Fojtnlnn
 flotpilnl.
XV. lejtnik.
1937.
 20.
4. numera.
Mesežne verske novine.
Vu imčni pr6kmurske evang.  Sinjorije  redilel
I vddavnlkt rUSAlt JliNOŠ, Murska Sobota.
Rokoplsl se morajo v Puconce poSflafi.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Dfiševni   Hst"   Puconci.
Cejna na cejlo lefo 20 Din., v zvdnstvo 30 din.,
v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din.
Izhaja ednok na mčsec.
NaprejplaČilo gorivieme vsaki ev. duhovnik i vučitel.
Hodte k meni vsi...
Hdri Upot, ev. duhovnik
MHodte k meni vsi, ki se trMte ino ste oklajeni i jas vam počinek dam." Kristuša čfldno vablive reči so to. Vsaka zemelska zezavajoča reč, štero natn liibč-zen da na vusta, iz te reči prihaja. Gda rnati zove k sebi svoje dete, gda zh od-rašena deca zovejo k sebi na počinek v težkom deli obtriidjene i obstarane svoje stariše, gda od Gospodnoga Boga vkuper-prikapčena srca zovejo eden-drugoga pred oltdr, vsake cerkvi, vsdke šole, vsake bol-nice, vsake sirotinske hiže zezavajoče reči so vse i vse Kristuš Jezuša eti zezavajoči reči blajženi i vesčli naglas.
Hodte k meni vsi... Jezuš v tej lepi rečaj v prvoj vrsti samoga sebe postavi pred nas, k komi se naj paščimo, k komi naj idemo, ar se na potaj našega žitka najdemo tudi z dosta driigimi zvači.
Zove te sprdvlanje zemelskoga pre-moženja i bogastva i to ti pravi, da jena etom sveti edina vrednost samo zlato, z tčtn si vse leko spraviš, tiidi ešče moralne i ddhovne vrednosti, ar v tom sveti etak gučijo: bogati človek je pošteni i čeden človek, siromaški človek je pa zločastni i bedasti človek.
Zove te telovno poželenje. T6 pože-lenje največkrat ne pozna nikše zadive, ne bože, ne svetske zapovedi, ne posliiša na stariše, ne na dober tandč,  ne   pozna
moralni zadiv, vse to odvrže od s^be i z poti vživanja zenielski dobrot i lepot, dr tak prdvi, da je živlenje kratko, grob i smrt pa je duga.
Ka pomeni tem !(idem Kristuš? Mo-goče njim je sanjo strašliva mumia, štero so stari traki med svojimi veselicami no-sili po veselični prostoraj, da bi razvese-ljavajoče liidi tiidi na premenlivost opomi-nali. Tej vesčli ludje se takšega hipa pre-strašijo za krdtek čas, ali potom se pa znova smejejo i brezi brige veselijo.
Ka je pa tebi Kristuš? Boži odposla-nec, ki je zato prišo, da bi tebi pokazo vekivečnosti pot. On je nčbe pozvač, ki dostakrdt v samoči i z bolččim srcom joče za tebe, kak se je joko na bregi Je-ružalema za voodebrani židovski narod etak erkoči: kelikokrat sem šteo sinitvoje vkupespraviti, liki kokoš svoje piščance pod peroti i ne ste štčli.
Ali Jezuš donok nigdar ne obtriidi tebe vabiti i zvati, On je za tebe gotov i pripravlen v vsakoj rainuti mreti, ravno zato te tiidi v etom postnom vremeni tak liibeznivo zove k sebi.
Hodte k meni vsi... Ne samo vi de-ca, ki ešče potrebiijete včenjč verenavuka, ne samo vi starci, ki žL dosta časa mdte moliti i v cerkev hoditi, kak to ti neverni pravijo, nego vsi, očevje, matere, mladenci, devojke, siromaki, bogatci, zevčeni i ne-zevčeni, šr brezi Kristuša i brezi Njego-voga navuka v gviišno pogiibelnost i smrt bežite.
Strdn 38.
DUSEVNI LIST
mdrciuš 20.
Hodte, ki ste triidni. Vezdašnji člove-čanski narod je preveč truden. Eden ob-trudi v deli, štero delo den za dnčvom veliko moč zahteva od njega. Driigi pa obtriidi v brezposli, v brezdeii, hod^či i brigajoči se za vsdkdenešnji kriih. Eden obtriidi v spravlanji kem več zernelskoga premoženja i bogastva, drugi pa tiidi ob-triidi v zapravlanji indašnje, od očakov herbane erbije.
Hodte, ki ste oklajeni. Ki občiitite bremen greha, ki v dvojnost spadnovši občiitite, kak vds šatan k sebivleččiksebi zvčže, da bi vas tak naveke v pekla kmično vozo z&pro. Vi, ki bi se radi oslobodili od kaštige i zato den za dnevom z Pavel apoštolom etak zduhavate: Jas nevolen človek, što nie oslobodi z tela  ete  smrti.
Hodte k meni vsi. Tak nas zove Kris tuš, ki je žč na pot posta, na pot straš-noga trplenja stopo. On, ki na toj poti samo edno edino orožje nosi z seboin, to je tisti križ, z šterim premaga greh i Ša-tana, na šteri križ je s svojov rdečov, ne-dužnov krvjov napiso gori svoje svčto obečanje: i jas vam počinek dam.
Brat i sestra! Mir, pokoj, zadovolnost, blajženstvo iščeš! V trpienji, žaiosti, med britkirrsi skuzami potroštani šč^š biti!
Vse to edinovKristušovom knžinajdeš
Hodi...!
Hodi duša zdaj vu postnom vremeni K Jczuia krizi i tam si počini. V toni $e vu njego^e bolečine.
Ja, zdaj ti je v eti svčti dnčvi
Etom! sveti odpovedati I držat? se od mdrne norije,
Hodi zdaj ti vu on ogradček tihf,
Gde se Jezuš v dflši z mantrinjern boii,
Vu teškom boji te grone srnrtf.
Čii) ga, kak se on tam Oči moli: BDšj ml e(e pehar pre«n!noti, Donck, Bog, naj se t?oja vola spuni!"
Hodi tš i vidi, kak na sramoto Pletejo tam njemi z trnja korono, Kak krvavo orani njemi glavo. Oh vidi, kak brezi edne rOčž Se z bičom da biti i splfivati, I to vse za tebe! Duša verješ to ?
Hodi, ar rroreš njega na desajci Tiho na Golgotho vozprevoditi, Žajim idti to put, štera vu smrt peia.
Na pokoro zovč on te svoje.
Tfidi ti požaliij grehe Za šteri vofo razpetijo njega!
Hodi ta, na pusto »Temena mesto"; Gde je tebč Jezui od smrti rešo, Gde je svojo drago svžto krv točo.
Ta gde je Boži Agnec vmorjeni,
Od Stvoritela zaostavieai Visi Sin m križ!; tebi na dobro!
Slavička stnrt.           2
Pisala: Roy Kristina. — Poslov. Flisar Janoš.
— Trnck ml je žao zs to milo roža! B6g držgi, ka je čutOa med m6ran\em ? Jeii je jo bolelo ksj ? Naša preinhioča kralica (mstica) narn je dostaftrdt pravlla: či edna vččlica poieg Bože vole zh€, zdržl Bože zapovedi « sa Bože po-zavanje vopremin^, jo mka neboli. Z&to se nika neboj, rožica se &dnok na no?i, lepši žitek zbti-di. Vezdašnja kralica je meni pravla, pa fe ona dosta sveta vidla i najoiodr^ša včela je m cefoj zemli: 9Či eden cvet vnierj^, osfane žsifegs edno suho zrnjiCke. Gospodin Bog ajemi je žštek po-delo. Vu zemlo spadne, tam ožf?6, kak naše bdfce; gcri zraste i ne samo edne, nego vnogo cvetja bode žnjega. Po smrtl vsigd^r drug^ žitek nasleduje, jakši od prvešega.
Oh, draga včfclica, proslfii te, opftaj tvojo krallco; ka bode z mčne, či
— SrdcA, mšli siavček ; zda te pa Bog sprevšjaj ! Dorno mortm nesti med, že ga dosta ik:Amo. PopCvaj li batrivno nadale pri nas! Naša kralica je tak dcsta dela mela vu eti dnevi, ka je ni vnoči ne mogla spati ; &r je bogme ne malenkost k- na$oj domovin! prispodobno državo ravnati — i edno gojdno je etek prada. — Či bi Bog nebi stvoro slavička, što bi i)4s veseiio po noča*} ? — Istina ! — je skričao gori veseJ^č slaviček. Tak bom e5če vu etoj »očiz-ceJc tnbil popevao« naj vas vse obveseJim.
Vččlfca je d&le letCla i slaviček je premtno med grmovjem. Vse drevje ga je srdca pozdrav-la!o, ar je II hitro svoje delo, drevje čfstfti od škodlivi žaževk, začno odpr^vlati.
Tak je živo  slaviček  vu   nature  državi   i vsžki je svedostvo racgao djžti, to  je  to spcz nati, ka je dobro čfnio, 4r se je vsigd&r   poleg Bože volc paičo činiti.
mdrciuš 20.
DUEŠVNI LIST
Strdn 39.
Hodi i stani pri križi stoječi
I od njega nikam dale ne idi,
Tani je tvoje mesto, drLgš krščenik ! Tam se vrži doH na koiena, Zahvali Njemi z celoga srca;
Agned! Duša, ki je tvoj Sredbenik!
— Silvanus. —
M6č križa.
Nega na sveti takšega mesta, žtero mesto bi telko ludi goripoiskalo, kakpa Golgotho — to tnesto večne tužnosti i groze. Malo svetkov mžmo, šteri bi nam tak gioboko v srce, v živ lcnje segno, kak veliki pčtek. Na tč svetek i tisti goripoiičejo cerkve, ki je skoz edno leto voo-krožijo; nikša nevidoča tnoč nas vleče.
Mogoče zato, dr mi vsi več-rnenje pcznamo nikšo »Golgotho* v svcjem lastivncra živlenji i več-menje smo mi v*i križ noseči, trpešega $r« ca, zmantrane duše lDdje. Za vo':o naži binov, dostakržt pa za voio drugi nosiroo križ m ra-maj naii i tak dobro je nam počiooti si, odeh-noti pri križi Kristušovom i tak mVjo žitka bat-rivnost, no?o žitka moč zajeti na nadaljdvanje naše poti.
Na velki petek več vrste ludi stoji pri križl Kristuša. Taru so oni, ki v svojern živlenji teliko veliki petkov majo; skoron vsaki den po poti Kalvarie k Golgothi prtdejo, ketn šorš je edno tiho tnantrništvo — raed njtnsi so   očevje i raa-
tere, ki trpeti increjo za volo hudobe dec^ svo-je; nevolni siroti€je, ki so zgiiblli za detinstva stariše i nigdar so me cutlls božnnje maferske lfibčzni; vdovice, ki se z nezgojenov dečicov borijo z& vsnkdenečnji kriih; tam so med njitni oni slugi Gospodrsovi, ki na svekločo, v edno lepšo boddčnost š^jo pripelati svofe ovce, svoj nšrod, aJi oied okornim, »evcJrvanim nšrodom njihovo opominanje i včenje ^kričeS? glds v ptiš-Itoi" osi&m.
Te vsi prerazmi|o i preživejo Kristuša bo-lečino tam na ktlžL
Jestejo potem oni, ki prek obinejo križ Kriistušo^ kak Marija i Jžnoi apoštol, ix njihovo živleuje je sploh ^kuperprikapSeno z Kristušovim
D;figi pali ozdaleč glčdajo na te križ, ar so e$če ne prerazmili, što je njira te na njem razpeti,
Pali drugi z neprijatelstvom i z odCUrjšvan-jem gledajo na te kiiž i zevsov silov bi ga radi v prah pGrGiili. Preveč njim je na poti. Nemrejo brezl vse čfitenja mimo fljegs*.
Z križom se ednok vsaki sreča v syojem živlen]? i tč de tncgo vovjavlt! svoje misli, jvoje čiitenje, ali jc za Kristuša, ali proii ajemi. Edno tr^tje nega0 Či je za Kristuša i za Njegovo krd-levstvo, tž merno vzeme na rame križ s?oj i tak de nasledavo Jezuša iludi po poti Kalvžrije, z ponlznim srcom, ne sarao po poti dike ! hožane. I 16 zLto, ^r je potom prave vore prerazm?,   ka
T6 je bilo prmjem to najjakie, či so ga bar liidjč za spevanja krala iffieniivili; pisaii so odnjega vknigaj i časopisaj; probali so ga vsakefčle dob podrugačiti; na violinaj (goslaj) flautaj, v-pesmaj, ali nikomi se je ne posrečilo td dosegnoti, (zato je držani v-tak velkom po-štenje) od šteroga je on bar nika ne znao, niti se je ne s6mno. Samo edno sveto dužnost je poznao, za to je živo: Stvoritela dičili i njega stvorjenja blagoslavlati; to je tudi verno spuno i či je Bog zadovolen bio žnjim — ne je iskao
drugc dike.
*
Sprotolčtje je minolo, preminole so tiidi vse rože. Gda je slaviček vido nji preminenje, henjao je spopevanjem i večkrat je v-misli vto-njen na grmovja vekaj sedo. Eden d^n se je veljki vih^r zbudo, deždž se je levao, toča se lipavala. Oh, nakeliko je vse opiiičeno, gda se je viher vtihiao!   Vsiki  ftiček  se ]> mogao na
sunci suhšiti, ar se je do kdže ntmoio. Vsako-ga gnezdo |e pokvarjeno, šiero je ae biia čfida, vem je vih6r ešče 7eliko drevje vdzobrno z-ko-renjom vred i v-stčblaj prek zidmao vu logi. Voda se je ^u velikoj po^ddni valila na dol i ?se vnesla, ka je pred sebom naišla,
Slaviček, ci je bar sam todi naoiočeni bio, je semta ietao i troštao naimre čarnoga kosa i štigliče (zebice), šter! so se jako plakali za zni-čene s?oje raldd«. Zlšmano, vospodreto držvje je tiid; troštao i kak je tak ese i ta leiao, se je namero na svo|o pajdaškinjo, na malo včelico. Sirota celo dreveaa je bila I pohajala je, Z veli-kov pazkov je jo lepo vu kliinčec vzeo \ nesao jo na edern grra t doii djao na ede» listek, naj jo sunce posuhši i iegreje. Ali da je vCelica včasi ne prlšla k-sebi, ziSao je pope»;ati. Tak lepo je popevao, ka je celi opUščeni kraj, breg i dol donio od njegove pesmi.
Stran 40.
DUSEVNI UST
mdrciuš 20.
pot k nebeskoga Oče blajženo prebivšlišče prek Golgothe pela, zs Jezušom. Či je pa tč človek proti Kristuii, tč de se brano križa, psUvo, pre-klinjo, ogibo de se ga, ali križa se sede mogo ogootf, dohlti ga križ i na njega spadrse ! ga vkGper zdrobi, &r je ne m6o moč verc
Križ Krfstušov je ^kamen spotikaBja," . . . ,tem, ki se skvanijo, je blaznost: nam pa, ki se zveiičamo, moč Boža." (I. Kor. 1 — 18)
Oblnimo prek zato križ Kristušov
i moilmo se k Njetni ztov molJtvov:
BOh nedužni šgnec boži,
Za nLs vmorjeni na križi 1
Ti sl na ma?itre 16 volno
I trpo vsa dobrovolno,
Gda si se za nas aldOvao,
Da bi nas mok mentfivao.
Smiluj se nara Ti, ch Jezuš, ohjezuš!"
Zabpioalo cfrhui Pflzpraščilo sc je na dvoje.
HARI LIPOT evang. diihovnik.
Po Jezušovoj smrtl so serazSJčna čuda go-dila na zemll.   Med  temi je naj?iidneš! I majveč govoreči opomin bio, da se je jeruždlemske c^rk-vi zakrivalo, itero zakri^aio je iam v cerkv; za krivalo pred človečimi očosi to sveto me8to, ed nok sarao razpraščilo  na dvcje. To svčto mesto je bože bivaljšče bi!6,   v,Alm?t tak so to mislili i vervaH izraelitanski ludje,   t<3   zakrivaio je pa Iččilo lQdi od Boga.   Ali   gda  se je pa z& vse
spunilo, tč se je to zakrivalo, ta stena, ki je 16-čila ludi cd Boga, iiidi doliporušila, zakrivalo se j« razpraščiio. Po tom dogodki nfga več tak-ie obJasti i inoči, takšega zakrJvala, štero bi več moglo človeka ločiti cd vekivečnoga i rallostiv-noga Bogš, ne ete svet, ne gržh nas ne more na to pr-siiiti, da naj mi ne ž^vemo v miri z Bogom.
Ali ti človek, ti si pa vseedno donok eiče tak daieč od Boga. čfidu?a]6či čuješ i poslušai, da se je Bog po trplenji i stnrti svojega edino-rodjenoga sinž Jezula zmiro z svetom, z člove-kom, v tebi se pa donok ne prebudi nikše vii-panje, svoje src^ donok nemoreš i neščeš po-polnoma prekdati nebeskomi dobrotivnomi Bogi. Naj bode zato že ednok tebi znano, da je med Bogom i med teborn (a ločžča stena samo vno-žlna tYoji grehov i tvoje hiidobe. T6 steno, to zskriv&Io zopstom ščei doliporušiti s svojov las-tivnov močjosr, zopstom ič^i dosta dobroga či-niti, s tem ne prideš bliže k BCgil, l tudi Bog ne pride bliže k tebi. Ti v svojoj molitvi za svojega očo imentijei Boga, i donok pa ne slO-žii njem! tak, kak je d&te dužno slažiti i poitii-vuti svoje stariše, ravno zato pa tfidi zatnan ča-kaž, da bi se U visika stena doliporfišila. Man-trai samoga sebL, dosta ludi mantra sebe, ali diiie^noga mira nemorejo zadobiti.
Oh nesreLen brat i sestra, zarazmi že ed-nok po tak velkom trplenjl, da človeča moč sa-ma greho7 zakrivala nigdar ne bode odstrdnila i dohpcrušila.   Clovek, zakaj   ne bežiš, zakaj se
Potočeca voda je šurnela, tak da bi banda igrala. Vse rastirane, odncmorene, tiižne fiičice so se otavile, vesele $o gratale i otavile so se i rože, naras, vu zraki imuveči sumičje, zun^Če žii-ževke. Zlasnžno velko drevje je tanihLlo staranje i gečanje na slavička lepo spe^anje. Vse — vse se je na črstev žitek zbudilo: ali z te edno je ne znalo, ka je to ajega koštalo. Slaviček se je spozabao sam z-svoje bolezni, gda se je za ti drugi bolezni otavlanje trfidio. On je tudi teško oranjeni grafao, naimre glavičico je kotnaj nio-gao goridržati, ar njemi jo je oranilo edno kusto zrno toče. Drevčna njemi je gratala od mokroče. E$če ediiok |e začno edno dugšo trlllo spevati, vlekao jo je tak, da bi nigdar ne konca mela; tak da bi njetni srdce nagut štelo vdskočiti. Ešče ednok je nakano z cele tnoči dlčiti Stvoritela — bar je njegovo gnezdo tiidi zničeno i gder si je ne vedo na počinek dolinagnoli giave . . . Li je
dičit; šteo Stvoritela i obe^eJjavati njega stvorjenja. Trilia se je naednok nanagli pretrgnola. Slavička oči so se omračile; glavičico v-enkraj nagnc, srdcč njemi henjalo služiti i doli se je obrno vu grma goste mladike.
— Ka te jc dos^gnolo, mali slaviček ? — ga pita znova na žitek zbiidjena včeiica i po-stršhšena njemi je namali na prsi sela, štere so se že od pornenkanja odfibavanja samo nareci i maio prtzdigLvale.
—• Mšla včžlica, jas že znara, ka je rareti ? Pove potočeci, naj pozdrav: moje bratšeke, naj li dale verno spevajo, dokeč do eti na zemli. Jas sem že spopevao Žerja?a, to je to mojo slednjo nota Či nšs Stvoritei pozava, smrt je ne pretežka.
Vččlica se je jOkati začala, vkQp je pozvala fdčice, itere so se žnjov vred žalostile i starale:
marciuš 20,
DUSEVNI LIST
Stran 41.
ne paščii k Jezuš?, zakaj ne prcsii Njega pomo-či ? Ali neveš, da so Njegove rckg ?šče na križ-nocs drevi bile za teboffi, proH tebi vfr»tčgnjene. Hodi pod KristuScF križ, Ifi s? počini, tii najdeš trošf, rnir i pokoj. Hod; tak i fžkšt, kafeii si v aaturi. Srcč ti krvavi od greha trnja, žftek ti tr-ga hiida oblasi. Hodi batdvno i t&m pod križom prosi s nioli z vervajočsc; srcom za udpuše-jnjc, boš žč vido, da se zakrnalo odstršni, vcožina grehov te več ne bo sprcvdjala, trnj* te več ne bo bcdalo, zakrivaio se rszpočl. L dcHpoiuši, z nčbe pa bo mlloičB, grehov cdptiščattje t z^eli-čanje rosilo na fdbe, Bcg pa svoje oSinske 10-beznive roke včvtčgne. obin^ te, kak edaok toga zapravlivoga s?nš, i znova boi z?iao moliti, pro-siti, hvšlo dav^tš z deiinskim srcom i z detin skcv Yerno$tjov: Vekivečca Bog, d?ag^ moj Oča, m2r l diišrd pokoj si oiJ spra;o, tuen^ nezahvil-noga. zapravli^oga, alž zda| jokajdčega i poko-rcčinečega sinš svofcgasi niza>zeo v svojo sfiii-lenos! S miloščOj i cdpiisto si ml grehe. Tak sem spozno žebe za suojega dobroga Očo, ki se vsigd&r za mdiie skrbiš. Zdržimo zšto prav vs1 Pave! apoštola ete reči: Zfc Kristula tak v po-sclstvi hod65i, \ik\ da bi se vam Bog molo po nšs, prosimo za Kristuša, zir-črte se z Bogom. Hr>drco od kilža pred Kiis(uša5 ki je goristano od mrivi, naj ass oa biagoslo^i i potrdi v prd-voj veri. Pržpravlajmo se na veliki vfizemskj sve-Jek il zato z čfsttm srcon? etak spevajmo na kon-ci postnoga vremena:
Sredbenik moj! Ti, tl mi boj V «mrtnoj slli pmočnik, I pri oči milošče Mili
Živlenje za živlenje.
(Poslovenčo V. Korošec.) (Nadaljivanje)
PašČi se vo, naj reši svojega brata. Prišao je do te.nnice, tara so ga stavili. Prosi, naj ga piistifo k ravnšteii i (6 tak odločno, prosčč. ka so se ga smilfivafi i cdpefati k ravnšteii.
*Jas m«rjem za tebe!* T^ reči so getiole tiidi ravratela v dno diiše, gda je je prečto. Spomni se, kak jga je ponižno proso čiovek, Šteri je siao pred samo^* siKrtjo?, spdmnt se na oni blagi \ mirni pcg'ed. šteromš se je nfc mogo pidtistaviti —- v velikoj rasburk^-nosti cdnese pšsmo sodci.
T6 ga preč^e i začne krlvca spilž/ati. Miajši brat pripczna vse: prešnje živienje, slednje yraor-stvo, strah, beg I njegovo gtdo mučanjai zakIQ-či s proiojov: Osmrtite me3 pustiie rne   mreti!"
Reči mrtvoga: Jas merjdni za tčbelsobild sodci sv^te v celcj veličini. Tak velki aldov ne sme biti zataan, ali zgfiblen. Z?Qnredno prijaz-n!yo pogiedne toga, iteji |e bio talnik tak velke Jfibčznosti i prdvi, ka netna pravice, ka bi ga prijao, kspa ešče osodo.
Zitek t sloboda sta njemi bild s tem za-gviišana!
Z pismom v rokaj se je ^rno pomlloščeni nazaj na stanovanje. gde je z vtrfim srcorazdfl-ha?ao k Bogi i Njenii odkrivao svojo žalost i obžaliivanje: »Gospod, ne dopusti   mi   mreti   v
-- Mali siavček, kak bomo živeli brezi tebc, što bode nas po etosr.tog3 troštao ? !
Zda ]c ešče ednok raalo goriodpro klfisčec i ztfUim glasora lepo, namaii, obslednjim, vsig-dar boie potflhoma spevao ino naveke   zaspao.
— Siaviček naš je vopremino! Slavlček mi je vopreaino — je gfžsila rtšla včelica turoben gišs vsepovsčd, gdeta je letela i za irali čas je nezrečena žalcst obsela celo ložno držčio. Ftice $o se spezabile z svojega od vihčra včinjenoga kvara reed toy skrbao3ijov, kak naj majo z vredntm spr^ucdom tapohraniti lublenoga slavlčka; toga kralevskoga pevca,
Prišao je te čarne dlake kovran, paz!ivo ga je dolipoiožo na mehora blazino. Krt je začao grob kopati. Ftice so ga z-pčrjeoi i mehorom ^Opodtnetale i z korinami okinčale i tak na to bUzino, liki na mrt?ečo leso vlegle. Vččline so tudi prišle z kralicov i začale so žalno ndto zu
ncti. Potočeca voda njlrn je pomagala. Tjhi hlSd je geno ibojn-sid zvonCekov cvetje gibati, iteri so vsl zvonili. Sunce ]e bliš?eč sijalo i segrevalo, gda so gyamarje grob zaVapali.
*
Tak sc pokopali slavička i ysi so ga glo-boko žaluvali, ar njim je vzčm j&ko falio, Tak verno je spunjavao svojo svefo dužnost: dokonca jc dičo Stvoritela i blagosMao njegova  stvor-
jenja,
*
Kapa ti, sin človeči. kak spunjavaš od Boga na iebe zaviipane dužnosti ? Jeli te bodo ednok objdkali Jiidje ? Jeii zsdovolen bode z-tebom Bog Sveti dnes i navekiveke ?
Či ne, ka bcde potom ?
(Konee)
Strdn 42.
DOSEVNI LIST
marciuš 20.
grehi! Driig* je za aje vmro! Poimagaj rni protl grehi. Napravi me vredncga nosit*. oblSko onoga, žteri je mto za mčnei Pomagaj mi ohianiti jo brezzamLzanosti i obail me brezvsakšegagreha!" Ori toga časa mao ga liidjč ne so več po* znali, tak se je spremčfio., Bio je katk tihinec med njimf, čifa;no je bio do njl pun  ifibčzni  i
V začetki so se zelo trUdili njego?i prija-telje, ka bi g-A povrnoii v prešnji zittk i ga na-gov&rjaii, nsj prlde ta, kania je že prvle hodo. Aii on je vsem .nirno j odiočno odgovarjao: »Obiečenl sem v J6 gvant, nenirerii pridti; raoj brat nebil nfgdar Š6 na takšl kraj!a
Poraali so ga henjali draždžiti. Spregied-doIj so, ka je sakši njihov trfid zaman. Nišlerni so ga sčista zapiisliii, drfigi so se njemi pribil-žali i s poitfivanjem gtčdali tak gvant, kak ono-ga, kl ga |e noso. Z požfu?anjem so glddaJi tOdi njegov sseti, Bogi pcsvečeni žitek; alž ne samo td, tudi sami so zapiistili greh i začnoH živeti k«k on.
Dosta let je prešio. Niegovo pobožno živ-Ijenje je dosta sada prineslo. Prlžlo je ttidi vre raen, gda je Bog posifihno ono predčasno željo toga mJajšega brata:  »Daj rni rnreti!"
Gda se pretrgne zemeiski žitek, tcda se začne večno živlenje. Zda sta se teva d?a brata v vsčnosti za vsjgdar vjediniia.
Mižjšega brata *o po njegovora želenji po-kopaii v obleko starešega brata oblečenoga. Ali znamenuvanje toga so ne mogli pozabiti niti njegovi poznani, niti tistž, šteri so od toga čflli. Dogodba se skončava, ali nej njeni poraen; td ešče dnesden vala po c61om iirokom sveti. Tiče se vsakoga človoka osebno; tiidi teb^, ki čteš ete redi
Znabidti maš dostakrat priliko. da vzemei v rokč evangeliom, da ga čtel, aii čiiješ. Ali zna biii, ka vse to je samo pstalo na površini tvoje dflie i ne šlo v globinvO, Poglobi se ednok v reči sv. Pisma • v t6, ka ti pokaže od žitkaino smrti Kristuša, Odkupitela. Tak trnok, kak te je liibo, tak je tiidt trpo za tebe. Dao je svoj žitek za tvoj žltek, nej samo za to, naj te oslobodi sodbe i večne smrti, nego tiidi za td, da te oslo* bodi greha i da te pokrepi, ka bi leko živo v Istini. On je mro za tčbe, da bi ti, očiščen po njegovi krvi, oblečen v Njegovo pravičnost na novo rojen i pokreplen po Njegovom Diihi, ne-krivičen i nedužen bio otrok Boži. (K Fil. 2,15). Premisli to s pravim srcom i pove, jeli ne so to reči za tebe od Gospoda satnoga!
Premisli, y tvojo obleko oblečen, pokrit i zamazani z tvojimi grehil „... On je mro za tebe!K Zda si mogoči oblečen v Njegovo obleko zveličanja, svčto i pravično živeti Njemi na diko. NOn je za vse mro, naj ti živoči več neži-vejo sebi nego tomi, ki je za nj6 niro i goristano." (II. Kor. 3, 15.)                                       (Konec.)
Viizemski
(fdn. 20, 1—18)
Pri Jezušovom odpretom grobi dva v be!i gvant oblečeniva angela glasita žftka zmago obii smrti. Aii veseli viizemski glas angelov dnesden vnogim samo do viih pnde, tiižne smrti glas njim pa prehodi celo srce. Zato pa največ iudi nema vervanja v gorista-nenji i nenajdejo pravoga duševnoga veselja v tom viizemskom glasi. Pa bi vsaki krstšenik v srcej mogo meti eto krepko ogviišenost: Kristuš je stano z mrtvi, Kristuš živč i mi se prebiidimo na večno živlenje. Či bi to ogviišenost meli, te ne bi vkiiperpotreti stali pri škrinji liibleni naŠi i te bi naše živlenje vnogokrat načiše bilo, kak je pa, ar bi vedno prednami bilo, damo ednok račun mogli dati  od našega zemelskoga šafarstva.
Ali što zna, komi kelko vremena trbe k tomi, da od velkoga petka do viizma prfde. Jestejo, kf samo do Jezušovoga groba pridejo i dale nigdar ne. M. Magdalena se je tiidi samo k Kristušovomi grobi napotila, do toga mrtvoga Kristuša, da ga tam ešče ednok objoče i tak vtiša velko žalost svojega srca. Ali tam jo je ešče vekša žalost čakala, ar niti Jezu-šovo mrtvo telo ne najde več, samo te odpreti grob. Groza jo obide i mfsli si, da so Jezušovi nepriatelje odnesli njegovo telo. Bižf k Janoši i Petri, ali teva jo tiidi neveta potroštati. Ide i dale se joče pri tom praznom grobi, dokeč jo Jezuš ne oberče i njena žalost se te spremeni na velko veselje i z blajženstjov glasi, ka jezuš žive, da je najšla toga žfvoga Jezuša. Kelkokrat se i mf brezi viipaznosti jočemo pri škrinji, ali grobi bližnji naši. Jezuš i nas oberče s svojimi svetimi rečami : .,Zakaj se jočeš ? Jas sem goristanenje i žitek, ki verje v meni, či vglih merje, žive!" Samo, ka mf dostakrat se gliihi napravimo i neščemo posliišati trošt Jezušov. Bizfmo k liidem, v driištvo, zgrabimo za kupico, da se potroštamo, ali vse zaman. Pravi trošt je edino Jezuš mogoči dati. Ali te Jezušov trošt samo tisti zadobf, kf velko liibe-zen ma do Jezuša i krepko vervanje. Pred Iiibeznost-jov i vervanjem se odprejo vekivečnosti skrivne dveri i skoz žalosti i vcaglfvosti megle zavfdi naša duša čiidnost nebeskoga kralestva, gde nega več smrti, trplenja, samo vokivečen žitek i blajženstvo jeste. Prerazmimo, de je grob ne konec živlenja, nego dveri vekivečnosti, novoga živlenja.
T6 blajženstvo i večno živlenje istina, samo tisti zadobf, ki verje v Jezuši i poleg Njegvoga sv. evangeliuma žive. Od te naše vere moremo svedost-vo činiti pred svetom z rečami i z djanjom. Sve-dostvo od toga, da smo se mi srečali z tem žfvim Jezušom, ka smo mf Njega spoznali, kak našegaOd-kupitela i Zveličitela. Svedostvo moremo činiti z tem da se borimo proti vsakomi grehi na sveti, proti ne-pravičnosti, nepobožnosti i šfrimo Kristušovoga evange-liuma večne pravice. Oni je goristanenje i večno živle-nje, kf merjejo grehi i živejo Kristuši, ki neživejo samo telovno živlenje, kak živazen, nego se skrbfjo i za dušo. Ednok se vsi mamo srečati z Jezušom, ednok nas vsakoga oberče, či prvle ne na veliki den, gda prfde sodit žfve i mrtve. Od našega oponašanja, živ-lenja je odvisno, ali de Jezuša glas, groze, sodbe glas za nas, ali pa glas viizemskoga veselja.     Juventus.
rca ciuš 20.
DOŠEVNI  LIST
StrLn 43.
Edno vesčlo pismo.
HARI LIPOT evang. diihovnik. V preminočega stoletja drugoj polcvžci, gda so austrijci i taljjini velike bojae meli med se-borfl. je v austrijsko sifižbo stopo ttidi cden nemški proteštanuiki veiiki herceg, V bojni pri Magenii so ga prijate'je ?idlis da ]e zgiibo svoje živlenje. Njeguvo smtt so tfidi hitro naznLnje da"!i tč:s cbstaranim roditelom. Te tužen gi&s je pa velrico šalosi i bolečino spravo njegovorni vernorm lOdstvi i ežče bole pa starišom.
Edn6k je togs pokojr;oga hercega cela dtii-žtna vkflpe bila Y svcjem grždi, gda samo ed-nok toroi tužnomi oči edno pismo prinese sluga. To se je ne dugo po tistotn zgodilo, kak so zvedli za smrt seojega liiblčnoga stea" Oča taki spozaa na kuverti pisavo svojega sina, tiidi taki prečtč pismo, a!i v bolečini i žaicsti ga skuze polejčjo, i na dalum i rnčsto, gda i odkud je bilo plsmo pos?šno več niti ne gi6da, zato ne opcizf, da je pismo sin ne pred tistov bojnov napiso, nego po bojni. Tiidi mati je prečtčla pismo, tudi ona se je samo britko zaj6ka!a i ne je na pismi opazila nikaj nenav^dncga.
Navzoči je pa bio iudi te držine eden sfari dober prijatel. Tiidi on je v roko vz6o to pjsmo i rairoo je prečto, ali on je z€ nikaj naparaet vz^os zšto je to z mirnim i g^ušnim glasom začno pripovedš^ati erkoči: To pismo je iz Frsn-cije prišlo i bilo je pisano po tistoj velikoj bitki, gdč bi mčo spšdncti vaš sin, On je pa bio v toj bitki samo oranjeni, tak je prlšo v Francijo kak zgrableni voj^k, živ je i v krštkom vremeni popolnoma ozdravi.
Vsi si lelfo mislimo, kakie veseljč i radost je cbvzelo stariie. Istina da so v začetki ešče dvoječe gl^dali i pitaii: aii je to mogoče? Zač-noli so pa znova čtčti to pismo i zdsj so resan vidii, da njihov prijatel tna istino. Njihova dvoj-nost, žaloit se spremeni v veliko radost i hvL lod&vanje, ar njihov sin žive.
T& kratka hižtorija nam lepo ilustrira tisti liidi dvojnost i radost, ki so obprvič čuli, daje Kristui od mrtvi goristano i žive. Oni so svo-jega Gospoda vidli mreti. Či bLr ne vsi, ali eden vučeoik i par žensk so dčnok tam stali pod Kristušovim križotn. Ništerne ženske so tfidi na-vzoči bilč, gda so Jezuša v grob položili. Daje Jezuš mro, to je gvušno, td je resnica. Na tretji dčn pa angele najderao vu grobi, ki to pršvijo: Ka iičete toga živočega med mrtvlml? Ncga ga
eti, nego je goristafio. I v6idoče hitro so belale od groba, ar je Irepetanje i groza na n\€ pržšia. I nikonsi so nlkaj ne erkle, šr so se zbcjale. I gda so pra«SIe da apoštoloro, i vidiie so se njim 3iki zblodnost reči njihove, i ae so njim vervali. Samo gda se je Gospod sam pokžzo edocmi &U drfigomi, nazadnje vscni edesajstim etak njim govoreči: mer vam bojdi! samo i^ je obladala vera, radost i Vnbiitn ojihcvo dvojnost i boja-zen. Tč dvauajsti vučcuik je pa ešče s?oje prste želo vrčti v znaaiSaje c?/ekoi% sarao tak je ščeo vervsU. Po tej dogodkaj so pa vsi vučenicke vervali, da je Krlstuš resao gori stanc Ta nji-hova vernost i veseije je postanola fundament vse tisti dei, ka so oni velkoga i čUdnoga nap-ravili i preživeli.
Brat i sestra, jeli si ti že fudi najšo to ra-dost i to vernost? Naš Zveličitel jszuš Kristuš je goristano od rnrtvi, z\\€, ne v vozi, kak tisto-ga nemškoga hercega sin, od toga nam gvfišno piše sve!o pismo. Ceia krščanska matic^rkev, vsaki blšjženi človek, fci je do etiga mao spoz no i občfito viizemsko veselje, vse vse 16 je bc-že pismo k nam, štero nas trošta erkoče: ne joči se Uk britko pri škrinjaj l grobaj tvoji lQb-lčni, nego veri, liibi i vupaj se, &r je Jezus cb-Iddao stnrt, on je mro, aii na tretjt den je gori slano od mrtvi, i živ^ na veke, naj tOdi mi i naši lubleai po snrii gorisfanemo od rartvi i žitčmo naveke v božem kr&lestvi v neb^saj.
Letno glžvno spržvišče Puconske fare.
(Nadaljavanje.)
Pieteta je človoči čutov edna najplemeniteša; človečega karaktera pozdignjeni lepi tčg.
Posadjenje par fdlatov korin na grobi, ed-noga na hitroma spletenenoga venca položenje na križ, ešče neznamenfije pletete; znabidti je H njč nahitroma preminoče znatnenje. Z svoji lii-beznikov se spominajoča pieteta pred Boga žele stopiti, naj tam vu Gospodna smileno lubezen porača svojc odseljene lubeznlke. I dokeč pred Gospodna licom se moli za n\6, vu dfihi je vkii-per ž njimi.
ZahvaMnost i dobra pristojnost nagli želeta od nšs tfidi to, naj grob naii lfibežnikov nake-liko je mogoče obravnavamo, vrčdi mžmo i gda smo mogoči, ga obiščemo.
On narod, z šteroga dflie vovgaine plamčn pielete, zgiibi svojo prikapčenost z nebov.  Za-
Strdn 44.
DUSEVNl LIST
marciuš 20.
nemarjeni grobi na cinfcori počivajoči pfistnost dOha žlvoči kdžejo. Spravnio zaio vu potreb&n rčd svoje cintore.
Spodobna moja dahovna račundanja zda nebora nadaljšvao, nego se nakratci spomenčm z tcga, ka pofag moje raoči i diiime vesii sem hito cerkev rnojo vu pretečeoom leti dosaizvo-na diihovrio slfižiti.
Jan. 10 ga i maja 10 ga sem v Andreci držao Božo siužbo i i8.obslfižatfio Gospoduovo sv, veččrjo. — Vu postni nedd&j zvfiri predge sem meo predavanje pod etim tiiuiom: Čloseči L!dovi okoli Božega aldova. — Jun. 11-gs sem meo sv, govor vu Bokrači, ob phliki 10 letnoga jubileja tamošnji ogengasilcoy. — Jun. 28 ga sem su Seii držao Božo službo i v6absluža>ao Gospcdnovo sv. vefčrjo. Jul. 5 ga sem v-Moravci meo sv. govor i bl^goslovo zndva vozmilarjo c6rkev. Septembra 6-ga sern v M. Soboti na spržvišči senioratnoga G, A. f-Daincga difiitva meo go?or od etetčme: Naša odgovorncst do Gustav Ad, drfii&^. Sept 19—22. sem taovzeo v Osifeki na glavoom sprd-višči jug. G, A. drfištva i na kurzi m diihovnike držaaom istotam. — Vsško utro advectni stčti i tihi dnevcv sem držao rane pobožnosti, gdare mojega premlilšvanja dugo«anja je biio: Krst-iansko mišlenje i karakter vu biblijski kepaj. — Dec. 6 ga sem v G. Gornji Petrovci držao Božo slfižbo s ršvnolč pri osvetki Gusta? Ad. društva sem istotam govor meo cd ete teme: Gusta^ Adolf \ Gustav Adolfa driištvo. — Vu vse šolaj naše fare i vu veči iolaj Sobočke i Bodonske fare sctn kontroiirao verenasučno včenj^. — Sebe aldfivajoč sem hito služiU našo drago z€t-kev z redjenjem DfišeYnoga Lista i Evangeličan-skoga Kalendarija. —
Zahvdlno spomenem, ka sept. 1 ga so rec Franc diihovnik z Subotfce meli v nažoj cdrkvi S7. govor; sept. 20 ga pa KtihSr Fraac racržvski aduilnisttatof ino so isti d^n popoldnevi blagoslovili na novo predelant vodovod na Go-rici. — Dcc. 6 ga so Godina Štefan petrovaki duhovnik držali eti Božo službo. — Z lepim redov^kom siao posietili rtformacije svetek, Žensko druitvo pa svoje letno spravišče. — Bo-žični zvečarek smo tfldi z bogatirn redovčkom obhajali, pri šterom so glaven tao mela pod vodstvom JonašŠtefana kateheta naša šolska deca. — Konfirmalivani so vsi obdaruvani bili s spo-menka iistora na konfirmacijo, vsi ndvi hižnicke pa z Biblijov.
Z bliskrai napunjeni obldki krničfjo nebo obri nas i na podmiranoj zemli opraclamo nale vsakdenžšaje deJo.
Vu Špšoiji meščanska bojna opuščava. Proti Bogl se bof^čin3 altare rOidčim vema hči katoličanske cerkve, Francija, Ifrss rožjž.
Vu Rus]i nova sodba rttmi vdiljek. Hcha-re novi hoharje vlečejo na gaGge, Necniroven je ves svel I v eioj svštovnoj stavi iOdf rrd trpi-mo, Potrebno natn je spcznati ono pravo isilno, ka je človečanstvi jedino Kristui zmožen po-modi. Zavolo vsega toga pa m\ evangeličand tem krepkeše stojrno ^kflp \u stataosti k ?eri naši očakov, vu vernost? k našoj cerkvi; vu Ue-roj se nam evaogeiiom pre?edno znova g?šsi.
Z citiranjem k F/I 1, 27 2, 5 pofisani sv. reči so dflhcvnik dokončaH »vojc naznanilo,, za štero so fšrni inšpektor vadluvali zah^alnost z tčtu zasierkMnjeffi, da šetujeio vsi vernicl napre-dana opoisinanja zdržati.
Zatem je sptavišče na poračanje famoga inipektcra vkfipglasno sklecoio, ka zaročerd pšri rajkesoe do 14. \Ore raorsjo pridti k zdavanji, kesne pridoči se žsti den cesmejo zdatl; nadate je sklenjeno, ka dfihovnik nesroe i odati aikšega potrdila i nesme nfkše siažbe opraviti takšim, šteri so ne vi^dž s svojov cerkvenov dačov.
Potom je spravišče odobrilo obračua I pro-račun. Notrijemanja je bilo 56.912*79 D, voda-divanja 50 959*76 Din. — V gasaj mž fara 28.025*93 Din. — Zldava nove ^erstvinske hram-be pri farofi je odobrena l poleg mcgočnosti se t6 delo začne taki po vfizmf. — Odposland na senioratna spraviiča za 3 leta so zvoljeni. — Štipendij vu iumi 500 Din z fundšcije sebebor-skoga nemeikoga Luthar Gergora i familije je votsrani Luthar Karojji dijaki trg. akademije v Maribori. Po razprdvlanji ršziočni menši dugo-vanj so f^rni inšpektor zahsaiili nazoči bodo-čim vkupraztneto, mirovao tanačivsnjc i spra-višče so zakliičili.
Edna nova prošnja!)
Liiblena deca!
Tara na severnozahodnom kraji naše do-movine, gde nam je Austrija nie;aš, pri Muri na nigdašnjem Štajcri, je naša najmlajia evangeli-čaaska grnajna, Apače. Vu eto Ičpo krajino Slo-venski Goric so ss naši prekmurski cvangeličan-ski verebratje  žc pred ništerno desetlStmi  pre-
marciuš 20.
DUSEVNI LIST
SttAn 4Š.
seliJi. Onoga časa so pod radgonsko gmajno slišili i ta so hodili vu cerkev. Ali Radgona je od 1919 leta austrijska i granica je njč vkrajza-prla od svoje cčrkvi. Apače je od Murske So-bote 28 ktn. i od Maribora 42 km. daleč. Med njimi vnogi bregovje ležijo i železnica tQdi nejdc tamta. Samo rejtko je mogo eden, ali drfigi fa rar tšpridti Božo slfižbo držat; deca so nej meli veron^vuka. Ti drfigi liidjč so papinci i dosta-krat preveč nepotrplivi prdti naširn evangeličL-nom. Preci se njitn je preprečilo Bože slfižbe vu šoli držati. Evangeličansko ioisko deco so po-skusili fu papinski veronavuk čaliti ali prisiliti, naj bi je k njihovoj veri za neverne napravili. Ci je eden evangeličanec mrd, so njemi ne dali na brfitivi rčdnoga mesta, nego so ga pokopali vu kot k samotnorcom, ali pa v jarek zviina cintora.
Zato se je 1929 leta osnouvila v Apači evangeiičanska gmajna, k iteroj prek 300 evang. dOi sliši, iteri so v 28 vesnicaj raztorjeni. Z velkim trOdom se je spravilo i goripostavilo to, ka edna gmajna potrebOje. Dnesdčn ma že tri cintore v Apači, Ščavnici i Gornji Radgoni. 35 dece se vči evang, verenavuk vu tre šolaj. Vsako nedelo jeste v Apači vu molitvarnici slovenska Boža slfižba i nemška biblijska vftra. Mladezen raa tiidi cfcrkevno i rortvečno dalardo. Od leta 1931 tUdi ma ApaČka ev. gmajna svojo lastivno moiitvarnico i diihovničko stanovanje ino tri plDge zemle.
Vse 16 se gvušno dosta i lepo vidi. Ali ta graajna raa preveč veliki dug: 160,000 Dinarov! Nje kotrige doprinesčjo vse, kelko so mogoče. Ali ta hQda včrstvena kriza njim vnoge brige dela. Tfidi dosta drugi njim pomšgajo vsakše leto. Zda pa se vupajo evangeličani v Apači, Ščavnici i ti vu 28 vesnicaj raztorjeni, ka vi vsi, evangeličanska deca v Jugoslaviji, njim pomo-rete oiehšati bremen njihovoga velkoga duga. Za to morete letos vaŠ Gustav Adolfa E>ec^dar na-bčrati. Naj bode te dar tak veliki, ka tatn vu toj najtnlajšoj gmajni veliko radost i zahvžlnost obfldi I
Lubeznivo vas pozdravla Važ diihovnik
MAY GERHARD.
*) Vsako leto tiidi se nabera Gustav Adolfa De-cčdar. 1934. leta je Decddar 10.816 Din, 1935-ga 11.067 D i 1936-ga 11.430 Din vozaneso. Letos po celoj našoj pfišpekiji Apačkoj raztorjenosti bodo otroki naberali. Tr6štamo se, ka naši otroki se radi odpovčjo od edno-ga, ali driigoga, naj morejo t^m bole na pomoč biti tistim, od šteri se nam piše vu etoj prošnji. (Red.)
R6zlo2ni mhH
Radosti glas. „ . .. Smrt je požreta vu obla-danji. Gde je tvoj, 6 smrt, žalec? Gde je tvoje, 6 pekel, obladanje? (I. Kor.  15, 54—55.)
Stirideset letnica. Naši časopfsov vereii čtett' jar i vreli širitel, Vukan jožef sodišinski veški kura-tor so ne davno obhajali 40 letnico svojega v bištvo stoplenja. Ob toj prfliki so z rečmi sv. pisraa (Žolt. 31, Žolt. 121, Mat. 19, 4—6) znovič vu Baga &y ložili svojo viipazen ino njemi dali hvalo, ka so skoz 40 let vu dobri i hiidi dnevi s svojov tiivarišicov vu nevkleknjenoj vernosti i gorečoj liibeznosti obstali. Mf tiidi želemo njima notri do groba mirovno, za-dovolno vkiipživlenje!
Zagreb. Vu evang. fari v pretečeaom leti se je narodilo 46 otrokov, konfirraalivani je bilo 10 dečkov i 11 deklic, zdalo se je 18 čisti i 20 raešani parov; mrlo je*48 oseb; vu našo cerkev je presto-pilo 26 oseb, z naše cerkvi je vostopilo 8 oseb.
Glfhnost! Vu ,,Novinaj" se je dato čteti, ka. so se prekmurski banski svetniki (vsi so rim. kat. vere) z celim srcom zavzeli za vse potreboče naše krajine i prosili različne pomoči. Podpore so prosili tiicH socijalnim nastavam, (siromaška kiihinja v Soboti, Si-rotišnica v Turnišči, Dijaška kuhinja v Soboti, Di-jaški dom ,,Martinišče"). Li od našega Evang. Dijaš-koga Doma snio ne čteli nikšega spomfnanja. Td edno znamo, ka je lani naša prošaja odvržena bila. Radi bi se viipali, ka se drugoč z nas tiidi spome-nejo, naj nam niti na pamet ne prfde mislilt, ka ne glihni, ali si bojdi enakopravni.
ADVOKAT
Or. BRUMEN TONE
je o t v o r i 1  svojo pisarno v Murgjci
Soboti in se pridružil pisarni advokata
g. Koder Frana,
Btodno i drzno pfsdrfvanje Kteklovfh Novin. ,,Novine" od 28-ga febr. t. 1. pišejo eto pre-drzno vest: ... ,,V Lendavski gorrcaj je mro nad70; let stari Šiik^er (?!), ki je že več let bio betežasti. Bio je vkiip z ednov luterankov. Ne se šteo zdatf v našoj cerkvi, zato ne mogao biti spovedani. Zatoga-volo se je dao pregučati i je prestdpo k lutefanon*. Pa samo 2 tjedna bio luteran. Boža roka ga je cfe-segnola i njemi vgasnola živlenje. Mro je nespove-dani..." Vendar je ne vredno citiratt te W6dne rečf, v šteri je dosta neresnice, ali da vidi svet, kakši dflb ravna Novtne, doli je spfšemo i tudi za voto odgo-
Strdn 46.
DOSEVNI LIST
marciuš
vora na io. Prvič: je te Šiitner (ne Šiikner),   79   let starec ne ,,bio" vkiiper z ednov wluterankov",  nego je zdani bio žnjov v evang. cerkvi i prešnji   popev-je so ga brezi mrcvarivanja spovedali,   gda  je želo; novi   papinski   pop  ga je pa pritiskavao,   naj v pa-pinsko cerkev se ide zdavat (gda je že 18 let  zdani bio!) i ženi, ki je popa šla na spoved zvat,  je   pis-mo dao, da je prej zdavanje v našoj (evang.) cerkvi »naveljavno". (Tak predrzni znajo biti!)   Driigič: te Sutner   je rojeni   evangeličanec   bio i za volo svoje prveše žene je postano  papinec.   Popolnoma   neres-nično je, da bi ga štoj pregovarjo, sam je želo   na-zaj, ar je pravo, da čiiti, ka nede   dugo   živo i rad bi v onom vadluvanji mro,   v šterom se je narodo. I kak veseli je bio, gda je Kristušovo večerjo   vzeo, kak je to Jezuš zapovedao, i ne samo tak spolovice. Mi nikoga ne nagovarjamo, ar je to nepotrebno.  Ki na sveklost žele,   sam ta najde.   Ne   davno je našoj ednoj deklini ja na ne lepi način-bila zeta vera. Prvle poštenje, potem vera   i  Novine   so   fest   gratulerale. (Dober apetit!) Pa ste jo znova krstili, če tudi je po glavi že bila krščena.    Tretjič:   te   starec  je že nov. 21-ga priglaso, da vostopi z r. kat. cerkvi, tak je ne-resnica, da je samo 2 tjedna bio vnašoj cerkvi. Naj-vekša blodnost je pa to, ka bi ga Gospodin Bogza toga volo z smrtjov pokaštigao,  ali   ne pfšete samf: „... ki je že več let bio betežasti?!"    Bio  je  i  če eden 79 let star betežasti  starec  merje,  to  je   Boža milošča i ne kaštiga. T6 te najveksi   farizeuš  nemre potvarjati! I lehko smrt je meo.   Tisti  pa,   ki je od njega te nepoštene reči napiso, ešče neve, kak de šo z sveta! Ki odiirjavanja plamen   netijo,   dostakrat  v odurjavanja plamni sami zgorijo i takše zaistino ,,do-sžgne Boža roka". Kak gniisno je,   ei ešče tim mrt-vim ne da mera vaša nestrpnost.   Denešnji   dogodki sveta bi vam lehko bili memento,   da  bi dosta   pa-metneše bilo v Bogi i Kristuši vervajočim vkiiper se boriti proti šatani, kak pa te vu duš  računi   slabeše vedno ponižavati.   Mogoče vam to do razuma pride ednok, gda de že, Bog ne daj, kesno.                  Šk.
Križevci. V cveteči mladosti, komaj 30 Iet star se je odselo dne 16. febr. 1937 v večnost Hari Oe-za v Križeveih, edina zaslomba svoje dovice matere i edini trošt svoje liiblene mlade tuvarišice. Kak od vrloga gasilskoga pajdaša, pri grobi je vzeo od njega zadnji slobod Dšuban Jožef predsednik gas. driištva, gasilski pevski khoruš pa je popevao genlive žalos-tinke v zadnji z-B6gom Žalost je tem vekša pri hiši, ar ]e 3. t. m. odišo za očom tiidi njegov edini mali sinček Lajči. — V Kančevcih je preminola dne 10. t. m. daleč okoli znana pobožna gmajnarica,   rojena
Pojbič Frančiška, tiivarišica Kerčmar Janoša i punica glavnoga kuratora evang-. gmane križevske g. Olasz Adama, v 63 let starosti. Pokopali so jo z velikim taljemanjem vernikov, pri šteroj priliki je popevao genlfve žalostinke križevski gasilski pevski klioruš.
Turobni glasi iz Gornje Slavečke fare. Odselili so se zadnji mesec vu večnost: Rogan Franc iz Sotine v 79. I. st.; vd. Pozvek Terezija, roj. Ben-ko, iz Dol. Slaveč v 72 1. st.; Škodnik Jurij iz Gor. Slaveč v 86. 1. st. (V toj osebi so Škodnik Janoš naš bivši gmajnski skrbnik svojega očo zgiibili); Vidonja Štefan, vd. iz Dol. Slaveč v 74 1. st. (z njim smo zgiibili tiidi ednoga vrloga čtenjara našega lista). — Te pokojni naj majo sladtek grobski sen ! Ti žalii-vajoči pa si naj počinejo vu Božem sv. ravnanji!
Pošta. Skrilec Z. Montevideo. Peneze dobili. Topla hvala za trud i vrelost. Naskori vu pismi več. — Emri Mari-Baltimore. Peneze zahvalno prejeli. Bog Vama daj potom bogše zdravje i zadosta radosti vu Gospodni. Naskori dobite edno knjižico, z štere stanovito dosta trošta bodete zajimali.
Samovolni dari na goridržanje Diiševnoga Lista: Cipott Janoš Polana 3 D, Domjan Štefan Bre-zovci 5 D, Nemec Marija Francija 8 D, Goričanj Franc Polana 5 D, Franko Štefan Markišavci 3 D, Kuhar Ivan Moravci 3 D, Ratkai Odon Andreci 20 D, Flisar Erno Puconci 5 D, Sečko Janošova Gori-ca 2 D, Jarnevič Peter z tiivarišicov M. Sobota 50 D, Kiihar Franc diih. Moravci 40 Din. — Radi bi nadaljavali! Srdčna hvala!
Ka novoga ? Naš parlament je odobro pro-račun, ki znaša 10.910 mil. Din. Zemliški davek zna-ša 10% katasterskoga donosa. — Nemški zunanji minister baron Neurath je bio v Beči na obiski, gde so hitlerovci pri toj priliki močno demonstrerali; policija je komaj gorzdržala red. — Mussolini je odišao na inspekcijsko potovanje v Libijo. — Na italjanskom dvori je gratalo velko veselje: prestolo-naslednik Umberto je dobo sina. Za volo te radosti so se tiidi v Abesiniji vršile manifestacije, štere so se pa žalostno skončale, ar so Abesinci težko ranili ital-janskoga podkralja gen. Grazzianija. Na te čemere so zgrabili zeta bivšega krala raso Desta i ga usmrtili. — Velki tao naše pšenice so v zadnjom časi spoku-pili Francozi, ki so jo pa dale odali valencijskoj vladi v Španijo. Zgiibička so meli na njoj 28 mil. frankov. — V Franciji bodo notranje posojilo pod-pišiivali. — Letos bode velka svetska razstava v Pa-rizi. Za zgradbo paviljonov je vlada obečala 165 mil. frankov, dala pa bo samo 100 milijonov zavolo sla-boga finančnoga stanja. — V Ameriki v fabrikaj štrajka   85.000   delavcov. — President   Roosvelt   je
m^ciuš 20.
DOSEVNI  LIST
Strin 47.
navkriž prišao z najvišjim sodiščom zavolo njegovo-ga delokroga. V tom pitanji je 16000 fiškališov proti glasovalo i samo 2500 za njega. Giasovanje je šlo potom odvetniških zbornic. — V Angleškom spod-njem parlameuti je odbor zavrno, zahtevo Nemčije, ka se njoj naj nazaj dajo kolonije. — Za Madrid krvavi boji tečejo; rdeči so zdaj v prvo linijo pos-lali 2 mednarodniva komunističniva dandara, ar so ščeli magazine za hrano oropati. — Vojvoda Vind-sorski se poleti za 4 mesece naseli na Koroškom v Avstriji, gde se zda z go. Simpsonovo. — V Belgiji je na po m. snega spadnolo. —- Z novim finančnim zakonom so pri nas vodane ništerne uredbe; či se učiteljica peroči z neučiteljem, se more odpovedati službe. Po novoj uredbi se podugša termin za vla-ganje prošenj za znižanje kmečkih dugov do 1. ju-nija t. 1. vsem onim, ki so žamudili prveši termin 31. dec. 1936. i njihov dug presega 25.000 Din; prošnje se vlagajo na sreska sodišča. Kmečki dužni-ki, ki so pod zaščito, se lahko privatno poravnajo s hranilnicami do 1. junija t. 1. v takšo formo, ka bo-do znižani dug plačuvali v 12 letaj direktno pri hranilnicaj po obrestnoj meri 41/2°/q namesto 3% Pri Priv. Agr. banki potom davčni uprav. — Po izjavi g. bana dr. Natlačena se bo letos začela zidati nova moderna bolnica v Soboti.
Turobni glasi. Zadnji mesec so se z Pucon-ske fare odselili vu večnost: Lendvai Maria, roj. Horvath v Moščanci, stara 36 let; Bohar lvan cestar v Moščanci, st. 58 1.; vd. Merica Janoš v Predanov-ci, st. 83 I.; Kuzma Maria, roj. Sapač v Pužavci, st. 61 1.; Banfi Mihalj na Gorici, st. 69 I.; Kous Kata, roj. Slavic na Gorici, st. 51 1.; Šeriiga Žuža, roj. Šantavec v Pečarovci, st. 67 1.; vd. Podlesek Kata, roj. Poredoš v Šalamenci, st. 81 !.; Kocen Ana, roj. Miholič, v Sebeborci, st. 51 1.; Podlesek Gizela, roj. Kocen v Sebeborci, st. 27 1.; Flisar Ana roj. Fartelj v Brezovci, st. 47 1. — Najfmajo sladtek grobski sen i blaženo goristanenje !
Samovolni dari. Na Dijački dom : ml. Šiftar Štefan Gorica 20 Din. — Na nesprhlivi venec Lut-harove Flisar Šarolte: Dolinar Jolanka Puconci 30 D, ml. Šiftar Štefan Gorica 10 Din. — Topla hvala.
Novo. Novi prevod Evangelija po Lukači je izšel pri Britanski i inozemski svetopisemski driižbi. Prevod je naredo profesor filologije gospod A. Vil-har. Novi prevod bo dobrodošel za študijske svrhe, ter se drži Tischendorfovega po Nesleji prejenega grškega besedila. — V pripravi je ceii Novi Zakon, ki bode najbrž že koncem tega leta za dobiti. Pri-poročamo Evengelij po Lukači   vsem, ki se bavijo s
temeljito studijo Sv. Pisma. Novi prevod drži korak z nemškim prevodom Dr. Schlattera, kateri spada med najnovejše i najboljše prevode Novega Zakona. Evangelij stane samo 2 dinara i se lehko naroči pri Vekoslav J. Korošec evang. misijonari Ljubljana-Moste, Prešernova 26/1. Najboljše je poslati denar v znam-kah za pojedina naročila.
Izjava.
Podpisani člani evang. cerkvene občine vGornji Slaveči prekličemo vse, kar smo zapisali v svojem dopisu od 30. julija 1936 na evangeljskega biskupa g. Dr. Popp Filipa v Zagrebu, ker je vse izmišljeno in neresnično, zlasti vse ono kar se tiče nere-da v upravi financ cerkvene občine Gornja Slaveča in up ave sploh.
Murska Sobota, dne 5. marca 1937.
Hajdinjak Matija, krojač, Dol. Slaveča 75.
Bertalanič Jožef, gostilničar, G. Slaveča 104.
Škodnik Evgen, posestnik, G. Slaveča 26.
Fartek Karol, posestnik, G. Slaveča 6.
Marič Matija,  posestnik, Nuskova 84.
Gomboc Jožef, posestnik, Dol. Slaveča 4.
Gomboc Štefan, posestnik, Dol. Slaveča 4.
Frumen Ludvik, posestnik,  Dol  Slaveča 45.
Potočnjek Franc, posestnik, Dol. SlaveČa 86.
Pozvek Jožef, posestnik, Dol. Slaveči 2.
Potočnjek Štefau, posestnik, Dol. Slaveča 111.
Pozvek Franc, posestnik, Dol. Slaveča 130.
Celec Štefan, posestnik, Dol. Slaveča 81.
Vu nami bi se mogla Boža dfka bliščiti, kak sunce vu kaplicaj rose.
Bodelschvvingh.
Bibliia v Ipanjolskom orsdgi.
Ednok je prišao biblijski kolporter (razširjavec) do vesi v okolici Toleda i ponudjavao Sveto pismo po hišah. Pri tom njemi je prišao na pot diihovnik, vtrgnovši njemi z rok Sveto pismo, vrgao na zemlo i kričao : ,,Te krivoverske knige nesmejo vu ves l" Prileteli so liidje i že je letelo kamenje, tak da je kolporter mogeo bežati. Pri tom je pa zgubo edno velko krasno biblijo.
Za pet tjednov je šla njegova pot pali tamta. Ne meo toti batrivnosti, ali ne mogeo nači, kak znova do vesi. — Eden kmet ga je spoznao1|i zdraven pftao: ,,Ali si ti tisti, ki si tii odavao biblije?" Ja, njemi je boječ odgovoro. Te pa pojdi bliže, moremo si vsi od tebe kiipiti biblije.
,,Ali ne ste Vi tisti, ki ste me tii   kamenjali ?"
Stiin 48.
DOSEVNI LIST
marciuš 20.
,,Ja, ali tii se je zgodila sprememba." Pripove-davao je, kak je eden trgovec tisto drago biblijo tokrat pobrao, Iist za listom trgao i zasiikavao v nje sir i salžmo. Tak je te dragoceni tisk prišao po celi vLsi i \ixd]€ so čteli i čteli vedno več, dokeč niso od dobroga trgovca dobili vse iiste. Nastalo je spitava-nje za kolpolterjem : ,,Če bi prišao ta z biblijami?" Zdaj je buo tti i vse odao, ka je meo.
Tak je bila dobrodošla knjiga knjig med liid-stvom, ali preganjana od uradnikov papeške moči v Špa"niji. Gde bi bila dnes Španija, či bi bila Reč Boža tam dovoljena.             (Iz češčine : V. Korošec.
Ka pa bode tč?
Eden moški je že več kednov ležo vu špitali preveč betežen. Ar je pa ne meo preveč velke bo-lecine, je vedno od skoronšnjega ozdravlenja gučao i si je nigdar ne zmislo na smrt. Sestra, štera njemi je dvorila, gda je vidla, ka vedno bliže ide proti smrti i ozdravo nigdar nede, bi njemi z srca rada pomagala k blajženomi vopreminenji, ali on se je vsakšemi zgučavanji vkraj ogno, štero bi za vekiveč-nost bilo.
Te ga je na eden den gori poiskala njegova mala čerka. Preveč se je veselio i si je dugo zgu-čavao žnjov. Vse sta si do najmenšega zgučala: ka bodo vse delali, či on goriozdravi, kakše pogače de mati pekla i či ona lehko vsebom vzetne bodrija, gda po njega prido. Končno donok napre pride to dete z ednfm pftanjom, štero je mama telkokrat pravla doma: ,,AIi Papa, ka pa bode te, či ti ne prfdeš več domo, — ka bode te?"
Na tč: ,,ka bode te" je ne znao odgovora dati. Naednok je tihi grato. Donok to pitanje deteta njemi fe ne dalo mera i za par dni je proso sestro za od-govor. I sestra njemi ]e dala odgovor. Ona njemi je pokazala Onoga, ki je za njega mro i z mrtvi stano i njemi je pot pripravo vu dosta prebivališč Oče njegovoga. Za tri kedne sledi je že ne pravo: ,,Ka pa te btidt?u nego je doživo: „1 te, oh tam, kak de blaženo!"
Edna lepa ržma.
Ednok sem obisko ednoga mojega prijatela, ki je velko veselje meo vu kepaj i jih je dosta lepi meo vu stanovanji gorizobešeni po stenaj. Z menom je šo tiidi te mali Herman. Dokeč sva si mfdva z prijatelom zgučavala, je te mali Herman gori-doli hodo po hiži i je pregledavao te eden od driigoga lepši kčp vu lepi zlati ramaj. Gda sem se na pot vzeo domo idti, Hermana pred edntm kepom stoje-čega najdem, šteroga je pazlfvo pregledavao i šteri je edno bojišče predstavlo po bojni. Edna velka rav-nica, od zadi kmični' oblaki, naprej obsijana od me-seca. Ti vu bdjni spadnjeni   rfirtvf eden na   drugom
ležijo, tii i tam se vidi eden oranjeni, ki se na roke šče postaviti, ali pa po štiraj se vlačivši išče gviišneše mesto najdti. Povsud na obrazaj se smrtna bojazen i groza vidi. — Rad sem bio, ka sem toga pojba vkraj lehko zvao, ar na obrazi sem njemi vido nepopisano žalost. ,,Kak se ti dopadne ete kep, moj mali ?" ga pita moj prijatel. Herman je rdeči postano. Vidlo se je nad njim, ka či istino pove, odgovor nede pri-jeten, zato eden čas dvojuvavši po kesnič erče: ,,T6 je, to je edna lepa rama." — Od toga časa se vsig-dar spominam na te odgovor. Či ednoga mladenca vidim v lepoj moskoj postavi, z visiko odignjenov glavov, ki grde, ružne, nedostojne rečf guči, te si z punov žalostjov morem praviti: ,,Edna lepa ratna, ali eden strašno grdi kep z etoga sveta, — edna diiša, štera oskruni vu vsebi Boži kep."
Či edno lepo deklino vidim, alf na nje obrazi se nadiitost, gfzdost, naslad, ali nemoralnost vidi, te si mislim : ,,Ka vala ta zvunešnja lepota, či je dtiša i srce prazno, brezi znotrašnje čistoče. Samo edna rama." Kakšte velka palača naj bode z najlepšimi hi-žami i pohištvom, gdedeca ružnereči vodi proti eden-drugomi i proti starišam, — hiža brezi liibezni je samo ,,edna lepa rama." Dragi čtitel, napravi si tvoj-ga žitka tekaj tak lepoga, kak se ti vidi, samo na to pazi, naj nišče ne pravi na njega: ,,Samo edna lepa rama."
Bojdi potroštani i veseli.
Edna stara pripovest erče, ka je vrag ednok ncj dobo več dela i za volo toga je na odajo pontido vse svojo šker edno za drugim: luidobo, mržnjo, Ijubosumnost, zapelavanje i. t. d. Ali pri vse te je najvekšo ceno proso za strašlivost i caglost. Gda ga je nikak pito, zakaj ravno za eta tak veliko ceno pro-si, je odgovoro: ,,Eta so med celov mojov škerjov največe vredna, ar žnjimi vse lehko napravim z človeka."
Eta pripovest na žalost, den za dnevom vedno bole resnica postane. Vnožfna ti strašlivi i vu caglost spadnjeni, ki so viipanje zgiibili vu denešnji žmetni časaj, vsigdar vekša bode.
Či eta na tebe pridejo ednok, strašlivost i cag-lost, ka ti je činiti? Njim mesto dati vu srci i miš-lenjaj je nevarno, zmisli si na eto pripovest! Nej, tii samo edno pomaga — edno resnično: ,,Skiišava te caglost, si dolipotreti, te — čini nikaj dobroga tvojmi brati, ali šteromikoli med tvoji bližnji.
Dosta modrosti je vu rečaj one nigdašnje pralje, štero so miliivali driigi liidje, gda je k vnogim bri-gam i nevolam svoje lastivnc familije ešče za velko driižino svoje sestre se brigala. Tak je mislila: Ne-vola je resan velka, ali nebi bili vnogi od ešče hii-šega obarvani, Či bi na sebe vzeli edno pravo nevolo driigoga ?
Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski aSoboti.