, te®j pa je imel predsedniški položaj ohamed Saje, ki je nameraval rzati oblj ubo in za ta mesec razpisati Psrlamentarne volitve. Stari politiki, JTmogi med njimi so se pogreznili v 0rupcije, so komaj čakali na spre-^stnbo in na bangledeškem prizo-nsču 50 kot gobe po dežju začele stranke. Teh je zdaj 56 in ® želijo sodelovati v parlamentarni 'ekmi za oblast. <^eneral Ziaur Rahman želi pre-C1h tak razvoj. Po njegovem k nenju ima dežela hujše probleme, 0 so volitve. Zato je za ta mesec Povedal namesto parlamentarnih 0 hev veliko kompanjo za steriliza-‘Jo moških in žensk. teme siromaštva je v Bangledešu 0 težko. Z dohodkom 70 dolarjev Prebivalca se država vsako leto bojuje za obstanek, za skromno preživljanje 80 milijonov ljudi, ki živijo na ozemlju, le nekoliko večjem kot polovica Jugoslavije. V tej državi, kjer se vsake 3 minute rodi 7 otrok, proizvodnja hrane pa se povečuje vsako leto le za dva odstotka, je vse podrejeno pravzaprav temu, kako zagotoviti ljudem kruh. Zaradi tega general Rahman in vojaška administracija želita za vsako ceno doseči politični mir in gospodarsko trdnost. Pri vsem tem je treba povedati, da so lani dosegli več pomembnih rezultatov. Devizne rezerve so povečali, inflacija je pod nadzorstvom, ceno riža in drugih živil so znižali, hrane je bilo v celoti več, narodni dohodek se je povečal, več milijonom ljudem pa so omogočili delo s kampanjo »delo za hrano«, da so dobivali redne obroke, ko so kopali prekope, studence, izsuševali zemljišča in opravljali podobna javna dela. Čeprav so lani pridelali 12 milijonov ton riža, pa bodo morali v Bangladešu dva milijona ton žit še uvoziti, da bi prehranili vse državljane. Zaslužki delavcev se najpogosteje gibljejo med 15 in 20 dolarji na mesec, pomanjkanje zdrave pitne vode je žgoč problem, (nujno bi morali skopati še 150 tisoč vodnjakov, globokih najmanj 60m), obdelovalna zemlja pa je tako razdrobljena, da na pridelovalca pride komaj 0,6 ha zemlje. Poplave so pogoste, ponekod s katastrofalnimi posledicami. Če bi se gladina morja zvišala le za pičlih lOcm, bi bil pretežen del Bangladeša pod vodo. General Rahman vztraja pri večji disciplini, bori se proti korupciji in za zmanjšanje naravnega prirastka, skuša s trdo roko poiskati vsaj začasen izhod iz velikih težav, v katerih je ta kmetijsko razmeroma bogata, v vsem drugem razen v naravnem plinu pa izjemno siromašna država. Ne smemo biti berači, stalno poudarja Rahman. Težko si je zamisliti, kako bo mogoče v doglednem času premagati toliko nakopičenih težav. P. V. kdo je kdo LEO TINDEMANS predsednik belgijske vlade Predsednik vlade Leo Tindemans je zelo ugleden politik majhne, a visoko razvite Belgije; človek, za katerega pravijo, da je nadvse hladnokrven in preudaren. Zato niti ni čudno, da je že nekaj let v političnem vrhu Belgije kot predsednik vlade. Že pred dvema letoma, ko je socialno krščanska stranka zmagala na takratnih parlamentarnih volitvah, so voditelja stranke označevali kot človeka, ki bo Belgiji prinesel spremembe. In res se je Leo Tindemans potrudil in poskušal uresničiti politični program svoje stranke; program, ki se zavzema za večjo samostojnost dveh velikih belgijskih narodnostnih skupin — Flamcev in Valoncev. Tindemans je predstavnik belgijskih Flamcev, ki že leta ugotavljajo, da imajo Valonci odločilnejše go-spodarskopolitične položaje v deželi. Očitno je torej, da narodnostna razdelitev v Belgiji še dolgo ne bo razrešena, zato je edina pot res večja samostojnost vsake od skupnosti in nujno medsebojno dogovarjanje. Pri tem dogovarjanju je Leo Tindemans imel pomembno vlogo in jo bo očitno imel tudi v prihodnje. Tisti, ki poznajo tega 55-letnega pravnika, pravijo, da bo nedvomno storil vse, da narodnostna nasprotja in interesi ne bi Belgijo razdelili v skupek sovražnih družbenopolitičnih skupin. Bržčas bo to predsedniku vlade tudi uspelo. Ne smemo namreč pozabiti, da uživa velik ugled tako med flamskimi rojaki kot tudi med frankofonskimi Valonci. db 5IROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI TEHNIŠKI PREDPISI ZA STROJNIŠTVO tehničnimi predpisi za strojništvo. Zaradi tega sta zveza strojnih inženirjev in tehnikov v Ljubljani in Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu združila svoje napore z namenom da izdata tehniške predpise za strojništvo, ko bodo sestavljeni iz dveh delov. V prvem delu bodo zajeti predpisi iz varstva pri delu. Ta knjiga obsega 17 predpisov. V drugem delu pa bodo tehnični predpisi o instalacijah, energetiki in transportnih napravah. Drugi del bi vključeval 34 predpisov. Obe knjigi sta prirejeni v obliki snopičev, ki obsegajo skupno več kot 550 strani s tekočim in predmetnim kazalom ter so vloženi v mapo z mehanizmom, tako da jih je možno zamenjati pri spremembah in dopolnitvah. Dopolnila bodo izhajala po potrebi v roku 3—5 mesecev. Predpisi so temeljito pripravljeni, pregledani ter bodo posebno uporabni za strojne inženirje, tehnike, tehnologe, projektante, konstruktorje, načrtovalce, vodilne in strokovne delavce ter varnostne inženirje in pooblaščene delavce za varstvo. Omenjeno gradivo - v obeh knjigah bo znatno olajšalo delo inženirjem in tehnikom v delovnih organizacijah pri sestavah njihovih metodologij za periodične preglede in preskuse delovnih priprav in naprav, metodologij za periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime, postopkov pri nabavi in uvozu delovnih priprav in naprav ter v vezi s tem pri sestavljanju pismenih izjav, strokovnih ocen in ocen varnosti, kakor tudi pri urejanju ostalih vprašanj varstva pri delu. Knjigo lahko naročite na Zavodu SR Slovenije za varstvo pri delu, Ljubljana, Bohoričeva 22a. sprašujete ^dgouarjamo Prosim za odgovor na naslednje vprašanje: V sosednji delovni organizaciji dobivajo dodatek za omejevanje fluktuacije vsi zaposleni, v naši temeljni organizaciji pa nihče, čeprav ugotavljajo še večjo fluktuacijo, kot jo imajo pri sosedih. Ustrezna določila sindikalne liste 1977 se mi zdijo nejasna in nepopolna, zato bi rad vedel, kaj naj storimo, da bo najbolj prav! M. M. — LJUBLJANA V. d. predsednika Odbora za samoupravno sporazumevanje o dohodku in delitvi osebnih dohodkov pri RS ZSS Emil Šuštar je odgovoril takole: Vprašanje je preveč splošno, da bi lahko svetoval, kako ravnati, da bo najbolj prav! Vsaj načelno pa nanj vseeno lahko odgovorim. Če torej imajo v sosednji organizaciji dosledno izvedeno delitev po delu, ni nobene potrebe, da bi imeli tudi dodatke za omejevanje fluktuacije. Sindikalna lista 1977 jih sicer še dopušča, vendar ne vsem poprek, ampak le na tistih delovnih mestih, kjer dejansko prihaja do velike in za zdaj še nerešljive fluktuacije. Znano pa je, da prav urejene delovne razmere in delitev po delu bistveno vplivajo na vzdušje v kolektivu in na zvestobo oziroma občutek pripadnosti organizaciji združenega dela. NAPAČNI NA ZATOŽNI KLOPI Nepoučeni ljudje radi zatrjujejo, da so športni potapljači in podvodni lovci glavni krivci, da je življenje v našem morju iz leta v leto bolj revno. Nepoučeni pravimo zato, ker tiči zajec v povsem drugem grmu, ki s prvim nima prav nobene zveze. Marsikoga bi lahko postavili na zatožno klop, le športnikov ne! Res je sicer, da je tudi v našem morju manj življenja, kot ga je bilo pred desetletji. Vendar za to niso krivi ljubitelji potapljanja in športnega ribolova. Minili so namreč časi, ko je lahko skoraj vsak, ki je znal plavati, nekaj ulovil. Danes je povsem drugače: treba se je potapljati tudi dvajset in več metrov, da sploh še vidiš kaj »poštenega«, glede plena pa so tudi za najsposobnejše potapljače nastopili slabi časi. Življenja v morju je torej res manj, kot ga je bilo pred leti. In kdo je » kriv« za vse to, če se sploh lahko tako vprašamo? Kdor malo pozna morje in Življenje na morju, pozna tudi odgovor: tisti, ki od ribolova Živijo, ki z ribami pridno zalagajo hotele, gostišča in ribjo tržnico. Vsi ti, in teh na naši obali ni malo, lovijo na najrazličnejše načine, ob vsakem letnem času, podnevi in ponoči, z lučjo in brez luči, ob petkih in svetkih. Lovijo in praz- -nijo morje, kadar se jim zljubi, za celoletno dovoljenje pa morajo odšteti toliko, kot morajo podvodni lovci za nekaj ur potapljanja! Po drugi plati pa je zelo veliko omejitev za športne potapljače in podvodne lovce. Vsako leto več! Za ribolov moraš imeti drago dovoljenje, lov je dovoljen le podnevi in še, to samo na določenih mestih, teža ulova je omejena, lov je dovoljen samo šest mesecev na leto, itd., itd. Rezultati vsega tega so znani: sredi poletja, ko je na morju največ ljubiteljev potapljanja in podvodnega lova, ulove domačini s svojimi . mrežami, vršami, trnki, ostmi in ne vemo s čim še vse, v enem samem dnevu veliko več rib kot vsi podvodni lovci skupaj v vsem poletju! Res je, plen podvodnih lovcev že leta sploh ni več omembe vreden. Morje praznijo poklicni ribiči. Ti love vsak dan, vedno in povsod, medtem ko je športnim potapljačem dostopen le ozek pas morja ob obali, tam, kjer je voda globoka le nekaj metrov. Kljub temu pa na naši obali ne vedo več, kaj bi še storili, da bi dokončno pregnali ljubitelje tega športa. Pač, nekateri menijo, da bi kazalo prepovedati uporabo zaščitnih oblek. Pravijo, da bi potapljače zeblo v vodi in ker bi bili v vodi manj časa, bi bila »škoda« temu primerno manjša. Slišati pa je še bolj učinkovite predloge: povsem prepovedati uporabo zaščitnih oblek in dovoliti potapljanje in lov le v zimskem času! Seveda je takih in podobnih osnutkov novih predpisov, ki naj bi dokončno opravili s »škodljivo« športno dejavnostjo, še več: Kaj se bo iz tega rodilo ne vemo, zagotovo pa lahko trdimo, da bo v vsakem primeru v našem Jadranu rib iz leta v leto manj. Je pač vse več ljudi, ki siromašijo naše morje zaradi denarja, zato, da lahko živijo. Torej, v katerem grmu tiči zajec? V tistem, po katerem danes nekateri tako vneto brskajo, gotovo ne! In če ni v tem, bo zelo verjetno v drugem. Morda celo v kakem tretjem...? A. ULAGA V CERKNEM BODO ZGRADILI ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER Besede postajajo dejanja Osrednji športno rekreacijski center na Cerkljanskem bo imel poleg dvorane še plavalni bazen, igrišča za tenis, mini golf, balinanje, odbojko, košarko...___________________________________________ Že pred leti so v največji delovni organizaciji na Cerkljanskem v tovarni elektrotermičnih aparatov Eta poskušali z organiziranimi oblikami oddiha in rekreacije zaposlenih, vendar so bila vsa prizadevanja zaman. Na bolje se je spremenilo šele pred dobrim letom, ko so dvakrat tedensko organizirali ure rekreacije, na katere prihaja vedno več delavcev. »Sicer pa to ni vse«, pripoveduje Milan Turk, eden najbolj prizadevnih športnih delavcev in predsednik osnovne sindikalne organizacije TOZD Plošča OZD ETA. »Vsako leto organiziramo tekmovanja med temeljnimi organizacijami v kegljanju in šahu, udeležujemo se vseh večjih sindikalnih tekmovanj v idrijski občini, ob vsakoletnem prazniku tovarne se delavci pomerijo v številnih športnih panogah... Mar ni to dokaz, da so napori peščice športnih zanesenjakov obrodili sadove?« ŽELJA — ŠPORTNO DRUŠTVO Za športno življenje na Cerkljanskem je značilna precejšnja razdrobljenost. Klubov, ki jih finančno podpira ETA, je sicer nekaj, vendar jo vsak ubira po svoje. Poleg smučarskega društva imajo v Cerknem še košar-, karski in balinarski klub ter žensko in moško rokometno sekcijo. Nekateri med njimi so doslej z uspehom nastopili v različnih ligaških tekmovanjih. Ker pa so v njihovih vrstah tudi delavci tovarne ETA, so delegati osnovnih sindikalnih organizacij v tovarniški konferenci začeli razmišljati o ustanovitvi svojega športnega društva. Razlogov za to je bilo več... »Pod okrilje tovarniškega športnega društva bi tako prišli vsi klubi, ki že nekaj časa delajo, z združenimi sredstvi temeljnih organizacij pa bi lahko ustanovili še nekaj sekcij, predvsem pa poskrbeli za večjo množičnost na področju organiziranega oddiha in razvedrila«, poseže v pogovor • Ernest Podobnik, predsednik sindikalne konference ETA. Zamisel o ustanovitvi športnega društva ETA je prišla ob pravem času. V Cerknem namreč mislijo v prihodnjih letih zgraditi športno-rekreacijski center, ki ne bi služil samo delavcem podjetja ETA, pač pa vsem krajanom. NAJPREJ PLAVALNI BAZEN Z načrtom o gradnji osrednjega športno-rekreacijskega centra na Cerkljanskem nas je seznanil Milan Turk: I. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SINDIKALNIH DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE USPELA PREMIERA Minulo nedeljo so bile pod Vitrancem v Kranjski gori in na belih poljanah pod Martuljkovo skupino L zimske športne igre Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Organizator tekmovanja je bil republiški odbor tega sindikata, izvajalec pa popularni TRIM servis iz Ljubljane. Čeprav je ob koncu tedna v Kranjski gori, ki jo obišče na tisoče in tisoče smučarjev iz vse Slovenije pa tudi iz drugih republik, najteže organizirati množično tekmovanje, so se organizatorji odločili prav za nedeljo. »To je bila edina možnost, da smo lahko privabili na sneg predstavnike vseh devetih dejavnosti. Šlo nam je predvsem za množičnost in seveda manj za rezultate. Sodimo namreč, da moramo storiti za rekreacijo naših delavcev čim več, obenem pa se zavedamo, da se bodo naši napori obrestovali le v primeru, če se bomo lahko pohvalili z množično športno dejavnostjo. Prvih zimskih iger se je udeležilo 452 ljubiteljev zimskega športa. Prijavljenih je bilo sicer nekaj več tekmovalcev, vendar smo z udeležbb vseeno zelo zadovoljni...«, nam je po tekmah dejal Ivan Slamnik, predsednik republiškega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije in pokrovitelj iger. Že podatek, da so se vabilu za srečanje na snegu odzvali predstavniki vseh devetih dejavnosti, pove mnogo! V Kranjski gori smo videli celo slovenske pomorce in predstavnike Luke Koper. Skratka, ko so pritekli v cilj še zadnji tekmovalci in je bilo iger tako rekoč konec, so si organizatorji zadovoljno oddahnili. Pripombe? Niko Štravs (ŽG) je osvojil v kategoriji C odlično 5. mesto. »Pravzaprav jih je bilo zelo malo...«, nam. je pripovedoval Ivan Slamnik. »Nekateri z višjimi startnimi številkami so se pritoževali nad razmehčano progo. Razumljivo, prvi so imeli boljše tekmovalne pogoje, toda vedno je tako. Sicer pa pravimo, da je važna udeležba, rezultati pa mnogo manj, zato tudi hude krvi zaradi mehke proge ni bilo preveč. Drugo z drugim: tekmovanje je lepo uspelo, za kar gre seveda zasluga tako organizatorjem kot tudi nastopajočim, ki so svojo nalogo vzeli prav tako resno...« Še glavni rezultati: Veleslalom: Ženske A: 1. Nada Pintar CT (48,6), 2. Minka Kuščar CT (49,3), 3. Stanka Rižnar (54,2); Ženske B: 1. Justina Pukl ŽG (47,5), 2. Maja Kramar CT (47,9), 3. Jana Arman BT (50,5); Veteranke: 1. Marija Leskovšek CT (67,1), 2. Breda Prešeren CG (69,7), 3. Metka Orešič PTT (160,0); Moški A: 1. Peter Melinc CG (45,68), 2. Stane Štefančič CT (47,19), 3. Alojz Kemperle CT (47,36); Moški B: 1. Marjan Manfreda ŽG (50,94), 2. Janez Potočnik CT (51,73), 3. Jože Šturm ŽG (5.3,53); Moški C: 1. Jože Juvančič CG (40,55), 2. Janez Bergelj PTT (42,04). 3. Brane Smrekar ŽG (42,22); Veterani: 1. Marko Porenta BT (45,0), 2. Ernest Stoklas CT (47,4), 3. Rudi Ocvirk CG (47,4). Teki na smučeh — 3 km: Ženske A: 1. Tatjana Korelc ŽG (15:45); Ženske B: 1. Jožica Sepohar Inex (13:10); Veterani: 1. Srečko Štern ŽG (10:20), 2. Konrad Miler ŽG (10:24), 3. Srečko Kocbek ŽG (11:07); Teki na smučeh — 5 km: Moški A: Franc Štirn PTT (18:30), 2. Roman Blaško CT (18,42), 3. Milan Grah CG (19,31); Moški B: 1. Franc Beras ŽG (16:05). 2. Vinko Bergant ŽG (17:26), Niko Šinkovec BT (17:26), 3. Milorad Guzina PTT (17:48); Moški C: l. Franc Potočnik ŽG (15:52), 2. Ivan Čič PTT (17:27), 3. Janez Tišov ŽG (18:32). »Hkrati z gradnjo objektov družbenega standarda, med katere sodijo predvsem stanovanjski bloki, vrtec, zdravstveni dom, ceste, otroška igrišča in lani zgrajeni delavski dom, naj bi Cerkno sčasoma dobilo tudi prepotrebne objekte za množično športno rekreacijo. Krajevna skupnost je v sodelovanju s Projektom iz Ljubljane že pripravila dve varianti načrtov. Po prvi bi v središču Cerknega ob potoku Cerknica zgradili športno dvorano in bazen, po drugi pa bi bil bazen ob novem delavskem domu, ob športni dvorani pa bi zgradili še nekaj igrišč za tenis, mini golf, balinanje, odbojko, ! košarko itd.« Po sedanjih ocenah bi celotna investicija veljala 14.200.000 dinarjev, gradnja osrednjega športno-rekreacijskega centra, doslej prvega ne samo na Cerk; Ijanskem, pač pa v vsej idrijski občini bi potekala postopoma. »Že letos naj bi začeli graditi bazen. Prednost pred gradnjo drugih objektov v centru naj bi bazen dobil tudi zato, ker ob Cerknici še niso urejena vsa zemljiško lastniška razmerja. Sredstva za gradnjo bi zbrali s pomočjo naše delovne organizacije, temeljne telesnokulturne skupnosti Idrija, krajevne skupnosti in z bančnimi krediti.« Toda to je le en objekt v centru...,« nadaljuje Milan Turk-»Športna dvorana bo imela 600 sedežev in 1500 stojišč. Dvorana ne bo namenjena samo športnikom, pač pa tudi za vse večje družbenopolitične in kulturne prireditve, za koncerte, gledališke predstave... Skratka, želimo, da bi v njej sleherni od 6000 naših krajanov našel nekaj zase... Saj sedaj v Cerknem nimamo večje dvorane za najrazličnejše družbene, kulturne in športne manifestacije«. Sodeč po tem, kar so nam pripovedovali marljivi sindikalni in športni delavci OZD ETA, lahko rečemo, da so po dolgih letih tudi na Cerkljanskem dokončno obračunali z miselnostjo, češ, kaj nam bodo šport-no-rekreacijski objekti, ko imamo vsi streho nad glavo pa delavski dom... Očitno je, da je bilo takih, ki so nasprotovali gradnji objektov za organizirano preživljanje oddiha in rekreacije tokrat zelo malo! L VIRNlK MUTA _____________________ Olimpiada v malem Na Kaštivniku na Kopah je bila tako rekoč olimpiada v malem. Organizirali so jo športni delavci delovne organizacije Tovarne Gorenje na Muti. Kar 57 tekmovalcev iz vseh temeljnih organizacij in skupnih služb se je pomerilo v veleslalomu. Tekmovali so v dveh starostnih skupinah. Med mlajšimi je dosegel prvo mesto Branko Gregl, drugo Jože Kota in tretje Ivan Klimež. Med veterani, ki po kvaliteti in časih sploh ne zaostajajo kaj prida za mlajšimi, je prismučal prvo mesto Janez Osrajnik, sledil mu je Tone Bijol in za njim še Metod Praper. Srečanje je bilo skrbno pripravljeno in že po tradiciji dobro obiskano. Tudi gledalcev ni manjkalo, ki so prišli spodbujat svoje sodelavce. K temu naj še dodamo, da je športna rekreacija v tej delovni organizaciji dokaj dobro organizirana. Precej članov sodeluje v krajevni organizaciji strelcev in drugih športnih dejavnostih. V tej zimsko športni sezoni bo na Kopah na Pohorju še tradicionalno zimsko športno srečanje delavcev Gorenja Mute, Peera Slovenj Gradec in Gorenja Velenje. Skratka, olimpiada v malem. kw KOPER V počastitev 8. marca Tudi letos je razpisala komisija za šport in rekreacijo pri Kraško-oblanem svetu ZSS Koper tradicionalno športno tekmovanje žensk v počastitev 8. marca. Predstavnice delovnih kolektivov bodo tekmovale kar v šestih športnih panogah: v kegljanju, namiznem tenisu, odbojki, rokometu, streljanju in v šahu. Vsa srečanja bodo ob koncu tega meseca, najprej pa se bodo začela tekmovanja v odbojki in v streljanju. Zanimivo je, da so delovne organizacije prijavile največ ekip za tekmovanje v kegljanju (trideset), kar dokazuje, da postaja ta športna panoga vse bolj priljubljena tudi na slovenski obali. Škoda le, da tudi tu ni dovolj kegljišč in da so najemnine precej visoke. RADOVLJICA____________ Smučanje, plavanje... V organizaciji TVD Partizan Gorje in pod pokroviteljstvom občinskega sveta ZSS, bo v nedeljo, 27. februarja, v Gorjah letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih, Ženske bodo tekle na tri, moški pa na šest kilometrov dolgi progi. Moški bodo razdeljeni v pet starostnih skupin, ženske pa v štiri skupine. Organizatorji so se odločili, da bodo prijavljeni kategorizirani tekmovalci in tekmovalke nastopili le za posamično uvrstitev in da se njihove uvrstitve ne bodo upoštevale v končni ekipni razvrstitvi osnovnih sindikalnih organizacij. Tradicionalno občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki ga bo letos organiziral SK Bohinjska Bistrica, pa bo na smučiščih na Kobli v soboto, 19. marca. Če na Kobli ne bo dovolj snega, bo tekmovanje na Voglu. Še to: komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS namerava ob koncu marca ali v začetku aprila organizirati v kopališču hotela Grajski dvor v Radovljici plavalno šolo za vse tiste člane osnovnih organizacij sindikata, ki še ne znajo plavati. I. V. KRANJ____________________ Lokostrelci v Exotermu Očitno doživlja lokstrelstvo zadnje čase velik razmah. Vsi tisti, ki so spoznali ta šport, so se zanj navdušili, saj je razmeroma cenen, obenem pa tudi zelo mikaven. To so med prvimi v Sloveniji spoznali v Kemični tovarni Exoterm. Zaradi velikega zanimanja članov kolektiva so pred nedavnim pri osnovni organizaciji sindikata ustanovili lokostrelsko sekcijo, poleg tega pa je tovarna prevzela pokroviteljstvo nad lokostrelskim klubom Kranj, ki se je preimenoval v LK Exoterm. Klubu je že ponudila pomoč krajevna skupnost v Naklem. Tako bodo kranjski lokostrelci že v kratkem uredili strelišče na travniku v Želinu pri Naklem. I. V. KAMNA GORICA Poštarji na snegu Pod pokroviteljstvom sindikalne organizacije PTT in v organizaciji sindikata TOZD TT je bilo v Kamni gorici letošnje tekmovanje delavcev PTT podjetja Kranj v veleslalomu. Prvenstva gorenjskih poštarjev so se udeležili tekmovalci in tekmovalke iz vseh temeljnih organizacij združenega dela, najbolj uspešna pa je bila TOZD TT. Kljub slabemu vremenu so prizadevni organizatorji odličn0 opravili svojo nalogo. Rezultati — ženske: 1. Ovniček (TOZD Kranj), 2. Valand (TOZ*7 Radovljica), 3. Jerovšek (TOZD Kranj), moški nad 40 let: 1. KejžA (TOZD Škofja Loka), 2. Bavdek (DSSS Kranj), 3. Pleško (TOZP Škofja Loka), od 30 do 40 let: f Tušek (TOZD TT), 2. Goriča'' (DSSS Kranj), 3. Kozjek (TOZP TT), do 30 let: 1. Galjot, 2. Medved’ 3. Beton (vsi TOZD TT). Najboljšim so ob koncu tekmova nja podelili pokale in diplome, nal starejši udeleženec tekmovanja Ahačič pa je dobil »gabrov poka ‘ kot simbol trdnosti in vztrajnosti- I. V’ 1 * "'''”‘"'”flflflTOfflTTniWrrFnTnT!TTTnTTTnTTnTTTTT^^ DELAVSKO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO V LJUBLJANI 1871- 1874(IIJ li! Piše: Jasna Fischer POOSTREN policijski nadzor v ^ranjski deželni predsednik je svojem poročilu notranjemu '"istru na Dunaj 14. aprila 2. leta ugotavljal, da je druš-veno življenje z Wagnerjevim Pohodom v Ljubljano zelo oži-sk ° ^rV' Kur|čev in Wagnerjev uPni nastop je bila proslava P^e obletnice ustanovitve Ijub-janskega delavskega izobraže-a'nega društva 22. oktobra leta, na kateri sta imela avnostna govora. P° ohranjenih arhivskih okumentih in časopisnih poro-Clhh je videti, kot da Kunc in njegovi somišljeniki niso naleteli "a aobeno resnejšo opozicijo v ruštvu. Da ta podoba ni resnič-na> dokazujejo dogodki, ki jih je ?P^°2il občni zbor delavskega 0 niškega in invalidskega druš-^a 10. marca 1972. leta. Na tem 0 enem zboru so po pravilih , štva volili nov odbor. Predložni sta bili dve kandidatni listini ~~ Prvo je predložil odbor delavnega bolniškega in invalidskega ruštva, drugo pa delavsko izo-raževalno društvo. Že pred ^°litvami je nekdanji predsednik elavskega izobraževalnega ruštva Arko nastopil proti kunčevi listi, češ »da je na njej c zastopnikov pokvarjenih -tenc’ i'11 danes ves vzgoj eni biH •0bsoia«. Z večino glasov so’ Dr kandidati, ki jih je L, .?8al odbor delavskega oiniskega in invalidskega druš-Va- Tako je bil za predsednika ZVoljen Albin Arko, za njego-^a namestnika pa Karel Rut-vng> ki sta bila oba znana kot h^eta Pristaša Schultze-Delitsc-ega načela samopomoči. Unc je 24 marca v imenu 29 1 an°v delavskega bolniškega in 2g idskega društva ter nato še ,niarca v imenu delavskega Pri razevainega društva vložil p ljubljanskem magistratu yortvSt zarac^' nepravilnosti pri de ■' a^' ^rotest je utemeljeval z j Jstvom, da je bilo izvoljenih le P ne> kot določajo društvena r ayila, 20 članov odbora. Očital > da so bili predsednik, njegov vodnik, blagajnik in računo-dja izvoijeni skupinsko in ne tve am*^no' Poudaril je, da druš-jp na Pravila določajo, kako noj3 k’1* vsaj dve tretjini članov d ega odbora, torej 14, člani dr..aVske8a izobraževalnega devS Va’ *zv°ljenih pa je bilo le tud et' Opozoril je, da je glasoval ter 1 en nečlan v imenu 28 članov, oddPOdvomil v število pravilno zahta-k glasovnic. Zato je Kunc jo reva^da se volitve razveljavi-tgj. azP^ej° nove, društvi pa do jev^ri.dPravlja stari odbor, ki ga Sar^dl njegov somišljenik Franc dobl|da^evanje je ta spopad delav u3 ret*nem občnem zboru društva! s izobraževalnega doD: z->- marca. Kunc je v je že^n 0^swille poročal, da se osmih ždzborom zbrala skupina nalog C auov društva, ki naj bi po P°skuš ,nem^v°',iberalne strani na Sok313 društvo spet postaviti saition U ^e-Delitschevo načelo kandidat^°C’. in določila svoj° -1 "o listo za volitve v društv« 110 ksto za volitve v tVah doh!,°f0r’ ki pa ie na voli' je na 0hblla 'e nekaj glasov. Kunc S° bile 0rU- P°novil obtožbo, da skega u ^'rive za odbor delav-društva ° H^^epa in invalidskega Prevara, ter zahteval od prisotnega magistralnega svetnika Gutmanna jasen odgovor. Gutmann je pojasnil, da »so volitve bile nepravilne, dosežene samo z vplivanjem na člane in sumničanji proti delavskemu društvu.« V nadaljnjem poteku zbora Kunčevi nasprotniki niso dobili podpore in je tiskar Riit-ting, namestnik predsednika delavskega bolniškega in invalidskega društva, vrnil člansko izkaznico delavskega izobraževalnega društva. Oporišče svojega dela so Kunčevi nasprotniki prenesli v delavsko bolniško in invalidsko društvo in vse leto 1972 je potekalo v znamenju njihovih prizadevanj, da se otresejo vezi z delavskim izobraževalnim društvom. Vsa Kunčeva prizadeva- nje, ki je takrat zajelo Ljubljano, sta spodbudila kranjskega deželnega predsednika Wurzbacha, da je poslal ljubljanskemu županu Dežmanu opozorilni dopis, v katerem ugotavlja, da »zasluži v zadnjem času tudi v Ljubljani živahno gibanje v delavskih okrožjih vso pozornost oblasti. To ni važno samo v državno-po-licijskem oziru — temveč mora zbuditi zanimanje tudi s stališča javne varnosti, torej postaja tudi predmet lokalne policije«. Zato ga prosi, da posveti posebno pozornost delavskemu gibanju in mu takoj sporoči, svoje ugotovitve. Obenem ga opozarja, da nosijo člani delavskega izobraževalnega društva posebne znake, nekateri pa celo nekakšne uniforme, ki naj bi jih po njegovih informacijah dobili z Dunaja. Rezultat tega poostrenega policijskega nadzora je bila poli- Pravila delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani n j a, da doseže z njimi dogovor in spravo, so propadla. Volitve 10. marca 1972. leta so ostale veljavne in društvo je vodil odbor pod predsedstvom Albina Arka in Karla Riittinga. Dokončno je bil spor rešen šele v aprilu 1873. leta, ko je deželna vlada potrdila spremembo pravil. Delavsko bolniško in invalidsko društvo ni bilo več podružnica delavskega izobraževalnega društva, ampak je postalo samostojno in neodvisno. Uradno to ni bila več delavska bolniška in invalidska blagajna, čeprav tega imena že od leta 1871 niso več uporabljali. Kljub tem pretresom in idejnim razčiščevanjem je delavsko izobraževalno društvo v marcu 1872. leta štelo že 162 članov, do konca meseca julija pa je pristopilo še več kot 250 novih. Hiter napredek društva — v letu dni se je število članov povečalo kar za štirikrat — ter stavkovno giba- cijska prijava Matije Kunca mestnemu delegiranemu sodišču, da je nezakonito sklical delavsko zborovanje, ne da bi ga poprej prijavil, tako da je prekršil paragraf 2 zakona o zboro-valni pravici. Magistralni svetnik Ludvik Perona je namreč 22. junija odkril, da je Kunc sklical shod tesarjev, ki so prav takrat stavkali, in nekaj članov delavskega društva. Perona je zborovanje razpustil kljub Kunčevim ugovorom, da sploh ne gre za delavski shod, da je hotel novim članom, ki so takrat pristopili k društvu, le predavati o namenu in koristi delavskih društev, to pa je utemeljeval s trditvijo, da mu to dovoljujejo društvena pravila. Kunc je bil zaradi tega prekrška obsojen na desetdnevni zapor. Dejal je, da se bo pritožil proti tej sodbi, vendar ni podatkov, ali je pritožbo tudi res vložil. Verjetno je 'Kunc kazen tudi odsedel. Kar ugrizni, nič se ne boj! Saj nas bo tovarna prav kmalu spet »obdarila« s svojimi odplakami... Karikatura: I. Antič Dobil sem stanovanje in se končno rešil honorarnega dela. Tebi ga dajem v najem... Karikatura: M. Aiaševič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 2. marca 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 7. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. špc*TmiK( SITCWtH)E ZATTOM smvENskj PiSATen C,JARA SO-SPOM*) DoKToR, Reka 0 rtLAUC.it l, Pritok, sune ii&A ZA tlErčUlt DEL IMENA CEVLONA . LAUK/S Molli UA*. INKoi/SIlI VlASAfL VEUUO1E-XE«0 V tuaonzu Sujv.mesto, cjatsousiA- 'J0VILI tW ilDMAiO S PREMINIT NJEjtRgM- ^ACEI/W)E rANTA^r tLoMPVM ALEKSEJA TblsTPZA SESTAVI IL N.R . TEfiSU 06-PMAIIKV STnleh V&1LU DEL ObSAZft PRISTANI-Ste V IZRAELU SAŠA ŠftUTL m«to v Si,ob rtouzj , Pseo-TvgA HUL?Akm fc>l>Ot>WA SC6KJA -tASTUNA ZVEZNA DR2AVA V ZDA tone. , NERAUC su&touno ZNAN niiO-ZSHSIU KO- lesar (TOMI IZUMRLA Motu ?Otoe>-VATriCAz MEZ0M). FPB&JDekm ZA suilbo PfUPRAVAZA STISKANJE NIZOZEMSKE VozniK C-UtŠE Gora nad Postojno s tv oMiajniVo iwmN rERcR.t*SNL VAmmi fcMV&A, tNLHAL Teroa 36fwiNA V Steni Soss imelven CELIN ARAfeSlU 3EEKC DEL PDRIŠTJA rbza v ESIPTLI iRlRAtiNlK. NAROIJA V STAR.! LACIJ | MILF1NO mi jmcvi JMRuH PRI sr-tiBLjAim omental ureluA mera konec! # molitvi lamkakd- VlNAfAlV REVSOUA PEpluniKA JUŽNO ArtH. KAMELA nravo- SLOVJt ZVEZNA DRŽAVA V ZJ>A na5 VODITELJ Tt LOBIJE Prvine. STAROST UDAtmoji PESNIK PRVAK VRSTA mamila POtStEMEU-5 U-HODNIK TANTAL fiRCRHR VELIKO TINSKO JEZERC? ITALIJA ZDRAVILO PROM MALARIJI OČESNA mreSnica ORIENT". ALZDHODIi PI7ACA RADIOAK- TIVNA PRVIMA CIMOSOV AVTO Tanka tkaninA Subotica VRVtA TISKA UMETNI slU IZDELKI IZ KAflE&U NE PENI0 SIM® IME ZA KMETA SKUPEK. ENAKILt CELIC. V 1FIPZLI IN60UC MTITDnI SVETPUlJ, U NASIMIe .»RBIRCKtt UDA IN IRJE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 5 Karantena, Ina Seidel, stvarnost. San, Ve, larfa, Ines, Tamara, NT, IK, Anina, gopak, Morana, Emil, Nisa, CN, rak, Jošt, pet, žrtev, Alpe, alonža, star, Tisa, kletev, entlanje, ŠE, IH, ave, Pirej, sad, nagovori, Tripolitanec, Itrij, banana. Izžrebani reševalci križanke št. 5: L nagrada, 200 din: Rozika Bale, 68297 Šentjanž 2-a; 2. nagrada, 150 din: Minka Podmenik, Novi log 15, 61430 Hrastnik; 3. nagrada, 100 din: Janez Petkovšek, Sušnikova 2, 61360 Vrhnika. Nagrade bomo poslali po pošti. Delo in trud, rezultate in delovne razmere naših gozdarjev poznamo. Kako pa živijo in ustvarjajo njihovi poklicni delovni tovariši na severu Evrope, v širjavah gozdov Sovjetske zveze? Delegacija Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije, ki je lani obiskala Sovjetsko zvezo, si je med drugim ogledala tudi eksploatacijo gozdov in predelavo hladovine v Kresteckem lespromhozu (po naše bi rekli: gozdno-lesnopre-delovalni kombinat) v novgoro-rodskem področju. Gostitelji so poudarili, da njihova organizacija v bistvu predstavlja tipičen način gospodarjenja, izkoriščanja in primarne predelave lesa iglavcev in listavcev v njihovi državi. Razlike so le v pogojih eksploatacije glede na značaj tal — zamočvirjen ali suh teren, vrste drevja, ki prevladuje in čemur je prilagojena tehnologija dela. Za nas, ki večjih kompleksov ravninskih gozdov skoraj ne poznamo, so prvo presenečenje pomenili skoraj kvadratni kilometer veliki kompleksi gozda, ki jih izsekajo do golega. Nato pustijo približno enako velik kompleks kot varovalni pas in — golosek se ponovi. Tak način dela seveda omogoča izjemno visoko produktivnost: na delavca v izmeni posekajo tudi 110 in več kubičnih metrov lesa v izmeni! Čeprav ne bi obnavljali gozdov, seveda pa jih, bi jim zaloge zadostovale za vsaj 95 let! Pravzaprav pa gozda, v katerem prevladujejo smreka, trepetlika in topol, niti ne sekajo, ampak ga strojno podirajo, strojno zlagajo in nakladajo debla na tovornjake in jih odvažajo v predelovalni obrat, kakšnih 30 kilometrov daleč. Pose- kani les zvečine predelajo v celulozni in žagani les. Takrat, ko so bili na obisku naši gozdarji in lesarji, so se njihovi sovjetski tovariši v gozdu borili z največjimi težavami. Teren, kjer so sekali, je močviren in povzroča veliko težav pri gradnji začasnih gozdnih poti. »Ko je dvajset ali več stopinj mraza,« je veliko laže, je povedal vodja gozdarjev, glavni inženir Vjačeslav Konstatinovič Aljošin. »Takrat ni treba graditi komunikacij, vozimo po celem, eksploatacija je hitrejša in cenejša. Da pa delavcev ne bi zeblo, se po vsakih 50 minutah dela za deset minut ogrejejo v posebnih, v ta nemen prirejenih premičnih hišicah.« Sovjetski gozdarji so se samo nasmehnili, ko smo jim povedali, da pri petnajstih stopinjah pod ničlo delo v gozdu pri nas zamre. Pokazali pa so veliko zanimanje za naše razlage, da pač letni fond ur porabimo v času, ko v naših razmerah v gozdu sploh lahko delamo, da je proizvodnja še donosna. »Kakor pač kdo more,« so komentirali, »glavno je, da bi še Kadar je gozd pravzaprav močvirje, vanj vodi »lesena cesta«. Sestavljajo jo prenosni elementi, sestavljeni iz treh grobo obžaga-nih, kakšnih pet metrov dolgih in na koncu okovanih brun. Vsake tri ali štiri leta elemente zamenjajo z novimi dolgo šumeli gozdovi, vaši in naši.« S tem smo se vsi strinjali. Nato pa je stekla beseda o strokovnih opravilih, tako da je čas obiska vse prehitro minil. Tekst in foto: MILAN GOVEKAR Ena izmed značilnosti tehnologije predelave lesa, ki so si jo ogledal* slovenski gozdarji in lesarji pri tovariših v Krestcih, je tudi to, da »romajo pod nož« kar neokleščena debla. Hlodovino z mostnimi žet' javi dvigajo s tovornjakov in jo skladajo v »medveda« — globoko kori' to, v katerem se debla tarejo med seboj in tako odpada vejevje. Grob« okleščena debla hiravlični trakovi potiskajo proti krožnim žagan1: spotoma pa delavec z električno cirkularko požaga še zaostale veje al' grče S takšnim strojem, ki ima hidravlične roke v obliki dvojnih čeljusti in vgrajeno motorno žago, tudi pol metra debela smreka ali do trideset metrov visok topol pade prej kot v štirih minutah. Stroj pa požagano drevje tudi zlaga na kupe, od koder debla spet z drugim strojem kar v šopih nalagajo na tovornjake »Pozabljena« debla z goseničarji zvozijo na začasna nakladališča, potem pa tovornjak z lastnim dvigalom1,1 naenkrat naloži ter odpelje tudi po trideset kubikov lesa HUMORESKA Komisija za družbenopolitično izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu v Bistrem potoku je letošnjega januarja, ko so občinske skupščine povečale prometni davek, izračunala, da se je zavoljo tega zmanjšal standard zaposlenih za 0,91 odstotka. In je svetovala osnovnim organizacijam sindikata in konferencam v delovnih organizacijah, naj pri svoji politično-izobraževalni dejavnosti upoštevajo naslednja dejstva: »Znižanje življenjske ravni negativno vpliva na samoupravno zavzetost Politična akcija itd. delavcev, zato je treba še bolj kot poprej negovati razredno zavest in več je treba storiti, da bi delavci doumeli svoje zgodovinsko poslanstvo in verjeli v lepši jutrišnji dan. Predlagamo, da na študijskih sestankih in seminarjih obravnavate predvsem teme s tega področja, kot so: proletariat in revolucija, delavsko samoupravljanje kot posebna oblika diktature proletariata, sindikat v razmerah neposrednega odločanja proizvajalcev, vpliv organiziranih delavcev na veljavo zakona o združenem delu itd.« V začetku februarja pa so v tako imenovanem zveznem merilu sklenili, da je treba zmanjšati prometni davek, in to so tudi storili. Komisija za družbenopolitično izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu v Bistrem potoku je nekaj dni kasneje ugotovila, da se je zavoljo tega povečal standard zaposlenih za 0,32 odstotka. In je v tistih dneh, ko so v osnovnih sindikalnih organizacijah že začeli delovati po njenih prejšnjih nasvetih, preklicala svoja mesec dni stara navodila in sprejela nova. V njih je rečeno: »Zvišanje življenjske ravni pozitivno vpliva na samoupravno zavzetost delavcev, zato je treba še bolj kot poprej gojiti dobre samoupravne izkušnje in pripovedovati delavcem, da je vse, kar so doslej dobrega storili, vendarle obrodilo obilo sadov. Zato predlagamo, da na študijskih sestankih in seminarjih obravnavate zlasti teme s tega področja: samoupravljanje omogoča večji standard delavcev, delegat kot zastopnik samoupravljavcev, humanizem kot bistvo socializma, človek in njegovo minulo delo itd.« Tudi ta navodila komisije za družbenopolitično izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu so člani sindikata začeli uresničevati v svojem vsakdanjem družbenem delu. Zdaj pa sindikalni delavci v Bistrem potoku čakajo in se hkrati borijo, da bo v letošnjem marcu »nekdo« spremenil svoj družbenopolitični odnos do prometnega davka in da bodo morali v najbližnji prihodnosti spet na novo oblikovati družbenopolitično izobraževanje. JANEZ VOLJČ iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiin DE Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEŽ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, deviz račun pri Ljubljanski banki. št. 501-620-7-121100. Posamezna s vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov ne ^ čarno. Poštnina plaCana v gotovini. 1 isk »Ljudska pravica«, Ljubi)